35'. številka Trst, v torek 20. decembra 1904. Tečaj XXIX. ar Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob i*, uri zjutraj. Posamične Številke s»e prodajajo po 3 nove. (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Olji, Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, £t- Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. «>clase In naroebe sprejema uprava lista ^Edinost", ulica <*fonrio Galatti št. is. — Uradne nre so od i. pop. do H- ZTeeer. — Cene oglasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, □smrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON štev. IliT. edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTKFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Ptošno-hrauiluični račun št. 841.652. ■ -J Japonci so veči del svojega brodovja poslali v domača lake, kjer se pod vodstvom balgij-skib :n acgiežk'h iiženirjev živahno dela v ladijedeia cah in arzenalih. Japonsko novinar- et7o se nad-jda b? japonska armada do (Brzojavne vesti). PORT ARTUE. nivegi leta vzela Po:t A,tur. Brzojavke generala Steselja Boj5 0k0|0 Port Arturja. PETROGRAD 19. (Uradno.) Breojavke j TOKIO 19. (Reuterjev biro.) Glasom jr n€ rala Strel a od 25., 28., 30. nivembra j uradnih por.čl 83 Ru*i v portartur*kcm pri-•i - dec m ra op snjejo ndao ljuti dvanajst- 6tanišču zfpistili vojne ladije : .PeresvjeU, >Polt3vac, »Palsda«, »P, b ela«, »Bajanc in daevni splošni na >ad ta Poit Aitir, k; je t r čel dne 20. novembra ter je b.l v neč; od 2. decembra končno oib t. Japonci sj gla-e m izjav vjetniko7 izgubil: najmsnje 20 000 m' ž. Brzojavka generala Steselja od 10. t. aa. pnivčj, da to Japoac dns 6. t. m. zajedli vidiki hr.b ter ob^treljavajo ladije, nahajaji č i se v prstan General Zerpn^ki, ki je bil v p-ejen: h bojih ran eQ, je za ranami umrl. Razpoloženje čat je izvrstno. Pismo generala Steselja na generala Nogi. TOKTO 19. (Reuterjev biro.) Pisoao ge- I efeib pozicij ni raU Steselja na generala Nogi v stvari b ifiišnie se rač je Jsponcev si < brnjene proti oklopnjaČ »SHha&t >po «. Japorci so ig b li dve torpedovki. Položaj garnizije obupen? LONDON 19. »Standard« je včeraj porečal iz Tokija : Poročila od < b'egovaine armada zitrjujejc, da je poli žaj garnieije obupen. Ob egjva na tlela proti severovztočni fronti 3) bije tako napredovala, da so Japonci le Š3 dvanajst m?tro7 odd ljeni o! ru- krža. 3 pozicij Vašega tipn šiva je videti te | zastave. P ros-in Vas, da prepo^este to ob «• trt-Ijevanje. Na ta korak me je prisililo spi štivanje do neših hrabrih junakov, ki se na-hejajo sadaj v bolnišn cah rudečega križa, pr.t3m ko si se bojevali z Vtš mi vojaki. iM ifi temi junaki je tudi nekoliko raijenib Japoncev. Zagotavljam VaB mojega i poito vaoa. Pismu je b.l priložen listek sl< dsčs vsa '•me: S tem pocb.aecam glavnega vod.tslja Japonsko brodovje. LONDON 19. »Daly Tdegraph« po-roša iz C fj od 18. t. m.: Del japonskega broiovja je odpiul v Singsporc. D e 15. t. m. je bilo tbranih pred Daijnein 25 vojn h ladij. Japonski transportni parniki imajo ssd*j tudi topove. Mnogo trgovjkih ladij je lahk ) ct> roženih, da lahko prevzamejo blokadro službi. Tretja ruska eskadra. PETROGRAD 19. Objrožeuje in vodstvo tretje ru^ke eskadre je poverjeno poveljniku brodovja in pristanišč v baltškem morju, adm r^li B rilovu. Is.i je odpotoval u ia e radečega križe, Baraiova, da se zjVt"e'aJ v Labavi . v\š; Eksceltnso pogaja, da mel obstrelje-j Japonski agitatorji pri Džigitih. v-nj( m pazit3 na nase b jln šnice. Ni treba orne njtti, da Vam pripoznavam pravico p^vspele-v t vspžhe Vaš h operacij. General Nogi je ukazal izročiti svoj od t? »ver na domenjenem kraju. I t: se glasi : Caat mi je zagotoviti, da ni jap. ar»nada, ki spo-š:ujs č!o eijubje in p tgodb*, od poče ka tblego-vbuja n:kdar namenoma streljala na poslopja i a .adije, ki imajo zsstavo rudeSega križa. Več. del trdojsve se ne vidi s pcz c j top-ci-tva, in kakor Vam znano, ne pop o vsi st e i, ti t?m več, ker vsled dJgo.rajnega odpora topovi Čin dal e s'abaje pogaja o svoje cilje. Z velik m obžalovanjem, da ni možni zabra q ti, da ne zsmorejo nsši topovi doseči ztželjen« gi namena, zpgDtivljam VTas mojega gl b >kega spoštjvanje. Japonske nade glede trdnjave BEROiJN 19. Japonci so v zadnjih dneh prt d Port Arturjem znatno capredovali ter ■i Ino obitreljavajo »lato gero. Tri ruske ba-t«r e na isti so bile mečao poškodovane. Japonci ne ob»treljavajo sploh več ladij v pristanišču, ker so ista popolnoma ner. b jive er b Fe z t lutreljevanjem le trttllo strelivo. PODLISTEK. 79 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta &enoe. — Nadaljeval in dovršil L E. Tomlć. Prevel M. C—A. IX. — Ne varaj se, brate, se je nasmehnil šitf, jaz ne štdjem v ta račun, bar so Gorjan-»ki stirili krivega našemu plemenu in tebi, jaz vprašujem le za d imovino našo. Moja nada ni veča, nego je moja bojazen. AH od i raviti treba to žensko vlado, polno muh io m stalnosti, ki pod videzom svoje modi in milosti živi le od milosti oholega oblastnika. Vstati izoramo vsi na noge, da v tej domo-v.ni zavlada red, zavlada zakoa, da ne bodo tuje roke trgale kos za kosom od domovina utše, da č^st in oblast ne bosta plenom ls k jmmh-pustolovcev, ki radi svoje pozab-ijajo na občo srečo in so močni v svojem ŠADRIN3K 19. »Ruska brz. agentura« poreča it LJrge : Japonci, preLbiečeui kakor lame ekušajo pridobiti ttmkaj bivajoče JDži-gite, da razrušjo bajkalako železnico in da raz^trele rušilca ledu na bajkalakem jezeru. Kakor se sliši, se Džigi^i, ki trgujejo in ž ve z Rusi v prijate jstvu, na o Jzi vajo predlogom Japoncev. Naskok Japoncev na forta Icašan in Bondi. LONDON 19. »Da lj Telegrapbuc so dne IS. t. m. sporočili iz .C ta : Del oblego valne arnca ie je prinesel podrobna poročila o napadu Japoncjv na f^rts Icašan in Bondi od dne 3. t. m. Fort Bmdi so Rusi obdali s tiOO čevljev dolgim in 300 čevljem širokim rovom. Rov je fcil pokrit s koradinovim oljem, drvi in slamo. Ko eo japonske kolone pro drle proti r-vu, eo istega Rusi zažgali. Mnogo stotin J»pioc:v je popolnoma zgcralo. Požar je trsjal celo noč in ves naslednji dan. Sledečega dne bo prodrli Japonci v malih oddelkih, pri čemur so se prikrivali za ve like ledene ščite. Pr š o je do boja z bajoneti. Konečao so Japonci osvojili pozicijo ter nasilju, al: slabotni nasproti tujamu. Bratje! Močni smo. Večina plemstva v Hrvatski, Dalmaciji in Slavoniji se zbira okolo naše zastave in hiti v našo ligo ; mnogi madjarski plem.