PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROÊHE PODPORNE JEDNOTE UreduUfcl In upravnlâkl pro«t«rl: 1SST 8014h Lawadal«' A v«. Offlc« of Publication! 1S97 South I.awndal« Ava. Telephone. Rock well 4t04 "«Mi Matal« SISO Janeerr 1«. Ilia el Om nK i m i i Aet al Cenarwa Marata I. im CHICAGO S3. ILL.. PETEK. 3. SEPTEMBRA WEPT. 9), 1941 Subaertptloa 99.00 Yearly STEV.—NUMBER 174 Acceptance fer at special rat« «t piovidari fot ka Akcija progresivne stranke proti volilnemu odboru Pozvala bo vrhovno državno sodišče, naj vza-me odločitev v pretres Chicago. 2. sept. — Voditelji progresivne stranke so naznanili, da bodo pozvali državno vrhovno sodišče, naj vzame v pretres odločitev državnega volilnega odbora, da njeni kandidati ne bodo prišli na glasovnico pri volitvah 2. novembra. Mnogi odvetniki trdijo, da priziv proti odločitvi odbora ne bo upoštevan. Voditelji progresivne stranke bodo tudi pozvali vrhovno sodišče, naj razglasi zakon, na čigar podlagi je volilni odbor podal svojo odločitev, za neustaven. Člani volilnega odbora so državni avditof Arthur C. Lueder, Francis S. Wilson in Walter T. Gunn. Izjavili so, da nominacijske peticije progresivne stranke niso uključevale podpisov 200 kvalificiranih volilcev v vsakem izmed 50 okrajev v državi, kot določa državni volilni zakon, zato so razveljavili nominacijske peticije. William Miller, državni direktor progresivne stranke, in C. B. Baldwin, direktor volilne kampanje stranke, sta.objavila skupno izjavo. "Značilno je, ker so republikanci in demokrati kot člani državnega volilnega odbora izrekli odločitev, da kandidati progresivne stranke ne bodo prišli na glasovnico pri novembrskih volitvah," pravi izjava. "To dokazuje, da so demokrati in republikanci pr&v-tako prestrašeni, kakor je grupa, ki se «bira okrog Trumana, pred milijoni volilcev, ki bodo oddali svoje glasove Wallaceu in Taylorju." Miller je napovedal, da se bo ogromno število podpornikov progresivne, stranke udeležilo «hoda v Wrigley Fieldu 14. septembra, na katerem bo Wallace govoril. Progresivna strpnka se bori za vzdržitev legalnega statusa v Chicagu in čikaškem okraju. Zadeva je pred vrhovnim državnim sodiščem, ki bo kmalu podalo odločitev. Sodišče je pro- Anglija za sklenitev pakta z Rusijo Izmenjava blaga med državama London. 2. sept.—Velika Britanija je predlagala sovjetski vladi sklenitev štiriletnega trgovinskega pakta. Rusija je sprejela predlog kot podlago za formalne diskuzije in pogajanja,,ki se bodo pričela danes v Londonu. Glavni osebi v pogajanjih bosta Harold Wilson, britski trgovinski minister, in Jurij Zaru-bin, ruski poslanik v Londonu. Velika Britanija se je izrekla za izmenjavo blaga z Rusijo v enaki vrednosti brez podaljšanja kreditov. Pred nekaj tedni je britska vlada predložila Moskvi seznam sovjetskih produktov, katere bi rada dobila, ni pa določila količin. Sovjetska unija naj bi pošiljala Veliki Britaniji pšenico, žitne izdelke in ribe v zameno za stroje. Ko se bosta Wilson in Za rubin sestal«, bosta izmenjala aezname blaga tn določila količine. Namen obeh držav je povečanje trgovine. Potežkoče bodo najbrže nastale. ker se mora Velika Britanija držati provizij dogovora z Ameriko, na čigar podlagi je deležn« pomoči v smislu Marshallovega načrta Provizij« prepoveduj« izvoz br 1 takih strojev v Sovjetsko unijo, ki so v seznamu potencialnih vojnih sredstev. glasilo stranko za legalno v aprilu in odredilo, da morajo njeni kandidati priti na glasovnico v Čikaškem okj-aju. Okrajni klerk Michael J. Flynn je izjavil, da ni časa za tiskanje novih glasovnic. Progresivci so potem šli pred okrožno sodišče, ki je odločilo, da mora Flynn pristati na odredbo vrhovnega sodišča. Flynn je vložil priziv, nakar je odbor volilnih komisarjev izpo-sloval odlok apelatnega sodišča, da kandidati progresivne stranke ne morejo priti na glasovnico. Odvetniki progresivne stranke pritiskajo na vrhovno državno sodišče za hitro odločitev. Ako ne bo izrečena do 8. septembra, ne bodo kandidati progresivne stranke v čikaškem okraju prišli na glasovnico. William J. Fulton, načelnik sodišča, je dejal, da se člani sodišča ne bodo sestali v Springfieldu pred 13. septembrom. V ____ Druga seja vojaških governerjev t Možnost vzpostavitve železniškega prometa \ Berlin. 2. sept.-«-Vojaški governerji štirih velesil so ae ponovno sestali na ■ konferenci. Predmet diskuzij je bil končanje krize, katero je povzročila ruska blokada zapadnega Berlina, kakor tudi vzpostavitev železniškega prometa med Berlinom in zapadno Nemčijo. Nemški Jist Der Kurir, ki izhaja v francoski okupacijski coni, poroča, da so tehnične potežkoče, katere so Rusi navajali kot vzrok ustavitve prometa na železniški progi med Berlinom in zapadno Nemčijo, premagane. Konferenca med vojaškimi governerji je trajala tri ure. General Lucius D. Clay, ameriški vojaški governer, je dejal, da se bodo razgovori nadaljevali. Konference so se udeležili tudi svetovalci vojaških vlad. List Der Kurir je citiral izjavo vodilnega uradnika nemške železniške administracije v Mag-deburgu, da se železniški promet med zapadno Nemčijo in Berlinom lahko obnovi. Odločitev zavisi od sedanjih pogajanj v Moskvi in Berlinu. Watíace ni govorilvBirminghamn Protest proti oddali-t vi zamorcev od belopoltnikov Blrmlngkam. Ala.. 2. sept.— Ploha klopotcev se je vsula, ko je J. P. Mooney, vodja progresivne stranke v Alabami, naznanil, da je Henry A. Wallace preklical govor v tem mestu v znak protesta proti oddelitvi zamorcev od belopoltcev. Policija je potegnila vrv med zamorci in belopoltci, ki so se zbrali pred poslopjem okrajnega sodišča. Policijski načelnik Eugene Connor je dejal, da se je množica okrog 3,000 oseb zbrala pred poslopjem, da sliši govor predsedniškega kandidata progresivne stranke. Med temi je bilo okrog 250 zamorcev. Mooney je dejal med ^drugim: "Progresivna stranka v Alabami je upala, da vam bo lahko predstavila največjega živečega Američana, človeka, katerega je predsednik Roosevelt izbral za poljedelskega tajnika in^za podpredsednika Združenih držav. Zdaj se je odločila, da ne bo udeležena na zborovanju, ki bi bilo kršenje ustave. Mi verujemo v svobodo govora in zborovanja brez policijskih restrikcij in ustrahovanja." Ploha klopotcev se je vsula, ko je Mooney končal svoj govor, toda noben ga ni zadel. Prej je Wallace preklical govor v Gadsdenu, Ala., ker je policija oddelila zamorce od belopoltcev. Wallace je govoril v treh alabamskih mestih v sredo pred skupno mnotico zamorcev in belopottcev. Poljska naslovila protest Angliji » 1 London, 2. sept.—Poljska je naslovila protest britskemu zunanjemu uradu. V protestu pravi, da britska vojaška vlada v Nemčiji podpira kampanjo med Nemci za preureditev sedanje meje med Poljsko in Nemčijo. Poljska je dobila nemške pokrajine po zaključenju drug«) svetovne vojne. Osuševanje močvirja v Ukrajini Moskva, 2. sept.—Pravda, glasilo komunistične stranke, poroča o uspehih osuševanja močvirja v Ukrajini. Osušen je bil že kompleks v obsegu 3,000,000 ak-rov in spremenjen v rodovitno polje. Letošnji pridelek žita, krompirja in sladkorne pese je znašal 25,000,000 bušljev. NEPOOBLAŠČENE OSEBE NISO DOBILE VOJNIH TAJNOSTI New York. 2. sept —Generali riki. Možnost, da se Je kakšen William J, Donovan, načelnik komunist vtihotapil v urad, ni urada strateške službe v vojnem I izključena. Vse osebe, ki so do- času. je dejal, da ne verjame, da so nepooblaščene osebe dobile vojne tajnosti od uradnikov in uslužbencev njegovega urada. General se je pripeljal v New York s parnikom Queen Mary iz Anglije. Časnikarji so ga vprašali, naj komentira obdolži tve, katere je izrekla Elizabeth T Bentley, bivša članic« komunistične stranke, d« «o bili nekateri uradniki v njegovem uradu člani, komunistične stranke in dajali važne informacije podtalnemu komunističnemu krož ku V Wahingtonu Med Umi uradniki je bil Duncan C. Lee. Bentley je izrekla obdolžitve pred člani kongresnega odseka tm neameriške aktivnosti, čigar načelnik je kongresni k Thomas, republikanec Is New Jerseyj«. "I»1*. Domače vesti ČITATELJEM V pondellek. na delavski dan. Preavata a« isldo. , Oblak ; Chicago.