St. 36(151/) Leto XXIX imOVO IVIESTO četrtek, 7. septembra 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI V nedeljo na srečanje v Podbočje Slavnostni govornik bo *vone Dragan, podpred-^dnik IS skupščine SRS V Podbočju bo v nedeljo, 10. ^Ptembra, ob 10. uri srečanje j^tivistov gorjanskega območja, "°fccv Gorjanskega bataljona, ^ubčeve brigade in slovenskega "*taljona Krajiške brigade, na ^terem bo govoril podpredsednik izvršnega sveta sionske skupščine Zvone Dragan. 0 bo hkrati velik praznik za °J>čane krške občine in Posavja, T^ti pa za domačine iz krajevne ^upnosti Podbočje, ki združu-to srečanje z napredkom v 8°rajanskih, vaseh. Na zboro-v*nje vabijo skupščina in DPO ''“čine Krško in krajevna skup-nost Podbočje. Prireditve se bodo začele že v *°boto. Ob 13. uri bodo odprli °dovod Trebelnik - Prema-8°vce, ob 15. uri isti dan pa ®f#o Gradec - Planina - Novo ‘°> ki so jo pomagali graditi J^ladi brigadirji iz krške občine. r“ 17. uri bodo na Kuharjevi "“i v Dolu okrili spominsko uh e^e’ °*> * ur* Pa ** “deleženci teh slovesnosti zbrali a partizanskem mitingu pred °vim domom OF na Mladju. Proslava zloma plave garde Govornik Viktor Avbelj — Spomenik Vidmar bo odkril T. V nedeljo, 10. septembra, ob 11. uri bo v Grčaricah v občini Ribnica proslava 35-letnice zloma slovenske plave garde in praznika krajevne skupnosti Dolenja vas. Ob tej priložnosti bodo odkrili spomenik, ki bo ikazoval boj in zmago rcerjeve brigade nad plavogar-disti. Spomenik, ki je delo kipaija Petra Jovanoviča, je izdelan v lesu (6 m visok hrast). Odkril ga bo narodni heroj Tone Vidmar—Luka, ki je bil takrat pred 35 leti, namestnik komandanta Šercerjeve brigade. Slavnostni govor na proslavi bo imel član predsedstva SRS Viktor FOLKLORNA SKUPINA V GORICO Z dobrim in zavzetim delom si je folklorna skupina metliškega mladinskega kluba pridobila ime in veljavo ne samo doma, marveč jo dobro poznqo in cenijo tudi drugje. Se eno veliko priznanje za to skupino je gotovo vabilo za sodelovanje na mednarodnem folklornem festivalu v Gorici v Italiji od 8. do 10. septembra, kjer bodo predstavili belokranjske ljudske Avbelj-Rudi, ki je bil v času boja pomočnik politkomisaija Glavnega štaba Slovenije. V kulturnem delu svečanosti bodo sodelovale kulturne skupine iz krajevne skupnosti Dolenja vas, v katero sodijo tudi Grčarice, ter ribniška godba na pihala. V paradi bodo sodelovali prapori, godba, teritorialci in drugi. V Grčaricah bo ta dan tudi zbor Šercerjeve brigade. Svečanosti se bodo udeležili predstavniki ostalih brigad (Tomšičeve, Prešernove in Gradnikove), ki so takrat sestavljale skupaj s Sercerjevo 14. divizijo. V soboto, 9. septembra, ob 18. uri bodo pri osnovni šoli v Dolenji vasi odkrili spomenik 74 krajanom z območja KS Dolenja vas, ki so med vojno izgubili življenje kot borci, talci ali žrtve fašističnega terorja. Ob tej priložnosti bodo domače kulturne skupine izvedle priložnostni program. J. PRIMC PARTIZANSKO SLAVJE - Več tisoč borcev, občanov in gostov se je v nedeljo zbralo na proslavi 35-letnice ustanovitve oficirske šole in XV. SNOUB Belokranjske v Metliki. Začetek vojaškega šolstva Veliko partizansko slavje v Metliki ob 35-letnici oficirske šole in XV. SNOUB ASFALTIRANA CESTA VRTACA-SEMIČ Cesto Vrtača-Semič so pred kratkim asfaltirali. Uradna otvoritev bo šele 28. oktobra ob semiškem krajevnem prazniku, do tedaj pa bo izvajalec del - Komunala, obrt in gradbeništvo iz Črnomlja - medil tudi bankine, ulično razsvetljavo in okolico ceste. Stroški za posodobitev ceste bodo 1,100.000 dinarjev. F-D. Letošnje tradicionalno srečanje borcev XV. SNOUB Belokranjske je bilo še posebej slovesno, saj je potekalo v znamenju dveh obletnic: 35-letnice ustanovitve oficirske šole Glavnega štaba NOV in POS in 35-letnice ustanovitve XV. SNOUB. To sončno ptembrsko nedeljo se je velikega partizanskega in ljudskega slavja ležilo veliko nekdanjih tečajnikov, borcev, domačinov in gostov, med njimi tudi Franc Leskošek-Luka, Ivan Maček-Matija, Franc Tavčar—Rok, dr. Jože Brilej-Bolko, Niko Šilih in drugi. Na prvi slovesnosti v Geršičih je prof. Drago Stepišnik na Matkovi-čevi hiši odkril spominsko ploščo, ki sedanje rodove spominja, da je en domicil Dvanajsti >a velikem zborovanju v Mokronogu so v soboto izročili domicilno listino dvanajsti udarni brigadi ^ vrsto prireditev, vrhunec je ? v soboto, so v trebanjski čini počastili občinski praz-Jj’ ki gp praznujejo v spomin . Ustanovitev Gubčeve briga-• Tokrat so na velikem zboro-J*j« pod mokronoškim gra-Jto izročili domicilno listino Enajsti SNOUB. I^lavnostna seja občinske skup-njne je bila dopoldne v avli trebanj-a osnovne šole, kjer so med a Sim podelili tudi letošnje občin-Plakete najzaslužnejšim obča-Praznovanje je doseglo svoj Mokronogu. Trebanjski jT^niki so pred tem izvedli pro-k^adni koncert, zatem pa so v kul-delu sporeda nastopili god-vj*} Celuloze in člani mešanega ^zbora Viktor Parma iz togega. V čast temu slavju je kre- R pot brigade, v kateri je žrtvovalo življenje nad 200 borcev (Več o tej slavni brigadi bomo izpod peresa njenega komandanta objavili v eni od prihodnjih Prilog). Domicilno listino je prevzel iz rok predsednika občinske skupščine Trebnje Toneta Ziberta predsednik odbora brigade Ivan Slapnik. Dvanajsta je v minulih letih dobila podobno listino že v sevniški in novomeški občini. V mali dvorani mokronoškega doma kulture je bila na ogled zanimiva razstava o borbeni poti in gojenju borbenih tradicij te enote. Mladinka Marta Planinšek iz Velike Loke je zborovalcem prebrala pozdravno pismo, ki so ga s tega zborovanja poslali predsedniku Titu. ALFRED ŽELEZNIK čine. „V teh krajih smo dobili prvo materialno osnovo za oficirsko partizansko šolstvo, iz katerega se je iazvilo današnje visoko razvito in strokovno vojaško šolstvo," je poudaril Stepišnik. Na osrednji proslavi v Metliki, na kateri se je zbralo več tisoč ljudi, je predsednik metliške občine Franc Vrviščar oficirski šoli izročil domicilno listino. Slavnostni govornik generalpodpolkovnik Rado Klanjšček-Jakec je poudaril izreden pomen vzgoje partizanskega poveljniškega in političnega kadra in orisal slavno pot XV. SNOUB Belokranjske. S slovesnosti, ki jo je zaključil bogat kulturni spored, so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. A.B. Sola glavne- OFICIRSKA GA ŠTABA - V Geršičih, kjer je leta 1944 najuspešneje delovala oficirska šola GŠ NOV in POS, je prof. Drago Stepišnik odkril spominsko ploščo. med Krivoglavicami in Geršiči od maja do oktobra 1944 delovala oficirska šola GS NOV in POS s svojim štabom in tečaji. Prof. Stepišnik se je ob odkritju plošče še enkrat zahvalil prebivalcem teh krajev za veliko in nesebično pomoč, ki so jo v najtežjih časih nudili tej šoli, v kateri se je skupaj izšolalo več tisoč partizanskih oficirjev, od katerih so nekateri kasneje dosegli najvišje izpod Podšumberka posebna r**a športnikov, ki jo je prevzel E?*dnik občinskega odbora ZZB bj| bnje Janko Oven, Mokronog je lik .i cilj pohodnikov Dvanajste finske brigade. V^°n»andant Dvanajste brigade Jerič je v govoru orisal slavno PRIZNANJA TREBANJSKE OBČINE Na sobotni slavnostni seji •finske skupščine v Trebnjem I® ob navzočnosti vodstev družbenopolitičnih organizacij ter J*tegacij pobratenih občin Ve-Gorice, Ilijaš in Obrenovac ^delili petero letošnjih občinah priznanj. Kot najzaslužnejši Posamezniki so priznanja prejeli: tanc Flajnik z Mirne, Jože Kas-I *ic, Ivanka Pavlin in Stane Pri-"telj iz Trebnjega, med društvi 113 TVD Partizan z Mirne. Listino o posebnem priznanj* občine Trebnje so tokrat "“delili Mari Rupeni - Osolnik J* njeno revolucionarno delo (d vojno in povojni graditvi. Deset gozdarskih dni Novem mestu se bodo na 16. tekmovanju gozdarjev Jugoslavije pomerili najboljši tekmovalci Gozdno gospodarstvo Novo mesto bo v kratkem organiziralo dve pomembni prireditvi: republiško tekmovanje gozdarjev bo 8. septembra, zvezno pa se bo začelo 14. in končalo 16. septembra. V okviru obeh prireditev bodo 7. septembra v Dolenjski galeriji odprli razstavo fotografij „Gozd in divjad", hortikulturna razstava „Gozd, gobe, cvetje** pa bo od 15. do 17. septembra v osnovni šoli na Grmu. 15. septembra bodo pripravili predavanje „Vse o gobah** (dr. Dušan Vrščaj), naslednji dan pa bodo gostje lahko poslušali še inž. Toneta Hočevarja, ki bo govoril o gozdu in človeku. Udeleženci na 16. tekmovanju gozdarjev Jugoslavije se bodo pomerili v obračanju letev, montiranju in napeljanju verig na motorno žago, v kombiniranem rezu, podžagovanju debla, definitivnem prežagovanju, podiranju na balon, v kleščenju vej in natančnem prežagovanju. Na republiškem tekmovanju se bodo gozdni delavci potegovali za uvTstitev na zvezno, ki bo teden dni kasneje. Organizatorji priporočajo ogled prireditve. Sindikalne organizacije bodo opravile koristno delo, če bodo omogočile članom udeležbo na strokovnem posvetovanju, ki ima naslov »Uresničevanje samoupravnega sporazuma o življenjskih pogojih delavcev v gozdarstvu Jugo-slavije**. Posvetovanje bo 16. septembra ob 9. uri v dvorani novomeškega doma JLA. CIRIL REMIC YU ISSN 0416-2242 Sedem bratskih mest na vrhu Triglava Nepozabno doživetje za 57 planincev zletnih območij „Bratstvo in enotnost" Novomeški odbor zleta »Bratstvo in enotnost** je priredil od 15. do 18. avgusta v spomin na 200-letnico vzpona na Triglav deseti pohod na najvišjo jugoslovansko goro. Letošnjega jubilejnega, deetega pohoda se je udeležilo 57 predstavnikov iz vseh sedmih zletnih območij: Banjaluke, Bihača, Prijedora, Karlovca, Gospiča, Siska in Novega mesta. Med planinci je bil tudi Adam Dupalo, udeleženec prvega zleta leta 1944 v Trnovcu pri Glini. 17. avgusta so se vsi udeleženci (vsako zletno območje je šlo na Triglav po svoji smeri) zbrali pri Aljaževem stolpu. Tam je bila slovesna seja stalnega sekretariata, razvili pa so tudi prapor ..Pozdrav 15. zletu**. Prihodnje leto bo zlet v Karlovcu. Na vrhu jugoslovanskega očaka 90 po tradiciji ..krstili** vsejci so se prvič tako visoko razgledovali po dolini. Posebno doživetje je bila za vse udeležence tudi vrnitev po dolini Trente, v Bovcu pa so jih sprejeli predstavniki tolminske občine. Z. L. PARTIZANSKA MAGISTRALA BO ODPRTA 29. OKTOBRA 5. septembra je v DoL Toplicah zasedal odbor za izgradnjo partizanske magistrale pod predsedstvom Franca Leskoška - Luke. Razpravljali so o poteku dosedanjih del in pripravah na zaključek sedem let trajajoče akcije, da bi izrazito partizansko področje med Sotesko in Adlešiči odprli svetu. Odbor je sklenil, da bo svečana otvoritev ceste 29. oktobra s prere-zanjem traku v Soteski, s čimer bo počaščen novomeški občinski praznik. Gostje in partizani od vsepovsod, ki bodo ob tej priložnosti povabljeni na otvoritev, se bodo po magistrali potem peljali do Kota pri Semiču, lejer imajo tudi krajevni praznik in tam bo zaključna slovesnost z ljudskim veseljem. Več bomo poročali prihodnjič. V drugi polovici tedna bo prevladovalo deloma sončno in suho vreme. Najvišje dnevne temperature bodo okoli 20 stopinj, najnižje pa 10, kar je normalno za ta letni čaa. ............................ IMV pred odločilnim glasovanjem 14. septembra bo referendum o temeljih srednjeročnega razvojnega načrta Delavci Industrije motornih vozil bodo kmalu postavili še en važen mejnik na poti svojega razvoja. 2e dalj časa poteka pri njih javna razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja DO IMV za obdobje 1976 - 1980. V priprave na referendum, ki bo 14. septembra, so vključeni vsi, tako da bo prav gotovo uspešen. NA iSTEM MESTU — Borci Dvanajste so prejeli domicil trebanjske občine v Mokronogu, kjer je bil med vojno tudi prvi miting te brigade. Med številnimi gosti sta bila narodna heroja Jože Borštnar in generalpodpolkovnik Jože Ožbolt. (Foto: Železnik) Čeprav bodo sporazum sprejeli razmeroma pozno, potrebno je bilo uskladiti plane tozdov, družbenopolitičnih skupnosti in kooperantov, pomeni ta sporazum in vse tisto, kar rinaša, izjemno veliko za de-vce največje delovne organizacije na Dolenjskem, za našo pokrajino in republiko, saj ima IMV tozde po vsej Dolenjski, njegovi načrti pa so bili sprejeti tudi v temelje planov SR Slovenije. S končno določitvijo ci- ljev, z jasnejšimi potezami orisan bodoči razvoj in z dokončno družbeno verifikacijo bodo delavci IMV lažje nadaljevali začeto delo. Konec je namreč negotovosti in ugibanj o prihodnosti IMV. Zdaj vemo, da bodo proizvajali po letu 1980 E>o 150.000 osebnih avtomobi-ov, 5.000 dostavnih vozil, 50.000 prikolic, proizvodnja servisne opreme pa se bo povečala za desetkrat. Za tako povečanje bodo v IMV potrebo- vali 750 milijard starih dinarjev. Krediti domačih bank bodo znašali 380 milijard starih dinarjev, dobavitelji bodo prispevali 65 milijard, izvajalci 90 milijard, tuji krediteiji pa 100 starih milijard. V novo zgrajenih tovarnah bo do konca srednjeročnega programa dobilo zaposlitev še okoli 6.000 delavcev, tako da jih bo tedaj skupaj zaposlenih okoli 12.000. V razvojni program so enakovredno zajeti tudi objekti družbenega standarda. Povečali se bodo tudi osebni dohodki, ki so zdaj pod ravnijo kovinsko predelovalne industri- JOŽE SIMČIČ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED V zgodovino Bližnjega vzhoda, izraelsko-arabskih odnosov pa še posebej, bo od tega tedna naprej vpisano še eno ime: Camp David. To je vikend zidenca ameriških predsednikov nedaleč od Washingtona, kjer se je mudilo že veliko tujih državnikov, od srede tega tedna pa bodo v njem nekaj dni prebivali trije, ki lahko vsak po svoje odigrajo pomembno vlogo. V Camp Davidu se sestajajo ameriški predsednik Carter. izraelski premier Begin in egiptovski predsednik Sadat. Za vsakega od njih ima lahko Camp David poseben pomen. Carter poskuša s potezo, ki ima prizvok spektakularnosti, vrniti vero vase in si dvigniti nekoliko omajan Camp David ugled med ameriškimi volil-ci Ti menijo, da Carter ne opravlja posebno dobro svojega dela in so (sodeč po anketah) prepričani, da bi v Beli hiši raje videli demokratskega senatorja Edwarda Kennedyja. Predsednik je izjavil, da prevzema za neuspeh srečanja osebno politično odgovornost, obeta pa si kajpak uspeh, ki naj bi v očeh njegovih rojakov dvignil zaupanje v predsednika. Sadat je v precej podobnem položaju. V arabskem svetu ima številne in vplivne nasprotnike, ki delujejo proti njegovi zmerni politiki v odnosu do Izraela. Doma ima prav tako dovolj težav, saj terjajo velikanski vojaški izdatki zategovanje pasu pri veliki večini prebivalstva, in to ima zategovanja že do-volj. Torej potrebuje Sadat uspeh v Camp Davidu tako zaradi utrditve notranjega položaja kot za potrditev vodilne vloge v arabskem svetu, predvsem pa kajpak zato, da se Egipt s sklenitvijo miru vendarle vrne na pot normalnega in z vojaškimi izdatki neobremenjenega razvoja. Kar zadeva Begina, je položaj toliko nejasen, ker mora izraelski premier računati s čedalje bolj krepko opozicijo v državi, pa tudi z očitno popuščajočo potrpežljivostjo svojega velikega za- veznika, namreč Združemn držav Amerike. Begin je zelo očitno obremenjen z nekaterimi predsodki, ki uravnavajo njegovo strategijo. Predvsem je prepričan o nekakšnem „ Velikem Izraelu", ki naj bi se razprostiral na ozemljih, ki so nekoč v različnih zgodovinskih obdobjih pripadala Židom. Nepopustljivo vztraja na zahodnem bregu reke Jordan in na ozkem pasu ozemlja okoli Gaze, medtem ko je voljan prepustiti Egipčanom Sinaj. Vprašanje je, koliko so te trditve zares pogojene z nacionalno varnostjo Izraela, koliko pa z neko mistično -versko vizijo Beginovega pogleda na svet. A v vsakem primeru je jasno (žal pa, kot kaže, ne tudi Beginu), da Izrael ne more imeti dveh stvari hkrati: namreč miru z Arabci in arabske zemlje, ki jo je Izrael zasedel v nekaj zadnjih vojnah. Eno ali drugo. Toda kaj? Begin se noče odreči svojim ozemeljskim zahtevam, hkrati pa ponuja nekakšen mir, v katerem, kot vse kaže, ne bi bilo prostora za tiste, ki imajo na Bližnjem vzhodu v tem trenutku glavno besedo. Namreč za Palestince. Palestinska osvobodilna organizacija vztraja pri svojih pravičnih zahtevah, da ustanovi svojo državo, pri tem pa, žal, okrog tega (načelnega) programa ne uspeva združiti vseh frakcij v palestinskem gibanju. Resnica je, da del Palestincev, tako imenovana fronta zavračanja, v kateri so najbolj radikalni predstavniki, odklanja sleherne pogovore z Izraelom in jih s svojimi občasnimi terorističnimi akcijami tudi skuša podmini-rati, pri tem pa najbolj škoduje stvari palestinskega naroda. Izraelci se namreč sklicujejo na te posamične izpade in njihove akcije posplošujejo z izjavo, da se s Pale-stinci-teroristi nočejo pogajati in se tudi ne bodo. V takem ozračju in vzdušju ima Camp David resda možnosti, da postane sestavni del zgodovine, toda kakor stvari stojijo sedaj, bolj sestavni del zgodovine neuspelih poskusov arabsko-izraelskih mirovnih pogajanj. JANEZ ČUČEK J, POGREB JOMA KENYATTE — V Nairobiju so z vsemi častmi . „1 predsednika Joma Kenyatta, kije vodil svojo deželo petnajst let od dneva, ko so proglasili neodvisnost Kenije. Pogrebne svečanosti so se udeležile delegacije 82 držav, med