či so na naši stran;. Vse, kar je poštenega, vzdihuje po redu, \si se obračajo od S gismundove vlade, katere se plašim tudi jaz. Proti nam stojita dve ženski, en nasil> nik in četa prilizovalcav, ki se klanjajo danes Bogu, jntri vragu, proti nam — ali nas vendar snubijo. Ali naj jih odbijamo in jih dražimo na novo nasilje, na nove spletke? Ne, tega nm smemo, ljudje ! Moder vojsko vodja ne stoji prikovan na mestu, ne sili v veter kakor dete, ampak hodi korak za korakom, da si prisvoji čim več otete mu zemlje. Tako treba tudi nam. Jaz ne zaupam Gorjanskemu ; vem, on nas sanbi ls sato, da zadobi časa, ali s tem zadobimo časa tudi mi. Popuščal bo, mora, sicer ne bi nas naročal semkaj ; m s tem, da popušča, pestajs tudi slabeji, a ai močneji. Zato se treba brzdat1. so ujeli 150 Rusov. Poleg japonske zastave je bil a rszobešena na dosedoj nerazjašnjen naCin tudi kitajska. Nekemu japonskemu ge neralu je granata odtrgala roko in nogo. Od Daljnega v Talierčdn so zgradili Japonci zj prevažanje topov ozkotirno že leznico. Japonska armada v Mandžuriji. LONDON 19. Zli se, da so Japonci opustili misel, da bi prodirali dalje v Mandžurije. Japonska armada se je ob desnem bregu reke Taitsiho tako močno utrdila, da bi zadeli Rusi na največe ovire, ako bi hoteli uapasti posicije. Prehod preko reke ovirajo nasipi. Te pozicje, ki j> skoro ni možao vzeti, ne opusti maršal Ojama in Rusi bi imeli ogrrmne izgu^p, ako bi jo heteli vzeti z naskokom. Brzojavne vesti. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 19. Opozicijonaloi poslanci eo se p dali v tbornico korporativno. Gruča mlad h ljudi, ki ee je zbrala pred klubDvim lokalom Bartf^jeve stranke, je vsprejela ptslanca z »eljen«. klici tir j h je pevaje Bpremila do zbornice. V dvorani so še sledovi razdejanja ; la na mizi zborn'ce se nahajajo zopet zakoniki. Ogrska zbornica odgodjena. BI'DIM PEŠTA 19. Poslaaska zbornica ie bila b kraljevim reskriptjm odgo3jezia do 28. t. m. Reskript sa je vsprejel povsem mimo, a z »eljen* kl ci na deanici. Seja je b.la zaključena od strani desaice z »eljea« klici na kralja, od Etrani opoz cije z »eljeD«-klici na ustavo in nfirod. Iz Španije. MADRID 19. Finančni minister Castel-lano je izjavil, da je nainisterski predsednik Maura v letu 1(.>04 povrnil španski banki 100 miiijonov pezetov ter zapustil v državnih blagajnah rezervni fmd v zn?sku f>0 milijonov pezetov. MADRID 19. Kakor se govori, l>j imenovan Salazar guvernerjem španske banke. Sibirska koga. PETROGRAD 19. Kakor je sporo5iJ guverner iz Vjatske, se je med delavci tvor-nc v okr< žj h Vjataka in Slobodsk, ki uare-jajo kratke kožuhe, pojavila sibirska kuga. Od 18. oktobra do 14. t. m. je bilo v 45 tvornicah 247 slučajev te bolezni. Ker so bolezen provzročile kož?, iz katerih se delajo kožuhi, se je cdrtdilo, da se kože desinfi-cirajo. Z Balkana. CARIGRAD 19. Turški vladi je bila danes izročena kolektivna nota, ki eo jo podpisali avstro - ogrski, ruski, italijanski, fraocozki poslaniki ter upravitelj angležkega poslaništva. Z omeDjeno noto zahtevajo posla« niki v imenu svojih vlad od Turčije, da pomnoži stavilo inozemskih častnikov v makedonskem orožništvu. Italijanski parlament. RIM 19. Zbornica je odgodjena do 24. januvarja 190i). Portngižka kraljevska dvojica. PARIZ 19. Kralj in kraljica portugalska sta odpotovala v soboto na Portugalsko. pismo. Beligrad, dne 14. dec. 1904. Nova srbska vlada. — Devetnajstletnica bratomorne vojne pri Slivnici in Pirotu. Jugoslovanski Almanah. Teh dni je minulo 19 let cd žalostne vojne pri Slivnici in Pjrotu, pa je vjedinjena srbska in bolgarska visokošolska mladina priredila istočasno (v nedeljo, dne 12. t. m.) v Belea-gradu in S fi i parastos Brbskim in bolgarskim vojakom, katere je nagnala tujin-ska poiit ka v boj s puiko in bajonetom. Na parastCB v Biligrad je prišlo pet odposlancev bolgarske omladine ; in ravno tako je odialo v Scfi'o pet srbskih odposlancev. Beligrajska katedrala je bila polna najodličnejšega sveta, a posebno 33 se cdltkovali častniki VI. pehotnega polka, ki so korporativno prišli na paras'os. V Sofiji je bilo na parastosu tudi veliko od.ičnega sveta, ali častnikov je bilo komaj kakih deset! Ujedinjena omladina izda na srbski in bolgarski narod man test, v katerem obsoja tujinsko polit ko, ki je S:be in Bo!g ire do-vedla do S.ivn C9 in Pirota, in poživlja oba bratska naroda, da pozabita na minoloHt in se ujedicits. & * * Jugoslov. Almanahu, ki je rezultat prve jugoslovanske umetnište raz?tive, napiše jugoslovanska omladina predgovor, in bolgarska omladina predlaga, da se v tem predgovoru omeni tudi to, da jugosl >vanska misel ni naperjena proti Romunom in Grkom, s katerimi se tudi hoče skupno delati. To je neumestno! Jasno je, dajugoalov. misel ni naperjena proti malim naiodom, ampak proti našim velikim sovražnikom. To se je konstatiralo tudi v brzojavki, ki ee je odposlala z jugoslov. omlad. kongresa romunski in grški visokošolski omladini, ki je potem na svojih sestankih Jugoslovane pošteno — psovala za naše lepe in poštene želje....! To je ža usiljivoat, ako Grkom in Romunom neprenehoma ponu amo svoje prijateljstvo, dočim oni nočejo ni čuti o takem prijateljstvu. Vseh JugosTovanov skupaj je čez 16 milijonov in to je dovoljno število, da naredi, tako degenerirani kakor so Grki in Romuni, Bami iščejo našega prijateljstva, a ne da se jim mi usiljujemo Upati je, da Be slovenska, hrvatska in srbska omladina tudi izrazi v tem zmislu, ker malo več samozavesti bi pač potrebovali Jugoslovani ! Še veči nezmis*l bi bil, seveda, ko bi se priredila jugoslov., grška in romunska