—Glavni urad SNPJ so 1. sept. obiskali John Koss, Gasper in Marion Bashel, vsi iz Clevelanda. 1 Nov grob v Kensaau Franklin, Kans.—Dne 19. avg. je za rakom umrl Frank Debelak, član društva 92 3NPJ, star 71 let, doma is Martin j vrha nad Škof jo Loko, v Ameriki od 1902. Zapušča ženo, tri otroke in štiri pastorke, vsi odraair. Bil je civilno pokopan in priljubljen med vsemi narodnostmi, kar je pokazal tudi njegov pogreb. Ia Clevalaada Cleveland.—Po dolgi bolezni je umrl John Fittin, star 72 let, doma iz Visejc, (ara Hinje, v Ameriki 53 let.«' Zapušča tono, poročeno hčer (v Benton Harbor ju, Mich.), tri sinove (eden je v San Franciscu, Cal.) in tri vnuke.—V sanatoriju v War-rensvillu se nahaja John Feren-chak. Ojačanje protiso-vjetskega bloka Potežkoče glede ustanovitve enot-* nega poveljstva London. 2. sept. — Gladwyn Jebb, pomožni državni tajnik zs zunanje zadeve, bo dospel v Washington, pravi naznanilo. On bo skušal pridobiti Ameriko za ojačanje protiaovjetskega bloka zapadnlh evropskih držav. V bloku so Velika Britanija, Francija, Belgija, Holandlja in Luk-semburška. Jebb je britski re-prezentant v političnem odboru protisovjetskega bloka. V Wash ing tonu bo konferiral z državnim tajnikom Marshal-lom o ojačanju protisovjetskega bloka in drugih vprašanjih. Jebb je za tesno kooperacijo med Veliko Britanijo in Ameriko na zaaedanju generalne skupščine Združenih narodov, ki se bo pričelo 21. septembra v Parizu. Jebb je odletel iz Londona v Amerika izpodrinila Anglijo na Kitajskem Kampanja britske vlade za porast izvoza blaga. Novi davčni zakoni uveljavljeni London, 2. sept,—Britaki kramarji na Kitajskem, ki so imeli proste roke čez 150 let, se zavedajo, da se jim tla majejo pod nogami, V vseh teh letih so predstavljali kasto in grmadill dobičke. Položaj se je spremenil po zaključenju vojne. Amerika je izpodrinila Veliko Britanijo s kitajskih tržišč. Britska trgovina na Kitajskem je padla na nizko točko, kar v Londonu priznava-jo. V predvojni dobi je znašala čez $50,000,000 letno. Britska delavska vlada vodi energično kampanjo za porast izvoza blaga, toda Kitajska ne igra nobene vloge. V Londonu se bo- . . t , . .do morali sprijazniti z dejstvom, Ottawo kjer se je sestal s č anl^, ^ dobl(Tek lrgov|ne v kanadske vlade On hoče prido- * amerlMrth trgovcev ln ban-biti Kanado in Ameriko za skup- klrjev no garancijo, da bosta priskočili na pomoč zapadni Evropi, ako I M e d n a r o d n a naselbina v ji bo pretila nevarnoat agresije, Sanghaju, v kateri so bili tujci Garancija naj bi bila v obliki llo»p<>darJI, Je izginila Brltsklh pogodbe vojaške pomoči. sodišče nI več. Tujci, ki so ob- V teku je gibanje za rasteg to*eM| p^tapkov, se morajo za-nitev protisovjetskega bloka. S»varjatl pred kitajskimi sod-Pridružile naj bi se mu druge nlkl< države v zapadni Evropi. Po-' Obnova Kitajske po devetlet-težkoče so nastale glede ustano- ni vojni z Japonsko zahteva ako-vitve enotnega poveljstva ob <° neomejen dovoz strojev in oroženih sil zapadnlh evropskih druge industrijske opreme na držav. Trumanova poslanica delavcem Izrekel se je ta preklic Taft-Hartfey-evega zakona, Washington. D. C» 2. sept.— Predsednik Truman ae je v poslanici, katero je naa^vil sinoči delavcem, Izrekel «a preklic Taft - Hartleyevfga prottdelav- skega zakona. Naglatfl je potre-' g« štabi. F»nelja j« predlaga- Varšava, Poljaka, IL. bo pobijanja inflacije sedaj, da it imenoeanje generala Alphbrt- Consignor Zigmund Kaczynski, ne bo potisnila dežele v ekonom- «e Julna, poveljnika francoskih besednik rimsko-katoliške hle-sku katastrofo. | ail v Maroku. Belgija, Holan Velika Britanija hoče, da po- p0ljtL: ormlat stane vrhovni poveljnik feld- prem ^ maršal Montgomery, šef britska- aretiran V Varšavi v Dalje se je izrekel za zvišanje ln Luksemburška so suge minimalne plače, zadostno aoci- rlr>1®- naJ vrhovni poveljnik po. alno zaščito, zdravatvano zava- "tine ameriški «eneral. rovanje in ojačanje delavskega Šefi generalnih štabov držav departmenta. Pohvalil je de- v protisovjetskem bloku so se lavce in dosežene rekorde v pro- Imeli sestati na konferenci v dukciji, uposlitvi, dohodkih in Parizu, toda konferenca je bila profitih, zaeno pa je naglasil, da odložena zaradi vladne krize v je inflacija znižala dejanski za-«Franciji, služek delavcev, čeprav so bile'__ plač« zvišane. Truman bo Imel političen go- Stavke in nepokoj vor na delavski praznik v De-troitu. Gotovo je, da bo omenil nekatere točke, ki so v njegovi poslanici, katero je sinoči naslovil delavcem. Dejal je, da bo velika udeležitev volilcev v novembru odločitev vse Amerike, zaeno pa je apeliral naj se vsi upravičeni volile! udeleže volitev. Stavka voznikov v New Yorku % Zupan O'Dwyer posegel v konflikt New York. 2. sept. — Okrog 9,500 voznikov tovornih avtov, članov unije Ameriške delevske federacije. Je z«stavk«lo. Uprave železnic so takoj po oklicu stavku u«tavile prevažanj« tovorov v New Yorku. Vs« bla go, ki gs pripeljejo tovorni vlaki, se mor« preložiti na tovorne avte, nakar je doetavljeno firmam in poaameznikom. Župan William o'Dwyer Je posegel v konflikt. Sklical Je konferenco r«prezentantov unije in d«lod«jalcev, Unija j« o-klicala stavko, ko je bil« njen« z«htava za zvišanj« plaée zavr njena Bojazen je, da bo stavk« zavzel« obseg one pred dvem« letom«, ki J« ustavila dovoz živil in drugih potrebščin v New York Policijski podkomisar Thomas F Mulligan je suspendiral vse dopust« članov policijskega depart men ta. dokler ho trajala stavka. Trgovska zbornica in organizacija induct rijcev sta «-pel Ira I a n« predsednik« Truma na z« intervencijo v Franciji Pariz, 2. sept. — Sporadičn« stavke in nepokoj med delavci eo povzročile nove potežkoče In zavrle prizadevanja premierja Roberta Schuinana za formira nje nove vlade, ki naj bi nasledila ono. ki je padla zadnjo so-boto. Stavke so protest proti Schgmanu, ki je pred narodno skupščino, katera j« odobrila njegovo imenovanj« za premi-erj«, Izjavil, da j« proti zviš«nju plač. Schuman skuša pridobiti socialiste za vstop v vlado. rarhije In urednik katoliškega tednika, je bil aretiran. Kac zynski ja prljatalj kardinala Avgusta Hlonda. V vojnem času je bil prosvetni minister v kredit. Velika Britanija ne mo-re dajati kreditov Kitajski in slednja je odvisna od bogate Amerike. Britski trgovci bodo morali pobirati drobtine, ki bodo padale s mize ameriških trgovcev. Velika Britanija in Amerika sta se odpovedali izjemnim pravicam na Kitajskem 1. 1943. Britski trgovci zdaj čutijo poaledice te geste. Kitajska je uveljavila nova davčne zakone in a tem zadala težak udarec britsklm firmam. Dnevi zunanje kontrole &ang-haja in drugih kitajskih prlsta-niščnih mest so minili in izgleda, d« se ne bodo nikdar več vrnili, Britski trgovinski koncem J a rdi ne, Mutheson, Butterfield & Swire se skuša postaviti na noge, kar pa se mu ne bo posrečilo. Federalna veleporo• ta se bo sestala Predložena ji bo dodatna evidenca o saroti New York. 2. sept,—Posebna federalna veleporota, ki ja 20, julija obtožila dvanajst voditeljev itomunlstlčne stranki Sirote z namenom strmoglavljenja umerlške vlade, se bo ponovno sestala 14. septembra. Naznanilo pravi, da bo pomol-ni federalni justlčni tajnik Thomas J. Donegaii predložil vele-poroti dodatno evidenco o do- poljski ubežni vladi v Londonu, «jevnl šplonažl komunistov v de- Zaščitna policija Je zaprla urad ¿r|i. Donegan je bil prej načel-' katoliškega tednika in aretirala nik urada federalnega detektiv- pet članov uredniškega štaba. Nkega biroja v New Yorku. Tednik se Je zapletal v ostro Kot priča ie pred veleporoto Kjntroverzo s komunističnimi nastopila Kllrabeth Bentley, blv- iti. Poljska vlada Je pretrgala ku članica komunistične stranka. odnošaje 1. Vatikanom I. 1945 s preklicem konkorduta. Nemško sodiiče oprostilo Schachta Stuttgart, NvmčIJ«, 2. sept,— N«mško «pelatno sodišče Je o-prostllo H jalma i a 8ch«chta, ki Je bil finančni