njimi enajst predsednikov držav ali vlad. Jomo Kenyatta je bil star okrog 85 let (natančnejšega datuma rojstva ne ve nihče) in si je pridobil sloves uglednega in naprednega državnika, ki je popeljal Kenijo v tabor neuvrščenosti že kmalu po proglasitvi neodvisnosti. Na sliki: družina pokojnega predsednika med pogrebom. od leve proti desni - soproga Ngina, brat Mugai in predsednikov sin Uhuru. (Telefoto: AP) Za nazadovanje ne sme biti mesta Ob 150-letnici prvega tekstilnega obrata na Slovenskem — Proslava v Ajdovščini Tekstilna industrija je pomemben dejavnik razvoja našega gospodarstva. Ker bo 16. septembra v Ajdovščini osrednja proslava tekstilnih delavcev Slovenije, posvečena spominu prvega tekstilnega obrata pri nas, ustanovljenega pred 150 leti, je prav, če pogledamo kje je naša tekstilna industrija danes in kakšni so njeni problemi. Po obsegu proizvodnje, prilagajanje proizvodnih progra- u st varjenem družbenem proizvodu in številu zaposlenih je na drugem mestu med industrijskimi panogami, takoj za kovinsko industrijo. V njej je zaposlenih nad 50.000 delavcev, med katerimi je več kot tri četrtine žensk. Prav to otežuje proizvodne pogoje panoge in povečuje stroške proizvodnje, zato bi se morali v prihodnje dogovarjati na širšem samoupravnem temelju tudi o tem, kako bi te obremenitve bolj enakomerno porazdelili med organizacijami združenega dela in vso družbo. Poslovanje v tekstilni industriji se je v zadnjih treh letih še poslabšalo, saj bremenijo akumulacijo, katere stopnja je že sedaj nizka, še rastoči stroški uvoza potrebnih surovin in strojne tehnologije, kar vse največkrat uvažajo z zahoda. Zaradi tega so se preusmerili za nakup domačih surovin ter surovin iz Sovjetske zveze in tretjega sveta. Žal pa so domače surovine velikokrat dražje od uvoženih, kar spet zmanjšuje akumulativnost in konkurenčnost na tujem trgu. Delovne organizacije lahko vplivajo na produktivnost dela, mov širšim tržnim razmeram, na uvajanje novih, zahtevnejših TELEGRAMI NOTRANJEPOLITIČNI Od srede minulega tedna je na obisku v Sloveniji naš najljubši gost — predsednik republike Josip Broz Tito. Njegovo pot od Kopra prek Postojne, Ljubljane in Kranja do Brda so številni prebivalci republike Slovenije zasuli s pozcravi in s tem še enkrat izpričali neomajno ljubezen ter spoštovanje do predsednika Tita. Tako so na svojevrsten način ponovno potrdili vse tisto, za kar se je na 11. kongresu ZKJ zavzemal tovariš Tito ter ZKJ v celoti. Hkrati so bili pozdravi toli- Tito v Sloveniji je tovariš Tito šele pred ;ovore s kitajsko CK1 ko prisrčnejši, saj dnevi sklenil delegacijo, ki jo'je vodil predsednik CK KP Kitajske in državnega sveta LR Kitajske tovariš Hua Kuo - feng. V času svojega oddiha na Brdu sije predsednik Tito ogledal razstavo vina ter sadnih sokov v Ljubljani, sprejel pa je tudi pokroviteljstvo nad prireditvami, ki jih bo ob svoji štiristoletnici slavila Kobilama Lipica. SKUPEN BOJ V Buzetu so na veliki kulturnopolitični manifestaciji sklenili vrsto prireditev ob 3501etnid priključitve Istre ter Slovenskega in Hrvaškega primorja matični Jugoslaviji. Slavnostni govornik na ljudskem zborovanju je bil Jakob Blaževič, predsednik predsedstva Hrvaške. V svojem govoru je orisal skupen boj Slovencev, Hrvatov ter Italijanov v Istri zoper nacifašizem. -PRENOVLJENO LETALIŠČE V rekordnem času dveh mesecev je bilo prenoveljeno letališče Ljubljana - Pulj na Brniku pri Ljubljani. Modema letalska steza bo odslej omogočala pristajanje ter vzletanje tudi največjih zračnih orjakov, strokovnjaki pa trdijo, da je tudi ena najvarnejših v Evropi. Na otvoritvi prenovljenega letališča je zbranim govoril dr. Anton Vratuša, predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Slovenije, ki se je med drugim zavzel za učinkovitejše gospodaijenje na temelju ambicioznejših vlaganj v znanost, tehnologijo ter kadre. VARČEVANJE Septembrski uvodnik glasila Zveze komunistov Jugoslavije .Komunist" posveča vso skrb varčevanju kot traini in vseobsegajoči akciji. Med drugim poudarja: ,3oj za varčevanje pomeni predvsem organizirano družbeno skrb za moderno, produktivno in ekonomsko poslovanje, za racionalno uporabo sredstev dela in ekonomično uporabo stroškov proizvodnje, za učinkovito investiranje in gospodarjenje, za omejevanje splošne in skupne porabe v dogovorjene okvire, pa tudi usklajevanje osebne porabe z gibanjem dohodka in produktivnostjo dela. Varčevanje, pojmovano na naš samoupravni način, pomeni odločen boj proti vsem oblikam neracionalnega trošenja človekovega dela in družbenih sredstev, zapiranje vseh pip razsipavanja in na sploh varovanje in zaščito razred-no-delavskih interesov. MILAN MEDEN ■ ■ HAAG - Sojenje vojnemu zločincu, nizozemskemu milijonaiju in zbiralcu slik Pietru Mentenu, ki se je včeraj začelo v Haagu, so že na prvem zaslišanju preložili za najmanj 3 mesece, in sicer zato, da bi preve rili Mentenove trditve, da so mu že sodili in da se je izkazalo, da ni kriv. Menten je povedal, da je leta 1949 osem mesecev prebil v zaporu zaradi sodelovanja z nacisti, leta 1952 so mu sodili zaradi uboja okoli 30 2idov v tedanjem poljskem mestu Podhorocu, ki zdaj pripada Ukrajinski SR, za kar ga bremeni tudi zdajšnja obtožnica. Povedal je, da je bil leta 1952 obsojen na 15 let zapora, vendar so kasneje ugotovili, da ni kriv in tedanji nizozemski pravosodni minister mu je zagotovil, da ga ne bodo klicali več pred sodišče zaradi dejavnosti med drugo svetovno voj- / no. SYDNEY - Član avstralske vlade Jan Sinclair, ki zamenjuje odsotnega zunanjega ministra Andrevva Peacoo ka, je izjavil, ko so odkrili ustaško taborišče, prirejeno za urjenje teroristov na jugu Novega juženga Wale-sa, da ne ve, če obstoji še kakšno podobno taborišče, če pa so, jih bo doletela ista usoda kot tega. SINCLAIR je poudaril, da je da mnenja, da Avstralija ne sme biti uporabljena kot kraj za uijenje teroristov. Ko so odkrili omenjeno taborišče, so tudi aretirali 19 teroristov, o čemer je zahteval podrobno poročilo minister za doseljevanje in etni čna vprašanja Michael Mackellar. VARŠAVA - Več kot šest milijonov poljskih otrok je včeraj začelo šolsko leto. Na poljskem so šolo reformirali, in sicer so uvedli obvezno desetletno šolanje. S tem želijo izobraževanje v večji meri uskladiti z demografskimi gibanji in potrebami družbe, hkrati pa naraščaju nuditi več znanja za prihodnje delo. NAIROB1 - Vršilec dolžnosti predsednika republike Kenije Daniel Arap Moi se je včeraj sešel s članom predsedstva SFRJ Petrom Stamboličem. Razpravljala sta o dvostranskem sodelovanju in ugotovila, da se dobro razvija, da pa so še možnosti za razširitev in obogatitev le-tega. ATENE - Odhod voditelja grške diplomacije Ralisa na sedemdnevni uradni obisk v SZ so v grškem glavnem mestu sprejeli kot izjemno pomemben zunanjepolitični dogodek. Poudarjajo, da bo pogovor usmerjen v razpravo o položaju o Egejskem morju, o Cipru kot tudi v širše območje vzhodnega Sredozemlja. Govor bo tudi o bližnjevzhodni krizi. PRAGA - Čehoslovaški tisk je zabeležil proslavo 35-letnice ustanovitve partizanske brigade Jan 2iška, ki se je borila v sestavi narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije. Brigada je-bila ustanovljena 26. septembra 1943, sestavljali pa so jo Jugoslovani čehoslovaškega porekla, v glavnem Čehi in Slovaki iz okolice Daruvatja. proizvodov ob opuščanju klasičnih artiklov, na izboljšanje modnosti in kakovosti, na povečanje tržne in proizvodne prožnosti, boljšo organiziranost ter na povezovanje med organizacijami združenega dela na temelju skupnih proizvodnih programov. To pa ni dovolj. Zdajšnji položaj v tekstilni industriji terja, da se moramo zavzeti za iskanje novih izhodišč ter za enoten razvojni program. Zvezni izvršni svet je že priporočil republiškim izvršnim svetom, republikam, občinam, poslovnim bankam, gospodarskim zbornicam in organizacijam združenega dela tekstilne industrije, da naj ti v okviru svojih samoupravnih in strokovnih teles ter organov izoblikujejo ukrepe za izboljšanje ekonomskega položaja tekstilnih delavcev. To industrijo pa je treba v normalnih okvirih zaščititi tudi pred neenakopravnimi notranjimi zlasti tujih 'tekstilnih tovarn mi in zunanjimi vplivi drugi t ;rn, Sedanji in prihodnji ekonomski ter socialni pomen tekstilne industrije za naše gospodarstvo in družbo sta tolikšna, da si ne smemo dovoliti, da bi kot gospodarska panoga nazadovala, zato ji moramo omogočiti, da si bo s kakovostjo in konkurenčnostjo zagotovila domače in tuja tržišča. ADELA AČKUN (po Komunistu) a r/.lj tedenski mozaik 1L4KO BOGATA KATOLIŠKA CERKEV, ko to svoje bogastvo upoi Ija in zakaj? Taka vpra. je te dni zastavil v svoji odprtem pismu novel papežu Janezu Pavlu I. ni urednik italijanskega podarskega tednika „11 mi do" in se potrudil, da tudi odgovori Po trdi uglednega italijanskega nikarja uporablja Vati del svojega velikega pri ženja za špekluacije in zne transakcije, s kati se, mimogrede rečeno, riščajo predvsem bo, Italijani. ,Jl mondo" trdi, je Vatikan naložil velikan» vsote denarja tudi v inoze* stvo. Časnik pravi, da rat> me željo svete stolice P finančni neodvisnosti in nima nič proti, če poslti Vatikan gospodarno, dat se ne strinja z nekaterit finančnimi operacijami p$ lovnega vrha katoliške ct kve. Kar zadeva vprašanj koliko denarja ima Vatikrt pa bo najbrž še precej Črt odgovor sila nepopoln, nima z izjemo redkih post1 čenih nihče vpogleda v rt nično stanje bilanc. Zni? je le, da je Vatikan že W 1970 odločno zanikal neO tere trditve, da ima kar j okoli 14 milijard dolatf premoženja, pri čemer po' dal natančnejših podatke] Sedanja ocena premožerf (brez vrednosti dragocei in stavb) se giblje med in 600 milijoni dolarjev ■ j Koliko je v resnici vredrt pa ne bo mogoče še tat kmalu zvedeti... PRAV TAKO PA OSU JA SKRIVNOSTNA US DA nekdanjega agenta art riške centralne obveščevaij agencije PhiUipa Ageeja, j namerava v kratkem izčn svojo najnovejšo knjigo W njej objaviti imena ter love nekaj sto sodela CIA. A meriška vlada se reč pripravlja, da bi ga toli na sodišču in tako prepn la izdajo knjige, razen td pa biga najbrž tudi radi /pf ročajo v nekaterih zahodrt časopisih) postavili prt sodišče zaradi izdaje. Prim Agee je že objavil knjigo ( dejavnosti CIA, noto pa sel odselil v inozemstvo, kjerf ni ostal dolgo časa v p državi. Več vlad mu je turt reč že odpovedalo gostop, bje... Resnična knjigo * samo vaba za naivne J > jžem enert ni Ullllllllllillllllllllililiimiilllilliiiiiillii Iz zadnjega Pavlihe llimillllllllllllllliniilllllHIIIIIIIII /1' m mA aoaa bana UDna onaa aoua iaaaa ■Prekrasno bi bilo, 8e bi nam v Soli dejali, da so pio* bukirani in naj pridemo čez mesec dni., - Letos Poros. - Ml pa v Posiirah na otoku Brafiu. - Na otoku Bra&uf Kje je pa tof počitnicah v Grčiji na otoku 4 * « »VINO 78“ — V nedeljo so na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču zaprli 24. mednarodni J^nogradniško-vinarski sejem, na katerem je rekordno število razstavljalcev iz 36 držav predstavno nad 1500 vzorcev alkoholnih in brezalkohol-n® pijač. (Foto: France Bras) PRVI DIM — Minuli teden se je prvič poskusno pokadilo iz sevniškega Jugotanina — edine preostale taninke v državi. Rekonstrukcija teče zadovoljivo. Po prvem dimu bi sodili, da se bo precej kadilo, odgovorni pa zagotavljajo, da bo tovarna manj onesnaževala okolje kot doslej. PRVIČ V KLOPI - V petek so si prvošolčki, ti so med vsemi šolaiji najmlajši,jelenčki", prvič oprtali težko torbo in se napotili v hram učenosti. Tako bo po dej vsak dan. Pira sramežljivost bo Kmalu mimo in ko se bodo dobro spoznali, bodo postali velika družina. Pravljic bo vedno manj, zamenjala jih bo resnica in delo, učenje. „Lego kocke" bodo poslej šolske potrebščine, igrivo ,čečkanje" bo zamenjala urejena črka, risba, beseda in misel. Tako pa so se veselili prvošolčki v torek zjutraj na Osnovni šoli Grm. (Foto: Janez Pavlin) , ,PREB UKIRAN A“ REKLAMA Pred časom je s Precejšnjim pompom izšel barvni turistični prospekt Posavja. Med številnimi znamenit ostmi je tudi slika Podvodne masaže v Čateških Toplicah. V precej manj obilnem Prospektu ptujskega kmetij-stega kombinata je enaka slika. Dvomimo, da bi bila Maserka tako uma, da bi lahko istega bradača do Pičice enako obdelovala v Čateških in Ptujskih topli-°ah. Odgovor se ponuja v Ponosnem podpisu izdelovalcev obeh prospektov: Posavskega in ptujskega je namreč tiskal Turistkomerc 12 Zagreba, tudi fotograf I. Brvar je isti,. Vsak naj razčisti - pri sebi Gospodarstvo se bo moralo v večini točk — drugem polletju bolj izkazati, če hočemo doseči plan v V prvem polletju imamo več šibkih točk O • » v v Sejmišča NOVO MESTO: Na novomeško ^jmišče so v ponedeljek rejci pripevu naprodaj 327 pujskov, starih od . 12 tednov, in 22 prašičev, astnifca je menjalo 212 živali, za 8nrf S0 “Ušteli od 550 do 1 JK ^*n> za Pra^e Pa °d 810 do •250 dinarjev. Naprodaj je bilo tudi j., Slav goveje živine, lastniki pa so J) Prodali 15. Za vole je bilo treba ?, tet| po 24,50 do 25,50 din za 2] ,^Ve teže, m krave pa po 18 do . dinarjev za 1 kg žive teže. Juncev m,elicni bilo. Resda prva polovica leta ni povsem odraz pravega gospodarskega uspeha in napredka posameznih delovnih organizacij in tozdov, ker gre ponekod za sezonsko proizvodnjo in delo, pa vendar so rezultati prvih šestih mesecev poslovanja le kazalci, kje uspevamo in kje nam planska predvidevanja uhajajo z rok. V novomeški občini smo lahko z doseženimi rezultati le delno zadovoljni. Planska predvidevanja so bila v glavnem dosežena, gospodarstvo je ustvarilo za blizu 6,4 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za 14 odstotkov več, kakor lani v tem času. Ne moremo pa biti zadovoljni z izvozom, ker številke kažejo na dvoodstotno zaostajanje za lanskimi dosežki. Pozna se, da je šentjemej-ska Iskra zaradi težav pri prodaji na zahodna tržišča prodala na tuje za okrog 40 odstotkov manj blaga, kot so računali in da tudi ponekod drugje zzaQstajajo za planom. Se vedno je največji izvoznik 1MV. Tovarna (vsi tozdi) je izvozila za 22 milijonov dolarjev izdelkov, tozdi v novomeški občini pa so pri tej številki udeleženi' z več kot 18 milijoni dolarjev. Krka je kot drugi največji izvoznik prodala v tujino za več kot 10 milijonov dolaijev blaga, sledijo pa Novoles z več kot 6 milijoni dolarjev izvoza in drugi. Kmetijski nasveti Prva zapoved: red v kleti Jesen je tu in bliža se vinotok, čas trgatve, ki ni le pomembno •nogradnikovo delo, temveč enkraten letni obračun, v katerem ? odloča, kako bosta poplačana celoletno delo in skrb. ^Ptembra, ko v vinogradu ni veliko dela, je čas, da se temeljito Pripravimo na trgatev, ki prva odloča o tem, ali bomo imeli v e*i dobro ali slabo vino. p ^ pripravi je prva na vrsti klet, za njo pa vinska posoda. fostore je treba očistiti, za posodo pa ugotoviti, če še drži. Po f:i*ieljitem pranju jo izplaknemo z blago raztopino sode. Nove je treba najprej oviniti, to je z dalj časa trajajočim vatnakanjem, izpiranjem in parjenjem izlužiti tanin iz hrastovih ®.°8> potem pa sod izprati z zakuhanim vinom. Vsa posoda, ki 2»« trgatvi, mora biti iz materiala, ki je odporen proti kislinam, ^stično posodo, ki se vse bolj uporablja, je priporočljivo v1 Prej izprati z raztopino žveplaste kisline in potem seveda °|>ro izplakniti. Posebne skrbi mora biti deležen grozdni mlin, pa tudi tkalnica. ..Pečina sodov je zdaj že praznih, zato še beseda, dve o jVhovem konzerviranju. Najboljše je tako imenovano mokro *°nzerviranje, kar pomeni, da v sod vlijemo na en hektoliter Prostornine en liter 5 do 6-odstotne žveplaste kisline ter s tem Preprečimo, da bi vino kasneje dobilo slab okus ali vonj. Tako Pripravljen sod je tudi vsak hip primeren za uporabo in ga ni reba pred polnjenjem znova in znova prati ter izpirati, tako kot lo primer pri bolj zastarelem suhem konzerviranju. Na bratev pa je potrebno pripraviti tudi vinograd. Postaviti "^rojene kole in brajde, na trtah odstraniti še preostale ^Ustnike, da bo dozorevajoče grozdje dobilo kar največ sonca, ?4eni je treba pokositi travo, če vinograd ni čist, saj je znano, ?? trava in plevel zadržujeta vlago in s tem slabšata možnosti za /*tro zorenje in za dozoritev grozdja, kar je posebno važno pri P°*nih sortah vinske trte. Inž. M. L. Slabo se nam piše, ker smo imeli v prvi polovici leta za 6 odstotkov več uvoza kot izvoza, medtem ko smo lani to bilanco uravnovesili. Izgubo so imeli v prvem poletju 3 tozdi in ena delovna organizacija, vendar gre pri vseh le za 8 milijonov dinarjev izgube in še to bodo v tozdih krili sami v okviru delovnih organizacij, pri Dominvestu pa je rešitev v sanacijskem programu. Dobro kaže glede zaposlovanja, saj je zaposlenost v prvem polletju naraščala celo počasneje, kot je bilo predvideno, medtem pa reprodukcijska sposobnost gospodarstva še ni zadovoljiva. 