umetniška razstava, kakor medrujejo bratje Bolgari ! — Zastonj, Pavel, zastonj. Ti govoriš lepo, ali ti predeš pajkovo mrežo, mej tem ko GorjaiiBki sladkim obrazom pripravlja strele na nas, na našo svobodo. Mi naj se brzdamo, on pa nas prevari v tihem miru. — Da, prav je rekel, je potrdil Iraniš, iz t hega miru. Mej tem, ko ti propoveduješ o miru, drhti moja sablja v nožnici, kajti gladkost njihovih obrazov, krotko3t njihovih besed me sili, da slutim hinavstvo teh besed. Zapomni ai, Pavle, spominjaj se mojih besed. — Kj, ej ! Čudim se vama, je rekel škof prezirljivim nasmehom, vajina modrost vidi daleč, jaz pa eem slep. Ali kako ste si mogli alepea izvoliti za vodjo. Zavede vas v jamo, pogubit* se. — Brat« ! je vskliknil Ivanid. — Kaj, mari nisem več, je nadaljeval škcf strastno, Pavel Horvat? Mislite*li, da sem bil, ko sem bs vam dal za dušo, ko eem isiiel na viharje sveta, i z svojega posvečenega miru, da sem bil otrok, ki grabi za za svetlim mesecem, ki brez pomisleka leti pisanim metuljem, mislite-li, da bi moje oko pogodilo vsako zapreko, ki se nam more postaviti na pot, da nisem izračunal vsake zasede, mimo katere bomo morali iti. Dobro, jat nisem več isti Pavel Horvat, za katerim je hitel sam modri Ludo vi k, dobro, ne spominjate Be tega, kar je bilo. Izpregovoriti vam hočem besedo. V meni je srca za to domovino našo, ki me je rodila. To deželo ljubim, kakor mi je vera sveta, v tem je razum suženj mojega Brca, a bilo je suženj že tedaj, ko sem Benečana spravil v škripce, one skrivne roparje, ki bi nam hoteli odtrgati naše hrvatsko morje. Ali kaj ? Da se sedaj vržemo v krvav boj, da bi furija razdora plamtela nad našim plemstvom, da smrtonosni plamen poseže tudi v smrtonosno kočo pogaženega ljudstva, a med tem da bi se trgal ud za udom domovine nase, a nam da ostane le de ped rojstne zemlje, da v nje-zakopljemo sebe in bvojo svobodo?! (Pride še.) PriJe;o že k pameti tudi oni, ker Ru-rcun; in Grki ee nočejo tako »ponižat «, da bi z Jugoslovani nastopali skupno, ker Ro-muo: ho potomci starih Rimljanov, a (irki star h Grkov — Jugoslovani pa smo »herbari«---! M P1 Nadzorstvo naših zadrug. Dopis s Kranjskega.) II. S tem, da je organizacija katoliško narodne stranke na Kranjskem na zadružnem polju ilc-egla vse vapehe, po katerih je hrepene a, okrepčala so je izdatao ta — stranka v političnem o z i r u. Zadružni cr ganizit jiji te stranke so svoje o3rednje zadruge v Ljubljani preustrojevali toliko časa, da si končno vendar — ukljub vsem oviram — s-«daj zadružno dobro crganizovani. Vse njih maie in velike zaZadružna zvez « — je tudi avtorieovana za nadzorstvo svoj-h podrejen.h posojilnic in drugih zadrug. č'a *<• se kranjske zadruge že do sedaj tesno držrl- i,ub jaa9kega zadružnega osradja, bodo p:i v prihodnje delale to še v veči meri, ker so i>t-*ako siljene v to po zakonu. Z to vidimo v registrovanju obeh (sred-nj h zidrug (»Zadružne zveze« in nove »Gospodarske zveze«) ter v avtorizaciji prve za nadtorovanje — veliko okrepSacie katoliško-narodoe 11 ranke na Kranjskem ! S t r a n k e, pravimo. Drugo važno vprašanje pa je — s katerim bi se morali enkrat začet resno baviti rodoljubje v obeh taborih na Kranjskem in Gor.škem — vprašanje je, da-Ii je to na kor st naroda in Slovenstva, ako je korist stranke nekak parazit, ki sesa m z-t; iz gospodarske organizacije za —Bvoj obeta i: ek, obsunek stranke?! Ja-li to korist voeskupne gospodarske organizacije naroda, ako ista postaja žtga v rokah političnih borilcev, ako je potegnena v vrtincc politič nih bojev ?! Ne, ni na korist! Ali ima ep'oblkaj smisla da se gospodarske organiraeje ustvarjajo in motrijo z vidika — strankarskih in polit <*aih interes.v?! Posladice tudi ne izo-stajajo. Saj vidimo n. j.r. tudi na Goriškem, kiko »klerikalne« zadruga skušajo iapedko-pavati kredit »liberalnim« in narobe, trpe pa na tern — obojne ! Vemo, da se zopet pre-greš m j proti sveti dogmi »zvestobe do načel«, ali vendar si ne moremo kaj, da ne bi povedali zopet in zopet: gospodarske zadruge naj ustvarja izključno le resnična gospodarska p o-treba, nikdar pa ne ali politična gospodstva ž eljnost strank ali pa celo istih — zadrega! Mnogo tega bi se dalo govoriti. Aii predubro vemo, da drezamo v sršenovo gnezlo. To pa ponovljamo vnoviS: Čim ne-odvi-neje bodo gospodarske organizacije živele d strankarskih bojev in političnih vplivov, tem vspešneje bodo mogle delovati, tem eoiid^eje bo tutid rt no za gospodarski blagor prevtžno zadružno življenje — naroda slovenskega. Moje mnenje je, da naj bi deželni odbor na Kranjskem — po izgledu v druzik deželah — prevzel nactzjrs:vu vseh tistih zadrug, ki bi si zaželele njegovega nadzorstva. Bremena bi si s tem ne nalagal velikega. Da bi delil materijalne podpore zadrugam, to ni njego%a dolžnost. Nekatere kmetijske zadruge (n. pr. mlekarne) p* že uživajo nektj deželne pomoči. Ako bi deželni 'odbor imel nadzorstvo nad mnogešteviln mi posojilnicami na Kranjskem, bi poslednje vendar ne ble tako direktno v zavisncEt od ctrankarskih bojev. Jn morda bi ravno tak korak deželnega odbora, s katerim bi se ieii pokazal prijetnja zadru/aištvu, ki je tolike neizmerne važnosti za bodočnost naroda, morda bi ravno tak korak bil v začetek drugim korakom ki bi doveli do drugačnih, boij — e v r o-p e j izirani h form strankarskega življenja na Kranjskem. Tako bi morda prišli do takega strankarskega tekmovanja, ki oživlja ideje, podžiga zdravo inicijativo in bodri na koristno delo. Nismo tako nespametni, da bi si predstavljali mož nost nekakega ucifjrm ranja javnega življenje. Ne, iskrice naj se le krešejo dalje. Kar že limo, je edino to, da se neha takov boj, ki pobija vse, slabo in — dobro ! Rusko-japonska vojna. Trst, 19. d< cembra 1904. Mnogo, 14 dnij že se piše o domneva-nem uničenju ruskih oklopnjač is križark j rad P, rt Arturjem. Is početka reaolutne in detailirane japonske veati i?gubile eo počasi ono tečnost in duhovitost. Dočim ee je iz početka znalo za pojed ne ladije in vrsti pretrpljene škode, ni se na koscu