minister v Hi Imenovala je več bivših In eeda-njih uradnikov federalne vlade, ki so huje dajali informacija članom ruske podtalne grupe v Wushingtonu. Ona je naatopila tudi pred člani kongresnega odseka zu neumerišk« aktivnosti Med obtoženimi komunisti sta William Foster, načelnik stranke, ln Kugene Dannls, ekseku-tivni tajnik Ko je bila sestav- 11er Je vi vladi. Nižje sodišče g« Ijen« obtožnic«, so poročila tr* j« prej obsodilo n« osem let za por« A pelatno sodišče Je raz-v«lj«vilo kazen in odločilo, d« mora biti Schacht takoj izpu-ščen iz zapora. MARSHALLOV NAČRT PRVA GESTA AMERIŠKE POMOČI ZAPADNI EVROPI Chlcago, 2. sept. — Kandidati demokr«tske stranke so n« kon-feienci v hotelu Edg«water Ileach izjavili, da Je Marahallov n«črt prvi korak v .Izvajanju progi ama amerišk« pomoči za-p«dni Evropi Vsi so s« strinjali, d« mor« Amerik« preprečiti zrušitev neodvisno«!! zajmdnih evropskih držav za vsako ceno Zrušenje neodvisnosti bi neizbežno vodilo v vojno s Sovjet sko unijo. "Kkonomska rehabilitacija zapadnlh evropskih držav j« zadeva Amerike," so izjavili. "Zdaj še nI mogoča oc«nitav us|whov M«rshallovega načrta." Kandidati so naglasili, d« je Izravnav« neeoglesij s Sovjetak" unijo glavni cilj, toda Am«rik« mor« stalno jačiu svojo oboroženo silo, čeprav so stroški o-gromni, Amerika naj gleda na prej in skrbi, d« bo njeno «tom-sko orodje lumčno prišlo pori kontrolo Združenih narodov, Paul H, Dougles, profesor na člkaškl univerzi in kandidat za zveznega senatorja, ln Adl«l Stevenson, kandidat za gov«r-n«rj«, sta napadala administracijo govarnarja Greena. Dejal i«, d« «genti G i eeriove «dmini straHJa pritiskajo n« industrij-c-e in trgovce z« prispevke z« financiranj« volilu« k«mp«nj« lepubllkansk« stranke. Več Izmed teh ga Je obiskalo in raz-kiilo, d« so morali prispevati v«like vsote pod pritiskom. "V nobenem slučaju niso ho teli podpla«ti potrdil« o darovani vsot! Iz bojazni pred r«prl-»alijami," J« rekel Stevenson. "Greertove genga v Illinolsu je na delu In potrošila bo velike vsota v kampanji ia izvolitev kandidatov republlk«nske stran k« pri volitvah v novembru" Konferenco kandidatov demokratske stranke Je sklical Frank cilla, da vele|)orot« n! dovršila del« o šplon«žn! fazi. Veleporoto tvori 21 moških in dve ženski. Bolgarija podpisala trgovinski pakt Sofije, Bolgarija, 2 sept.-VIa-d« J« naznanila podpis trgovinskega pakta s nemško delegacijo iz sovjetske okupucijake cone Načelnik delegacije Je Hans Handke, nodpiedsedmk nemšk« ekonomske komisij« Pogodb« ho v veljavi eno leto, Odpor proti sluibi v armadi Chicago, 2. sept — Pacifistične grupe so naznanile, d« se okrog 200 mladih fantov tur be registriralo v nabornih uradih za •luSbo • armadi Nadaljnjih ti soč fantov se bo r«gistr!ralo pod protestom. Spopad med policaji v Boliviji La P«z. Boliviji, 2. sept -List I.« M«/on poroč«, d« so ae spo padli bollvljski in argentinski policaji v Vlilazonu, bolivijakem J. Mí Adamu čtk«ški odvetnik i mestu % Mi/ini argentinska meda dvigine Ih.iI»eno ra/|*tlo>*n|eIjp Trije |*»lnajl so bili ubiti, med njimi v volilni kampanji pet pa ranjenih v spopadu. PETEK, 3, $5fTEM3&A 1948 Na obisku v državi Wathinglon SacramMto, C al.—V poletnem času si marsikdo zabeli spremembo in se odloči za obisk prijateljev ali sorodnikov. Podpisana, moja hči Albina in njen soprog Jake Tomsh« smo se odločili, da obtfčerao njegov rojstni kraj Valley, Wash. Ortpaljeli smo se 10. julija zgodaj zjutraj. Prenočevali smo v Bettdu, Ore., nato pa so ustavili v Walla Walla, Wash. Ker je bila nedelja, sta vladala v mestu tišina in mir. Naia naslednja postaja je bila Spokane, Wash. To je dokaj veliko mesto. Imeli smo ie 50 milj do Valloyja. Ob dveh popoldne smo končno dospeli na zetov rojstni dom. Pričakovali nas niso tako rano. Zetov oče se je senčil na vrtu, .bistro oko malega vnuka pa nas jo takoj opazilo. Kar poskočil j« od vesolja in vzkliknil: "HaJlo, uncle Jake!" tor ga objel. Moj« hčerke in mene i« niso nikdar poprej videli. Prišle so Jakove sestro in nas prisrčno pozdravile. Sli smo k staremu očetu, kateri nas je tudi prisrčno pozdravil. Kai hitro smo se pobratili in bili kot ona družina. Mladi so ¿li v hišo, jaz pa sem ostala pri očetu. Prišel je čas za kosilo, po kosilu pa nam je mali vnuk Johnny prepeval lepe pesmice, njegov oče pa ga je spremljal na klavir. Tudi plesal j« in sam igral na tamburico. Sedemletni deček jo ros nadarjen. Mene j« pričal nazivati "grandma". Njegov oče je godbenik in inria službo nabornega častnika. V tako prijetni družbi se je bilo lahko udomačiti. Moram reči, da sem imela prav prijetne in brezskrbno počitnice. Mladi so kuhali in opravljali druga gospodinjska dola, starejši smo pa sedeli pod košatimi drevesi in se udobno senčili. Včasih pa je malo deževalo in se je ozračje ohladilo, da smo ponoči laže spali. Z zetovim očetom sva sc v«' liko razgovarjala. On še vodno žaluje za pokojno ženo, mater sedmero otrok, ki je umrla pred tremi leti, malo pred konccm vojne. Silno si jc želela vrnitev sinov iz vojne, ali žolju so ji ni izpolnila. Mlajšega sina, ki je v Alaski, pa nismo videli, z ostalimi pa smo se spoznali in lopo pogovarjali v slovenščini. Vsi otroci so dobri za očeta, mlajša hčerka pa godpodinji in skrbi za očeta, kateri ima že 70 let, polog tega pa gu zelo muči revmatizem. Mali Johnny pa mu prižiga ei-garcle. Njegov najzvestejši to variš pa je palček, ki ga kar naprej čuva. Ko sem bila na počitnicah, je minilo osem let (13. julija 1940), odkar nas je zapustjl oče In mož. ki je umrl v Grass Valley ju Človek takih obletnic ne pozabi, katere mu prikličijo v spomin predrage pokojnike. Jake Tomsha »t. jo prijel v Ameriko, ko mu je bilo 5 let. Prllel je s sta ril, ki so bili doma od Lipnice. Prvotno so bili v Minncsoti. ko pa mu je bilo 12 let, so se preselili v Valley. Tedaj se je v ta kraj naselilo več naših rojakov, ki so kupili mnogo akrov zemlje po zelo nizki Coni, Jake ima 270 akrov zemljo S pokojno ženo sfca morala trdo delati, da sta posestvo tako lepo uredila. Hiša j« modema, prav tako kot so v mestih. Stoji ob coat i, okrog nje pa )e lep vrt in drevje. Vallcv je dokaj majhno me-■»lo. Polin eno trgovine s ineša-nim blagom, katero lastujo neki Nemec ima tudi srednjo m ljudsko Aok>. dve katoliški cerkvi. pnAto in nekaj goetilen Slovenskega društva nimajo, prav tako vietaje. Rskepfct Merama riithn (fcrtiee/peees* Ha.) ta vraeje psMIJstslJa le v slučaju, te le prilett Nekaj misli k Delavskemu dnevu Te dni bo ameriško organizirano delavstvo praznovalo svoj delavski praznik, ki je sploh praznik vse dežele — že pol stoletja Na letošnji Delavski dan se delavstvo to dežele, zlasti še organizirano, nima nad čem veseliti. Na eni strani ga (nas vse) tepe voMka draginja, na drugi pada po organiziranih delavcih veliki bftč Taft-Hartleyevega zakona, na tretji pa velika reakcija v lastnih vrstah in izvon njih. Od lanskega delavskega praznika se dežela ne počuti bolje, marveč slabše. Draginja je napravila nove skoke in se dvignila v nove višave. Večinoma vsi organizirani delavci so v tem času sicer dobili drugi ali tretji povojni mezdni povišek, toda je bil na splošno nižji kakor pa porast cen. Se veliko na slabšem so neorganizirani delavcf in uslužbenci, kakor tudi drugi posamezniki s fiksnimi plačami ali dohodki. Večina teh ni dobila nika-kega mezdnega zvišanja, nikakega penzijskega priboljška ali najbednejši večje državne podpore. Za vse to nI denarja, kakor ga tudi ni za šolstvo, za bolnišnice, za stanovanja in socialno zaščito za primer bolezni ali nesreče. Dovolj pa je denarja za militarizem, Trumanovo doktrino, Marshallov načrt. Vse za boga Marsa, malo ali nič pa za javno zdravstvo, za šolstvo, za gradnjo stanovanj, za najbolj potrebne. Kongres ni hotel o tem nič slišati, niti zvišati beraške minimalne plače — 40c na uro. Olroct v New Vorku so še pridružili svojim mafaram v demon -str sel J ah proti visokim ceaam mesu ia drugim ilvUaaaHm potrebščinam. Od lanakega delavskega praznika je po organiziranem delavstvu začel