0 tednu cvička bo odločila-letina Iz dela Društva vinogradnikov — Izlet v Bologno O aktualnih organizacijskih vprašanjih so v petek popoldne razpravljali člani upravnega odbora Društva vinogradnikov Dolenjske, ki so se zbrali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in si ogledali tudi zelo uspešen 24. mednarodni vino-gradniško-vinarski sejem. Glede prihodnjega tedna cvička še ni bila izrečena zadnja beseda; ali ga splog bodo priredili, bo odvisno od že tako hudo prizadete letošnje vinske letine na Dolenjskem. Če bo lepa jesen, bo na trtju vseeno nekaj pridelka, dovolj za prireditev. Na sestanku so se tudi dogovorili za sodelovanje v stalni rubriki, ki naj bi jo imeli vinogradniki v Dolenjskem listu. Predstavniki ožjih vinorodnih okolišev so na seji poročali o aktivnosti v posameznih okoliših. Najbolj zanimive načrte imajo Šentjemejčani, ki med drugim načrtujejo 11. in 12. novembra strokovno ekskurzijo (s tremi avtobusi!) na mednarodni vinogradniški sejem v Bologno v Italijo ter sodelovanje z zamejskimi vinogradniki — Slovenci. M. L. TRIMO še močnejši Zagon pomembnih proizvodnih linij — Uspel referendum z dobovskim Obrt-nokovinarskim podjetjem V tednu, ko slavi Trebanjska občina, slavi tudi TRIMO svoj praznik. Letošnja slovesnost je bila na tovarniškem dvorišču minuli petek. Učenci trebanjske osnovne šole, katere pokrovitelj je Trimo, so delavcem pripravili pester kulturni spored. Dipl. inž. Stane Velikonja je orisal pomen tokratne delovne zmage. V pičlem letu dni so uresničili prvo fazo velikega načrta, po katerem bodo do prihodnjega prvega maja povečali osnovna sredstva za 100 milijonov, obratna pa za 40 milijonov dinarjev. Na slavju v Trebnjem so bili tudi delavci iz Dobove, ki so se na nedavnem referendumu izrekli za združitev s TRIMOM. Skupno so si ogleda- li proizvodne prostore TRIMA. Rekonstrukcija proizvodnega procesa izdelave jeklenih konstrukcij, fasadnih in strešnih plošč je veljala okrog 60 milijonov dinarjev. Ko bo izpeljana celotna naložba, naj bi znašal skupni letni dohodek trebanjskega samorastnika okoli 1,3 milijarde dinarjev. A.Ž. Gorenje vlaga v prihodnost Ob letošnji razstavi „zelene tehnike" na Muti Številni obiskovalci - poleg delegacij trgovskih in kmetijskih podjetij iz raznih naših republik - so v času od 26. avgusta do 3. septembra imeli kaj videti na letošnji drugi razstavi izdelkov programa „zelene tehnike" v Muti. Številne novosti so razveselile kmete, sadjarje, gojitelje okrasnega grmičevja in delavce v živilski industriji. Lastniki proizvodno usmerjenih kmetij poslej ne bodo mogli več mimo zaokroženega programa Gorenja, v katerem je reprodukcijska celota „Dom“ izročila zanimive naloge, zelenega programa" izkušenim železaijem tovarne Go-rpnje - Muta na Muti. Videli smo, da sestavljena organizacija združenega dela Gorenje res sodeluje z vsemi sorodnimi institucijami doma in po aretu. Njeno vlaganje v razvoj pomeni vlaganje v prihodnost; zato Gorenje ne zaostaja za evropsko konkurenco. Razstava na Muti, predvsem pa dopoldanske demonstracije ‘novega ročnega traktorja „Rex-combi univerzal“ z rotacijskim plugom, frezo, kultivatorjem, osipalnim plugom, kosilnico in obračalnikom pa škropilnico, prikolico in dodatnkni pripravami za čiščenje snega in celo namakanje so bile svojevrstno presenečenje. Videli smo novo opremo za pridobivanje in hlajenje mleka na ,jnini farmi“ (po domače proizvodno usmerjeni kmetiji), vrsto manjših kmetijskih strojev, naprav in pripomočkov. To je pomoč kmetu za kar najbolj umno obdelovanje tal. Vrtičkarji bodo poslej lahko kupili od Gorenja tudi agroke-micna sredstva in celo semena, skratka - SOZD Gorenje skrbi za kompletno ponudbo. Odtod tudi toliko priznanj in izjav strokovnjakov, da je „Go-renje spet prvo v državi, ker misli na vse v svoji panogi...“ Zanimanje za oktobrsko razstavo vseh izdelkov Gorenja v Velenju in bližnja proslava 25-let-nice tega industrijskega velikana bo potrdila, da gledajo v Gorenju že zdaj v prihodnja desetletja. Tg- DOPISNO IZOBRAŽEVANJE DOPISNA DELAVSKA DNIVERZA Dopisna delavska univerza UNIVERZUM, Ljubljana, Parmova 39, izobražuje na dopisni in dopis-no-konzultativni način VPISUJEMO V: — šolo za osnovno izobraževanje ob delu (5., 6., 7. in 8. razred) — poklicno administrativno šolo (2-letno) — upravno-administrativno šolo (4-letno) — vpis v 3. letnik za absolvente PAŠ — ekonomsko srednjo šolo (4-letno) — poklicno kovinarsko šolo (3-letno) — delovodsko strojno šolo (2-letno) — tehniško strojno šolo (4-letno) — tehniško strojno šolo (3-letno) za absolvente poklicnih kovinarskih in sorodnih šol — tehniško elektro šolo (4-letno) in 3-letno za absolvente poklicne elektro šole — poklicno šolo za kemijske laborante (2-letno) — tehniško šolo za lesarstvo (3-letno) za absolvente poklicne šole lesne stroke — dopisno filmsko in TV šolo — za mentorje filmske in TV vzgoje — za diferencialne izpite za vpis v 3. razred upravn-o-administrativne šole ORGANIZIRAMO NASLEDNJE TEČAJE: — strojepisni tečaj — tečaj za stavce na IBM stavnih strojih — tečaj tehničnega risanja — za skladiščnike — za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — za varstvo pri delu (skupine v OZD) — začetni tečaj nemškega jezika in začetni tečaj angleškega jezika Organiziramo tudi pripravo za preizkus znanja za naslednje visoke in višje šole: — Višja pravna šola — Maribor, — Višja upravna šola — Ljubljana, — Višja šola za socialno delo — Ljubljana, — Visoka šola za organizacijo dela — Kranj. Tečaji so namenjeni kandidatom, ki nimajo popolne srednje šole. Organiziramo 1. in 2. letnik Višje pravne šole — Maribor za študij ob delu. Vpisujemo vsak dan od 7. do 13. ure in vsak torek od 7. do 18. ure. ZNANJE ZAGOTAVLJA ZADOVOLJSTVO IN USPEH! Izobraževalni center pri Dopisni delavski univerzi Univer-zum, Ljubljana, Parmova 39, p.p. 106. oioisjira Javite se čimprej! Poziv borcem, aktivistom Borci in aktivisti, ki so v času NOB delovali na zvezah ali v raznih delavnicah, naj čimprej pojejo točne naslove zdajšnjega bivališča domicilnemu odboru kurirjev in vezistov NOB pri ZO PTT Slovenije, Ljubljana - Cigaletova 15. Zadnja leta intenzivno zbirajo podatke, spomine ter zgodovinsko in dokumentacijsko gradivo s tega področja, da bi lahko izdali monografijo in prikazali mlajšim generacijam čimbolj verno sliko tedanjega delovanja. Prav tako zbirajo podatke o padlih in povojni umrlih udeležencih, ki so bili na zvezah. Evidentiranih je že vrsta aktivistov, kurirjev relejnih TV postaj, vezistov itd., vendar ugotavljajo, da je še vrsta ljudi, ki so delovali na vojaških kurirskih postajah, niso pa vpisani v evidenco. Poleg osnovnih podatkov želi odbor tudi čimveč spominov in prispevkov o delovanju na zvezah ter fotografij, zapiskov, tehničnega materiala in drugega gradiva, ki bi lahko obogatilo monografijo. Odbor bo poskrbel za preslikavo fotografskega gradiva in fotokopiranje drugega gradiva, medtem ko bodo vsi originali vrnjeni lastnikom. Prainik se bliža Letos mineva 35-let od zbora odposlancev sloven-skega naroda v Kočevju Odbor za pripravo proslave praznika občine Kočevje, (3. oktobra,) je že pripravil okvirni program. V njem je predvidel, da se svečanosti začno 26. septembra s predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega in se nadaljujejo s tradicionalnim „tekom Kočevskega zbora” ter otvoritvijo razstave v Likovnem salonu. Predvideno je tudi predvajanje filma o Kočevskem zboru in proslavah Kočevskega zbora. Med prireditvami, katerih čas je že natančno določen, naj omenimo nastop kulturnih skupin iz pobratene občine Dolina pri Trstu, ki bo 30. septembra ob 19. uri. V nedeljo, 1. oktobra, ob 10. uri bo rally, ki ga prirede gasilci in AMD, 2. oktobra ob 19. uri pa bo revija pevskih zborov, na kateri bodo med drugim sodelovali tudi koroški, trebanjski in šentjernejski oktet Svečana seja občinske skupščine bo 3. oktobra ob 11. uri. Nanjo bodo vabljeni vsi udeleženci zbora odposlancev pred 35 leti. Na seji boso podelili letošnje Seškove nagrade. Razen tega bo v dneh praznovanja odprta še razstava dokumentov iz revolucije (v muzeju), v mestu pa bo tudi več športnih in drugih prireditev. Za 8. oktober dopoldne je predviden kolesarski rally po mestu, ki ga namerava organizirati tovarna „Rog”. J. P. PO POTI GUBČEVCEV — Enota, ki v kasarni Milan Majcen nosi ime slavne SNOB „Matije Gubec“, je imela v ponedeljek, svoj praznik v spomin na 4. september, ko so se na Trebelnem pred 36-leti zbrali prvi borci te brigade. Ob ijavzočnosti predstavnikov dnižbenopolitičnih organizacij občin Novo mesto in Trebnje, je o slavni brigadi govoril nekdanji komisar Stane Škerlj. V kulturnem programu je sodeloval Šentjernejski oktet in recitatorja. Na spominskem obeležju na Trebelnem so voiaki še isti dan položili venec in slovesnost zaključili s krajšim kulturnim programom. (Foto: Janez Pavlin) Brez poletnega odmora Delo komunistov v garniziji Cerklje tudi v poletnih dopustniških mesecih ni zamrlo. Začeli so z uresničevanjem odločitev in stališč 11. kongresa ZKJ. 2e v začetku julija je komite ZK Vojnega letalstva in protiletalske obram be določil smernice delovanja 'komunistov v osnovnih organizacijah ZK. Julija in avgusta so v vsaki OO ZK natančno preučili vse kongresne dokumente in opredelili neposredne naloge komunistov do konca letošnjega leta ter dolgoročne nalogp do naslednjega kongresa. Na dnevnem redu so se znašla vprašanja, ki so aktualna za vsako sredino in organizacijo ZK To so predvsem vprašanja o Uku komunista, marksističnega, idejnega in strokovnega izpopolnjevanja ter odgovornosti pri delu. Kritično so ocenili tudi slabosti V široki razpravi so dali poseben poudarek problemom, na katere je opozoril tovariš Tita Med njimi so nadaljnje utrjevanje vloge in učinkovitosti ZKJ ter njena širša aktivnost v vojaških organizacijah. Vsaka osnovna organizacija ZK naj bi v bodoče pripomogla k večji borbenosti v vseh enotah in utijevanju enotnosti Vsak komunist naj bi bolj kot doslej aktivno deloval v družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah ter v samoupravnih in drugih družbenih organizacijah in organih. Kot pomembno nalogo so si postavili tudi idejnopolitično izobraževanje komunistov in vseh članov vojaških kolektivov. 2e septembra bodo v okviru politične šole začeli s sistematičnim preučevanjem kongresnih dokumentov v skladu s programom. Razpravljali so tudi o bolj ekonomičnem poslovanju in varčevanju, o čuvanju vojaške opreme in oborožitve, večji produktivnosti, veliko pozornost pa so posvetili tudi delu sindikalnih in mladinskih organizacij. VINKO SEBREK „2lTO" LJUBLJANA TOZD PEKARNE DOLENJSKA NOVO MESTO, LOCNA 21 Komisija za medsebojna razmerja razpisuje prosta dela in opravila 1. ČISTILKA 2. DELAVEC za delo v pekovski stroki. Pogoji: starost nad 18 let, dobro zdravstveno stanje, privolitev za nočno delo in oddaljenost stanovanja do 5 km. Delo je v izmenah, OD po pravilniku. BUCKA: POZORNI BORCI V začetku avgusta je v Ljubljani preminil Josip Sašek, oče padlega partizana, ki je dal svoje življenje v prvem partizanskem napadu na Bučko. Delegacija organizacije Zveze združenj borcev z Bučke je na pogreb krenila s praporom, učitelj Vinko Engelsberger pa je edini imel govor ob pokojnikovem grobu. Sredi gozda brez kurjave Najprej drva za iverko, 10. septembra pa za potrošnike Občani so nas minuli četrtek opozorili, da pri tozdih Združenega KGP Kočevje do nadaljnjega ni mogoče kupiti drv in da je prodaja ustavljena že od 24. avgusta. Začele so krožiti govorice, da drv ni, ker ZKGP čaka na podražitev. Zato smo 31. avgusta pri špediciji ZKGP v Kočevju telefonično vprašali, ali lahko dobimo drva. Povedali so, da jih je že pred desetimi dnevi zmanjkalo in da jih bodo predvidoma dobili spet okoli 10. septembra. Kot vzrok, da drv ni, so navedli, da so vsa prodali kočevski „iverki“, ki ni imela surovin (podobno kot nekatere druge „iverke“ - op. pis.) NOVO MESTO: ZBOR VETERANOV Sredi oktobra bo v dolenjski metropoli proslava v počastitev 204etnice avtoceste Ljubljana — Zagreb. Ker organizatorji želijo, da bi se je udeležili tudi brigadirji in brigadirke, ki so pred desetletjema delali na trasi tako pomembne ceste, prosijo veterane, da se oglasijo na občinskih konferencah Zveze socialistične mladine v svojih krajih. in brez drv zašla v zelo težak poi žaj, oziroma bi morala celo za času prenehati z delom. Ker se nam je kljub vsemu zdelo čudno, da je Kočevje k°* mesto sredi gozdov brez drv, smo S 31. avgusta preverjat ob glavni cesti proti Strugam in ugotovili, da je ob cesti kar precej drv. Ne morem11 trditi, da je ob gozdnih cestah še vef drv. Vsekakor pa verjetno z bolj* organiziranim delom tudi v takih izjemnih razmerah v Kočevju ne tj smelo zmanjkati drv. Vendar nžg t)i o tem (kot tudi o razmerah na trg® z mesom, sadjem itd.) povedali svor« 2aci B Pač Prvi, POjj Posl dijai ne i °gle Prvi da lobi Ivan Lampe Po kratki bolezni nas je zapusti mesarski mojster Ivan Lampe 't Kočevja, ki je bil znan kot orga^ zator strokovnih in zabavnih pritf ditev kočevskih „salamiad“. Ivan je bil rojen leta 1922, prvi' se je zaposlil pred vojno. Medtem k* sta bila oče in brat Ferdo med vojn1 v enotah NOV (brat je padel te1 1944), je bil Ivan zaradi rahli' zdravja doma, a je kljub temu vse leta 1941 delal kot aktivist OF <* območje Kočevja, Rudnika in Satt* vasi. Po vojni se je spet zaposlil1 Kočevju, nato tudi drugod. HkO® se je učil in izpopolnjeval in le® 1953 opravil pomočniški izpit, let* 1958 pa mojstrski. Leta 1961 sej* vrnil v Kočevje in bil od takrat čl** kolektiva Mesarija pri Združen® KGP. Svojo 'privrženost in vdanost klicu je kazal tudi v prostem č; Predvsem na svoje stroške in P* svojih zamislih je leta 1971, 50Q-letnici mesta Kočevja, otfi^ ziral prvo „salamiado“, nato pa danes vsako leto najmanj eno. Pri**' deval si je pripraviti kočevski pršu1 medvedje salame in nove suhorn^ nate in druge proizvode, pri čeinj je dosegel veliko uspehov in d oži'’ tudi kakšno razočaranje. Zaradi a, kega dela in prizadevanja je pr«r ob letošnjem prazniku Kočevja nasti grb mesta in še več diW priznanj. . J. priMc IIIII1IIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIII1 lltllllllllltlllllllllllllM IIIMlIllltllllllllllllllltllllllllllllllllllll (llllllllllllllllll[lllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIlIIIIIIIIIIIIIII||M||||||||||||)||||nillll!IIIIIIIIIIIIIIIIIllllJllilllll)lllllllllIir Inšpektor ne sme mimo zakonov O mestu in vlogi inšpekcije v naši družbi je večkrat slišati zmotna mnenja V sredstvih javnega obveščanja, pa tudi v Dolenjskem listu, vse bolj pogosto zasledimo informacije o inšpekcijskih organih. Beremo poročila o inšpekcijskih organih, o učinkovitosti pa tudi o neučinkovitosti teh organov, da je inšpektorjev dovolj, pa tudi o tem, da jih je premalo, da so inšpekcije predrage itd. Včasih so inšpektorji prestrogi, preveč kaznujejo in premalo svetujejo, nekateri menijo, da so premalo življenjski, in še bi lahko našteval. občanu, da se za nakup odloči, pa informacija o tem, da inšpektorji preveč kaznujejo in premalo usmerjajo (Dolenjski list dne 13. 7. 1978), ne pove veliko, ali bolje povedano, dezinformira. Verjetno pa je tako, da se na inšpektorja jezimo, če nas opozori na nepravilnosti, ki smo jih napravili, toda gorje, če inšpektor ni takoj pri roki, kadar bi želeli, da bi nas zaščitil pred drugimi, ki kršgo predpise in nas s tem ogrožajo. Občani, ki sledijo tako različnim informacijam, si težko ustvarijo pravilno sodbo o prizadevanjih inšpekcijskih organov. Sredstva obveščanja morajo biti dejavnik obveščanja in politične mobilizacije vseh delovnih ljudi in občanov za hitrejšo preobrazbo naše lružbe. Novinar mora znati kritično oceniti vsak družbeni pojav, o katerem želi pisati, da bi lahko dal informaciji pravo vsebino in da bi z informiranjem dosegel tudi družbeni smoter. Če lahko tečemo, da kratka ir farmacija o tem, kateri avtomobili s... c podražili in kateri pocenili, že ■/.: >šča povprečno zahtevnemu DOLENJSKI LIST NE ZANEMARJATI PREDPISOV Kadar govorimo o inšpekcijskem nadzoru, mislimo običajno na tisti del upravnega nadzora, ki ga opravljajo družbenopolitične skupnosti s pomočjo svojih inšpekcijskih organov. P odroma in obseg inšpekcijskega, nadzora določajo zakoni, o intenzivnosti in učinkovitosti nadzora pa običajno skupščine občin že v naprej odločijo s tem, da določijo število delavcev in finančna sredstva za opravljanje nadzora. Infekcijski nadzor je pri nas organiziran tako, da varuje najširše družbene koristit ne posega pa na področja nasprotij med posamezniki. Usmerjen je na tista področja, kjer je vsaj na eni strani neposredno udeležen družbeni interes. Običajno zajema infekcijski nadzor tiste določbe predpisov, ki urejajo temeljna vprašanja, varovanje družbenih vrednot, ki bodo dajale rezultate šele v bodočnosti; infekcijski organi pa nadzorujejo tudi tiste pojave, ki jih organizacije, delovni ljudje in občani ne morejo sami dovolj uspešno odkrivati in na r\jih vplivati Zakon o inšpekcijah, ki je bil sprejet v letu 1974, enotno ureja organizacijo, pravice in dolžnosti, odgovornosti in pristojnosti inšpekcijskih organov v Sloveniji. Ta zakon določa, da inšpekcijski organi opravljajo v skladu s posebnimi zakoni nadzorstvo, ali organizacije združenega dela in druge samoupravne organizaege in skupnosti, dižavni organi in občani ravnajo po zakonih in drugih predpisih ter s tem varujejo zakonitost Občan je lahko element nadzora takrat, ko je z zakonom predpisano njegovo ravnanje in obnašanje, element nadzora pa tudi takrat, ko ima kot član organizacije kakšne posebne dolžnosti in obveznosti za obnašanje te organizacije. PRAVICE IN DOLŽNOSTI INŠPEKTOFJEV Da bi lahko družbeno pravilno ocenjevali dejavnost inšpekcijskih organov, moramo poznati pravice in dolžnosti inšpektorjev. Ce inšpektor ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa, družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma, ki sodi v pristojnost nadzora, ima „pravico in dolžnost“: - da odredi z upravno odločbo ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti; - če pomeni ugotovljena kršitev zakona tudi prekršek, gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje, mora inšpektor brez odlašanja predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška gospodarskega prestopka oziroma kaznivega dejanja; - predlaga občinskim skupščinam, da začasno zadižijo izvršitev določb splošnih samoupravnih aktov, ki so v nasprotju z zakoni; - zaradi kršitve zakona lahko izreče prepoved obratovanja organizacije ali njenih enot ter o tem obvesti skupščino občine, kjer je sedež organizacije; - izreka mandatne kazni, če je za to z zakonom pooblaščen (to pravico imajo le nekateri inšpektorji); - izvrši druge ukrepe in dejanja, ki jih določajo predpisi posameznih inšpekcijskih organov. Inšpektor, ki opušča ukrepanje proti organizacijam in odgovornim osebam, pri katerih je ugotovil nepravilnosti, težje krši delovno dolžnost in mu zaradi tega lahko preneha tudi delovno razmerje. Prav zato, ker so naloge in dolžnosti infekcijskih organov podrobno opredeljene z zakoni in ker sami opravljajo nadzor nad zakonitostjo, je družbeno zgrešeno, če od njih zahtevamo, da ravnajo v nasprotju s predpisanimi nalof^mi. Vedeti moramo, da ima vsaka kršitev zakona ali drugega predpisa, poleg trenutnih in običajno ozkih -podjetniških ali zasebnih koristi, tudi povratne negativne učinke na širšo družbeno skupnost. Če je inšpektor, denimo, preveč .