vedelo, koliko jih je uničenili, ali — kar jet istotako važno: kako in v kol ko so pojedine ladije havarirane, ali so sam^ nesposobne za boj na visokem morju, ali eo kar spremenjene v J jednostavne lesene mase brez nikake vrednosti. Ž3 to dejstvo je moglo tudi največega skeptika dovesti do pomisli, da ni vse zlato, kar 83 svet:, ali z drugimi besedami : da je od japonske želj9 do japonskega vspeha vendar mal korak. In svet je začel pojedine vesti podrejati ostreji kritiki. Naglašalo Be je takoj cd začetka, da so vesti večinoma ali Reuterjeve, ki fo se v teh 10 mesecih često izkazale nezanesljive, ali paK brzojavke iz Ćifu, Tienčina, tli brzojavke iz Tok a, kjer se je navadno lj navajalo »iz glavnega tabora oblegovalne armade« — ali bilo je tudi raznih komentov iz Londona ali Lokal An-zeigerja v fjrmi brzojavk. Manjkala je vero-jetco3t in — da se bolje zrazimo — dofcer ukue. Tudi to pot moremo konstatirati, da sta ca to dejstvo opozarjala praška »Politik« — ki je vee te vesti spravljala v zvezo z najemanjem japonskega posojila — in ntš cenjeni strokovnjaški sotrudnik, ki je v eni zadnjih številk v veleintaresantnom članku pobijal absurditeto onih vesti ter je z vojaškega stališča dokazoval fantastionost in ten ćeacijozncst enih virov. — Prošlo je nekoliko dnij in nehalo je govorjenje in pisarenje o tem, sicer toli važnem dogodku. Govorilo sa je samo le še o »Sebastopolu«, ki da je jedini še na vodi, dočim so vee druge ladije »pod vodo«. Danes je slednjič prinesel brzo jav nekoliko poročil Steseljnovih, in med drugimi tudi ono, ki se nanaša na zavzetje »visokaje gore« od strani Japoncev in na pretvezno uničenje vse eskadre. V tfj brzojavki pravi Steselj doslovno: »Japonci pro-vzroSajo se svojimi 30 cm topovi škode ruskim ladijam v pristanišču.« V prvi mah se človek ne bi mogel (tresti vere v resničnost japonske verzije, ko je Steselj sam — seveda v blažji formi — prisiljen priznati to žalostno resnico!! Ali tu se treba vprašati v smislu našrga sotrudnika : bi li admiral Viren mogel gledati, kako iru Japonci un čujejo vse brodovje, ne da bi on kaj storil proti temu ? In da ne bi on — kar je glavneje — prizadeval kake škode Japoncem ? ! Nas sotrudnik je pretresal to vprašanje s tako logiko, da bi bilo res odvtč kako daljnje razpravljanje. Mi s9 hočemo pobaviti z nekim drugim vprašanjem. Ni li mogoče — vprašujemo se —, da so Ril i (s tem pa ne izključujemo možnosti, da eo Japonci de facto bolj ali manje poškodovali kako lid'jo) nav-1-šč potopili svoje lad je, a to na način, da bi jih megli — razun maširskih prestorov, ki so hermetično zaprti — z izpumpanjem vode o prvi pr liki zopet napraviti sposobne za boj?! Ali bi ne bilo to najsigurneje pristanišče za ruske ladije, na neki način š:a-cija pod vodo? Ali ne bi se to popolnoma zlagalo, kar so javili do sedaj Japonci sam', da se namreč od ladij vidijo samo dimniki, jarboli in srednji del? Stvar ni tako neverjetna, kakor priznava tudi rimska »Tribuna« ; in tudi angležki »Standard«. Oaob.t Jame zastopa to misel in pledira zanjo s tehniškega stal:š?a, ko pravi : a) ni možno, da bi mogli Japonci iz take daljave (z »visokaje gore«), katera daljava prejeza 3 km, tako vBpešoo bombardirati rusko eskadro, a če bi se to tudi zgodilo, ni možno, da bi megli Japonci tako točno vedeti, kake naravi so pojedine škode; b) uprav to dejstvo govoii za neosno-vacost japoeskih poročil, kajt", eko bi jih Japonci mogli tako dobro razločevati, morale bi biti ladije obrnjene b stranjo proti rapadu, kar de fdeto ni, ker imajo svoje pristaniš5e na severovztoku ; c) je ta verzija potrjena tudi po pripovedovanju džunkf, ki je dne 15. t. m. do§la v Č fu. Tu so Rusi pripovedovali, da so ladije v resnici potopljene, ali zgodilo da se je to na zapoved admirala Virena; d) je slednjič postopanje Virena, ako je to resnično, ne le jako žeoijalno, ampak tudi tehničao izvedljivo. Reasumirajmo torej v s« te različne trditve in prihajamo do zaključka, da je rusko brodovje v Port Arturju, tudi če ni v najboljem, vendar v takem stanju, da bo moglo, ko pride ura za to, bolj ali maoje direktno poseči v pomorske operacije. Bosi so potisnili svoje ladije pod vodo, a Japonci pripisujejo to vspefinosti svojega obstreljevanja. Ladije torej ne eksistirajo več za Japonce, dočim utegnejo za Ruse eveu*ualno kmalu stopiti na povišino. Je-li to tolike vrednoti? Mislimo, da more umeti tudi vsaki la ik, kaj pomeuja to : pet ali šest ladij več ali manj, a \arati neprijatelja, ja v vojni najbolje sredstvo do c lj?. Dogodki na Ogrskem. Brzojavka iz Budimpešte javlja, da je ogrsko hrvatski državni tbor odložen. Ni dvomiti pa, da bo tej odredbi skcro sledilo razpušSenje zbornice. Saj je ministerski predsednik grof Tisza že javno in naravnost povedal, da ima ža v žepa cesarsko pooblastilo za razpuščanje. Da se to ni zgodilo že sedaj, to je le taktičoa poteza sedanje vlade, da bo mogla reči, da je poskusila vae možno v od- vrnenje tega skrajnega koraka. Da si dobro ve, da ostane to brezvspešno, hoče baje gw>f ' ;n nerazmerno buja mo°ra biti'še le kri- to. Za onega, ki ima zrno pameti v glavi in pa tiste pc stene volje, ki je potrebna ya pravično in objektivno presojanje stvari, ne more biti nikakega dvoma, kaj je hotel reci občinski zastop v Dolini. Uprav a propos nam prihaja gospod dr. J.inez Ev. Krek v »Slovencu« od minole nedelje, kjer se je tudi ta voditelj katoliškc-nerodne etranke na Kranjskem oglasil v razpravi o možnoEt: ustanovitve splošne slovenske ljudske stranke. Gospod dr. Krek meni med drugim . »Naravnost krivično in Bkrajno škodljivo se mi zdi, ča se na primer zahteva od vlade, naj uniči kako neljubo, recimo socijalno demokrat ško organizacijo . . .« Oe se temu politiku in odličnemu bogo-slovcu zdi krivično že to, Ha se vlada poživlja na dušenje političnih organizacij, koliko Tisza še enkrat apelirati na opozicijo, naj omogoči, da ne bo treba razpisavati novih volitev zbornice v dobi, ki jo izključuje ustava za tako odredbo. Ogrska uuava dc- i loča namreč, da ni smeti razpisati novih volitev, ne da bi bila zbornica poprej za dobo do sestanka novega parlamenta poskrbela za potrebe državne uprave, to je, ne da bi bila dovolila proračunski provizorij. Opozicija hoče očividno prisiliti grofa Tiszo na proti- vica, ki je v tem, ako se vlada poživlja, naj se silo rešuje cerkvena vpr£-!