Gospodarske stvari. Ravnila, kterih se je treba držati, da se dober puter zmede. II. 6. Smetena se mora tako posnemati, da nje nič na mleku ne ostane, pa tudi nič posnetega mleka med smeteno ne povzame. Najboljše se to opravi s plitvimi, spredaj poostrenimi žlicami, ki imajo drobne luknjice, skozi ktere se mleko otekati more. 7. Ako se hoče zelo dober in okusen puter zmesti, se mora sladka smetena mesti. 8. Da se pa tudi smetena v puter zmede, to odvisi od topline smetene. Sladka smetena se najrajši zmede pri toplini od 10 stop. Cels. Ako je bolj topla, se mora, predno se v pinjo vlije, na tako toplino ohladiti, če pa je mrzlejša, jo je treba zgreti s tem, da se posoda s smeteno v vodo postavi, ki je k večemu 35 stop. Cels. topla. Smetena se mora vedno mešati, dokler, da pride na gori povedano toploto od 10 stop. Cels. Prilivati mrzle ali tople vode k smeteni v pinjo ne kaže. Težko se potem zmede in tudi puter slabeje postane. Po zimi se mora pinja s toplo vodo izplakniti, da se smetena ne prehladi. 9. Lesene pinje so boljše od onib iz plebovine. Sicer pa so pinje, v kterih se smetena tolče, bije ali vibti, vse dobre, 6e so le trdno narejene, jče se dajo labko snažiti in 6e je splob z njimi labko delati. Za male uavadne potrebe so tolčivne pinje najboljše, za srednje velike potrebe so bitne in vihtne pinje z ravuovažnim, za velike potrebe pa pinje z navpičnim valjarjem najboljše. Za gibanje pinj služi dostikrat vodna moč najbolje. 10. Pinja se sme le do polovice s smeteno naliti. Ne sme se prenaglo goniti in mora vedno ravnomerno biti, dokler da se puter, kakor proso debelo začne od matude odločevati. Najboljše je te kepice s tankim sitom iz pinje jemati in v posebni posodi v večo kepo zgnjesti. One kepice putra, ki so ob stenah in na pokrovu obvisele, je najboljše z malo brezovo metličico zmctati in zbirati. Matuda se skozi sito precedi in tako vsi delki putra zbero. 11. Kdor več na dober okus ko pa na trpežnost putra gleda, ta mora puter brez vode izgnjesti, kdor pa boce dalj časa trpežeu puter dobiti, ga mora v vodi izprati, kar se najbolje tako zgodi, da. se putrova kepa v piujo zopet nazaj dene, z vodo polije in z naglim vihtenjem puter izpira, dokler da čista voda ne odteka. 12. Puter se ne sme s samo roko gnjesti, ampak z lesenimi loparceki na posebnib gnjetivnib deskab ali pa v gnjetivnib mažinab. 13. Če se kisla smetena mede, se dobi nekoliko več putra, ki pa nesoljen ni trpežen. Vendar pa smetena ne sme prekisla biti, no sme dalje ko 1—2 dni pri toplini od 12—15 stop. Cels. stara biti in se mora med tem časom veckrat premešati, posebno 6e se o raznem 6asu posneta smetena v isti posodi nabira. Kisla smetena se nekoliko toplejša 12—15 stop. Cels. mede, vendar se nekoliko po časneje goni ko pa sladka. M. Ali kaže deteljo jeseni sejati. Sejanje detelje jeseni se ne more priporočati, ker gotovo mnogo nježnih deteljnib rastlinic po budem zimskem mrazu konec vzame. Da se pa med deteljo tudi travina semena posevajo, to je gotovo hvale in priporocbe vredno. M. Eako brejo živino krmiti. Breja živina mora mlado, ktero nosi, do razvitka in popolne godnosti iznositi. Da to pa tudi v polni meri zamore, je treba, da je krmljenje breje živine obilno in zdravo. Krmljenje mora pa tudi svojemu namenu primerno biti. Le pomislimo, da more mladič v maternem telesu mišice, kosti, tkanino itd. le takrat popolnoma razviti in izobraziti, ako mu potrebnib snovij do tega ne primanjkuje. Te snovi se morajo toraj materi v obilni meri in v zdravem stanu podajati. M. Kako visoki morajo pa konjski hlevi biti. Visokoat konjskih hlevov se ravna deloma po velikosti deloma pa po številu konj, ki irnajo v njih stati. Za posamezue konje zadostujejo 3'1 mei, za 8—10 konj 3-8—4-1 met. visoki hlevi. Za 30 in več konj morajo blevi pa že 5—6 met. visoki biti. M. Konje in sploh živino muh braniti. Da se ta dobrota živini splob pa vprežni nakloni, je le treba orehovega listja skubati in dlako živine z njo pomočiti. Posebno velja to okoli nosnic in pod repom storiti. Več se listja na vodi skuba, močnejša je in bolj preganja silno nadležen mrčes. Tudi jajca, ki jih muhe rade živini v kože polagajo, ta tekoeina ugonobi. M. Ali je koristno krompirju krompirjevec porezati. Dokler je krompirjevec še zelen, tudi krompirjevi gomolji v zemlji boljši in debelcjši postajajo, toraj ga ne kaže porezovati. Kriva je toraj dobičkarija, zelen krompirjevec porezovati in ga živini polagati; kar se na jedni strani pridobi, to se na drugi pozgubi. M. Breskvine koščice gre uabirati iu po vinogradih zasajati. Zdaj je cas, da se morejo breskvine košcice nabirati. Zadnja leta so poniladanski mrzli deži mnogo breskvinih dreves po vinskih goricah pokončali, tako da so v nekterib skoraj vsa konec vzela in da je žlahtni sad breskve sem ter tje že bela vrana. Sicer se je umno vinogradarstvo zoper nasajanje breskvinib dreves po vinogradib izreklo, vendar pa breskva v vinogradu ue dela škode, ktere njeni okusni in sočni sad, kedar obrodi, ne bi nadomestil. Nabrane koščice se morajo najboljše že zdaj jeseni po vinogradu nasaditi. M. Premogo7 pepel dober za 7rtne poti. Da vrtni poti prav gladki, ravni in čisti vsega plcvela postanejo, v to pripomore prav mnogo premogov pepel, in ni nic boljšega od njega v dosego tega namena. Vitni poti se najprej obložijo s primemini kameujem, ktero se poteni z drob- nejšim prodcem potrosi. Na to se nasuje jeduako merua plast premogovega pepela, ki se potem s težkim valjarjem potlači in poravna. Taki poti so potcm nogam prav ugodni. M. Pomoček zoper podgane, krise ali štakore. Tam, kjer podgane gospodarijo, se morajo listi in korenine one rastline potrositi, ki se ji pravi ,,pasji jezik" (Cvnoglossum officinale). Tudi štupa te rastline, kakor se po lekarnah ali apotekah dobiva, na ona mesta potrošena, kjer so podgane, jih prežene, ker postanejo po nji nekako omamljene.