življenjski", do organizacije, ki krši predpise o tržnem redu, prodaja blago neustrezne kakovosti, krivo meri, ne spoštuje predpisov o cenah, o higieni itd., z njegovim delom ne bodo zadovoljni občani -potrošniki, ker vedo, da je inšpekcijski nadzor organiziran predvsem zato, da varuje njihove pravice. " Pogosti so primeri, da se posamezniki, ki so jim temeljne in druge organizacije zaupale najodgovornejše naloge, poslužujejo starega pravila: < - napad je najboljša Obramba. Potem, ko infektorji ugotovijo celo vrsto nepravilnosti, sestavijo zapisnik in odidejo iz organizacije, pa nekatere odgovorne osebe, namesto da bi usmerile svoj* prizadevanja v čim hitrejšo odprt'*’ nepravilnosti, v strahu pr(“ priznanjem odgovornosti napadi, inf ek to rje, njihov odnos, pristof itd. V ta nanem izrabljajo sredst^ javnega obveščanja, pogosto pa Vt& družbenopolitične organizacije, & j legacije in celo organe skupščin. JA VNOST DELA IN DRUŽBENI VPLIV Zahteva, da mora biti organov državne uprave javno in , morajo biti državni organi širokim vplivom, še posebej velja <* infekcijske organe. Toda j družbeno pravilno izoblikovane 1 pravočasne informacije v sredst^ javnega obveščanja, bodo ifl*e preventivne učinke na celo® okolje. Aktivirale bodo samoupf* ne mehanizme za večjo skrb 9 pravilno in zakonito obnašanje ** tako prispevale k podružabljaw nadzora . i Infekcijski organi bodo tudi bodoče vse bolj odprti družben#! vplivom in v ta namen bi kazalo P® medobčinsko organiziranih in#\ kcijskih organih ustanoviti družben svete. Toda družbenega vpliva tudi v bodoče ne bo m0*" razlagati po svoje. RAJKO ŽUPANJ načelnik medobčinski* inf^gj pisma in odmevi tura n bra- anje 0 grbu in prenovi trga Arhitekt Marjan Mušič pojasnjuje svoje (ne)sodelovanje pri prenovi novomeškega Glavnega trga — Kako je z grbom? iiii* rt»i* 5 top 5 i* UMRL IZIDOR KOČEVAR Huda bolezen je utrnila *jvljenje tovarišu Izidorju Kočevaju. Zadnje slovo je bilo boleče, ostajajo nam spomini borca Tomšičeve brigade in divizije, obveščevalnega oficirja ter dobrega tovariša borčevske in invalidske organi-ZZB NOV Hrast POČITNIC NI VEC Bolj ali manj vesele počitnice, kakor za koga, so se končale s Šolskim dnem. Da bi hitieje j°®bili na brezskrbne dni, je Poskrbelo tudi deževno vreme, novomeške gimnazije, gradbe-* *n ekonomske šole pa smo si °8edali tudi film „Ko zorijo Učitelji so nam, učencem razredov, dali prva navodila, i, bi se čim mej znašli v novem ^kem okolju. IRENA GRAHEK Gimnazija Nevo mesto Kdo je krivec? -Domala vsi izvajalci, ki so •Združevali* svoje delo na starem novomeškem mostu, so na izpitu hitrosti dela in izpolnjevanja Zastavljenih rokov padli. Pa ne enkrat! Tudi zato so nekajkrat j!*povedano otvoritev prelagali Odgovorni bodo v opravičilo neljubih zamud na dan ponovno Privlekli tako priljubljene in tolikokrat uporabljene objektivne težave. Tudi za čas, ko je *°>t lep čas popolnoma sameval 1,1 je bila menda vsemu kriva nekakšna barva. Tako za hudo zakasnitev ponovno ne bo nihče kriv. Da so se izvajalci iz meščanov ^oraj norčevali, so dokazali v Sledo, 30. avgusta. Na komaj Položen asfalt pred mostom, na katerem so dan poprej zarisali Prehod za pešce, sta se spravila dva delavca s krampi. Mimoidoči so na njun račun stresli veliko krepkih, vmes so bile tudi Psovke. Vendar možaka, ki sta n»orala lep čas tolči še po ^očem asfaltu, nista bila nič knva. Izpolnjevala sta samo V zvezi s sestavkom v predzadnji prilogi Dolenjskega lista o mestnem grbu in ton&i prenovi Glavnega trga bi rad resnici na ljubo kot domačin, ki ljubi svoje rodno mesto, dal ustrezno pojasnila V časovni razporeditvi novomeških grbov je tudi moj osnutek, toda za čudo predstavljen na osnovi fotografije klišeja, ne pa njegovega odtiska. Nasledek tega je spačena in zmazana reprodukcija, ki v ničemer ne ustreza izvirni risbi Poleg tega tudi po časovni razporeditvi moja rešitev sodi na predzadnje in ne na zadnje mesto. Ta grb se je namreč prvič pojavil na mojem šolskem programu v Plečnikovi šoli ..Regulacija Novega mesta" v šolskem letu 1927/1928, ne brez profesorjeve pomoči Regulacijski načrt sem s kdoriranim in pozlačenim grbom poklonil novomeški občini Ne spominjam se pa, kdaj in ob kakšni priliki je bil izdelan kliše grba. Naj mi bo dovoljena pripomba, da so se v navedenem šolskem letu iz ljubezni do rodnega mesta in ob plemeniti podpori nepozabnega učitelja nanašali vsi moji šolski programi z diplomskim delom vred na dolenjsko metropolo: poleg že omenjene regulacije Novega mesta še načrta novega magistrata in Trdinove fontane na Glavnem trgu, medtem ko je diplomsko delo zaobjelo novi kamnitni most prek Krke in arhitektonsko rešitev vstopa na trg s projektom neposredno ob izteku mosta stoječih zgradb. Moje drugo pojasnilo pa se nanaša na prenovo novomeškega Glavnega trga, pri čemer je bilo navedeno tudi moje ime. Resnici na ljubo moram pojasniti, da nisem bil s pristojnega mesta niti povabljen niti kasneje pritegnjen k razpravljanju o poslikavanju pročelij, niti nisem imel zaradi daljše odsotnosti priložnosti, da bi si to delo ogledal kot domačin, ki ljubi svoje mesto. Pač pa se je še pred začetkom del, nanašajočih se na tonsko prenovo obtožnih zgradb, oglasil pri meni akad. slikar Lado Pengov in je na -njegovo željo v prijateljskem razgovoru stekla beseda o stavbni zgodovini Novega mesta, o ustrezni literaturi o nji ter na osnovi načrta o vrednotenju obtožnih pročelij s posebnim poudarkom na njihovi spomeniški vrednosti Obrazložil sem m u tudi svoje stališče, da bi | bilo nujno potrebno pristopiti k sistematičnemu in vsestranskemu preučevanju od primera do primera, za kar pa seveda zaradi prekratkega roka ni bilo na voljo potrebnega časa. Za spomeniško dragocenejše zgradbe je Lado Pengov sprejel pravilno načelo, da zasnuje novo poslikavo na osnovi najstarejšega slikanega sloja in mi je tudi en takšen vzorec pokazal. To pa je tudi bilo vse moje sodelovanje. O opravljenem delu ne morem dati nobene izjave, ker ga pač zaradi odsotnosti nisem imel priložnosti videti ne na začetku pa tudi ne na konca MARJAN MUSlC SKRBIMO ZA VARNOS TOTROK V okviru širših akcij za varnost otrok v prometu je komisija za rometno vzgojo na osnovni šoli iirana Jarca v Črnomlju ob začetku novega šolskega leta posvetila še posebno pozornost prvošolcem in učencem male šole. Malčki so prvi šolski dan dobili okoli vratu rumene rutice, s katerimi opozarjajo voznike in druge udeležence prometa na še posebno previdnost. Rutice so darilo delovne organizacije Beti iz Črnomlja. Novinarski krožek na osnovni šoli Mirana Jarca ČRNOMELJ Pr M; Zob za zobom - doklej? kaze svojih predpostavljenih. Mnogi se sedaj bojijo, da bodo "'ost ponovno zaprli, zakaj lavci so zebre ponovno zarisali na mestu, kjer sta jih že penjena moža. Očitke bodo Ponovno poslušali m ožje s kjanipi Najbrž se ne bo vedelo, je pravi krivec in zakaj je PUšlo do pomot Z. J. NOVO MESTO Zobozdravniškega stola bi se najraje izogibal ko kužnega znamenja, toda pokvarljivi zobje — . ti, ne da bi jim kdo dovolil, gnijej o, se krušijo in bolijo. Pa še kako! Da bi to njihovo nečednost že v kali zatrl, sem se pozimi odpravil v stavbo pod novomeškim kapitljem, potrkal na več vrat, ki so se sicer odprla, a odgovor (prijazen, pa tudi ne) se je glasil, da novih pacientov ne sprejemajo niti ne naročajo za naprej. Zob se ni menil za tak odgovor, še malce je gnil, nato pa začel hudo boleti. Spet sem se napotil v omenjeno stavbo, ne zaman. Človek v belem in s kleščami v rokah se je potil, jaz še bolj - in zobja grdoba je dobila, kar ji je šla Da bi me naročili za naprej ? Ne! V visokem poletju se mi je drugi zob najprej odkrušil, nato je izpadla plomba, čez nekaj dni pa me je škrbina začela neznansko boleti. Kam? Se ve! Čakalnica je bila prazna, hitro sem se znašel na stolu pod lučjo, sveder jr počival, spet pa so delale klešče. Da bi me naročili za naprej? 'Pidi tokrat ne! Sklep je na dlani Ne bojim se, da ne bi prišel do zobozdravnika, saj vselej pridem na vrsto, ko zobu ni več pomoči In če bodo zobje gnili naprej s takim tempom ko letos, moledovanje za pravočasno zdravljenje pa nahajalo gluha ušesa, potem bom brez zob, še preden se bom na daleč približal Abrahamu. Ker pa mi narava ni dala zob zaradi lepšega, jih bom skušal ohraniti čim dalj. Socialno zavarovanje plačujem, participaciji ne opotekam, toda zdi se, da z mojimi zobovarstvenimi namerami ne bo nič, če ne bom poiskal kakšnega „čmega zobnega zdravnika'*. Ljudje se kitimo za prazen nič, dajemo (deset)tisočake za popravila zverižene pločevine, grebemo za tem in onim. Zakaj naj bi torej ne smeli odšteti novcev za ljubo zdravje zbzob? Odšteti, četudi zasebnikom. o A. Novo mesto je enkrat: ,,V Dobovi švigajo podgane” komunalno in obrtno podjetje Brežice pojasnjuje razmere okoli smetišča v Dobovi Komunalno in obrtno podjetje Brežice nam je poslalo odgovor 0KVest bobovi dvigaj0 podgane" (Dolenjski list, 31, avgusta), bsežen odgovor, ki je zaradi slovničnih, pravopisnih in slogovnih skoraj nerazumljiv, objavljamo deloma skrčen. ie I« 'h a 1« ■tv* n* >tf<’ , * V* aflj11 di* ni*® ,pji i3p* *»; a * .ng ce«* ** r#» ^ •■Menimo, da je naslov žaljiv za jOoovčane, ker so podgane končno ^ Povsod. Vest je deloma J^nična, kar škodljivo vpliva na ok i podietie> ki zaradi vrste ojj^in ne more ustreči zahtevam 5j^®skega odloka in inšpekcijskih jlj^a bi podgane .švigale* po Dobovi w,se sprehajale, tega Dobovčani ne jjj Zavod za socialno medicino in JJjeno Novo mesto redno jjkuiuje odlagališče za smeti, O^ci tega zavoda pa izjavljajo, da n. odlagališču ni podgan, saj jih še ° videti finski odlok in inšpekcijske <3** terjajo od delovne organiza-da vsak dan izravna smeti in jih » krije s potrebno količino zemlje. le, tavlja se vprašanje, kje dobiti na 0° okoli 5.000 m3 zemlje. jgVečno zemljo z gradbišč vozijo v C^ozne jame. Odpadna zemlja Uo°nita Anhovo v Globokem pa je Hrusta in ni uporabna za ‘krivanje smeti ^atika se tudi pri denarnih w®stvih za vsakodnevno izravna-1 in pokrivanje smeti Buldožer 500.000 din, stroški z Se l»v. oiom zemlje, delo buldozerista in razkuževanje pa letno znašajo 621.000 din. Ta denar ni prištet stroškom za odvoz smeti Lani je bilo to delo opravljeno z izgubo 189.000 din, v prvem polletju letos pa je izguba znašala 81.190 din. Primanjkljaj bo morala pokriti občinska skupščina. Komunalna interesna skupnost je že imela razgovor s pristojnimi družbenop liričnimi organizacijami, skupnostmi in službami, da bi skupaj določili novo lokacijo smetišča, ki naj bi bilo izven naselja in tudi ne v KS Dobova, dalje, da bi uredili način financiranja dodatnSi stroškov ter vključili v razpravo o teh vprašanjih tudi raziskovalno interesno skupnost Razgovor je bil neuspešen, stvar je v celoti prepuščena našemu podjetju. Zato se sprašujemo, ali je res samo to podjetje odgovorno za vzdrževanje odlagališča smeti, katerega uporablja več krajevnih skupnosti, nekatere celo iz sosednje republike. Dovoz smeti iz Brežic in bližnje okolice poteka po določenem redu, nered pa ustvarjajo nenadzorovani dovozi. Iz našega odgovora je razvidno, da brez zemlje za prekrivanje smeti Dolenjski kulturni petek v treh krajih V Kostanjevici slavje ob zaključku 18. Forme vive, v Krškem in Trebnjem otvoritve likovnih razstav — Krški grb vzidan ni moč ugoditi zahtevam občinskega odloka in inšpekcijskih organov. Za rešitev tega vprašanja pa se bo morala zavzeti tudi občinska | skupščina. Za komunalno in obrtno podjetje Brežice direktor JOŽE UREK“ Rojak prikazal filme Rojak Franc Tekavec iz Minesso-te ZDA je pred kratkim v sodelovanju s Turističnim društvom Kočevje pripravil v hotelu Pugled srečanje zamejskih rojakov in njihovih sorodnikov z domačimi družbenopolitičnimi delavci. Na srečanju je rojak Tekavec prikazal dva filma, ki ju je posnel med obiskom v Sloveniji pred tremi in sedmimi leti. Na srečanju je zapel nonet „Rog“ iz 2eljn. Franc Tekavec je rojen v Ameriki, a se je z očetom vrnil za več let domov, v Malo Hrovačo pri Ribnici, nato pa spet odšel v ZDA. Skupaj z ženo Urško rad obišče svojo domovino oz. domovino svojih staršev, „kjer je bos pasel krave**. Tudi letos je prišel skupaj s 120 rojaki iz Amerike. J. P. Minuli petek je pozornost kulturne javnosti na Dolenjskem veljala Kostanjevici, Krškemu in Trebnjemu. V Kostanjevici so pripravili slovesnost ob zaključku letošnje Forme vive, v Krškem so odkrili mestni grb in odprli likovno razstavo „Slovenski kraji in naselja v preteklosti", v Trebnjem pa so odprli razstavo del samorastnika Branka Lovaka. Zanimivo je, da so se vse prireditve začele ob istem času, kar je pri nekaterih povzročilo negodovanje. ZASTOR ZA FORMO V1VO 78 Kostanjevica slovesnost je bila v cerkvi nekdanjega cistercijanskega samostana, udeležili pa so se je številni obiskovalci iz Dolenjske, Posavja, Bele krajine, Ljubljane, Zagreba, iz drugih jugoslovanskih krajev in iz zamejstva. Besedo ob zaključku 18. mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva, na katerem je ustvarjalo pet umetnikov i? štirih držav, je imel znani strokovnjak, umetnostni zgodovinar in urednik revije „Sinteza“ Stane Bernik, prireditev pa je vodil umetnostni zgodovinar Andrej Smrekar, kustos ..Galerije Božidar Jakac", ki je ves čas tudi skrbel, da je letošnja Forma viva lepo potekala. Sledil je še orgelski večer zagrebškega mojstra Andjelka Klobučarja, šesta zapovrstna in hkrati zadnja tovrstna prireditev, ki so od julija bogatile kulturno poletje Kostanjevice in spored letošnjega Dolenjskega kulturnega festivala v tem kraju. KRŠKI GRB ODKRIT V Krškem je bila najprej slovesnost pri Valvasorjevi hiši. Grb mesta Krškega, ki ga je izdelal akademski kipar in medaljer Vladimir Stoviček, je na obnovljenem pročelju Valvasorjeve hiše (ob vhodnih vratih) odkril Martin Tomažin, eden najbolj delavnih v krški krajevni skupnosti. O tem dejanju, s katerim so Krčani tudi končali praznovanje 500-letnice pridobitve mestnih pravic, in o prizadevanju za obnovo kulturnih spomenikov v mestu je govorit Slavko Šribar. Govornik je omenil, da bodo kmalu začeli z deli na cerkvi, ki je preurejena v galerijo, obnovili pa naj bi fasado in ji sezidali zvonik oziroma stolp. V tej galeriji so takoj zatem odprli razstavo ..Slovenski kraji in naselja v preteklosti**, ki jo je pripravila Narodna galerija iz Ljubljane. Razstava obsega likovne upodobitve slovenskih mest, trgov in drugih naselij skozi stoletja - od najstarejših ohranjenih vedut do leta 1900. Na otvoritvi je pel Logaški oktet. Razstava bo odprta do 24. septembra. SAMORASTNIK TREBNJEMU V Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem je Franc Sali, izvršni sekretar CK ZKS, v petek odprl razstavo slik - olj na steklu - zagrebškega samorastnika Branka Lovaka. Ta likovna prireditev in hkrati prva Lovakova samostojna razstava v Trebnjem je dostojno obeležila kulturni spored proslav ob letošnjem trebanjskem občinskem prazniku. Ob tej priložnosti so predstavniki galerije izvirnih umetnosti iz Zlatarja podelili trebanjski galeriji sliko svojega tabora in tako označili začetek tesnejšega sodelovanja