šanja, oziroma diference, ki bo na v stale med verniki in cerkveno oblastjo?! Kdo ne umeje sedaj, kaj je hotel reči I občinski zastop v Dolini se svojim pozivom ? ! Konformno gornjemu izreku vzklika g. dr. Krek dalje : »Kar se opira na ustavno razpisanie novih volitev, da bi mogla . . , , . . p J _ ' 6 bajonete ah na stara grbe, nima traj- to iikoriščati v boju proti njemu. Ta mane- 1 ,. T . , , , , . , • J r J nosti. Ljudske duše bo edina trajna ver pa hoče giof Tisza paralizirati s tem, da še enkrat apelira na opozicijo, naj dovoli razpravo o provizoriju, da se volitve ne razpišejo v nasprotstvu z ustavnimi določili. S tem hoče doseči ministerski predsednik, da se bo mogel — v slučaju, da se opozicija ne odzove njegovemu apelu, kar je povsem gotovo — sklicevati, da je storil vse možno, da bi se razpuščenje zbornice izvršilo strogo ustavnim načinom. Vse vesti iz Budimpešte potrjajo, da ee državni 7bor zaključi s prestclnim govorom, da torej kralj sam izvrši ta čin. To se zgodi prve dni meseca januvarja. Volitve pa se prično koncem januvarja in se bo odločilni volilni boj fcfi dne 21. ali 28. januvarja. , . . , , . __ „. . x elas naiodločnejega protesta proti sodelovanju VeČina in opozicija bosti gotovo uprav ner- & J \ 1 . „ r bajonetov o priliki, ki ee tiče nabožnega, du- ševnega življenja in torej tudi duševnega miru našega naroda ? Kdo je pečatil cerkev v Ricmanjih?! Kdo je stavil žab niče na cerkvena vrata? Kdo izročil politični oblasti, torej c. kr. vladi, cerkvene matrike v Ricmanjih? Kdo je pozval na pomoS calo tisto odijozno kazensko postopanja proti poeJinim neljubim osebam, ki so vprašinju v je hotel in želel, da so bili v sodni preiskavi dr. Pi žar in oba cerkvena Btarešine ricmaajska ? ! Po čigavi volji je žalostni prizor, ko se lepo vrsti: dr. Požar v preiskavi, župan Berdon v preiskavi, dr. Požar iz preiskave s sijajnim spričevalom deželnega aod.šea v žepu, a Ivan Bardon — zopec v preiskavo ? ! V Citiranih izrekih gosp. dr.a Kreka ima svet najavtentičneje pojasnilo, proti komu Dolini. Ne j roti njim, ki sečutstvujejo z riemanjskim ljudstvom, ki ee naravnost s fe-nomenaloo v3trajnostjo drži svojega starega prave, ne proti njim, ki imajo toliko poguma, da javno obsojajo postopanje s tem ljudstvom marveč proti njim, ki so »akrivili, da so na zakladnica idej; ljudske rame njihova edina obramba. Modro, pametno besedo je tu izrekel gosp. dr. Krek, in s posebnim ozirom na ta izrek stavljamo nastopna vprašanja :] Je li eli ni vlada sodelovala na riemanj-ski aferi? So ali niso svetili bajoneti ob raznih uradnih č nih, Bpojenih z riemanjsko afero ? A ker je notorično dejstvo, da so, vstavimo vprašanje: kdo je pozval vlado v to, kdo se je hotel opreti na bajoneti ? In če že ni nikdo izrecno pozval vlade in bajonetov — kar pa se nam zdi absolutno neverjetno: Ni li bil kdo, ki je molče dopuščal to, d i-bi bi bila njegova Bveta dolžnost, da vzdigne vozno izkoriščali čas, dopuščen za volilno agitacijo. Kdo izide iz tega boja kakor zmagovalec ? V tem hipu ni lahko možno ugibati o tem. Toliko pa se že sme reči, da bo vlada že znala tako »voditi« volitve, da si pridobi večino. Drugo vprašanje pa je, da li e 89 jej p sreči tako potisniti opozlo;jo, da bo ista Biljena udati se položaju, kakoršnega je ustvarila sprememba poslovnika ? Ce ostane pri tem, ker se daces zatrja, da se bodo ...... j • i ierale kako vlogo ob cerkvenem narrrec vse opoziciionalne skupine podpirale b ° ... . . •.- i i - Ricmanjih?! Kdo je hotel in ž med seboj, potem moramo ze dvomiti, da bi vlada dosegla tolik \speh. Ztlo dvomiti je torej, da bi nove volitve donesle tudi rešitev parlamentarne krize na Ogrskem, in zalo možno je, da bodo tudi v novi zbornici viharji, ki slednjič odnesejo grofa T:szo. Drobne politične vesti. Italijansko odlikovanje kralju Petru. Iz Beleaagrada javljajo, . . , , . „. , . ...... . . , , , je bil naperjen sklep občinskega zastopa da je tamciiji italijanski odposlanec v soboto ^ ^ . ^ 1 . ^ - ,, , — na svečan način izročil kralju Petru najviši italijanski red »Cullare deli' Annunziata«, s katerim ga je odlikoval kralj Viktor Ema- nuel. Z Balkana. Iz Carigrada poročajo, da je turška vlada zopet odklonila zadnji j. . . ^ riemaniski sferi sodelovali tisti bajoneti, ka- predlcg suorazumnih veleeil Avstrc-Ogrske J teie dr. Krek absolutno izključa iz reševanja vpraeani, ki Be tičejo ljudske duše! V tem, in edino v tem emislu je umeti poziv občinskega zastopa v Dolini, naj cerkvene oblasti enkrat že rešijo cerkven > vprešanje v Ricmanjih ! Vsaki poskm dru- gačnega tolmačenja, oz roma za podtikanja, je potem Djevanje in Rudije, glede povečanja števila v makedonskem orožništvu. Iz Španske. Kakor poročajo iz Madrida, je ministerski svet sklenil sklicati takej obe zbornici, čim novi ministri proučijo proračun. ProtekcijonizemnaHrvat-b k e m. Iz Zigreba poročajo, da pojde pro- sofisterije, poskus f„sor pastoralke na tamošnji bogoslovni fa- stAan * kultet, dr. Martin S t i g 1 i Ć, že koncem Slovenski in hrvatski pisarniški urad-tegA leta v pokoj. Na njegovo mesto da bo niki. (Dalje.) Mari mislijo, da smo še v dobi imenovan mladi katehet dolnjomeatne zagreb- teme- ° imamo sedaj odprte oči in ne ske gimnazije Mibalović, ki je bil še nedavno mislimo več mirno molčati k temu, da se kapelan nekje v Slavoniji, kije pa b r a- krivično deli luč in eecco. Doba vladanja tranec bana Pejačevida. Govori privilegijev mora minoti in na njega mesto se, da je gospod katehet namenjen za mesto mo™ stopiti enaka pravica ! Cas je najbolji škofi v Djakovu, čim umre Strogsmayer. zdravnik in ti nam ekoro izleSi tudi to rano. ____Tudi za nas uradnike slovenske narodnosti morajo nehati razmere, ob katerih smo Be i