tudi neusmiljeno padati Taft-Hartleyev bič, ki so ga spletli republikanci in demokrati (večina). Padanje tega biča jf šele v svojem začetnem Stadiju, kajti preteklo bo še par let pred-no se bodo nad unijami razpočile vse bombe, ki so skrite v tem zakonu. Toda posledice so že vidne na vseh koncih fn krajih. Več ali manj so ga že občutile skoraj vse unije, še bolj pa ga kodo v bodoče, ako ne bo proklican ali vsaj drastično modiiteiran v prihodnjem kongresu, "Ampak za slednje je malo izgleda, ker j« organizirano delavstvo brez stvarne politične močrradi skrajno stupidne in zgrešene taktike, ki izvirs iz predpotopne kon-servstlvnc in reakcionarne miselnosti velike večine luživodite-Ijtv delavstva. V skladu s političnimi vetrovi ludi tako zvani vladni "dolav-ski" odbor izvaja ta zakon. Sodnijskc prepovedi, naperjene proti unijam, so zopet postale nekaj vsakdanjega, kakor so bile do leta 1032, ko je kongres napravil konec vladi injunkcij s sprejetjem Norris-LaCiuardljeve postave. S Taft-Hurtleyevlm zakonom je bila la postava povsem klorolormirana, zvezna vlada pa postavljena za hlapcu velikih in malih korporacij. katerim naj pomaga krotiti in davili unije tudi z injunkcijumi, s sodni jami. Tako si "Ireo entoi prizerji" s tem prihranijo tudi velike stroške, ki so jih imeli včasih z razbijanjem unij. To delo zdaj v veliki mori opravlja zvezna vlada, v posameznih državah s «ličnimi zakoni na tudi državne oblasti. V izvajanju tega zakonu v interesu delodajalcev so zlasti odlikuje Robert N. Dcnliam, generalni pruvdnik zveznega delavskega odbora, kateremu je poverjenu velika oblast. V resnici so odlikuje tudi predsednik Truman, ki se je do zdaj še v vsakem primeru odzval in naročil justičnemu tajniku, naj ustavi to ali drugo večjo stavko s sodnijsko prepovedjo. Pred par tedni so ta bič občutili orgunizirani pomolski delavci v vseh vzhodnih in zapadnih pristaniščih, kakor tudi na velikih jezerih. Zvezni "delavski" odbor je istočasno tudi odredil, da so tako zvane unijske uposlevalnicc nezakonite, češ da v praksi'pomeni jo "zaprte" delavnico. Stvar pa (e bistveno precej drugačna. H temi unijskiml uposlevalnicanii ho bili v resnici odpravljeni kacacdo o njegovi odredbi podalo sodišče. To je storil Iz razloga, ko- so organizirani pristan lični delavci zagrotili s stavko, Taft-llarllevev zakon gor ali dol, To je le en primer batin tega /akonu in njegovih isvajaleljev, ki so vsi TaitliaiUevevih misli. Vsa) njih rekord Jih pokazujo tako V ptuo vsega tega lil človek mislil, da sv bodo streznili tudi konservativni untjski voditelji in obinili hrbet obema kapital^» stičnima stiankains, ki udrihala po delavstvu In ameriškem ljudstvu na splošno. Toda ogulilo se ni nič takega, Večina teh laži-voditeljev delavstva se zopet oklepa demokratske stranke in II stega Trumana, kateremu m« .>»• nedavno karali hrbet in njegovo administracijo bičali lavno, •> Ih>1j pa privatno Drugi se nameravajo zateči p»*1 Dewevevo insrrlo, oboji pa /Igosajo Wallaces in novo progresivno stranko kot največJn sovražnico delavstva in dežele Oboji tudi terorizirajo članstvu, zlasti progresivne nižje linijske voditelje, katerim mi v mnogih unijah kratkomalo picpovedali agituanjc /a Wallaces in progresivno sttanko V tem se zlast*. odlikuje hirokiatični aparat CIO, ki je postal enako "monolitični" ali "totalitaiski' kakoi je komunistični. Vsi nižji unijskl funkcionarji, v m« podrejene ktajevne unije ali unijskt svetovi se morajo i v |>olitiki ravnati po ukani višjih, ali pa jih zadene post "disciplini '. Co bi h1 la ta pclUika usmerjena v pravo smer. v smer neodvisne delavske akcije v okviru nove delavsko stranke bi ie ne bila tako podvtJena kritiki Toda torsiratl nekoga. da se navdušuje /a Trumanu in p<«iobne politikah* pod (o ali ono ktinko ali pretveco, je po našem mnenju pa le precej . "neameriško", da Tabimo toliko oguljeni urez. V tem duhu skrajnega kon*et vati/nia se IkkI» prihodnji poti-deljek vršile tudi delavske piotlavc kfUfcm dežele. V Dctroitu bo glavni govornik na akupni delavski proslsvi — CIO in ADF — pivdMilmk Truman. ki bo zoptt gum I proti zadnjemu kongresu in šel pivko dejstva, da je vačina demokratov sodelovala z republikanci pil tleli*! ni točki, kjer je šlo proti uitoreaom delovnega ljudstva Stična poltUcna (area se bodo dogajale na dalav skih shodih in proslavah tudi po številoih hov,h Gor% (l|WU#) doslej tri stavbe. Dva skromna • * " • ^ ' * - 1 *-■ " domka dveh pridnih druiin in nekdanji otroški vrtec. TISino teh hišic je motil od spomladi do jeseni spev krilatcev in sqieh sosednih kopalcev bližnjega koj^a-lišča, pozimi pa le žuboreči potoček. Sicer so samevale (te stavbe) pod vznožjem "Čečovja" in se družile s sodenjimi vrtovi. Letos pa ni več idile in samote. V neposredni bližini so zrasle lične lesene stavbe, ki služijo za stanovanje in odjjočitek stotinam delavcev in delavk državnega gradbenega podjetja "Gradiš". Vsakdo, ki ga zanese proti večeru posel tod mirno, obstane in posluša harmonike, ki done iz teh ličnih stavb ter petje vseh mogočih melodij. Ne manjka niti poskočne ciganske glasbe, ki zdaj veselo, zdaj otožno odmeva od (bližnjih vrhov. Če pa bolje prisluhneš« slišiš Prekmurea, Medžimurca in z vseh mogočih krajev govorico. Vsi v bratski slogi prepevajo in kramljajo pred svojimi hišicami ter si tako krajšajo čas odmora. Ne matij-kajo niti italijanski zvoki. Zidarji so to, ki so prišli v novo Jugoslavijo kazat svoje zidarsko znanje. Dobro se počutijo in ravno tako kakor drugi veselo zapojejo. Vsi ti začasni delovni tržani se pridno sučejo pri zidavi prepotrebne ambulante, pri povečanju kopališča, ki ga hočejo guštanjski fizkulturniki povečati in uporabiti za plavalne tekme in ostale športne priredir tve. Če še malo pogledamo na desno, opazimo gramoznico, kjer dvanajst rok dnevno objema lopate, jih suče, naklada, seje in preseja mešani gramoz, ki ga rabijo zidarji in graditelji ozkotirne železnice, ki jo gradi železarna. Delavci nakladajo gramoz na vagončke, ga po kratkem tiru spravljajo do bližnje ceste, na kateri čakajo vozniki v dolgi vrsti, da ga odvažajo na razna gra-dllišča v okolici. Pred seboj opa zimo dve dvonadstropni stavbi, na katerih zidarji dovrŠujejo po slednja dela in v jeaen bosi;, sprejeli pod svojo streho osem in trideset delavskih družin, ki bo do imele udoben donoek z dvema sobama, verando in balkonom. kopalnico, ktihinjo z ostalimi pritiklinsmi. Zrsven paralel-no pripravljajo temelje dvema novima stavbama, ki bosta zrasli tekom leta. Da. na "čečovju" je novo življenje. vztrajno tekmovanje za dosego in prekoračenj« norm. CHIo guštanjeki razgleželec Se-jovic jc prijel za težaško deh» ln odstopil paznižko mesto starejšemu. nlanotnejfemu. Tu ne gradi novi Guštanj. ki ne bo sameval v globeli, ampak se bo kopel v soncu in svežini smrekovegs , vonja bližnjih šum Pričal bo o delu in skrbi novega čase za dobrobit delovnega človeka kirl)očk) olajšali pripravo dijakom ln jim zagotovili uspeh. Tako utriplje pod goro samo-i ustnikov novo življenje v letošnji pomladi. Po treh letih svobode-vstaja nova generacija, nov delovni polet na vseh področjih s tempom nad in upa na boljše življenje. Kakor je bister tek sicer vedno kalne Meže, tako je bister pogled v bodočnost. Mod samorastniki ni veliko kmečkih kraljestev, več je skromnih bajtarjev. Mogočno je pa kraljestvo gozdov in sadovnjakov, ki letos ne bodo polnili sodov s sladkim moštom. Prostran in lep svet je to. Kruha sicer ne raste preveč, a vendar toliko, da si je sosed zaželel tega kruha in prišel ponj. Četudi jim zemlja akopo rodi, ljubijo to domovino in so zanjo> ko je prš-Žel čaa, junaško umirali, ne da bi o njej mnogo modrovali in mnogo govorili. Ta domovina, kakor pri Prekmurcih panonska ravnina in njeno rumeno pše-nično klasje, živi povsod s njimi i zapiski Ljubljana — Za prvi v*eslot>an-ski konffres sfapisior, ki bo to poletje v Moskvi, je Slavistični institut pri Akademiji znanosti SSSR pripravi) vrsto znanstvenih del, izmed katerih se jih nekaj nanaša tudi na probleme