med galerijama. SLAVISTI ZBORUJEJO Okoli 1.500 slavistov iz številnih držav sc udeležuje mednarodnega slavističnega kongresa, ki se je v nedeljo začel v Zagrebu, končan pa bo v soboto, 9. septembra. Predsednik kongresa je slovenski akademik, pisatelj in dramatik dr. Bratko Kreft, ki je tudi predsednik mednarodnega slavističnega komiteja. Za | kongres so pripravili vrsto referatov, od katerih bosta dva posvečena ' 150-letnici rojstva Leva N. Tolstoja in 85-letnici Miroslava Krleže. Alenka Glazer in frankfurtski slavist Giesemann bosta govorila o Otonu I Zupančiču. Povzetke referatov I bodo objavili v dveh knjigah na sku-| paj 1.000 straneh. Na otvoritvi razstave, ki bo odprta do 20. septembra, je Franc Sali opozoril na nekatera aktualna vprašanja kulture in še posebej umetnosti. Podčrtal je pomen trebanjske skupnosti za likovno dejavnost in dodal, da se slednja ne bi smela posvečati samo galeriji, ampak naj bi bila njena vloga širša. „Tu je vrsta vprašanj,“je menil, „od urbanizma, komunalne ureditve, ureditve naselij, delovnih okolij do stanovanjske likovne kulture, likovne vzgoje in sploh likovne aktivnosti. Ne mislim, da bi morala ta skupnost urejati problematiko urbanizma in podobno, menim pa, da bo s takšno vlogo skupnosti galerija vse manj le oaza likovne ubranosti in čedalje bolj žarišče, ki ne odseva zgolj visoke umetniške ravni jugoslovanske naive, ampak tudi čedalje več posluha in pripravljenosti za likovno urejanje prostora“. Najprej t V V • T rzacam V Novem mestu v novi sezoni 9 abonmajskih _____________predstav___________ 18. septembra bo v Novem mestu gostovalo Stalno slovensko gledališče v Trstu z dvode-janko Alda Nikolaja »Stara garda“. To bo prva abonmajska gledališka prireditev, ki jih za novo sezono načrtuje novome-ška ZKO. Do junija 1979 se bo na novomeškem odru zvrstilo osem gledališčih in ena baletna predstava, izmed katerih bodo odbrali tudi uprizoritve za tradicionalni mladinski abonma. Poleg Tržačanov, ki bodo za „Staro gardo** na novomeškem odru uprizorili tudi Krleževo komedijo „Leda“, bodo v okviru abonmaja gostovale še druge hiše. Mestno gledališče Ljubljansko, ki je v Novem mestu že dolgo vsakoletni gost, bo v Domu kulture gostovalo z Ayckboumovimi ..Norčijami v spal-nici“ in Mrožkovim ..Grbavcem", Slovensko ljudsko gledališče v Celju s Sehovičevimi „Kurbami“ - komedijo iz prve svetovne vojne, Slovensko narodno gledališče v Mariboru pa bo Novomeščanom predstavilo Inkretovo dramatizacijo Jurčičevega „Desetega brata**. ZKO je v Novo mesto tudi tokrat povabila zagrebško satirično gledališče Jazavac, videli pa bomo znano Hadžičevo komedijo ..Državni lopov V abonmajski spored je uvrščena tudi pred- * stava Ustinove komedije ..Komaj do srednjih vej“, ki jo pripravlja novomeška gledališka skupina KUD Dušan Jereb. Na baletnem večeru se bo predstavila baletna skupina Lidija Sotlar iz Ljubljane. ZKO je obiskovalce obvestila, da lahko obnovijo abonma ali ga kupijo na novo do 10. septembra. ____ Zadnje dni avgusta je poslala novomeška ZKO kulturnim društvom in drugim zainteresiranim v pretres osnutke nekaterih samoupravnih dokumentov, ki naj bi poslej, seveda v skladu s poslanstvom in v duhu časa, uravnavali njeno delovanje, hkrati pa začrtali obseg, vsebino in odnose. Premik v ZKO Gre za samoupravni sporazum o združitvi v ZKO, ki ga bodo dobile po razpravi v podpis kulturne organizacije, in za statut ZKO. Obe listini poudarjata samostojnost te organizacije, v kateri bodo poslej vse odnose urejali po načelih delegatskega sistema, samoupravni sporazum pa dodaja še vse glavne pravice in dolžnosti članic ZKQ V teh aktih lahko za pomembnejša štejemo določila o določanju in izvajanju kulturne politike. Zapisano je, da je tudi zadeva kulturnih društev in ne samo same ZKO, ki je do zdaj prečesto nastopala kot njihova nadgradnja in v njihovem imenu. V novi vlogi naj bi bila ZKO predvsem povezovalka in uskla-jevalka interesov kulturnih organizacij kot svojih članic. Kajpak nq bi v tej „igri“ obveljala načela enakopravnosti vseh za „isto mizo". Poslej naj bi bila naj višji organ Zko konferenca delegatov. Predlagajo, da bi v njej vsako društvo imelo vsaj po dva delegata. V okviru ZKO naj bi bila tudi delegacija za zbor izvajalcev občinske kulturne skupnosti, sestavljena pa bi bila tako, da bi vsako društvo poslalo vanjo po enega delegata. Izvršilni organ konference bo izvršni odbor, v katerem naj bi bili poleg predsednika, podpredsednika jn tajnika, predsedniki strokovnih odborov (v osnutku novega statuta je predlaganih osem strokovnih odborov) in trije delegati kulturnih organizacij. Strokovnim odborom odmerjajo dokumenti, o katerih tudi pravkar poteka razprava, veliko pozornost. V bistvu naj bi bili le-ti odgovorni za razvoj posameznih vej kulturnega dela, za vsebino,' strokovnost in kvaliteto slednjega. Ob koncu lahko povzamemo, da bodo predlagani dokumenti zelo pomembna osnova za nadaljnje utrjevanje ^KO, njeno vsebinsko in kvalitetno rast ter še hitrejše podružbljanje v tem organizaciji združenega kulturnega dela. FOTOGRAFIJE DIVJADI - Drevi ob 19. uri bodo v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprli razstavo umetniških fotografij članov pred petimi leti ustanovljenega kluba Diana iz Ljubljane. S svojimi deli se bodo predstavili: Vojko Bizjak, Franc Crv, Oskar Dolenc, Miiko Hain, Franc Jensterle, Tomaž Kočar, Ivan Mikec, Janez Papež, Milan Ropret, Ivan Veber in Sonja Zalar. Fotografije kažejo divjad v naravi. Razstava, ki jo prirejajo ob zveznem tekmovanju gozdarjev v Novem mestu, bo odprta do 17. septembra. Na sliki: pričujoči posnetek iz alpskega sveta je avtor Vojko Bizjak podnaslovi! „Njegov ponos". GENERALTURIST LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 7 61000 LJUBLJANA, TEL. 21-206,21-908 PARIZ 3 dni, z letalom iz Maribora 29. 9., cena 2.950 din „SIC06"-PARIZ 4 dni, z letalom, odhod 24. 9., cena 3.650 din ŠPANIJA - MADRID - TOLEDO 3 in 4-dnevni izleti, odhodi: 23., 25., 27. in 30. 11., cena 3.450 din PRAGA - VIKEND 3 dni, z letalom, odhod 6. 10., cena 2.300 din VIKEND OB VRBSKEM JEZERU z avtobusom, odhod 15. 9., cena 960 din RIM - Z AVTOBUSOM odhod 22. 9., cena 2.200 din BUDIMPEŠTA 3 dni, z avtobusom, odhod 27. 10,. cena 1.490 din ŠVICA-LICHTENSTEIN 4 dni, z avtobusom, odhod 5. 10. kmetijski Šolski center GRM NOVO MESTO razpisuje naloge in opravila 1. PROFESORJA MATEMATIKE IN FIZIKE 2. DIPL. ING. AGRONOMIJE 3. KMETIJSKEGA TEHNIKA - SADJARJA-VRTNARJA 4. BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: pod 1. in 2.: visoka izobrazba ustrezne smeri pod 3.: ustrezna srednja izobrazba tehniške smeri pod 4.: ekonomski tehnik ali komercialni tehnik in dve leti delovnih izkušenj v knjigovodskem delu. Dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem tri mesečnega poskusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema Kmetijski šolski center Grm Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. Razpis velja do zasedbe razpisanih mest. PETROL LJUBLJANA TOZD Trg. na drobno PE BREŽICE PETROL razglaša prosta dela in naloge SNAŽILKE na bencinski črpalki Semič. Pogoji: NK delavka Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas z delovnim časom 3 ure dnevno. Poskusna doba traja 3 mesece. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati do 23. 09. 1978 na upravo PE Brežice, Gornji Lenart 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO -TOZD TRANSPORT objavlja prosta dela in naloge za: 5 DELAVCEV PRI PREMOGU Pogoji: — nekvalificiran delavec — tro-izmensko delo Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najkasneje •< 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. DELOVNA ORGANIZACIJA PREVOZ BREŽICE OBJAVLJA na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih dela in naloge PROMETNIKA Pogoji so: končana srednja prometna šola. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju pogoja v 15 dneh od dneva objave na naslov: DO PREVOZ BREŽICE - splošna služba. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s prakso. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka. LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO objavlja za nedoločen čas (s naslednja prosta dela in naloge: polnim delovnim časom) 1) 1 REFERENTA — operaterja na knjigovodskem stroju za poslovno enoto za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto 2) 1 REFERENTA za stanovanjsko kreditiranje Pogoji za sprejem: pod 1) znanje, ki ga daje dvoletna administrativna šola ali dokončana dva letnika ustrezne štiriletne srednje šole in do enega leta ustreznih delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati, ki imajo opravljen izpit za knjiženje na Ascoti stroju. pod 2) znanje, ki ga daje ustrezna štiriletna srednja šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Delo bo v izmenah. Kandidati za objavljena delovna opravila naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazilo o šolski izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 40 dneh po zaključku objave. Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali. Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto Komisija za delovna razmerja 68001 Novo mesto Kettejev drevored 1. LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO objavlja za študijsko leto 1978/79 2 štipendiji na visoki šoli ekonomske smeri 3 štipendije na ekonomski srednji šoli Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obr. 1,65 priložiti: 1) overjene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (letno spričevalo i I. 77/78, spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o vseh opravljenih izpitih), potrdilo o vpisu v šolo, 2) kratek življenjepis Prednost imajo kandidati višjih letnikov. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 40 dneh po zaključku objave. Prijave za štipendije pošljite na naslov: Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto Komisija za delovna razmerja 68001 Novo mesto Kettejev drevored 1 LICITACIJA OSNOVNA ŠOLA KOSTANJEVICA NA KRKI razpisuje LICITACIJO: Za prodajo avtomobila KOMBI IMV SUPER. Vozilo je registrirano, letnik 1974 in je dobro ohranjeno. Izklicna cena 50.000,00 din. Prodaja bo 15. 9. 1978 ob 8. uri pred osnovno šolo Kostanjevica. E ■ I DOLENJSKI USTI IViercator DOPOLNILO Industrija otroške konfekcije »JUTRANJKA" Sevnica TOZD „Baby", dopolnjuje oglas v »Dolenjskem listu" št. 34 z dne 24. 8. 1978 in sicer: »o izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku objavljenega roka". JUGOBANKA. TEMELJNA BANKA LJUBLJANA n. sub. o. Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju — LIKVIDATORJA ZA EKSPOZITURO NOVO MESTO. Pridobiti želimo vestnega delavca, ki ima: — srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri ali gimnazijo, — 2 leti delovnih izkušenj na področju poslovanja s prebivalstvom ali v knjigovodstvu. Delo se opravlja v turnusu in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Delovna skupnost Jugobanke t.b. Ljubljana, Titova 32, oddelek kadrovskih zadev. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po objavi. DONIT KEMIČNA INDUSTRIJA N. SOLO. MEDVODE €> DONIT TOZD »PLETILNICA Sodražica, n.sub.o. Komisija za delovna razmerja DONIT TOZD „Pletilnica" 1 Sodražica, n.sub.o. OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge - ZlCNI TKALEC - 10 delavcev [E Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - - delavec ozkega profila. Posebni pogoji: — troizmensko delo in poskusna doba mesec dni. Prijave z dokazili'o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Kadrovsko — splošni oddelek DONIT TOZD „Pletilnica" Sodražica, n.sub.o,. v 15. dneh po objavi. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI SVP NOVO MESTO OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE VODJE KAMNOLOMA VRHPEC pri Mirni peči Pogoji: 1. radarski inženir ali radarski tehnik s strokovnim izpitom 2. posebna zdravstvena sposobnost 3. odslužen vojaški rok Družinsko stanovanje zagotovljeno v Novem mestu v letu 1979. Prošnje sprejema kadrovsko splošna služba Sekcije za vzdrževanje prog Novo mesto, Ljubljanska 5, 15 dni po objavi. Sl %n druit ,vgus »ega C noč,, -~N .KRKA' armacev kozmetika, zdravil farmacevtika, kemija, 'illsč: in gostinstvo, n.sol.o. NOVO MESTO, Cesta herojev 45 KRKA RAZGLAŠA dela in naloge VZDRŽEVALNEGA TEHNIKA IN OPERATERJA v oddelku za procesno računalništvo službe za organizacijo poslovanja in CAOP Naloge vzdrževalnega tehnika in operaterja vsebujejo predvsem: — vzdrževanje avtomatiziranih merilno-regulacijskih naprav in — upravljanje procesnega računalnika. i 01 JEV Vi “a, r v°zil v« , ^zil kje i 'dedi PC - V ''om N0Ve jtlož! kjer Jtors jev. M Pred lob ■ »nul jem. strai Oto; letni viott Iran fanti dela' K« : V delji Pri i drže n je venc take neki F V POGOJI: — elektrotehnik — šibki tok, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — pasivno znanje angleščine, — poznavanje osnov računalništva. Delo je enoizmensko. ' Vse, ki so zainteresirani za razporeditev k razglašenim delovnim nalogam prosimo, da v roku 7 dni od dneva objave pošljejo svoje ponudbe na kadrovsko službo podjetja- v Novem mestu. Cesta herojev 45. ni di in VISOKOŠOLSKA TEMELJNA ORGANIZACIJA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJA FAGG V LJUBLJANI TER IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO vabita vse zainteresirane, da se prijavijo na VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA OB DELU V NOVEM MESTU. Študij obsega 3600 ur učnih obveznosti in je razdeljeni dve stopnji. Po končani prvi stopnji (1800 ur) lahko kandidat zaključi študij z nazivom gradbeni inženir. Lahko pa nadaljuje študij v okviru druge stopnje in z diplomo pridobi naziv diplomirani gradbeni inženir. Pred začetkom redne oblike študija bo ponavljalni tečaj srednješolske matematike in fizike (cca 100 ur.) Prijavijo se lahko kandidati, ki 1.) imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj s področja (fadbeništva ali priporočila delovne organizacije, 2.) so absolventi 4-letne srednje šole z zaključnim izpitom Kandidati z nepopolno srednjo šolo morajo opraviti sp jemni izpit iz matematike in fizike ter iz materinega in tujega jezika v obsegu srednješolske snovi. Prijave sprejemamo 22. 9. 1978 od 17. ure naprej na kmetijski šoli v Novem mestu, kjer bodo kandidati dobili tudi podrobne informacije o pogojih študija. Dokončni vpis bo po končanem ponavljalnem tečaju matematike in fizike. d, vc je ta te d, ol b, k, V( sl sl p n P 4 2 V; V! POTA IN STft? •3* dežurni poročajo I Telovadni vrh Dolenjski V jugoslovanski gimnastični reprezentanci Jasna Dokl, Nataša Kočevar in Matejka Kavšek s kombijem NA IZLET - Do-*®vni avtomobil novomeške potnice „Dela‘\ ki je v noči na 28. v8Ust izginil z novomeškega Glav-trga, so naslednji dan našli v >\ ^bljani. Voznika, ki si je privoščil °čni izlet, še iščejo. BREZ ROMPA IN POMPA - Minuli teden so končno le odprli stari novomeški most. Šampanjca ob tej priložnosti niso odprli, sicer pa se tudi spodobi’.) ne bi. So odgovorni Novomeščane le nekoliko predolgo vlekli zu nos. (Foto: M. Bauer) Ni bila malomarnost ORODJE JE ZGINILO - Pionir- voznik C. G. je v sredo, 30. avgu-,zjutraj ugotovil, da v dostavnem Poklicni voznik Ignac Rogelj podjetju Gorjanci ni dolžan plačati nekaj več kot 8.000 din — Odločil izvedenec za katerega je zadolžen, ni * orodja. Zadnje dni se je precej ?z'| po gradbiščih, zato se ne ve, J* 'n kdaj je dobilo noge orodje, j ^no 5.000 dinaijev. j j klavirsko harmoniko ; y. v noči na zadnji avgust je bilo | i^ljeno v trgovino Elekrotehne v Sodišče združenega dela v Novem mestu je pod predsedstvom Vladimira Bajca odločilo, da Ignac Rogelj iz Podturna ni dolžan plačati podjetju Goijanci-tozd Tovorni promet 8.409 dinaijev. *>«kima sprejemnikoma, desetimi y*tami in klavirsko harmoniko. jeT Skupa-i J® vre(^n0 17.000 dinar- ji J p^LADOLETNI ZMIKAVT - loh'*Za(lnjega av8usta J6 Jožefa Go-b * Otočca opazila, kako je iz hiše . uknil pobič z njihovim transistor-st»i ^ac*rno J° je “bral proti magi-0t» Cest*- Popoldne se je na l|°. srečal z m Sičniki. Mlado-. m D. K. je osumljen tudi tatvin in °niov na ljubljanskem območju. Misistor je spet pri Golobovih, s dio • .pa boc*° imeli delo socialni Vc* in vzgojitelji. * Henčku po značke doi- n.0<-‘ na prvo septembrsko ne-eijo je Franc Krhin parkiral fička Pl gostilni „Henček“. Ko se je zardeval v gostišču, je nekdo vlomil v avto tet odnesel 20 kaset in j. “k z značkami. Dolgoprstnež se °koli radiokasetofona, naar se mu je v tatinskem strahu ne!®- ^n '°> da je samo potigal PO DOLENJSKI DEŽELI j,.