morali klanjati pred itaiijanstvcm kakor pred Ricm&njska afera. — Dr. Krek do- kakim Gesslerjevim klobukom ! cet. V sklepu, ki smo ga priobčili na uvod-! Naj nam le enkrat odgovore, goapoda nem mestu v številki tega litta od minolega italijanski tovariši, kolik je odstotek mej petka, je občinski zastop v Dolini pozval njimi njih, ki peznajo deželne jezike, torej cerkveno ib'.ast, naj enkrat reši riemanjsko tudi Blovenskega ali hrvatskega, ki imajo vprašanje, češ, da je edino ona pristojna v torej res kvalifikacijo ca javnega funkeijo- Domače vesti. aarja v naš h deželah ? ! Mari menijo, da zadršč i že, ako lomijo par beaed, kar ne pomenja, da govore jezik, marveč ga le — nm't rajo! A tu se ravno kaže vsa iirlviea, ki ne z^devlje le nas uradnikov slovanske narcdaoati, airpak tudi slovanskega prt bi vtiUtva, javno upravo, torej javen interes: taki ljud e, ki k veČamu le lomijo par slovenji; h eli hrvatskih besed, so v tabelah, na papirju, ki je v podlsgo ob imenovanj h, kval fie:ran;, da — poznajo deželne jez ke. Oni, ki ne znajo, dobivajo razpisana mefita, na škodo njih, ki res zrnjo ! Sposobnim uradnikom se godi krivica, a ljudstvo trpi škodo in ie ozlovoljeno, ker ncora občevat z uradniki, ki ne morejo govoriti žnjim ! La roko na sroe, gospoda italijanski kolikor strogo orkestralne umetnosti. A mi živimo v XX. stoletju ; skoraj dve stoletji nas deliti od velečastvene jednostavnosti in ob enem nenadkriljive globcčine Bachovih in Havdnovih "časov ! Ako bi se ne bal zagre šiti gleie bodočnosti, bi rekel mirne duše: Klasična doba je bila početek in zvrsetek glasbene umetnosti. -- A vzrok temu ? Poleg ekscentričnosti in lahkega prehoda, pri ognje vitih naravah, v prvi ekstaz: naše dobe — je početek in konec v novinarstvu, v onem novinarstvu, ki pozabljajoč na vel;ko misijo, ki je v presojevanju napredka vsake umet nosti, tudi v našem času čaka, predpostavlja ; svojo materijalno korist interesu javnega napredka, zdravemu kriteriju razločevanja dobrega od elabega. Ko bi novinarstvo odkrito in brez krinke uradniki, pa priznajte to! In da je gola re | izpovedalo vsaki vreči glavi objektivno o ca to, kar pravimo, o tem ee mormo s ne ira et studio — golo resnico, bi služilo s tem De samo gori omenjenim javnim inte re3om, ampak kar je naposled akte, pijetete in vesti, tudi pojedini osebi, ki je žrtev avtoau- prepričati po državnih uradih v Trstu in po Istri ! Še ve!* ! Je tudi nečuvenih slučajev, da v čisto elevenskih krajih, kakor je n. pr. £ežan» ki je kompaktno slovenski okraj, ' gestije in stavlja na kocko sedanjost in morda naietsmo na uradnike, ki ne morejo občevati (tudi bodočnoat, na vsak način pa gmotno s prebivalstvom. A ne le to: Ker se čutijo j blagostanje in iluzije svoje duše, brez katere tuje, ker so brez vsscega kontakta z domačim ni prav zi prav niti samoljubja ni napredka, življeu'em, gledajo in rujejc, da si ustvarjajo Hoče li prit' do tega ? Toda . . . vrzimo že sv(je — klike in s tem ustvarjajo nasprot- 'enkrat od sebe s ve očali skeptike stva in zastrupljajo življenje. (Pride še.) J * * Šolstvo v Puli. — Puljski dnevnik »Omitibus« je priobčil zanimivo statistiko o V slabo napolnjeni Schillerjevi dvo- eolstvu v Puli. Pula ima 3G 000 prebivalcev, rano podvrgel se je sinoči prvikrat sodbi Po znani statistiki je okolo 23.000 Italijanov, javnosti violinist g. Rudolf Adam. On je brez ^č?CO Slo.anov in 4.~>00 Nemcev. Italijanske dvoma pokazal dobro voljo ali —malo umet šole n/nih vrst štejejo 2530 otrok, nemške nosti. Korak njegov je bil mnogo preran, šole p* 1435 učencev. Po statističnem raz- breme, ki ga je sprejel na-ae, ni odgovarjalo merju bi Ita;ijani morali imeti 2750 šolskih njegovim močem — in posledici ni izostala, otrok, Slovani 1000, a Nemci oko!u 500. Nočem govoriti obš rno o njegovem znanju, Med tem pa vidimo, kako so nemške šole (da je talentiran človek, in da bo z dobrim p g Itnile okolu 1000 otrok. Slovani pa ni- vežbanjem s časom kaj boljega podal), to se majo v Puli niti enega razreda! mu drage volje prizna, ali to je bilo za nje-Nj hovi (večinama hrvatsk", nekoliko tudi gov včerajšnji korak vsekako premalo, ker slovenek otrZ (gjsp-tiarevem) imenu svoto 135 kron »>0 znanjem rastejo tuili dvomi«, st t. Ker ga je pa gospodar za tem odpustil Xo je moja kritika njegovega včeraj- i ^iužbe, e sel S v litr) in t:m pri nekeai gnjega k< ncerta. Naj jo btez j rezira uvaž', drugem gospodarjevem djltoiku izt r,al 50 a koristila mu bo več kakor morda povoljna ki d. Denar ;e seveda zapravi!. kritika, katera bi — neodsjovarjajoč mojemu Pazite na otreke. Včeraj so prinesli csveiočenju _- bila navadna udvornost in iz Mav hi' j v tukajšnjo mestno bolnišnico 2 likanje. On se je imel včeraj predstavil let t o f ekletce Eranč ško Leg.ša, ki je bilo občinstvu kakor dovršen umetnik, občinstvo d« ma padlo v kotel ^om vrelega luga. De- ima pda ga sodi. kitice je g'(zno opečeno po vs=m životu. j Vrpiejeli eo je v VII. dei ncatolog čni od ae. Zadnje brzojavne vesli. Rusko-japonska vojna. Božični prazniki v Mandžuriji. PETROGRAD 19 Dop snik >B išev. Vjedoffiostš« poroča iz Muk lena, da se vsa opersejsta armada pripravlja na slovesno I raznovaDje božičnih praznikov. Pri vssh cd umaknem h pota«. A dragi mu je oivrail : delk;hžRostoropnij<. LONDON 19. »Reuterjev b ro« poroča iz Sangaja od 18. t : Kapitan ruskega Iz »Škrata«: Sestanek. I).*a gospoda, ki sta živela v sovraštvu sla »e v neki te*m metni ulici srečala ter se nhta hotela eden drugemu umakn ti s pota. Srdit e rekel prvi : »Jaz se oslu na Trgovina, Borzna poročila dne 19. decembri. Tržaška borza. Napoleoni K L9.C±— 19.C6 —, angležke lire K —.— do —, London kratek termin K 239.35—239.75 Francija K 95.10—95.30, Italija K 95.10-95.30 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K i 17.£0—117.75, nemški bankovci K---- avstrijska ednotna renta K 99.90 — 100.1?., ograk? kronska renta K 98.— 98.30, Italijanska reni" ' 102.»/4 :03.'/g kreditne akcije K 674--67d— državne železnice S 649.-- 652—. Liombardi E< 89.