južnih Slovanov, Prof. S Nlki-tin je pripravil monografijo Ruske družbe in vprašanje balkanske politike Rusije v letih 1853-1876, prof. S. Bernstein pa o raziskovanjih na področju bolgarske zgodovinske dialektologije. Za tisi se pripravlja prvi zve-«ek "Znanstvenih spisov Slavističnega instituta". To bodo objavljene tudi študij«- prof. ljubljanske univerze dr. Frana Zwit-tcija "Nacionalno Vprašanje v jgodovijil Slovenije", prof. sofijske ujiiverae V. Velčeva "O socialni ureditvi Bolgarije v debelem stoletju" ln touge Založba akademije je pripravila velik zbornik "Dokumenti iz tgodovi- in ae radi vračajo med svoje go- ,ae proučevanja alavistika v Ku- re ip temne lesove. £ato so pa sanjo tudi umirali. Mnqgi spe pokopani po vseh okoliških gorah, za njihove grobove skoroda ne vemo. Po njihovih grobovih rastejo gorske cvetke, ki se za» sejejo same od sabe, ali jih pa siji in znahatvaol stiki dežel v letih 1850-1914 " Zbornik je uredil akademik, R D drekov, ki *m je napisal tudi predgovor. Tu bo prvikrat objavljenih 240 pisem, dmtvnikov, referatov, pro- lastnih strokovnjakov, ki jim še pomagajo profesorji z ravenske gimnazije. Kljub tako razgibani gradnji pa guštanjBko občinstvo ln delavstvo v železarni kakor tudi ostali činitelji niso pozabili na svojo kulturno ustanovo, na mlado gimnazijo. Tisti, ki so kumovall krstu ravenske gimnazije leta 1945 v nekdanjem gradu grofov Tburnov in vidijo naraščajoče Število ukaželjne mladine, ki mu postaja grad pretesen, ker ne more več objeti v svoje naročje vs^h učiinic, so sklenili, da pljunejo v roke in store vse, da bo tekom dveh let stavba na jugovzhodni strani parka nova, moderna gimnazija, ki bo imela potrebne ustrezajoče prostore, ki bodo odgovarjali potrebam sodobne šole. 1 V neposredni bližini bo zgrajen prostoren Dijažkš^om, kt >3 tako urejen, da ne bo s4mo "pen-zljonat" za dijake, ampak resnično vzgojni kolegij, ki ho izpopolnjeval delo šole. ^amišljeno je tako, da bodo projksorjt na gimnaziji istočasno mentorji lijakov v kolegiju, to je vagojltfljl in učitelji tudi izven šole. Z eno besedo: živeli bodo z dijaki kot ena družina. Prekrasna zamisel, vredna realizacije. • In dijaška mladina? Pred koncem leta je napela vse sile, da čim bolje doseže učni plan in konča šolsko leto z uspehom. Tekmovanje razredov v čim boljši ureditvi "Stenčasov" je pokazalo lepe uspehe. Vseh 13 razredov je sodelovalo. Gimnazijska filiala V Mežici je pa žela splošno priznanje pri pevskem tekmovanju med višjimi in nižjimi razredi. Gimnazija na Ravnah je mlada. nima še izročila, toda njeno delo, četudi je tiho, na zunaj nič bučno, se že kaže v obrisih tudi izven nje. Manjka še sicer ožje povezave z množičnimi organizacijami poedinih članov njenega učnega zbora, toda lepo število je tudi med njimi takih, ki se z veseljem odzovejo vsakemu povsbiki, kjer je potrebno predavati. Sčasom se bo tudi ta povezava izpopolnil«, kajti medsebojno zaupanje je večje iz leta v heto. Trenj ni nobenih, vzrok je kvečjemu v tem. da je to obmejni kraj, ki ima svojstveno karakteristično stališče napram prišlekom in prišleki napram kraju. Dijaška mladina jc potem, ko je zvedela. da je udava nove gimnasije resna stvar, takoj šla ne delo. Začela j« s potzkusni, mi izkopi temeljev, da bodo Radbenlkl lahko pretakali te- n ter tako odTočlll, alf je pri n teren za gradnjo tako monu-mental nega poslopja. Ali ni preblizu talna voda. ki bi povzročala preveliko vlago in da II je dovolj trdna masa, kt «e ne bo po grezala in vdžjala Organizirala jih kakor orjak čuva in bdi nad njimi Preko holmov in umetnih pregrad pa gledajo tisti, ki še čakajp svobode. Samorastniki dpbro vedo, da se svoboda ne podari, ampak le z junaštvom pridobi.— (foooriš,) GUtovi i* uAiolbiu (Nadaljevanje z t strani) ' Zornik, pa nisem imel časa, da bi se malo pogovoril z njim, prav tako ne z Mikom Puvškom Iz Irwine Mike, oprosti nam, ker ti nismo pomagali zapeti nekaj slovenskih pesmi. Saj veš, kako je, kedar delaš na priredbah. Jamčim pa ti, da komo nekaj pesmic prav dobro zapeN, kadar zopet pridemo skupaj. Torej že enkrat hvala vsem skupaj za tako veliko udeležbo! Loti Is Kartah, predsednik. _tu._k^&J__:_ žke, Srbije, Bolgarije ln Poljske in o njihovem skupnem delu na področju sflavistike Zbornik prinaša tudi obilo biografskega in bibliografskega gradiva. Delo giedaltič v LR Srbiji zavzema zmerom večji in širši razmah. Takoj po osvobojenju so srbska gledališča v provinci gojila predvsem lažji folklorni repertoar domačih avtorjev, akrb-nemu prizadevanju umetniških vodstev pa je uapeio, dvigniti repertoar na dostojno umetniško vižkto s sodobno temstlko. Leto« so skoraj vae gledališča v Srbiji z uapehom igrala "Rusko vprašanje" Konstantins Simonova. V celem je '¿Rusko vprašanje" doživelo v Srbiji doslej nad 100 predstav. Znaten uspeh ao doaegJi tudi "Raztrgane!" Mateja Bora. V vseh gledališčih LR ZitM ktm m mi Jugoslaviji znatno bqljfa od lanske Dfm ki ae veh ir. stalno ae raz- je delovne brigad«, ki bodo med vijajoče in s stroji utpopolnjujo- počitnicami v poino* pri firad^ - ce sr železarne, novemu naselju ne bo kvaril rrečn* svežine, ker se bo prej rezgu*! v nič kakor bo dospel do njega In okrog felerarne? Tam je trenutno vse raakopeno. Detav-d grade nealpe za ozkotirno krožno progo, ki bo zvesals med nih delih Profesorski zbor tu di nt ostal pri strani, ampsk je skianil. da bo Mjfteiuval pri bri | gadah. De bo fizično dflo prijetnejše tudi tistim, ki bodo morda imeli kak ponavtjatnl izpit pred seboj, bodo It vaeke stroke imeli ponavlja in« tečaja. Ljubljana, 7. jul.—Iz vseh naših republik prihajajo poročila, da je žetev v največjem razmahu. Tako poročajo iz Vojvodine, da ao do 1. julije poželi že nad 70% ječmena, 00'/, pšenice in nad 83% rži. Zadnje dni je žetev nekoliko motilo deževje. Ker so se pa vremenske razmere popravile, upajo, da bo ostalo žito l>ožeto v prihodnjih dneh. Vzporedno z žetvijo teče delo komi-aij in zagotovitev dobrega semena in komisij za oceno hektarskega donosa. Kakor kažejo dosedanji donosi, bosta obe akciji izpolnjeni s popolnim uapehom. Komisije za oceno hektarskega donoaa sicer še niso v celoti končale svojega dela, vendar je že mogoče iz njihovih dosedanjih ugotovitev sklepati na višino letošnjega povprečnega žitnega donosa po vaej Vojvodini. Letos bo ta donos večji povprečno za dva stota po oralu, V nekaterih okrajih je donos zelo fep, tako na primer v šidskem okraju, kjer fo komisije ocenile, da bo znašal donos 11.8 stota na oral. Z>nnos nad 10 stotov Je btf ugotovljen tudi v rumunskem okraju in v mestu Vršcu. Rodovitne Msčvanska ravnina pričakuje letos zelo dober žitni i pridelek Kakor ga ocenjujejo j kmetje In komiaije, bo ta pridelek v zadnjih letih najboljši. Po-Vprcčno pričakujejo, da bo znašal pri pšenici 15 do 16 sUitov na hektar To je že prvi rezultat tijskih posestvih, ki so glavni proizvajalci semenskega žita. Na vseh večjih posestvih sodelujejo pri žetvi najmodernejši kmetijski stroji. Na Belju, največjem državnem kmetijskem posestvu, žanjejo s pomočjo 5 kombajnov, 46 snopoveznikov in 75 odlagalk, ki imajo dnevno zmogljivost 492 ha. V mlačvi sodeluje 45 mlatil-nic z dnevno zmogljivoatjo 7500 stotov. Kombajni žanjejo tudi na državnih posestvih v Čoki in Vukovarju. Velike površine pa bodo poželi z ročnim delom, kur ae trudijo, da bi žetev opravili v določenih rokih. Prvi rezultati žetve In mlačve na državnih kmetijskih poseatyih kažejo, da bo letošnji donos znatno vlžji kakor je bil lanski, kljub nagajanju vremena v zadnjih dneh. Na posestvu v Vukovarju ao ugotovili na posameznih par-celeh donose, kskrtnih ne pomnijo. Tako so na possmeznlh parcelah pridelali p6 46 stotov ječmena na hektar. Najvižjl donos plenice / doslej požetih parcel znaže na posestvu v Vukovarju 38 stotov, a na posestvu Belje 30 stotov. Državno poaestvo Čoka Je letos prav tako doseglo boljše hektarske donose kakor lani. Na državnih po*estvib v Srbiji. kjer so bili lani. donosi zelo nizki, pričakujejo letini stoodstotno višje pridelke. Zla«tl