* V soboto so morali metli-nii m‘tilniki pridržati do iztrez- du4? L'- “ okoUce Melike Kla- . USe» ki je na svoj način razgrajal .razbijal steklenino v Lozin-l,Sv' gostilni. Sodnik za prečke rok ne bo držal križem. . • Sobotni večer je bil uso-tudi za J. U. iz Dol. Težke j p- Po uradnem zapisniku se t»» “seta moškega spola opila, t *?rajala v lastni hisi ter predi*. Zeno- Vinjena je vozila tudi °stavni avtomobil. Začasno je JO Vo^niJt« Ke*dc kt5ke. eno. Vinjena je vozila tudi ni avtomobil. Začasno je Vozniško dovoljenje, zadnjo u?do pa bo imel sodnik za pre- v • Da pa se vse najhujše stvari .. Odarle ne dogode na Dolenj-dokazuje primer nizozem-®ga zakonskega para, ki se je jjPolnoma miroljubno ustavil ‘“ Otočcu, potem pa nadaljeval pot v Ljubljano, v Ljubljani so 5fenca okradli. Bila sta ob guldnov in potna lista. Za vr* primer pa sta vendarle po-sni m a> Ce se tatinska zadeva ni to* .. na Dolenjskem, v bolj mmh krajih. trdil, da je Ignac Rogelj zadnjega januarja leta 1975, ko je začutil udarec v motorju vozila, ki mu je bilo zaupano, ni takoj ustavil, ampak odpeljal dalje. Kot poklicni voznik bi moral takoj ustaviti in izključiti motor. Tako je s svojim grobim ravnanjem in iz velike malomarnosti povzročil na vozilu za več kot 8.000 dinarjev škode. Ignac Rogelj je navedbam predstavnika podjetja Gorjanci ugovarjal, češ da škode, ki je sicer res nastala, ni povzročil iz velike malomarnosti in ne naklepno. Med vožnjo med Orljavo in Novo Qradiško je res Stisnilo ga je med traktor in drevo__________________ Anton Pelko iz šmarjeških Toplic je bil takoj mrtev V soboto se je smrtno ponesrečil 22-letni traktorist Anton Pelko iz Šmarjeških Toplic. Pelko je vozil traktor, na katerega ie bil pripet voz z letvami, od Šmarjeških Toplic proti Obrhu. traktorjevem blatniku je sedel tudi 94etni Marko Skušek iz Obrha. Med vožnjo po klancu navzgor se je traktorist ozrl na tovor, pri tem pa zapeljal na desni rob ceste. Traktor se je ustavil, ko je Pelko hotel nadaljevati vožnjo, je pomotoma pretaknil v vzvratno prestavo. Traktor je zdrknil po bregu in trčil v drevo. Marko Skušek je pravočasno skočil z vozila, Pelki pa je stisnilo med traktor in drevo, da je umrl. Anton Pelko ni imel dovoljenja za vožnjo s traktorjem. začutil v motorju nekakšen udarec, vendar je takoj pritisnil na sklopko, ugasnil motor in z ugaslim motorjem peljal še kakšnih 50 metrov na parkirišče. Do škode je vem mnenju prišlo zaradi iz nosti motorja, ki je prevozil že 200.000 kilometrov, ne pa zaradi iobremc rjanci. : pa i , ugu,u.u , predstavnik nodietia Gorianci ie preobremenitve motoija, (Tot trdijo ChmPmefu,,Ncprepr.je razbl h?™ «. ^.u‘0eno steklo in zlezel v trgovino, - si je postregel z dvema tranzi- Sodišče je poklicalo na pomoč zapriseženega sodnega izvedenca Alojza Zorana. Ta je po pregledu sodnega spisa, navedb prič in drugega gradiva izjavil, da Ignacu Roglju ni moč očitati krivde za nastalo škodo. Tako je na podlagi izvedenčeve-ga mnenja odločilo tudi sodišče. Odločba sc ni pravnomočna. UMIKAL SE JE KOLESARJU V ponedeljek po polnoči je Alojz Frankovič iz Nove Lipe pri Vinici pri Dolenjem Suhorju z avtom prehiteval ob cesti stoječega kolesarja. Zavil je bolj na sredo ceste, takrat je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Alojz Hudetja iz Nove Loke. Avtomobila sta čelno trčila, Hudelja je bil hudo ranjen, Frankovič in trije r\jegovi sopotniki pa laže. Gmotne škode je za 40.000 ain. ZADEL JO JE NA PREHODU ZA PEŠCE V ponedeljek je 23-letni Silvo Zupančič na prehodu za pešce v križišču na Kolodvorski cesti v Črnomlju z osebnim avtom podrl 49-let-no Ljubico Cule iz okolice Županje. Čuletovo so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. DEKLICA STEKLA POD AVTO Petletna Jasminka Tržok je v popo nameravala steči čez cesto k mamici. 4 Dekletce je na pol poti zašlo pod kolesa osebnega avtomobila, ki gaje vozila Dragica Strniša iz Vinje vasi. Hudo ranjeno Jasminko so prepeljali v novomeško bolnišnico. KOLESAR V AVTO - Prvega septembra popoldne je Trebanjka Metka Pavlin vozila z osebnim avtomobilom od Trebnjega proti Grmadi. V nepreglednem ovinku je nasproti pripeljal na kolesu z motor- re- J PARKIRIŠČE - Takole so se novomeški hudomušneži h j^ili z minijem mariborske registracije. Štajerec se je na široko (L “ohotil na parkirišču, ki je rezervirano za taksiste. Za „man-j 110 kazen“ so poskrbeli prizadeti. (Foto: M. Bauer) jem ciril Kos iz Dečje vasi in se zaletel v prednji del avta Pavlinove. Kosa so odpeljali v novomeško bolnišnico. ZDOMEC NA TRAVNIK - V sredo, 30. avgusta, zvečer je Franc Prapretnik iz ZRN vozil z osebnim avtomobilom nemške registracije od Metlike proti Novemu mestu. V ovinku pri Vinji vasi je avto z mokrega cestišča zdrknil čez bankino in se prekucnil na travnik. Ranjeni so bili sopotniki Marija Prapretnik, Robert Prapretnik in Silvo Kepic. Odpeljali so jih v novomeško bolnišnico, Prapretnikova je ostala na zdravljenju. Škode je za 100.000 dinarjev. PRETESNO PREHITEVANJE - V nedeljo zvečer je Šentjerncjčan Leopold Selan vozil osebni avtomobil nemške registracije od Kostanjevice proti Šentjerneju. Pri Grobljah . je dohitel Jožeta Vencalja iz Gor. Vrhpolja, ki je hodil ob desnem robu ceste in ob sebi rinil kok). Med prehitevanjem je Selan zapeljal tesno ob Vencalju, ga zadel in mu zlomil nogo. Zadnjo nedeljo je novomeška gimnastika z Jasno Dokl, Natašo Kočevar, Matejo Kavšek in Vanjo Požar dosegla nov uspeh. Kar tri članice novomeškega Partizana so se namreč uvrstile v najboljšo člansko jugoslovansko vrsto. V ekipo je prvič uspelo priti tudi Kočevarjevi, na preglednem tekmovanju pa se je poleg Doklove, Kavškove in Kočevarjeve izkazala še četrta Dolenjka Požarjeva. Na balkansko prvenstvo, ki bo od 8. do 10. septembra v Cluju (Romunija), bodo odpotovale naslednje te- „Do jesenskega dela je še ,daleč'. Tako daleč, da bo ženska košarka, čeravno se je komaj rodila, lahko postala, neprostovoljno seveda, del zgodovine novomeškega športa in športne politike." Tako je zapisal 15. junija 1978 Dolenjski list in z zapisom, ki je bil naslovljen .Obljube še niso denar*, želel opozoriti odgovorne telesnokultume delavce na neurejeno financiranje novomeške ženske košarkarske vrste. Zapis je padel na neplodna tla, jesenski del 1. slovenske košarkarske lige za ženske‘pa je pokazal, da v novomeški športni politiki ni vse tako, kot bi moralo biti Zapostavljena ženska košarka Na košarkarski zvezi Slovenije, kjer vemo beležijo vsa dogajanja na slovenskih košarkarskih igriščih, so namreč navzlic temu, da je sekretar Zveze telesnokultumih organizacij Novo mesto še nekaj dni pred pričetkom tekmovanja predstavnicam ženske vrste prisegal in obljubljal, da bo ekipa odpotovala na Jesenice, vpisali v register tekem 20:0 za Jesenice - brez boja. Novomeščanke so namreč, ker obljube niso denar, ostale doma in bile ob tekma Sekretar ZTKO poskuša večji del krivde za nastale težave naprtiti na hrbet trenerju. V svojih izjavah je šel tako daleč, da s svinčnikom in papirjem dokazuje, kako je dobil trener za vsako tekmo, ki so jo Novomeščanke odigrale v gosteh, dnevnice (? !? ) in da je prejemal tudi mesečno nagrado (za pet mesecev ) od 800 do 1200 din. (To pa ni res, saj je bila nagrada le 700 dinarjev na meseci Trener novomeške košarkarske ekipe je za dekliško vrsto celo založil denar iz svojega žepa. Nekaj tisoč novih denarjev so mu odgovorni vrnili po številnih inter-vencihah. Trener je moral „pro-sjačiti“ za svoj denar. Bržkone sekretar ZTKO krivde za neuspehe novomeške ženske košarke ne bo mogel prav dolgo valiti na ,.grešnega" trenerja. Juha je skuhana, treba jo bo pojesti Čeprav se še ne ve natanko, kdo bo moral vzeti v roke vročo žlico, pa je najbolj važno, da se 20 novomeških košarkarskih deklet kljub mačehovskemu odnosu do njihovega športa ne bo poslovilo od žoge. V trmi in boju za resnico je namreč nekaj več. lovadke: Doklova, Zupančičeva, Ivanovičeva, Bezjakova, RemJakova in Kočevarjeva, rezerva pa bo Živi-čeva. Člani strokovnega odbora jugoslovanske gimnastične zveze so se po preglednem tekmovanju odločili, da bosta Jugoslavijo na evropskem mladinskem prvenstvu v športni gimnastiki v Milanu zastopali dve tekmovalki in sicer Mateja Prudič ter Novomeščanka Mateja Kavšek. Dvodnevno prvenstvo se bo začelo v torek. Zadnje pregledno tekmovanje za sestavo državne ekipe je ponovno dokazalo, da postaja novomeška gimnastična šola vse boljša. Članice novomeškega Partizana so namreč telovadile zelo zanesljivo, daleč najboljša me 14 telovadkami pa je bila ponovno Jasna Dokl, ki je drugouvrščeno Zupančičevo premagala za več kot točko prednosti Rezultati: 1. Dokl (N. mesto) 37,10, 2. Zupančič (Lj) 35,95, 3. Ivanovič (Novi sad) 35,»0,4. Bezjak (Lj) 35,65, 5. Kavšek (Nm) 35,45, 7. Kočevar (Nm) 35,15, 14. Požar (Nm) 32,85. RIBNICA: START OBČINSKE LIGE Konec prejšnjem tedna se je začela ribniška občinska nogometna liga, v kateri nastopa sedem ekip. Rezultati 1. kola: Sodražica - Ribnica 1:5, Dolenja vas - Slemena 2:2, Grčarice - Loški potok 3:4, prost je bil Borac. W\ 1 TABOR - DOLENJSKA 3:1(1:0) Enajsterica Dolenjske je v 1. kotu slovenske nogometne lige gostovala v Sežani, kjer se je pomerita z domačim Taborom. bo« iz- kušeni domačini so se dodobra namučili, preden so dosegli vodilni zadetek. Minilo je kar 40 minut izenačenega srečanja, da se je zatresla mreža gostov. Enajst minut kasneje je Borsič izenačil, dnigj in tretji zadetek pa je Dolenjska dobila po napakah obrambe. Dolenjska: Markovič, Janežič, Grabič, Gajič, J. Pavlin, Vertuš, V. Pavlin, Grabič, Bogovac, Borsič in Bradač. KRČANI NA JUBILEJNIH IGRAH K ar ton až na tovarna Ljnblpnaie konec minulega meseca organizirala 20. jubilejne športne igre dovenskih papirni čarjev. N as toplo je 450 športnikov in športnic iz 9 delovnih organizacij, med njimi tudi delavci Tovarne celuloze m papiga Djuro Salaj iz Krškega. Papimičaiji so se pomerili v sedmii tortnih disciplinah, zelo uspešni pa so bili tudi Krčani, predvsem v odbojki, namiznem tenisu ter plavanju, Iger skorajda niso imeli prave konkurence. V končni uvrstitvi so se uvrstili na dobro tretje mesta M. JAZBEC DOBRA UDtLEŽBA — Sobotni maraton od trebanjske občinske upra ve do Mokronoga bo šel v zgodovino po tem, kako je moč naMuitreje priti peš v ta trg. Kar šestnajst tekačev se je zagrizlo v V km dolgi asfalt, Ukič (Olimpija) je razdaljo pretekel v dobrih 53 minutah. Prvi domačin Gričar je v hudi konkurenci zasedel 12. mesto in dobil pokal prirediteljice — trebanjske skupnosti za telesno kulturo. Prireditelji so sicer lepo poskrbeli za atlete. Na sliki: pokal v rokah Ukiča. (Foto: Železnik) Start dvanajstih ligašev V slovenskih rokometnih ligah igra 10 vrst z Dolenjskega, v II. zvezni ligi pa Krka in Inles KRKA - OLIMPIJA 15:16(7:9) Slovenski derbi v IL zvezni roko- I metni ligi so zasluženo dobile Ljub-| liančanke. Medtem ko je bilo srečanje v prvem delu dokaj izenačeno, so domačinke v drugem za nekig časa popustile, kar so starejše gostje izkoristile in navzlic temu, da so bue Novomeščanke kasneje boljše, zmagale. POSAVJE - POLET 27:23(16:10) Igralci Poleta v minuli tekmi niso bili kos razigranim domačinom, ki sta jih vodila razpoložena Zagode in Buzančič. Brežicam so vodili že s 17:10, zaradi nepremišljene igre pa bi jih borbeni gostje kmalu ujeli KRKA - INLES 26:23 (15:12) Dolenjski derbi je okoli 100 gledalcev navdušil in pripomniti moramo, da bodo Novomeščani s takimi igrami poskrbeli za polnejše tribune. Izkazali so se zlasti Pun-gerčič in Martinovič pri domačinih ter Žuk in Lovšin pri Inlesu. Še nikoli v zgodovini dolenjskega rokometa nismo imeli v slovenskih ligah toliko predstavnikov kot letos. V republiških ligah nastopa po pet ženskih in moških vrst, v II. zvezni lig' igrata Inles in Krka. V 1. so naše vrste štirikrat zmagale, petkrat izgubOe, enkrat igrale neodločeno, dve tekmi pa so preložile. SLAVONIJA -INLES 22:21 (12:9) Ribničani so v 1. kolu IL zvezne rokometne lige gostovali v Slavonskem brodu, kjer so se pomerili s Slavonijo novincem v ligi Le malokdo je pričakoval, da lahko domačini uženejo močno vrsto Inlesa. Vendar so bili domači, ki jih je podpiralo okoli 800 gledalcev, v prvi tekmi boljši. TR2IC - KOČEVJE 15:27 (8:11) Kočevke so pod vodstvom razpo ložene Jeričeve brez težav premagale Tržičanke. Zelo dobro so zaigrale predvsem v drugem polčasu, ko so dokazale, da so se na zahtevne boje dobro pripravile. Izkazale so se še Mišmaševa in Vardijanova. ZASAVJE - STOPICE 14:14(7:6) Novinke v ligi so se v Zagorju predstavile kot močna ekipa. Pod vodstvom nekdanje najboljše novomeške igralke Tilke Kastelic so Stopičanke dobro zaigrale predvsem v drugem polčasu, ko so najprej izenačile rezultat in je le malo manjkalo, da niio pripravile presenečenja. ČRNOMELJ - ZAS AVJE 24:19(14:10) Novinci v 1. slovenski rokometni ligi so štartali odlična Brez težav so ugnali bolj znane tekmece in dokazali, da so se na prvenstvo dobro pripravili. Srečanje si ie ogledalo blizu 300 gledalcev, bržkone pa bo poslej Črnomelj spodbujalo še več ljubiteljev športa. MLINOTEST -DOLENJSKA 25:13(12:7) Dolenjke so v Ajdovščini razočarale predvsem v drugem polčasu. V prvem delu tekme so bile enakovredne domačinkam, v nadaljevanju pa se je zdelo, da so jim pošle moči. VELENJE - LISCA 18:7(10:2) V 1. kolu slovenske rokometne lige - vzhod so igralke Lisce gostovale v Velenju. V prvem polčasu so igrale počasi iit boječe, v drugem pa precej bolie, a navzlic temu niso preprečile hudega poraza. Žužemberk prvi Veliko obetajoča mlada ekipa Partizana iz Žužemberka je bila v nedeljo zmagovalka tradicionalnega odbojkarskega turnirja v Trebnjem, ki ga je v čast občinskega praznika priredil odbojkarski klub TRIMO iz Trebnjega. S hitro, moderno odbojko, ki pa jo je treba tehnično še izpopolniti, so premagali vse tekmece: veterane Trebnjega z 2:1 (najteže!), Mokronog z 22:0 in TRIMO z 2:0. Drugo mesto so osvojili rutinirani trebanjski veterani, ki so nadigrali Mokronožane in sedanjo ekipo Trebnjega - TRIMO z 2:0, tretji pa je bil TRIMO, ki je premagal Mokronog z 2:1. Na srečanju, ki je sledilo, so se dogovorili, da bi kazalo združiti ekipi Trebnjega in Mokronoga ter imeti član&o in mladinsko vrsto, zlasti še, če bo prva slovenska liga razdeljena v vzhodni in zahodni del ter obstaja možnost, da bi tudi trebanjska občina imela zastopnika v zahodni-skupini Rešitev prejšnje letovišče v istri konec molitve kje ui»* (M p,eme^' SVETU OKOLI ZVERINICA - »Naša muca pa res ni rver,“ bi ljubitelj domačih muck zabrusil v biologiji podkovanemu sogovorniku, če bi ta omenil, da muce spadajo med zveri. Take prijazne, dobrodu.-ne, mehke živalce, pa zveri! A je tako. Kdor ne veijame, naj si ogleda fotografijo Zdravka Kramaija, člana fotokluba z Mirne, našega kar pogostnega sodelavca v tej rubriki Kramar je posnel mlado muco, ko je v krempljih držala košček mesa in ga s pravo zverinsko pogoltnostjo branila pred neznanim sovražnikom. Ta .le pogled na domačo muco razkriva, koliko živalskega nagona se skriva v še tako razvajenem mčkonu, ki hlača po naših domovih. Kramar se je pri fotografiranju mačke srečal z običajnimi težavami fotografije od blizu. Majhna globinska ostrina (neostra druga taca in uho) ie stalna spremljevalka, če je seveda z dovolj močno lučjo au elektronsko bliskavko ne premagamo. Ima pa to dobro lastnost, da zabriše ozadje, kar pri tej fotografiji omogoča osredotočenje pozornosti na glavo mačke. Bolcnlalil Usi pred 20 leti Marsikateri čuti: MARSIKATERI OTROK si že od zgodnjega detinstva želi v šolo in se že prej rad igra pisarno, šolo in sploh vse, pri čemer je treba V roki držati svinčnik. Nekateri otroci pa se šole boje in čutijo do nje pravcat odpor. In vendar - za vse malčke sedmih let se bodo še ta teden odprla prvič šolska vrata. To je za otroka velik dogodek, zato ga moramo nanj pripraviti. Starši naj že prej razložijo, da v šoli vsi otroci sede v klopeh in poslušajo učiteljico, ki jim pripoveduje najza-nimivejše stvari, in da odslej ne bo več malček, ampak šolar, ki bo opravljal nadvse važno nalogo - učil se bo. Kako napačno je otroka strašiti, da ga bo učiteljica za lase! NOVI ŠPORTNI BAZEN v Dolenjskih Toplicah je dograjen in očiščen. Pričeli so z gradnjo slačilnic, pripravljajo pa tudi cementne plošče, ki jih bodo položili okrog bazena. Za tribuno je že pripravljen teren, prav tako za cevi za dotok termalne vode. ZDELO SE MI JE, kot da sem v operi in ne v Adlešičih, ko smo zvečer šli iz Marindola proti Adlešičem. Na dvorišču pri Škropulu so tolkle tukačice lan. Obstali smo in nekaj časa opazovali lepi prizor. LJUDSKA TEHNIKA na Dolenjskem se med našo mladino čedalje bolj širi. Središče takega delovanja je tudi Trebnje, ki ima dobro razvito avtomoto društvo, radiosekci-jo in fotosekcijo. Jeseni bo občina materialno podprla krožke LT po šolah, jim omogočila nabavo najnujnejšega orodja, s čimer bo dana osnova za nadaljnjo rast. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 4. septembra 1958) BANKA PO RIBIŠKO - Domačini Papua v Novi Gvineji so krenili po poti civilizirane družbe in vlagajo svoje prihranke v banko v mestu Port Moresby. Ker pa nimajo priimkov in imen, kot so v navadi pri ostalih otočanih, jih v banki vodijo pod imenom in pridevkom, kakršnega so si sami izbrali. Med vlagatelji je zdaj veliko rib: Mičarica, Morski pes, Rdeča riba ipd. RUSI NA ROLKAH - Kot kaže, je moda drsanja na rolkah, kot pri nas imenujemo deščice s koleščki, prodrla tudi v Sovjetsko zvezo. SZ je v ZDA naročila za 23 milijonov dolarjev rolk. Seveda je uvoz dobro premišljen, saj je za sovjetske državlane rolka mišljena kot poceni prevozno sredstvo, ki poleg tega zavzame zelo malo prostora. Sovjetski uvoznik je izdelovalcem postavil le en sam pogoj: da so vse rolke pobarvane rdeče. SPET VROČE HLAČKE - Na Zahodu je prodrla nova moda v oblačenju, ki je razveselila tako moški kot ženski spol. Ženska ima priložnost tudi v vetrovnih dnevih pokazati delo matere narave, moški pa seveda žive „umetnine“ opazovati. Gre za prozorne hlače. Sprva so take hlače naredili le kot pomožni izdelek za reklamo kavbojk, a ker se je ženskam prozorna plastična snov priljubila, so jih začeli izdlovati serijsko. NEVARNI ČILE - V Čilu tako in tako ni varno, poslej pa bo še manj. Neznani zlikovci so namreč iz bolnišnice v Valdivillu ukradli svinčen zaboj. Zaboj so kot kup svinca prodali nekemu trgovcu, ampulo, ki je bila v njem, pa so vrgli stran. Zdaj jo zaskrbljeno iščejo, saj je bila v ampuli nevarna radioaktivna tekočina, kakršno zdravniki uporabljajo za zdravljenje nekaterih vrst raka. Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. Po vodi in tloh za domačo rabo Tišja vozila na zračno blazino Prva vozila, ki drse na zračni blazini, so konstruirali za vojaške namene kot univerzalna prevozna sredstva. Taka vozila se namreč enako dobro gibljejo po vodi, po močvirju ali po trdih tleh. Zaradi teh sposobnosti so se za vozila začeli zanimati tudi znanstveniki - raziskovalci, kasneje pa tudi posamezniki, ki so želeli vozila imeti za lov, izlete ipd. Prav vsem pa je kmalu, razen vojski seveda, postalo jasno, da ima vozilo hudo pomanjkljivost. Ogromna propelerja na krmi drsečega čolna delata hud hrup. Najnovejši model hovercrafta, kot takim vozilom pravijo, pa je odstranil tudi to napako. Neca angleška tovarna za izdelavo lahkoh hovercraf-tov se je iz leta v leto spopadala s težavami, kako veliko zanimanje jjudi za vozila na zračni blazini ohraniti tudi potem, ko skusijo hrup pogonskih motorjev. Ni šlo dnigače, kot da so „ijovenje“ potišali. To so dosegli na preprost način. Običajnim motorjem so namestili samo drugačne propeleije, katerih list so obrnili pod ostrejšim kotom. Posledica je bila, da je motor zganjal pol manj hrupa. Tihi, seveda le v primerjavi s podobnimi vozili, hovercraft gre že v prodajo. Kljub precej visoki ceni 15.000 dolarjev je dovolj kupcev zanj. Vozilo lahko nosi šest ljudi in lep kos tovora. Hrup pa je podoben hrumenju srednje velikega tovornjaka. Utišano vozilo na zračno blazino. Kup denarja za lobanj^ Za Svvedenborgovo lobanjo so Švedi plačali 3200 d°^f jev — Stoletno popotovanje posmrtnih ostankov ostale posmrtne ostanke fa prepeljali na Švedsko i®.fj tam pokopali. Ko so žved®1 prodajo, pa so pritisnil1 . javno mnenje, da je akad«" tako rekoč morala odku™ lobanjo. Upajmo, da se je nesP°'L kupčevanje s posmrtj^ ostanki velikega misleca končalo za zmeraj. Spet '; križanke Marsikaj nenavadnega so že prodali na javnih dražbah angleškega Sothebyja, vendar do nedavnega mrtvaških ostankov še ne. Sele pred nekaj tedni je izklicevalec napovedal: »Predmet lobanja, nenavadno »Prekletstvo faraoi^ muči tudi japonske kovnjake Lobanja misleca in mistika Emanuela Swedenborga. dolga in ozka, z manjkajočo spodnjo čeljustjo,“ ter zanjo iztržil 3.200 dolarjev (okoli 57.600 din). Tako visoko ceno je plačala Švedska kraljeva akademija znanosti. Lobanja je namreč posmrtni ostanek slovitega švedskega filozofa Emanuela Swedenborga, ki je živel v 18. stoletju in s svojimi mističnimi spisi navdihnil peščico novih vernikov. Danes je okoli 50.000 swedenborgijan-cev. Švedska akademija se je za nakup odločila, ko je natanko preverila avtentičnost lobanje. 44 let po pokopu Swedenborga (1772) na londonskem pokopališču so neznani storilci ukradli lobanjo. Kasneje so ugotovili, da je krivec neki pomorščak, obseden od vede, ki poskuša iz oblik lobanje dognati vse osebnostne črte posameznika. Stoletje kasneje so lobanjo dobili v roke člani neke družine iz Wellsa, ker jo je bil pomorščak prodal antikvaiju v Swanseaju. Dolgo je bila Swedenborgova lobanja nekakšna družinska vrednost, dokler je ni zadnji lastnik sklenil prodati. Prodajo je zaupal Sothebyju. In kot smo prebrali, je za ukradeno stvar dobil veliko denarja. Pripadniki mistične religiozne skupnosti swedenborgijancev so že prej poskrbeli, da so »Prekletstvo faraonov11 ^ ne vse plenilce in skfljjj starodavnih egiptovskih P*1^ in tudi v našem modernefljgj ne miruje. Tako vsaj sklepamo iz pisanja egipt0'j časnikov, ki pogrevajo ne^C ne nesreče japonskih sti^ njakov. Japonci so namreč v poskušali postaviti pir*fi samo s pomočjo člov«^ mišic ter z orodjem, kakp* so poznali stari Egip^ Poskus jim ni uspel tako, kJL upali. Povrhu vsega pa jee" vodilnih strokovnjakov doma napadla popolna p dva druga pa sta se v čudnih okoliščinah ponesrečila. »Poznavalci" pravijo, »srd starih kraljevskih veli ponovno prebudil". S mislijo na skupino arheologov, ki je o[ senzacionalen izkop Tul monove grobnice. Arheok po več letih umrli ne( smrti in v čudnih okoliš Kaj se je pred dob reg® stoletja dogajalo v rešim danes težko izslediti, goto^j drži, da se ljudje že od n«. ponesrečijo tudi v „nenav»' okoliščinah". c Seveda pa Keopsova p*(. da, katere pomanjšani m«**1 poskušali Japonci zgraditi,1 skriva prenekatero skrivne gradbeniški sposobnosti s* prebivalcev doline ob Nilu j V ljubezni je zmeraj nekaj blaznosti. F. NIETZSCHE Morala je kralj brez ka,jeStva- L CANKAR V naši samoupravni demokraciji predobro živijo nesposobneži in lenuhi, premalo pa so deležni priznanja pridni in ustvarjalni. G. KLANČNIK okrajna rastlina (škrnlcelj) udeleženec alU pripadnik JuLshai, maked. kolo gorovje v bolgari ji kovinski tlakomer obuvalo prsni koš reka v j. ameriki znamkica o plačilo takse znamenje OKTOBRSKE NAGRADE! RAZPIS OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE Atlantik še enkrat premagan Končno se je veliki podvig le posrečil. Trojica Američanov je z balonom preletela.veliko lužo - Atlantik in pristala na tleh stare celine kakih 55 kilometrov od Le Bourgeta. V dobi nadzvočnih letal, ki premagujejo velikanske razdalje v nekaj urah, velja vsem trem junakom priznanje, saj so ponovno dokazali, da v človeku še bijeta junaško srce in pustolovska žilica ter da človeštvo še ni v naslanjač pogreznjena malodušnost. Podvig se je sredi avgusta posrečil: 48-letnemu Benu Abruzzu, 43-letnemu Maxieju Andersonu in 31-letnemu Larryu Ncwmanu. Medtem ko sta prva dva že znana rtara mačka v preletih z baloni, pa je Newman v posadki novinec. Kljub temu se je trojica dobro ujela in srečno prebila 137 ur in 3 minute napetega poleta v ozki gondoli pod trebušastim balonom. Njihov podvig je sicer malo zasenčilo slovito ime iz preteklosti ~ Charles Lindbergh, ki je pred 51 leti kot prvi pilot preletel Atlantski ocean. Oba podviga sta si v ninogočem podobna, a tudi v mnOgočem hudo različna. Medtem ko je Lindberghov polet odprl prvo stran v kratki, a siloviti zgodovini letalskih poletov, pa podvig treh Američanov verjetno zapira Zadnji list v knjigi balonskih letov Preko Atlantika. Zdaj ko je pustolovščina uspela, je izgubila naj-večji mik. V drugo preleteti veliko lužo najbrž ni tako slavno in čaščenja vredno podjetje. ZAČELI SO FRANCOZI Vsa stvar z baloni se je začela Pred slabima dvema stoletjema v Franciji, če seveda izvzamemo poskuse dveh jezuitov, ki sta že pred tremi stoletji delala naprave na topel zrak, a z njimi nista požela nikakršnega uspeha. 1873. leta sta brata Joseph in Etienne Montgolfier spustila pod nebo prvi balon na vroči zrak. Za njima je pomemben korak naprej naredil Jean Francois Pila tre de Rozier, ki je kot prvi človek poletel z balonom. Hitro za prvim poletom so se zaiskrili pustolovski duhovi in začela se je tekma, kdo bo dlje preletel z novo napravo. Francoz Jean Pierre Blanchard in Američan John Jeffries sta se lotila kar drznega podviga; sklenila sta preleteti morski kanal med Evropo in Veliko Britanijo. Jeffries je celo dejal, da je pripravljen skočiti iz balona, če bi balasta zmanjkalo, samo da bi prelet uspel. Široko-ustnežu sicer tega ni bilo treba storiti, a drzneža sta nekaj deset kilometrov daljave preletela v hudem strahu. Balon je kar naprej izgubljal višino in morala sta zmetati prav vse, kar se je sploh dalo, da sta preletela kanal. Na francoskih tleh sta pristala napol gola in pošteno premražena. Ze v teh pionirskih letih je padlo nekaj žrtev, med njimi je bila tudi prva ženska, ki je poskušala leteti z balonom. Toda največ jih je začela pobirati dirka za Atlantik. Od leta 1873, ko je neki Američan vzletel z namenom preleteti Atlantik (pristal pa je kar na domačih tleh), do leta 1975, ko je bilo največ tovrstnih poskusov, je v valovih Atlantika izginilo pet letalcev. »NIKDAR VEČ NA BALON“ Abruzzo in Anderson sta lani bila na pragu uspeha. Z balonom Double Eagle I sta ostala v zraku 64 ur in preletela okoli 3000 morskih milj, ko se je potovanje neprostovoljno končalo v ledenih vodah morja ob Islandiji. Takrat je Abruzzo staknil težko ozeblino na nogi. Ko so reševalci premražena balonarja spravili na varno, se je Abruzzo pridušal, da ga nihče več ne bo spravil na balon, še manj pa pregovoril k poletu prek neprijaznega oceana. Zarečenega kruha se največ poje in tako je Abruzzo letos ponovno poletel. Pridružil se mu je prejšnji sopotnik Andreson ter še Newman. Za podvig so pripravili nov balon Double Eagle II, ga natovorili z dvema tonama balasta, zalogami hrane za mesec dni ter ostalimi potrebščinami in se od ameriških tal odlepili na Presque Islu v zvezni državi Maine. Zračni tok, ki vleče nad Atlantikom v severovzhodni smeri, jih je pričel dvigati in odnašati od domovine. V višinah je vladal hud mraz in zaradi redkega zraka so bili prisiljeni uporabljati dihalne maske. 5 dni in 17 ur so se možje borili z zračnimi tokovi, mrazom, bili prisiljeni živeti v skrajno neudobnem prostoru - vse do veličastnega pristanka v Franciji, ko so bile težave pozabljene in je spomin na težke ure zagrnila vročica uspeha. Čeprav bodo pustolovci svojo dogodivščino znali dobro vnovčiti, pa je zaenkrat še zelo draga: polet jih je stal 125.000 dolarjev (okoli 2,250.000 dinarjev). Ko so polet začeli je bilo toplo in avanturisti so bili v ozki gondoli kar do pasu goli. Na podlagi 13. člena statuta sklada za podeljevanje oktobr skih nagrad občine Brežice RAZPISUJE UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA PODELJEVANJE OKTOBRSKIH NAGRAD OČINE BREŽICE »OKTOBRSKE NAGRADE!” ZA LET01978 . Oktobrska nagrada občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenih, ekonomskih, političnih, prosvetnih, tehničnih, kulturnih in drugih področjih ustvarjalnosti in za dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. . Kandidate za oktobrske nagrade lahko predlagajo UO sklada, delovne in druge organizacije ter občani. .Obrazložene predloge je treba poslati do vključno 1. oktobra 1978 občinski skupščini Brežice - upravnemu odboru sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad. . Oktobrske nagrade bodo podeljene na svečani seji občinske skupščine Brežice 28. oktobra 1978. UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA PODELJEVANJE OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE »Povej jim, da je >p(jJ^0nosna hči svojih očetov in da raje u®r®’,i L bi se potikala od plemena do plen#«1* a I, teesto njega oglasilo dekle. Mladi poK11K Pristavil: »Mingi niso volkovi, kakor s£ {I l. uiejo, temveč psi, ki jih bova Vah-ta-vafJ^Jtea nagnala nazaj v njihove umazane ločiti še Tomovi da bi šli k deneta zdaj, ko sta rajši ostala tukaj,« J* ni bil lahek. se morali od-ni bilo govora, naj se sploh »Jaz bi naj-• Dober svet res PRVA SENCA Sedim ob oknu in opazujem, kako zahaja sonce. Lepi so taki večeri in vedno me zazibljejo v spomine na pretekle čase. Da res sem se domislila žalostnega dogodka iz mojih dekliških let. Prav tak večer je bil. Krvavo rdeča zarja na zahodu je že ugašala, ko sem v prvem mraku prihitela domov. Vedela sem, da mamo že skrbi, kod hodim, ker ji nisem povedala, da si mislim ogledati neko predstavo. Ko sem stopila v sobo, so se žalostne materine oči uprle vame. Zdelo se mi je, da vidim v njih sled solza. »Spet je jokala," sem pri sebi dejala. »Le kaj ji je traba tega, saj sem že dovolj stara. Ne bom se izgubila! Malce jezna na matere sem brez besed šla mimo nje. Pričakovala sem, da se bo začela jeziti, zato me je njen tihi glas presenetil. »Kje si bila tako dolgo? “ me je vprašala nenavadno mimo in tiho. „Le zakaj ne zakriči? “ se je motalo v moji glavi. Malomarno sem odvrnila, da sem se malo zadržala in da pol urice, kar me ni bilo doma pravočasno, res ni vredno cmeijenja. Zaloputnila sem vrata in se skrila v svojo sobo. Toda nisem mogla ostati v nji. Vznemirjenje in občutek težke krivde me je gnal ven. Vrnila sem se k materi. Našla sem jo vso objokano. Naenkrat mi je postalo zelo hudo. Razumela sem, da njena preveličana skrb raste le iz prevelike ljubezni. Povesila sem glavo in med hlipanjem, ki mi je trgalo glas, prosila, naj mi oprosti. Prosila sem le v svojih mislih, iz ust beseda ni prišla. In ko sem hotela zakopati obraz v njeno naročje, tega nisem mogla, četudi sem si še tako želela. Stala sem pred njo brez besed. V oči se ji nisem upala pogledati. Tisti težici, mučni trenutek je na moje srce legla temna senca nečesa, za kar sem vedela, da ne bo nikoli oproščeno. Danes, ko spomin prinaša skozi čas odmev takratnih počutij, mi razum razlaga dogodek po svoje, srce pa po svoje. In čeprav vem, da je bilo vse skupaj le droban nesporazumček med materjo in odraščajočo hčerjo, temna senca iz mojega srca noče izginiti. Vem, da me je mati želela obvarovati pred razočaranji in zlobo sveta. ŠENKA NIČ VEČ OTROČKI JOK Četudi sem morala že v rani mladosti prebroditi kup težav, se z veseljem spominjam tistih let. Živeli smo v majhni vasi na pobočju. Zaradi očetove bolezni je največji del bremena padel na mater, kije morala skrbeti za štiričlansko družino. Oče je dolge dneve poležaval v temačni izbi. Otroci smo se zadrževali pri njem, on pa nas je učil, vzgajal ter nam tako nudil vse tisto, česar nam mati zaradi preobilice dela ni mogla nuditi. Bolezen in skrbi niso spodkopale družinskega življenja; živeli smo v mini in medsebojnem razumevanju. Toda čaša očetovega trpljenja se je dopolnila. V zgodnjem jutru lepega poletnega dne je smrt ledeno zavejala okrog hiše in s koščenimi prsti potrkala na naša vrata. Vzela nam je očeta. Hudo, hudo smo ga pogrešali. Bolečina nam je globoko v srcu pripovedovala, da ga nihče nikoli ne bo mogel nadomestiti. Takrat sem bila stara štiri leta, zato je spomin na očetovo smrt zastrt. Spominjam se temačnega mrtvaškega odra, pred katerim sem čutila velik odpor in strah. Spominjam se rdečih, objokanih maminih oči in zaskrbljenih pogledov sosedov in znancev. Ni mi bilo jasno, zakaj vse to v našem domu. Smrt mi je bila nerazumljiv dogodek. Oba dneva, kolikor smo imeli mrtvega očeta doma, sta bila tako različna od drugih. Na pogrebu sem stopala tik za krsto. Ko smo prišli do globoke črne jame in so krsto položili vanjo, sem pričenjala razumevati, kaj se pravi umreti. Prve težke grude ilovnate zemlje so padle na pokrov krste in votlo zadonele. Srce se mi je skrčilo od neznane bolečine. Pričela sem jokati, da bi tesnobo olajšala. Moj jok ni bil jok štiriletne deklice. Tako do takrat še nisem nikoli jokala. Bil je jok spoznanja. Doumela sem, da me oče ne bo nikoli več pogladil po laseh, da me ne bo nikoli več dvignil v naročje in mi dejal: »Rad te imam!" Doumela sem, da je za vedno onemel njegov glas, zbledel njegov nasmeh, ugasnil njegov pogled. Dolgo smo otroci z materjo stali ob sveže nasuti gomili, pokriti s cvetjem in venci.,. SLAVOJKA Možje s hrabrostnimi svetinjami (Cesarska) slavnost, ktero so priredili stari vojaki, se je nepričakovano dobro obnesla, tako, da sme pač vsakemu biti žal, kdor se je ni udeležil. Ob 10. uri dopoludne nastopilo je pred mestno hišo v Novem mestu 140 mož, večjidel z vojnimi in hrabrostnimi svetinjami. Videli smo v vrstah stare može, ki so bili že od leta 1843 naprej v vojake uvrščeni, in zares ganljiv je bil ta prizor. Ko se je zaslišalo vojaško povelje bivšega narednika g. Dulleija: »Habt Acht!“, opazila se je takoj ucepljena vojaška disciplina, in lepo je bilo videti, kako ponosno so korakali ti stari junaki k sv. maši pri Božjem grobu. (Ko se) je pred šestimi leti začela graditi dolenjska železnica, tedaj so razne občine na Dolenjskem po svojih skromnih močeh kupile glavne delnice te železnice, od katerih pa i nikakih obrestij ne dobivajo. Pri tej priliki obljubili so merodajni krogi in osebe, da se :: bode pri pripravljanju postaj oziralo na krajevne j! razmere in potrebe dotičnih občin. Med :: občine, ktere so s precejšnjo vsoto vzele glavnih delnic, spada tudi Sodražica. Tej občini se je obljubilo, da se bode v Žlebiču napravila postaja. (Včeraj) je na Snušah pri Leskovcu gorelo. Pogoreli sta dve hiši in več poslopij za kmetijstvo. Nevarnost za vso vas je bila velika, ker je huda suša in so bili ljudje na sejmu v Šent-Jerneju. Požarna bramba iz Leskovca seje sicer pomudila priti, vednar je ogenj omejila. Ogenj je, kot drugod, po otrocih nastal. (Razglas.) Pri županstvu mestne občine Črnomelj oddati je s 1. oktobrom službo občinskega tajnika z letno plačo 400 gld. Zahteva se znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter izvežbanost v občinskem uradovanju. Prošnje s spričevali o dosedanjem službovanju in nravnosti vložiti pri županstvu. (.z DOLENJSKIH NOVIC 1. septembra 1898) iiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij 96. Večer so na gradu porabili za pregled Tomove zapuščine. Našli so Se marsikakšno dragocenost, listine, ki bi pričala o poreklu obeh deklet, pa niso odkrili nikjer. »Pustimo zdaj to,« je rekla Judita, »poglejmo rajši, kaj lahko storimo za vas, Ostrostrelec.