— 90.50, Lloydove akciie K 725.-- 732.— Srečke: Tisa K 32»;.-330 —, vredit K 479.- do 489.—, Bodenkredit 1880 K 3C6.— 316— Bo denkredit 1889 K 298.— 30«?.—. TnrSke K 132 — do 133 — Srbske —.— do — Dunajska borza ob 2. uri pop. pred včeraj danes Državni dolg v papirju 100.30 100.30 i „ „ srebru 100.35 100.30 Avstrijska renta v zlatu 119.55 119.55 „ „ kronah 4°0 100.40 100*0 Avst. investicijska renta 31/,0/,, 91.15 91.25 Ogrska renta v zlatu 4°/0 118.55 11S.55 „ „ kronah 4°0 98.10 98.05 „3% 88.70 88.70 Akcije nacijonalne banke 1632.— 163^.— Kreditne akcije 674.25 674.— London, 10 Lstr. 239.35 239.37'/» 100 državnih mark 117.57'/, 117.65 20 mark 23.50 23.51 20 frankov 19.0r> 19.06 10 i tal. lir 95.20 95.20 Cesarski cekini 11.82 11 32 Parlžka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — franr^zka renta 98.62 °/„ italijanska renta 105.10, Spani ki exteneur 90.12 akcije otomanske banke 590.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske drfavn« železn e —.— Lombardi 93.— unificirana turžka renta 87.55 menjice na London 251.50, avstriisV« zlata ren 101.£0 ogrska 4% zlata renta 102.40 L&nderba-—.— turške srečke 127,— parižka banka 12 61 italijanske meridijonalne akcije 756.— akcije Kio Tinto 15.18. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dol? 883/,a Lombardi 3'/» srebro 28španska renta 891iu Ujanaka renta 1041/,, tržni diskont, 3— menjict q> Dunaju —.— dohodki banke--izplačila bank —.— Mlačna. Tržna poročila 19. decembra. Budimpešta Pšenica za april 10.20 do 10 21 ; rž za april 7.95 do 7.96; oves za fpril 7.67 do 7.68 ; koruza za maj 7.67^do 7.68. Pšenica : ponudbe srednje ; povpraSevan e slabotno, mirno. — Prodaja lO.OCO met. st., komaj vzdržano. Druga žita nespremenjeno. — Vreme : lepo. H a-vre. (Sklep.) Kav« Santoa good avt rage za tek. mesec po 50 kg 49— frk, za marcc 49 50. H am bure. (Sklep pop.) Kava Santo« ^ average za det. 40— za inartc 10V2, za mai 41 — za Beptember 42—, vidržano. Kav* Rio mvtdv loco .'!4.—41, navadna reelna 42 —44 navadna dco* , 44—46. Hamburg. (Sklep) Sladkor z* dee 27 55 rs jan. 27.JSO, za febr. 28.—. za nrarec. j2S 10 z aoiil 28.25, za maj 28.35. — Stalno. — Vreme: lepo. London. Sladkor iz repe auro v 133/4 Sh. Java 15 6 frh. Mlačno. New-York. 'Otvorie^jp., Kava Rir. t- > fli dobave, vzdržano, 10 stot. zvišanja 5 stot. zvišanja. Sladkor tuzemski. za tekofii uiesac 3J7 ^ z« jan 40's za jan april 401, za marec-junij 4l— i stalno . rafinirao 74—741/* Vreme: otlačno. Trgovina se zaklanimi prašlc-1. Včeraj je bil) pripeljanih na tufcajšaji tr^ 162. ziklacih prasca^*. Predalo ne je vse; prve vrite po K 118— II. pa oi K 92—100. Vpraševanje velijo, a i blng^ je bilo premalo. 5Iattonijeva kislina. V oj-ttreui leto« u 5asu, v katerem se prikazujejo vsakdn »j katarn p »javi, se p-ipor Itfattoaije? Gie^^ hubler, kiteri sa uporabi a z z'ratnim uspe hom pri o'^oljanpi zraSaih orgmov katara v žrelu, brenhii. pluS in vn^tiu pr^ne mrene. Dvorana za sodne dražba v ulici Sanita št. 23—25. DRAŽBE, ki se vrš jo od ponedeljka dne 28. novembra t. 1. oi 9 —12. ure predpDludne iu slednje dni : Plišči >n jopiSi za fjospe, spodnja krila, kompletne žengte obleke, fuštaij, flinela. srajc3 za rncžte in ž^nake, vo ufni šlali, žepne rute, z m3ke srajce, volneno blago, cefir, saten, perkal, bele in barvane preproge, kotenina, brisalke, p rt', prtili itd. ^ _____— naravna Sprejemajo alkalična kislina se vsakovrstna dela ] j in po posebnih načrtih. ===== JMrovaii cenit brezplado ia tmko. Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA — Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. Tovara* po^ifctv* Aleksander levici in 2 i z=zzn ulica Tesa ^^ 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Pšazza Rosarse (šolsko poslopje). Cdne.ds ae d! Siatt 1u-r*«-« u - Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi dd posebnih načrtih. ^l^atroraa oeat> nr-.o'ii * Ar*« "»• Književnost in umetnost. Koncert Vdam. Kube.ik j > v kratkem lovea torpedov > R j^toropnij« je z vsem svo- fa-u i ve^ svet. Kncalo Ea n m je evet jim mcžtvom pobegnil na angltž;e;n parniku kr= 1 r« f r mkom. »Veliki« njegovega mla- »Nigrita« v Vlad voetok. Japonci zitledirejo dtga sni ruga Kocijana. JBmannel Onciridek paruik. v&peva j.ovsod, kjer ee piikažp. Franjo On- -- dt ček pripada že davno med prvake na Odrska magmatska zbornica. gCB,. Vai sami Ćehi. Vsi sami dijaki glaeo- BUDIMPEŠTA 19. (O^r. kor. birc.) v ta p »> S-vcikove. Ne mine etj, da ce bi n , . • , . , , Daned popoluane je imela mugnatska ibor- b ^ata < šia porodila svetu kakeea tjlaeovi- • . t - - . -, • . . i- , ' . & & n oa Sejo, na kateri je bil precitan kraljev t-tr* \iioiin-sta. Zihbcg ! Ce tudi ie Robert , - „ , . . , . , & J reskriptf s kater m je zasedanje odgodjeno. *> 'huiE»nn u videl v > virtuosentumu« prvi po?et*k kataklizme v g atbi — t> je v na- Minister Call in Buquoy. šea čas.; — epecijelno na goalarskem polju, je DVNAJ 19. Mioifetar za trgovino b ircn ravno et nagon za vi.taornostjo postal prava ^ in minister za poljeJeht:o grof Buqur,y neletj va bolezen, najhuji gangren. Ljubezen ata dcepela semkaj iz Budimpešte, d' umetn si nadtrnee^a sedaj manja za Carjev god. *;*vo, ra bogatstvom — ne-li. . ? Na stran j DUNAJ 19. Povodom carjevega godu vsako umetn.