ve-Ije to za veliko državno poaestvo "Sonja Marinkovlč" pri Vrš- množknege prizadevanja za dvig cu. Na drugih posestvih bo L Xi. â - L iL S - — — -i----latt a . I • w V ' mM ilL «^.AMII t li #1/1. hektarskih donosov in vodno večjega sodelovanja mačvanakib kmetov pri skupnem delu. Nsjvišjl donos so doslej ugo-tovlh ns posestvu Mihce Djino-vk , ki )e v vesi Ribar vneta borka za višji donos Mii^a Djino-Vtč je padala povprečno več kakor po 2"» stotov na hektar Krajevne komisije, ki ocenjujejo pridelek zits, pa se niso,poslale v;«eh poročil. Prvi žetveni rezuttatt nu drtav* nih pooeitvih odlični Žetev ae je začela tudi na zveznih m republiških državnih kme- dosedanjih ocenitvah letošnji do nos višji za 20 do W/, v prinu-i i z lanakim. Končni rezultati, ko bo opravljena celotna žetev, pa bodo verjetno še Imljži. Začetek letvf na Kovtvu in v MffoMji V večini kosovftkih in riietolnj-skih okrajev u* j« že ze<>lu žetev Pooefmo je napredoval* v podrinjtilp-m. auvoicikcrn, gre-čemški m in istoikem okraju l'o vaeh okrajih ugotavljajo kmetje m komisije, ki ocenjujejo donos, ds bo letošnji pridelek višji, kakor je bil lanski Srbije so z letošnjo sezono uvedli predavanja o vsakem komadu in njegovem pisatelju, ki se vrši pred premicro. Pogostokrat gostujejo gledališki ansambli na gradiliščih, v tovarnah in po vaseh, s čimer se krog publike v izredni meri razširja, Samo na teh ^stovanjih je bilo okrog 400 predstav, največje število gostovanj pa je v načrtu za prihodnje mesece. Doslej si je gledališke predstave v Srbiji ogledalo okrug milijon ljudi, medtem ko je leta 1945 ves obisk doaegel komaj 6U0.000 pseb. Zlasti v nekaterih manjših mestth je viden silen porast V Titovem llžicu je do konca aprila obiskalo gledališče okrog 36,000 ljudi, to ae pravi, toliko kakor v vsej lanski sezoni, čeprav je bilo gledališče zaradi prezidave tivorane letos 3 mesece zaprto, paradi izredno naraščajočega zanimanja je število gledališč v Srbiji, ki je pred vojno znašalo 9, poraslo na 22. Jugoslovansko dramsko gledali* šče v Beogradu, ki si je v kratkem ča*u svojega obstanka utrdilo sloves našega najboljšega ansambla, je v prvih štiridesetih dneh po otvoritvi dalo 33 predstav, ki sy bile vse do zadnjega razprodane in ki si jih je ogledalo 23,694 glodalcev. Doslej je gledaližče dalo Cankarjveega "Kralja na Betajnovi", Goldonl-jeve "Primorske zdrave" in če-hova "Strička Vanja". V Subotici so se madžarski književniki v okviru družtva književnikov Srbije organizirali v posebno skupino, ki imfc dve manjši podskupini v Novem Sadu in Zrenjaninu. Vsega je v Vojvodini aktivnih okrog 20 madžarskih pesnikov in pisateljev Skupno so izdali v posebni knjigi antologijo, v Samostojnih knjigah pa ao izšle še reportaža "Proga" Ervina Sinka, zbirka pesni Ištvana Kataka, pesnitev "Upor" Janoša Markoviča in zbirka novel Mihaja Majten.vj*. V. tisku je zbirka pesmi Lasla Gala, mladi madžarski pisatelj Janoš Herzeg pa je prevedel Nu-Šičevo "Gospo ministrico", ki ao jo nedavno dajaJi v madžarskem Narodnem gledališču v Subotici. Madžarski književniki v glav* nem objavljajo svoja dela v svojem književnem glasilu "Uid", njihove peamii novele in podlistki pa se pogostokrat pojavljajo tudi v madžarskem dnevnem tisku Vojvodine. Madžarski književniki pogostokrat goatujejo z literarnimi večeri izven svojih kulturnih središč. Tako ao doslej nastopili že v Temerinu, Be-čeju, Samoboru, Senti, Stari Ka-nižl, Adi ter po tovarnah in predmestjih Subotice. KuUurna zveza Rumunov je nedavno imela svojo plenarno skupščino v Vršcu. Iz poročile, ki ga je podal sekretar Aurel Trifu, je razvidna mnogovrstna in živahna delavnost zadnjih treh mesecev. Zveza načrtno podpira ljudako oblast v borbi proti nepiamenosti, posredovala je natia učbenikov za rumunske osnovne šole v Vojvodini In organizirala turnejo umetniškega ansambla centralnega odbora po romunskih vaseh. Skupščina je Z navdušenjem sklenila pristop i veze k Zvezi kulturnih društev avtonomne pokrsjine Vojvodine. Istega dne ae je v Vršcu vršil fe-stivsl, na katerem ao nastopili zbori, orkestri in folklorne skupine rumuriskih vasi. V Beogradu je začel Izhajati Ust v nemškem jeziku "Der Schaffende" kot gleailo central-i)ega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. List je namenjen liemškim delavcem v Jugoslaviji prinaša vesti o življenju in delu nemžklh delavcev pri rias, d kulturno prosvetnem delu sindikatov ln o pomembnih političnih dogodkih v svetu ln doma Poljgka Je nedavno slavila stoletnico prve poljake opere "Hal-kaM, delo p"lJ*krg« skladatelja Stanislava Momuška Zavoljo narodnega znučaja glasb«' in napredno tendence libreta je opera |K*«tsle večna lastnica polj-»k<'ga naroda, igrali pk mi jo tudi po mnogih inozemskih «Mirili Evrope ln Amerike Akademija «metnorft SSSI< je v vi sto svojih ustanov uvdlu Slovenska narodna podporna jednota SUM» Bo Lawndala Ave, Chicago 23. Illinois © o lavni Odbor /UfCSMT CAIN RAR. gl »redwdalk PH^»,at. ■ Masno o^^kÜ i âûÎNea anainaia, te M1CHABL VRHOVNIH, ill..ki mL.l ORADtaZH. umik bol oinl tajnik a talk ... mi a* LavaSala Ave.. CMeaae O, ssst Sa UvaSal« Avt . CMoa«e *■ SSB7 ao Lavm^l» Ave., ras rÄ^rr LâVMisli Avf>i I^LhmHI^« p^MPBHHV (HflPfcff oddal-. SSS1 ao. l-avodala Ave. dr uaTp'. J^i^XÎ* : 8 i": PadovadaMNBa lass UMdiitoiai* Dmtaat. aid «n w.^UnHvi.iflBRkuTo ionu v. canot-ar. ... vo oaroii« —..... r ntisjs^A ¡TRi »r riroi.T éairto oSr«*««---- 11141, MU* okrulé* .......... AMimoZli'U, «Mio okro&j* , ukiuilv * MATH Stss Bhaiiaroas St.. pansdalaMs Ik Pa Bäk Sla. ft«« wU'fc Pa .»CS 1« °mu; ..................«ta Flaw* BI . avaUth. """ KM C«rnu>o« AVO, am »t w. jiniw ta. ftdtindup. 0%lp Mont SSI E. IMth at. Clawlaad I«. O(üo I ao Lawndale Avo.. cntoaao SI. Ill SR C 1 îîSît iZ: o!3 U ü! 1400 M Lombard Avo . Svrwva, III. vas forest Avo., Johaatew«, N SM ao Mad Avo WBukith,». MMf ___MM W. «ta BI. Ctovouad 1 Okjo Ba. II.M h i..»...ula tBJRt — isaoi Kaat Para unvo. ciovoiand Ohio ino»odobnlmi listi? TI listi skrivajo rumene, tulipanom podobne cvetove, To Je II» •liodondron tulipifera, doma I« Amerike. Vrtnar botaničnega vrta, ki že 53 let neguje gredice, ga je vsadil s svojo roko. 2e davno mu Je prerasel visoko čez glavo... V akvarijih ao se razkošno ras-(m teli lieli in pisani cvetovi lokvanja, Ribice ai drgnejo ob njih svoj« rdpčkastozlate hrbte. Prav« ca t o iKKtvodno grmovje vodnega plevela ovira rast oatalth vodnih rastlin. To je tako imenovana kanadska račja zel alt vodna kuga, ki so jo zaneale nekoč ladje iz prekomorskih dežel k nam. Vodna kuga ae Je takrat mogočno razrasla v severnih obmorskih pristaniščih. Grmiček kaktusov spominja na puščavaka tla Tople grede ao izpoatavljene apo-mladanakeniu soncu, da najdejo sadik« življenjakih sil za mlado rast Tod preizkuša znanstvenik im krompirju in sladkorni pesi učinek koJpicup, strupa, ki ga v luboratorih izdelujejo iz jeaen* »kega podlcsku. V novem delu botaničnega vrta preizkušajo učinek semenskega sajenja krt* žanih vrst krompirja, Resultatl bodo pokazali nemara dragocena dognanja In napotke k Izboljšanju že degeneriranih krompi* ilit pri nas. Na njivici opeau-jejo raat Žitaric, preneSemh ti Sovjetske zveze Znanstveno delovanje ljubljanskega botaničnega vrta je IKJverano s podobnimi snanstve-rimi zavodi daleč po svetu. Svoje semenske vzorce pošilja sto bita, tz Srbije, tz Dalmacije Ol* jdesettrp botaničnim vrtom po Institut za zgodovino tn teorijo Ukovrte umetnosti. Za direktorja zavida Je poatavljert narodni uniHnik RsrSR Stalinov lavre-al K F J u* m i Poleg premeva-njs sovjetske likovne umetnosti, realistične šole ruskega slikarstva tn klpaistva. ima zavod tu andri, mula, dievesi-a južnegu sadja Biniatra, ena izmed važnih mduatrijskdi rastlin, katere vlakna s pri«hmi u|>oiubijajo v tekstilni in papirni Industriji. Družine lilij so |M«gnalc prve cv«-tove na «vojlh gredieah, Pottebej «lomujejo ia/rtiuiliiiki krompir, paprika, paradižniki. Topoli, buče vaeh aort in plodov fantastič* nih oblik, zvončnic«, osati vae to je našlo svoj pioator na ločenih gredicah V aeoel gostega grmovja živi v družbi dišeče perle bližnje sor«alniea volčje čeinjc i ¿neofttveiiitn imenom: nupilli «arnioltcd Njena sestra" nosi i ime arropoti« hladiik iana po Evropi m izven naše celine. Samo v Sovjetsko zvezo pošHja dvanajstim botaničnim vrtovom Znanstveni delokrog Ijtibljan-rkegii botaničnega vrta se v zna menjii napredujoče vede in novih dognanj širi Iz leta v leto. —(K v Tovarišu) di na 1'igo obravnavati vprašanja ravnatelju Ijubljertekega tvetovne umetnosti t posebnimi?