ško razumevanje, na stran ves je 1 dvoru svečan dtner, katerega so se om duh, s katerim je prtšinjeno vse naravno udeležili: nadvojvoda Fran Ferdinand, u pravi-— a umetnost je narava v posebnem obliku, talj ruskega poslaništva baron Budbsrag s členi oai dub, ki g« znamo mi doseči v vsakda- poslanstva, minister zunanjih stvari gnt'G> n fm življenju, toiiko z vestnim vežbanjem, luehowjki, načelnik generalnega sv.ba baron kolikor z naravno d apoz cijo — negovanjem Beck in najvišji dvorni dostojanstveniki. Med vsega lepega. dinerjun je cesar napil carju. Mehanizem, prosta tehnika sta danes oče n mati instrumentalne, — toliko a solo — Važno naznanilo za krč m ar je in restavraterje ! V dobroznani poznani zalogi steklenin in porcelane tvrdke JAKOB HIRSCH - v TRSTU, ul. Čuvana /5- (nasproti škofijski palači). ?e nahaja velikanski izbor kozarcev in vrčkov vsake oblike in velikosti. Brezkonkurenčne cene--- Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. S ER R AVA L L O Crst. sprejema zavarovan a človeškega življenja po najraznovrBtDejSih kombinacijah pod t&ko ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SI L jSl I sJL" vzajemna zavarovalna banka v Fragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pro^J požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakuntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatEe podpore v narodne in občnokoristne namene. MALA OZNANILA 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik Najstarejša TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu, Poprave v 2 urah. p^r Cene zmerne, -^fg Sprejema od 8—6 pop. slovenska zaloga, tovarna pohištva Andreja Jug v Tr.-tu. ul. S. Lucia 18 (zadej tribunala^ priporoča vsake vrste solidno izdelano, svetlo ali temno po-litirano pohištvo. Podpisani priporoča svojo m-NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri Sv. Jakobu istrsia ulica 12 (zraven si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Pcstrežba točna. Benedikt Suban Trst slikar-dekorater. Sprejem:i delo na deželi. Dekoracije sol» s papirjem. Slikanje sob iu n&pisoT v vseh slogih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohištva, ptulov it«l. Vse parv, pokosti, lakov, jSeetk, čnpičev, navad- J nega in parfumnega mila, petroleja, špirita < žestel za noreti. — Barvilo za ćiSćeuje ------- vina. — - ^ — ulica Torre Itianea štev. S == £ ^ priporoča svojo pomoč na porodih, abortih y 5 in vseh ženskih boleznih. > i > ^ Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. > < Telefon štv. 1384. > Trgovski pomočnik ^ S z jestvinami v mestu ali okolici. Ponudbe pod -Trg, pomočnik" na upravo lista „Edinost". I/fini 7 let star in nov voz se mora prodati I l\UVIJ v 43 urah radi odhoda lastnika. — Skedenj št. 457. Ifiihorina se /Al gostilno v rVUlIctl I Ud Kopra. Predstaviti so more | pred 2o. tek. mes. v Skednju št. 457. Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno C2rio Schonberger Prva trž. brusil niča — na električno moč Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. TRST ul. S. Caterina u, II civilna krojaonica Naročbe in plačila po dogovoru Vala oMaseizptom24nr. PEKARNA jUojzij Gul TRST - ul. Caserma 17 - TRST (nasproti trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času svež kruh. sladčice itd. itd. Sprejemanje domačega kruta v pecivo. —= Rrodaja moKo irril mlinov. Pošiljanje na dom. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul. Barriera vecchia38 Zaloga sladkorja, kave, riža. raznega žita. moke in otrobov. Vino v bur teljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine. surovo in kuhano maslo. ooooooooooococo Svoji k svojim ! Podpisani priporoča svrjo zalogo oglja. drva. premoga in Uru^o razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul Cavsua (uhod ulica Ca* vazzeni 5t. 3). ooooocoooooooco Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče *> Cenifc Brezplačno 111 Iranko. 6uerino jtfarcon fiCijan UnM ulica Tivaruella stv. , ... _ ornam. kamnoseski mojster Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo 111 drobno. Pošiljaš je na dom. — Telefon štev. 1664. — DELAVNICA spominskih kamnov — _ marmorza pohištvo Trvt u I- F»m«'to 37 Pekarna in sladčičarna FRAN MILLANICH Trst. — ulica Comniertiiale 7 — Trst. TriW--ft na dan kruh \sak« vrste. našan:e na dom. Sprejema n&roeba na sladfiioe itd. o priliki poro c in krstov. Najugodnejše cene. ■ i i8! !J R I. SVOJI K SVOJIM! Prva klet dalmatinskih vin BiliškC7 & Aram baš! n i| t TRSTU, ulica Sanita 22. \l TRANSITNA ZALOGA Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Na zahtev se poiilja 11a dom v steklenicah ali sotlčckih. g jflsesn*- ANTON S K E R L ocsoooooooooooooo mehanik, zapriseženi zvedesec. Katinka Vatovec Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. je na novo sprejela dobro znano Zastopnik tovarne koles in motofeoles „Pnch". GOSTILNO £rifolio" Napeljava in zaloga električnih zvont'kov Izk)jur!i:i „ pr«'daj:i _rrain (nasproti, kjer je bila prej in zraven kavarne ».VIT Eletrovia«). l*ri tej priliki naznanjam, Cene nizke. ' Postrežba točna. 9) SANUS C( novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera ssS Otvorila se je nova gostilne due Gemelli" Plazza Pozzo del mare 5 s pristnimi dalmatinskimi v i nam i iz Postrane pri Omisu in sicer se bo točilo : črno po 36 nč., belo po 40 nč. in o oio po 40 nč kuhinja ho vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Podpisani se najuljudneje priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici na obilen poset udani IVAN TOMASEVIČ, lastnik. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva m spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono *t. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono žt 847. Filijalke v ULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. ( Pošiljanje predmeta?, li se jemljejo na potovanje in preiažanje blaga na vse proge. ) Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripavljen-* o**1^ skladišča. W Edini tržaški zavod za - VARIIM-PI FANFR" ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PREPROG ULHMIlC.n ■ Točna postrežba in nizke cene. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA44 v Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 r Oelovon. Kupuje in prodaja wmt, satanih plM, prijoiitst, uMIfrtJ. nsčk, dsiski, vslat, soros? Pr<»M. kTMkmi irebaajn. 1b eskomptnje papirja ta v^ovčnja »pala kapoaa. --- Daje prodajme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznf ■ izgubi • Vlnkuluje ln dlvinkuluja vojaške Zenitnlnske kavcije. HsMomvt i» lefc1—sir auk *** ■mroitlm. LJUBLJANI Podražnioa v Spije tu Denarne vloge vsprejema T tekočem računu ali na vložne knjižice proti ogodnlm obreatim, Vloženi denar obrestuje od dne vloge <1 - — = dne vzdiga. — = Promet s 6eki in nakamloaml.