****!*11. ^ «*enjaku i fvetovn« 'oztrom na umetnost nanülov (ToooH* ) posebnim slovanskih Francu Hladniku V gozdičku iglovrev ao našli .'IOVJET MINISTROV KiiglSke aoclattattčne iepubli* ke je ra/piaal natečaj za najboljši ronuiii in pf>veet in sa najbolj* 11 prevod. Za izviriui dela je vb-i bi i a/pisala eno nagrudo po 45, ♦ I*N! i uhljev, dve po .'10,1100 in trt po 15,0OS rublje v Ze najboljši pievod znašajo nagrade po 80,-(NNI M .000 In 10000 t ubije v AOITIRAJTE SA PROSVtTOf FROfT IT A PETEK, 3. SEPTEMBRA 1^48 Tihožitja in mjsizj-is* MIŠKO KRANJEC - « wwmnm AVTOSJA (Nadaljevanje) Ko ga ni bilo nič več- k nam, a sem ga na ulici še srečaval, sem ga naposled le povprašal, kaj se je zgodile, da ga ni več, kam zdaj hodi in sploh kako je z njim. Gledal me je nekaj časa s svojim vedrim pogledom—imel je čudovito jasne, sinje oči—in mi odvrnil: "Saj boš prišel za mano." Zdaj sem pogledal jaz, ker ga nisem razumel., "Kam?" sem vprašal, "kam bon* prišel za tabo?" Se me je pogledal, še se je nasmehnil s svojim Toplim, a vendar nekam skrivnostnim nasmehom, nakar je zmignil z rameni in mi odvrnil? 44Boš že videl." Se sva se srečavala na ulici/ še sva govorila, a vse o drugih stvareh, samo ne o tem, Se je živel v našem okraju, a se mi je vendar zdelo, da je samo nekakšen gost tu, da tu stanuje, da hodi po teh ulicah, toda njegoVo pravo življenje poteka docela nekje drugod. Zakaj čeprav se je poznal z mnogimi ljudmi, ga v njihovi sredini ni bilo videti. S svojo vedrino je šel tudi mimo teh, tudi tem se je samo toplo nasmehnil, kakor se je nasmehnil vsakomur. Potem gs je nenadoma zmanjkalo. NI *eč ga nisem videl, pa tudi spraševal nisem po njem, ker sem prav tako sam kmalu zapustil Ljubljano in poslej nisem več zahajal v Šentjakobski okraj. Minila so leta; skoraj celih deset let je prešlo, preden sva se spet srečala. "Kje si bil ves ta čas?" sem ga vprašal. "Tako dolgo se že nisva videla." "Dolgo, kajne?" je dejal in se nasmehnil. Se vedno je bil na njegovem obrazu tisti vedri nasmeh in njegove oči so še vedno tako jasno, tako sinje in tako veselo gledale v svet. "Sedel sem," mi Je pojasnil najprej kratko, a to povedal s takim glasom, kakor da je bil nekje na letovišču in kakor da pravkar hoče začeti na dolgo in široko pripovedovati, kako je bilo na tem letovišču. Pa Je vendar najprej samo ponovil: "Sedel sem. Prav za prav/' je nadaljeval živo, "sem medtem že večkrat sedel, vendar dvakrat samo za krajšo dobo, komaj za nekaj mesecev. Zdaj so me pa hudiči zašili kar za dve leti. V Beogradu sem bil." Navadno ni klel in me je skoraj presenetilo, da mu je ušel ta krepki pripomoček ljubljanske govorice. "Slišal sem," je govoril dalje, ne da bi še kaj povedal o svojem zaporu ali o svojih poteh teh let, "da si tudi ti šel stran od tam, mislim od tam, kjer sva se nekoč srečala?" In zdaj se je spet nasmehnil. "AH ti nisem rekel, da boš prišel za mano?" Ne da bi čakal kakršnega koli odgovora, mi je že ponudil roko, ker se mu je nekam mudilo. Vse, kar mi je še povedal, je bilo: "Saj se bova še srečala?" 2e sem ga videl, kako gre svojo pot s tistim svojim vedrim nasmehom in s svojimi jasnimi, sinjimi očmi. Mislim, da je vsakdo moral bili vesel njegove vedrine, njegovega nasmeha in njegovega jasnega in lepega pogleda. Zdelo se ti je, da ob njem ne more biti na svetu nič žalostno Kamor stopi, se mora vse razvedriti, kogar sreča, ga mora navdati isti vscoproščajoči nasmeh, ki ga sam neprestano nosi s seboj, —Saj se bova še srečala, mi je bil rekel ob slovesu Pa so spet šla leta, ne da bi ga bil srečal, morda, ker sem sam tako malo prihajal v Ljubljano, mogoče, ker je bil »pet kje zaprt, ali bog sam si ga vedi, kje je hodil in kaj je počel Sla so leta, pa so nam prinesla mnogo tistega, česar smo se bali, in še mnogo vet' tistega, česar nismo pričakovali. Po številu morda nlao bila tako dolga, bila pa so dolga po trpljenju. Kri ae je razlila pij slovenski domovini, ljudje so bežali v gore in se branili z gora. Spmrak, en sam somrak je ležal nad domovino in v ta somrak se je neprestano svetlikalo s teh gora. Naposled so šla h kraju leta trpljenja in z gora je prihajala čedalje bolj žarka svetloba. Potoval sem po sldvenski zemlji. Ne po vlaku proti Ljubljani, kamor ao bila vrata še vedno zaprta, temveč sem hodil po gorah, po dolinah in bog sam vedi, kod vse sem hodil. Tam pač, kjer si je slovenski narod poiskal tistih tisoč poti, da se je kljub vsem nastavam, kljub vsem zasedam reševal. Pa se mi je zgodilo na teh poteh, da so mi kurirji ali drugi znanci, ki sem jih dokaj našel, kazali grob tega ali onega, ki je tam padel, ter mi pripovedovali o njem vse, kar so pač vedeli: kako je padel, kakšen borec je bil, pa tudi kakšen človek je bil. Skratka, slišal sem mnogo teh danes drobnih, vsakdanjih zgodb, ki pa bodo nekoč zelo velike. Nisem si vedel kam zt imeni, pod katerimi so tam počivali vsi ti junaki, in vselej sem povprašal tudi za njihova imena. Zakaj jaz sem jih poznal pod tistimi imeni, pod katerimi so nekoč živeli svoje mnogo bolj vsakdanje, preprostejše življenja. Toda le tu in tam sem mogel izluščiti pravo ime. Pa se mi je tako zgodilo, da so mi nekje onstran Save za partizansko ime nekega takega junaka navedli tu obtoiemev. Po večini so izraziti ustaiiki klavci, ki so jih sovražniki Jugoslavije izkoristili za svoje zahibtne namene Značilno pa je da so bili skoraj vsi že od mladih nog ka tolilko usmerjeni V/gajall so m v raznih križarskih organizacijah in cerkvenih bratovi« mah ter so btll zato še tem bolj dostopni vplivom vatikanske duhovščine Več ali manj neaolani ljudje, nekateri ao celo nepismeni, so okrvavljeni z neitetjml zločini ki so jih zagrešili v ustaških for maeijah in ao tem bolj podlegli sovražni propagandi, ki je sli kala razmere v Jugoslaviji tak" kakor ^da bi vsak čas moglo prit ne samo do vojne, temveč tud do notianje revolucije. Saj so jim telo pii|>ovedovali. da je aa-n,o v okolici Zagreba nad M,000 ot i .in i z. i ranih križarjev, ki samo i «i k m jo na /nak, da bt dvignili Tudi danea laallšanl obtoženci ao potrdili, da vodijo vae pro-tilugaslovaruke propagando v Vatikanu In da )e Vatikan središč« rovarlenla proti naprednim državam lludake demokrati)* ilaati p« proti Jugoolavtjt. Nuhov« iipovodbo pa tudi do-kaiuielo. da ao sa vae to dobro v»d*le angloamorUke oblaatl. Id n« urno nlčooar no ukrenejo, da bt prisil volni sločtnct prod ee-diue marveč jih v nlihovlh slo ¿inakih podviqlh ao celo podpiralo. Prvi • bil diinrs zaslišan inž. f ranlo, Petek, iistalkl stotnik, ki je bil upravitelj gozdne uprave v Novaki in je kot pristaš Mačka postal najbolj zagrizen ustaš. Najprej je kot član uprave usta škega taborišča besnel v Novski, kjer je odrejal aretacije napred nth ljudi, jih mučil, ubijal ter sodeloval pri t\tyanju in požiga-nu celih vasi. Organiziral je tudi vohunstvo proti NOV. Leta 1943 je postal oskrbovalni oficir zloglasnega taborišča v Jaaenovcu ter Je sodeloval pri mučenju in ubijanju ustaških žrtev. Ob osvoboditvi je zbežal in je bil v Sloveniji ujet, izdal pa se Je za domobranca pod tujim i-menom ter Ve mu je posrečilo, da se je izmuznil. Nekaj čaaa je potoval Po dršav! in lokal sil-ko s avojiml pajdaši, naposled po ao jo satekel v Split, kjer ga je pater Dominik K antenski akril V frančlškanakem »ameeta nu. Od tam ao gs apravtll v frančiškanski aamoolan v Petro varedlau. Tu mu jo pater Peter Jas pesakrbol ponarolone doku men te. Nameraval je oroanlsl rstt krlšarle ln ko mu to nI uspele le preko Madžarske po bognill v Avstrijo. V Avstrl|i je živel v nekem taborišču prt Celovcu, kjer so gs ščitile okupacijske oblasti. Ob koncu leta 1JM« ae |e aosneatf s ■laškim duhovnikom Likam, a ga le peegevorll. da se Je pridružil teroristični organisaci, I i. S Kavranom sta izdelala podroben načrt. Septembra 1947 e krenil s svojo teroristično skupino na pot, čim pa je pre koračil Dravo, je bil ujet. Na vprašanje predsednika je Izjavil, da je bil član Marijine kongregadje in da je imel vedno tesne stike i duhovščino. Obtoženi Vinko Dundovlč je popolnoam nepismen, vendar pa e kot ustaškl krvolok napredoval do zastavnika. Sodeloval e pri neštetih pokoljih, ropih in požigih. Hudo je obremenil so-obtoženega TomljenoviČa, za katerega je izpovedal, kako je sam ubijal ljudi. Ob osvoboditvi je pobegnil v Avstrijo. Tam ga je našel Kavran ter ga kot priznanega klavca pritegnil v svojo teroristično organizacijo, da bi služil Steplnčavim križarjem kot inštruktor za klanje. Oktobra 1947 so ga poslali s 14 teroristi v Jugoslavijo, toda bili so že Istega dne vsi prijeti. Obtoženi Martin Mesni« se je kot dijak vzgajal v križarskem "Bratatvu" v fašističnem duhu. Takoj ob Izbruhu vojne je stopil med ustale, da bi jim po na ročllu te cerkvene bratovščine pomagal pri vzpostavljanju usta ške državna oblasti. Čeprav komaj 18 let star, j* postal eden izmed najhujših ustaških krvo-lokov. Zato so ga poslal* že nacistično oficirsko šolo ter je bil nato dodeljen zloglasni "Plavi diviziji". Tam se je ponudi" TomljenoviČu, ki ga je pritegni v svojo teroristično organisaci jo. Po obisku terorističnega in vohunskega tečaja so ga oktobra 1947 poslali v Jugoslavijo bil pa je z vso svojo skupino ujet. Obtoženi Ivan Sop je pri usta ših dobil pridevek "krvavi", ker je slovel kot najhujši klavec Posebno sa Je proslsvil. ko v Otočcu poklal psrtiaanske rs njence in kotalke, ki so Jih Is dale usmiljene sestre. Po pobegu v Italijo se Je aatekel v Rim. kjer Je dobil zatočišče v Vatikanu prt duhovniku Gollku. ki ga Je akrlval v aamostanu San Paolo. Njemu je Kavran poveril nalogo, da organizira križarje, toda že pri prestopu meje Je bil prijet. ■Obtoženi Jure Preka je pravi tip ustaškega roparja. Takoj ob zlomu stare Jugoslavije je v Ne-vesinju organiziral ustaše in sestavil seznam ljudi, ki so Jih nato pobili. Svojega konkurenta hotelirja je dal ubiti, da se je lahko polastil njegovega hotela. Tu je prirejal bankete Italija nom in v čast Paveličevega rojstnega dne uprizoril pokolj zapornikov. Ko so mu postala tla v Nevesinju prevroča, se je umaknil v Vrpovlje, kjer se je polastil trgovine nekega Žida. Bil je najbolj nevaren ovaduh, ki je ovajal pristaše narodno o svobodilnega gibanja ustašem Nemcem ln Italijanom. Po begu v Italijo se je zatekel v ta borišče Fermo, kjer je odprl ka varno. Hkrati pe je pomagal pri organisaci j i teroristov in naposled tudi sam krenil čež mejo ter bil s svojo skupino tako ujet. Obtoženi Mlkael Čota. ustaiki tabornik v Banjaluki, Je sodelo val pri izseljevanju Srbov, ka terim je pobral vea denar in druge vrednosti. Kot logornik je odločal o usodi internIrancev ter ima na vesti na stotine nedolžnih žrtev, i V Italiji ae je pridružil teroristom. Izpovedal je. da je član križarske organizacije in da je propaganda cer kvenih krogov delovala nanj tako, da je bil prepričan, dal je ¿c vsa Jugoslavija polna križarjev. Obtoženi Edvard Prtbilovič je priznal svojo krivdo. V Križev-cih je prvi ustanovil ustaško četo in začel terorizirali prebivalstvo. Pozneje je postal po-veljnik juriinega oddelka, ki je bil strah in trepet vsega prebivalstva. Na debelo je klal, por žigal in moril. Zato je bil štirikrat odikovan. Po pobegu se e v Italiji pridružil Kavranu in ie imel med drugim nalogo, preizkusiti "kanal" slovenskih domobrancev v Sloveniji, izkazalo pa se-je, da je ta "kanal" neuporaben. Septembra 1947 je po Cavranovem naročilu odšel Jugoslavijo in se takoj znašel v zaporu. Obtoženi Jure Brosovlč je bil stfer komaj 17 let, ko je vstopil r ustaško vojsko. Poslali so ga r nemško oficirsko šolo, nakar ,e postal poveljnik v zloglasnem Tomljenovičevem oddelku ter je ropal, moril in požigal v raznih krajih Hrvatske. Na begu ob osvobpditvi je bil ranjen in je obtičal v bolnišnici v Ljubljani. Od tam se je z napačnimi po datki izmazal in pobegnil v Avstrijo, kjer je služil TomljenoviČu za kurirja. Nato je bil iz šolan za terorista in poslan v Jugoslavijo, zadela pa ga je enaka usoda kakor njegove pajda še. Znašel se je za zapahi. Obtoženi Jakov Medonlč je bil ustaš od leta 1942 in je sodeloval pri raznih pokoljih. Posebno se je odlikoval pri mučenju in ubijanju partizanov. Na vesti ima tudi pokolje otrok in starcev. Po begu je bival v raznih taboriščih v Italiji in se je naposled • pridružil teroristom Marca 1948 je bil poolanwv Ju goslavljo, kjer je bi 1 takoj tudi prijet. Obtoženi Nikola Rubčič je bi do leta 1943 na delu v Nemčiji. Po vrnitvi iz Nemčije, je odšel I k ustašem in priznava, «da je ubijal vse povprek. .Po kapitu* laciji se je nekaj Časa skrival, nato pa se je prijavil za odslu-ženje vojaškega roka. Po 13 mesecih je dezertiral in pobegnil v Italijo ter se je pridružil ustaškim zločincem. . Pripovedoval je, da je z vednostjo poveljnika. laborišca v Zum «iPot{* val lz Italije v Avstrijo ter se pridružil teroristom. Obtoženi Vinko Pavlakovlč je pobegnil iz Jugoslavije šele ju-ija 1945„ ker je bil sovražnik judske oblasti. Preko Trsta je odpotoval v Fermo, kjer je postal kurir. Z vednostjo taboriščnih oblasti je potoval v Avstrijo in nazaj ter vzdrževal zvezo med ustaškimi zločinci. Teroristom se je pridružil zato, ker je hotel, kakor pravi, priti nazaj domov. Izdajal se je za' poročnika, čeprav ni imel nobenega čina, da bi ga bolj zanesljivo poslali v Jugoslavijo kot instruktorjs križarjev. Ob koncu zaslišanja je razkrinkal nekatere soobtožence, ki so skušali tajiti svojo krivdo. Tako je izpovedal o Pavlu Vu-kiču, da je v neki vasi v eni sami noči poklal 600 ljudi. Ivan Sop se je sam hvalil, da so ga poslali tja, kjer je bilo najhuj še klanje, in da je dobil zato pridevek "krvavi". Todor Panič se je prav tako sam hvalil, da je večji ustaš kakor Pavellč sam Pripovedoval je tudi v taborišču, da Je sam ovadil svojo ženo in jo celo sam ustrelil, sa mo da bi se j* znebil. Včeraj je skušal Panič pri zaališanju vse to tajiti. Za Millčeviča j izpovedal, da ae d* sam hvalil, kako je v Jasenovcu klal ljudi ln da je bil na glasu kot Lubo-rič v drugem redu. , Obtoženi MIlan ŽUlč je bil pri I domobrancih »n g» J« kapitulacija zatekla na Holandskem, kjer je prišel v angleško ujetništvo. Ko je bil izpuščen, ni hotel oditi domov, marveč se je pridružil ustaškim zločincem, ker je podlegel propagandi duhovščine. Izšolali so ga za terorista in vohuna ter ga poslali v aprilu 1948 v Jugoslavijo, kjer pa je bil takoj prijet. Obtoženi Ivan Ceranlč je vstopil leta 1941 v ustaško "Mla-dež" po nasvetu nekega duhovnika. Zato je postal leta 1943 tako zagrizen ustaš. da so mu dali pridevek "satan", ker je ob raznih ustaških roparskih in morilskih pohodih najbolj divjal. V Italiji, kamor je pobegnil .j>o osvoboditvi, so ga izšo-LaJi za terorista in poslali decembra 1947 z določenimi nalogami v Jugoslavijo. Teh nalog pa ni mogel izvršiti, ker je bil že ob prestopu meje ujet. gs poslali v Pariz, kjer je bil v zvezi z Mačkovo študentsko organizacijo. Ta organizacija se je bavila izključno s tihotapstvom in verižništvom. Lani se je vrnil v Fermo, kjer so «a pri silili, da se je pridružil teroristom. Letos marca so ga z večjo skupino poslali preko meje, bili pa so vsi skujaaj že pol ure pozneje za zapahi. Razprava je bila ob 14.30 prekinjena in se bo nadaljevala jutri ob 8, ko bodo zaslišani še preostali štirje obtoženci iz prvega dela obtožnice. (Dalje prihodnjič.) CRETE—« Acres house barn, other buildings, deep well, spring; immediate possession; I. C. & bus trans. Write W. LICKFERS » Loomls ie Broadview, Crete, 111. PRODA SE Obtoženi Zvoako Brosovlč je ^ akrov Qb»egajoča farma