« A tu ni bilo več kaj ugibati in s to mračno zavestjo so se odpravili spat. Jutro ni prineslo nobene spremembe in prišlo je poldne, čas za Nattr-jev povratek. Hetty se je odločila, da pojde z njim. Z bridkim slovesom se niso dolgo mudili in Natty je odveslal svoji usodi nasproti. Ko se je znočilo, se je Harry poslovil in Ostrostrelec ga je v čolnu odpeljal na tisti kraj, kjer sta prvikrat prišla do jezera, da bi v temi pač laie našel pot. Natty mu je še naročil, naj takoj obvesti najbliijo vojaško posadko. »Zaradi deklet, saj zame bo tako prepozno,« je menil. »Kakšna norost, da hočeš držati besedo, ki si jo dal tem divjakom! Daj, zbeži z menoj,« ga je poskušal še zadnjič pregovoriti Harry, toda Ostrostrelec je ostal pri svojem. To je Harryja tako zdražilo, da se je brez pozdrava okrenil in se izgubil v gozd. Vzvalovile bodo mirne vode Sindikati v delovnih kolektivih bodo septembra organizirali razprave o kongresnem gra divu ob temeljiti analizi domačih razmer „Nobenega branja gradiv in dolgočasnih sestankov, pač pa odgovor na bistvena vprašanja, enaka za vse delovne organizacije, naj bi delavca pripravili k razmišljanju. Razmišlja naj o razmerah v svojem okolju in jih primeija s tistim, kar piše v predkongresnem I gradivu, to je namen sestankov članstva sindikata v septembrskih idneh,“ je rekel inž. Stane Žunič, predsednik občinskega Pgf |f|GS6C6V pfCj ,.w>. H*'i- '(■«*' ■ •* • -^ ,, • :’P:'■?% •*, -V* NA VELIKO - Na površini desetih hektarov pri Mokronogu je letos trebanjska Kmetijska zadruga pospravljala krompir z velikim kombajnom. Če dela kombajn brez zastoja od vida do vida, lahko izkoplje 22 ton pridelka. (Foto: Železnik) Trebnje potrebuje večjo šolo Skrb tudi za podružnične šole — Letos trije prvi razredi, lani le dva Mesto ob Temenici se širi iz dneva v dan, kar terja tudi več šolskega prostora. Ravno zaradi tega je postala „nova‘ trebanjska šola že zdavnaj premajhna. Teden dni pred začetkom novega šol-sKega leta je ravnatelj Štefan Kamin zaskrbljeno povedal, da začenjajo pouk v prvem razredu že s tremi oddelki medtem, ko so imeli še lani le dva. Vse kaže, da bo tudi v prihodnje vsaj toliko novincev, če ne še več. To podkrepljuje rav- Vsem enake možnosti Na cateški podružnični šoli pozimi ledenica Ob prelistavanju skrbno pripravljenega osnutka programa za podaljšanje samoprispevka nekateri pogrešajo podružnične šole. Vse res niso zajete v gradivu, to pa vseeno še ne pomeni, da bo podeželje odpravljeno z levo roko. Vsi, ki delajo pri programih izobraževanja, se namreč dobro zavedajo razmer na vaških šolah. V preteklosti je bilo storjenih nekaj napak, tako da je npr., šola na Jelševcu več ali manj spomenik, zlasti še zato, ker ni mogoče najti šolnika, ki bi šel v lepe hribe. S tem, ko bi s predvidenim samoprispevkom lahko rešili negvečje pomanjkanje šolskega prostora m velikih šolah, bo prižgana zelena luč tudi za prenekatero rešitev po podružničnih šolah Ravnatelj trebanjske osnovne šole Štefan Kamin opozarja, da so na vsem območju občine edinole njihove podružnične šole pozimi še kurjene klasično. Najhuje je na Čatežu, kjer so stropi izredno visoko, s pečmi, ki jih premore šola, pa pozimi razredov ni mogoče „ogreti‘‘ bolj kot do 11 C! V Dolnji Nemški vasi imajo celo dva sistema ogrevanja: izredno drag način ogrevanja s termoakumulacijskimi pečmi in dodatno s trajno žarečimi, kar pa kljub večjim izdatkom za kurjavo ni za dobro centralno kurjavo. Nobena od podružničnih šol trebanjske osnovne šole ne premore urejenega igrišča, nepogrešljivega pri morebitni celodnevni šoli Tudi tiste podružnične šole, ki so bile adaptirane pred leti, so tik pred velikimi vzdrževalnimi deli. Vse to in še marsikaj drugega bo mogoče narediti iz sredstev amortizacije šol Pogoj je seveda uspešno izpeljan referendum, saj sicer ni računati, da bi bila amortizacija lahko sproščena za te namene. Šolniki računajo na podporo vseh. A. 2. natelj Kamin še z drugimi znaki: „Že letos vključujemo v šolanje deseterico otrok naših zdomcev, vpisani pa so tudi otroci staršev iz drugih republik.” Sicer lepa šolska stavba na lepi legi je pravcata kasarna z že skoraj desetimi „stotnijami“ nadebudnih in uka željnih parov oči. Še naprej bodo morali zaradi prostorske stiske voziti otroke v podružnično šolo v Dolnjo Nemško vas, prav tako jih bodo vodili v barake delavske univerze. „Starši pritiskajo na nas, da vzamemo otroke k dopolnilnemu pouku. Šolski * prostori so med šolskim letom zasedeni 14 ur dnevno," pojasnjuje ravnatelj težave s prostorom. Po načrtu za podaljšanje samoprispevka, ki je tačas v javni razpravi, naj bi v Trebnjem zgradili novo šolsko stavbo na cvibeljskem hribu. Se- KRI ŠE V OKTOBRU Zadnja letošnja krvodajalska akcija v trebanjski občini bo konec oktobra. Prvi bodo lahko na vrsti Mirenčani - 26. oktobra, naslednji dan bo odvzem v Trebnjem, 28. oktobra pa v Mokronogu. Občinski odbor Rdečega križa vabi k tej človekoljubni akciji vse krvodajalce, posebej občane, ki krvi doslej Se niso darovali. MOKRONOŽANI BLESTELI V počastitev praznika trebanjske občine je bil v soboto v Mokronogu orientacijski pohod. Ekipa TVD Partizana iz Mokronoga v sestavi Mirko Hrovat, Jože Hočevar in Alojz Dvornik je zasedla prvo mesto, saj je osvojila vseh 75 možnih točk. Druga je bila ekipa lovske družine iz Dobrniča, tretje moštvo ZRVS Mokronog in tudi četrto do peto mesto je ostalo v Mokronogu. TREBANJSKE NOVICE danjo šolsko zgradbo naj bi namenili- usmerjenemu izobraževanju, zato bi se morali za to rešitev živo zanimati vsi prebivalci občine. Vodstvo trebanjske šole je pred nedavnim poslalo občinskemu izvršnemu svetu pismo z nekaterimi opozorili. Predvsem želijo pospešiti priprave za zidavo nove šole. Še vedno namreč ni odkupljeno zemljišče za novo šolo in tudi projekt še ni v izdelavi. Lokacijski postopek se ne more pričeti, če nimajo stavbišča. Izvršni svet bo moral z izobraževalno skupnostjo hitro ukrepati. ALFRED ŽELEZNIK PRIKRAJŠANI Otroci, ki obiskujejo pretesno trebanjsko osnovno šolo, niso deležni kabinetnega pouka, v sodobnih šolah nepogrešljivega za tuje jezike, kemijo, fiziko in še marsikaj. Novi prijemi v šolanju pripisujejo veliko vlogo tudi tehničnemu pouku. Zanj bi v Trebnjem potrebovali dvoje opremljenih delavnic. odpraviti z meglenim uvodnim poročilom, v katerem so našteti zgolj finančni in delovni uspehi podjetja. DELEGATI BODO POMAGALI V javne sindikalne razprave, ki se bodo v kratkem zvrstile po vseh tozdih in delovnih organizacijah, bodo sodelovali tudi člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta in delegati, ki nas bodo zastopali na 8. in 9. kongresu sindikatov v slovenskem in zveznem merilu. Novomeško občino bodo na kongresu slovenskih sindikatov zastopali: Franc Čibej iz GG, Peter Bajc iz „Krke“: Stanka Florjančič iz gimnazije, Anica Košmrlj iz j Novolesa, Drago Plaper iz Iskre Šentjernej, Lojzka Potrč iz Laboda, I Marko Rajkovača iz IMV in Jože Rep še iz Standarda. Na zveznem sindikalnem kongresu pa bodo | delegati: Jakob Andoljšek iz Pionirja, Ana Bartolj iz Novoteksa, Viktor Končina, zaposlen pri zasebnem obrtniku in Jožica Rogelj iz „Krke“. Iz kraja v kraj KRAMARJI SE NE DAJO -Sentruperška krajevna skupnost tokrat ni „tvegala“, da bi minulo soboto priredili ustaljeni jesenski sejem na Veseli gori, ko je bila v Mokronogu popoldne osrednja slovesnost v počastitev občinskega praznika. Sejem so prestavili na to soboto. Kramarji vseeno niso odnehali. Ker pač sejma ni bilo na Veseli gori, so se peljali nekaj kilometrov dlje in postavili stojnice v samem Mokronogu, pa še v hrib jim ni bilo treba. PRIZADEVNI TEKAČI - Občinska telesno kulturna skupnost je SPET KOLESARJI V SEVNICI V soboto dopoldne je kolesarska dirka „Astrin dan“ zvabila v središče Sevnice nemalo gledalcev. Med botre te dirke, se je namreč zapisal tudi Jugotanin. Se bolj pomembno kot ta, po udeležbi tekmovalcev mednarodna dirka, je obet, da bo Jugotanin pomagal oživiti iz različnih razlogov razpadlo kolesarsko sekcijo pri sevmškem Partizanu. NOVO MESTO PRVO Na trebanjskem tradicionalnem kegljaškem turnirju v borbenih igrah so nastopile najboljše dolenjske ekipe. Brez težav je zmagala vrsta Novega mesta, ki je pokal osvojila že lani. Rezultati: 1. Novo mesto 853 podrtih kegljev, 2. Mercator 817, 3. Krka 810, 4. Metlika 748, 5. Brežice 700. UMEK DIREKTORIGK » V Industriji gradbene keramike v Račjem selu so imenovali za direktorja Marjana Umka z Mirne. Umek je znan kot inovator v industrijskem obratu Pohorje na Dobu. Je znan društveni delavec na Mirni, kjer je med drugim vrsto let predsednik 1 TVD Partizan. Start je uspel Celodnevna šola Brusnicah steida težav je v brez 1. septembra so otroci od prvega do četrtega razreda brusniške osemletke začeli hoditi v oelodnevno šolo. V kakšnih razmerah je bila vpeljana ta novost in kako jo sprejemajo občani, je med drugim povedal Ivan Perhaj, ravnatelj šole. „Lani odprta nova osnovna šola v Brusnicah je bila grajena z namenom, da bomo v njej odprli celodnevno šolo, pa vendar ugotavljamo zdaj, da nam manjka prostor za igro in počitek otrok. To bomo začasno uredili v razredih. Kader za celodnevno šolo je zagotovljen in tudi sicer ni kakšnih težav.“ - Kako so krajani sprejeli to novost v našem šolstvu, ki pa se je letos razen pri vas lotevajo še na treh drugih šolah v občini? „Že dve leti na našem koncu govorimo o celodnevni šoli, ker smo že med gradnjo mislili na te stvari, zato zdsg ni bilo nobenih omembe vrednih pomislekov. Na roditeljskem sestanku ob zaključku minulega šolskega leta so starši dokončno pristali. Prevozi otrok so urejeni tudi iz Gor. Suhadola, ker je šola dobila kombi. Prehrana bo organizirana, saj imamo lepo kuhinjo in jedilnico, pač pa bodo morali starši za prehrano nekaj prispevati $ede na svoje zaslužke. “ prispevala lep delež k letošnji počastitvi občinskega praznika. Pred pravimi maratonci, čeprav na malo skrajšani progi, je v Mokronog pritekla na prireditveni prostor štafeta športnikov. Ob tej priložnosti so iz-ali lično značko. Za to „srebro“ je med zbiralci nemudoma poraslo zanimanje, saj je bilo značk malo. VSAK ŠOLSKI DAN: ČUDEŽ -Kuhinja v trebanjski osnovni šoli je bila zgrajena za 200 otrok, vseeno pa v njej sleherni šolski dan nasitijo 800 želodčkov! Ivan Perhaj: „Drugo leto celodnevna šola za vse otroke*4. - Zakaj uvajate celodnevno šolo le v prvih štirih razredih? „Največ zaradi pomanjkanja kadrov na predmetni stopnji pouka. Nimamo matematika in fizika, poleg tega pa bi potrebovali še pet učiteljev, da bi lahko vsi razredi uvedli celodnevno šolo. Manjka nam tudi stanovanj za prosvetne delavce, kaže pa, da bomo razumevanjem stanovanjske skupnonosti bivšo šolo preuredili v stanovanja in da bo ob letu v Brusnicah celodnevna šola za vse otroke. To bo nujno tudi zaradi dvojnega režima, ki bo letos vladal na šoli in bo prav gotovo povzročal preglavice. R. B Akcija novomeških sindikatov za pripravo na 8. in 9. kongres je bila zastavljena že pred počitniško sezono, vendar so že vnaprej računali, da se do konca avgusta razprave v glavnem ne bodo pomaknile dlje kot do izvršnih odborov sindikata in posebnih delovnih skupin. Septembra je predvidena javna razprava o kongresnem gradivu v vseh delovnih sredinah. Namen ni v tem, da bi obravnavali gradivo v študijskem smislu in ga jemali kot teorijo, marveč ob tq teoriji preverjali prakso. Obenem naj bi delovni ljudje sprejeli načrte, kako odpraviti pomanjkljivosti in v kakšnem času. Hkrati bo v občini pet specializiranih razprav v nekaterih večjih delovnih organizacijah. Poglobljeno bodo obravnavali planiranje, delovanje sindikata v krajevni skupnosti, družbeni položaj delavk v združenem delu, življenjske razmere in delovne pogoje delavcev ter metode sindikalnega dela v kolektivu. Poleg tega se novomeški sindikati vključujejo v medobčinsko razpravo o kulturi in izobraževanju. Ker je občinski sindikalni svet razposlal vsem sindikalnim organizacijam vprašalnik, na katerega naj bi v predkongresnih razpravah odgovorili, ne bo moč množičnega sestanka Novograd je blok v Šentjerneju zgradil v rekordnem ______________času_________________ Medtem ko smo zadnja leta priče čedalje hujšim gradbenim zamudam in razno raznim izgovorom, pa je izgradnja 17-stanovanjskega bloka v Šentjerneju potekla v izjemno kratkem času. Ker je šlo za tak primer in tudi zato, ker ga je gradil Novogradov tozd, ki je bil do nedavnega v izgubi in na slabem glasu, so 31. avgusta ob zaključku del priredili manjšo slovesnost S tem je tudi kolektiv tozda dokazal pred javnostjo uspelo sanacijo in dobro organizacijo dela. Blokje bil zgrajen v šestih mesecih, pet mesecev pred pogodbenim rokom pa bo predan namenu. Cena za kvadratni meter površine je 10.930 din (ni do dinarja natančna številka), zgodilo pa se je prvič v novomeški občini, daje bila gradbenemu podjetju priznana 40-odstotna premija za izpolnitev pogodbe pred rokom. Te’ premije doslej še nihče ni dobil, ^aželeno pa bi bilo, da bi se lahko zanjo večkrat potegovali Po pogovorih so si gostje ogledali stanovanja, ki sta jih pokupila predvsem Iskra in stanovanjska skupnost iz solidarnostnih sredstev. i OB ZAKLJUČKU ŠENTJERNEJSKEGA BLOKA - Medtem ko so er.ak sosednji blok gradili 15 mesecev, so tega novogradovci izgotovili v šestih mesecih. To pa je delovna zmaga, ki jo velja počastiti s slovesnostjo. Na fotografiji: gostje med govorom Toneta Čebularja, v. d. direktorja tozda Gradbeništvo, pred novim 17-stanovanjskirt blokom. (Foto: R. Bačer) OBA GRE POHVALITI Iskra Žužemberk in Novoteks sta bila pred dvema letoma v hudih težavah in velikih izgubah, očitno pa je, da sanacijski program v obeh kolektivih uspeva. To se je sicer pokazalo že lani, prva polovica letošnjega leta pa to potijuje še z boljšimi poslovnimi uspehi Obe delovni organizaciji poslujeta rentabilno in sta uspešno izplavali iz kalne vode. ŠENI, AMPAK ŠELE BO V prejšnji številki smo pisali o Posebni šoli Šmihel, ki se je selila v nove prostore in omenili, da je bila nova zgradba že tehnično prevzeta. Žal tehničnega prevzema do 4. sept še ni bilo, čeprav je bil večkrat napovedan in glede tega naša vest ni bila točna. jjpati je je> se t0 opravilo ne bo vleklo kot vselitev v zgrajeno stavbo, sicer bomo začeli pravljico o jari kači od začetka. ,ŠOLA‘ ZA DELEGATE Novomeški Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnosst dela bo sredi septembra pripravil izobraževalne seminaije za delegate iz novomeške občine. Pri usposabljanju delegatov bo sodelovalo 52 predavateljev, teme pa so pripravili v Zvezi delavskih univerz Slovenije in Republiški konferenci SZDL. Novomeški predavatelji za posamezne teme so se udeležili ljubljanskega se-minaija, na katerem so dobili smernice za delo. Delegatsko usposabljanje bodo predvidoma zaključili spomladi. Več o delu za usposabljanje delegatov v naslednji številki. Novomeška kronika ROTOVŽ BO SIVO MODER -Novomeščani si vsak dan bolj ogledujejo obnovljene fasade na Glavnem trgu. Nekateri so navdušeni, drugi kritizirajo, čedalje več pa je takih, ki obnovo z veseljem pozdravljajo. Da ne bodo ugibali, kakšne barve bo rotovž, smo poizvedeli zanje pri pristojnih in izvedeli, da bo sivkasto modre barve. Imel bo po* zlačene okraske. JAME IN SMETI - Ulica, ki pelje od kioska na Cesti komandanta Staneta (pri Kastelčevi ulici) proti tržnici, je sramotno zdelana. Jame na cesti so posebno ob tržnih dneh polne olupkov in odpadkov, kar dela mestu sramoto. PRVI NADIH JESENI - Tržnica je bila minuli ponedeljek dobro za* ložena, precej zanimanja pa ie bilo U1IJU JV I • za pletenine in toplejša oblačila, k> jih nudijo zasebni konfekcionarji-Veljale so naslednje cene: solata UJ glavnati radič po 20 din, ponekod solata tudi po 17 dinanev. Breskve so prodajali po 20 do 22 din kilo-gram, slive po 12 do 14 din, paradižnik 15 do stročji 1_________ ,______,______r- . din in jabolka po 15 do 20 din kg- Ena gospa je rekla, da se je tudi letošnjo novo „šoIsko“ 1®" to v mestnih vrtcih začelo s pregledovanjem glavic in iskanjem uši Ker je to že tretjo sezono, gospa predlaga v vzgoji-teljski šoli dodaten pouk i* frizerstva, za mame pa tečaj iz osnovne higiene... ^lisjak lisjaku v Brežicah na sejmij* ClftKU/ It PO/TBVli pftOORRm U I/»<•»' <>aupito veliko pomeni, saj do zdaj v n\estu sploh ni bilo javnega telefona. 9udje so lahko klicali samo s pošte, doma niso imeli telefona in če n*?o želeli nadlegovati sosedov in prijateljev. Odslej iz te govorilnice Janko vzpostavijo zvezo z vsemi toaji v državi. BREŽIŠKE VESTI odkrivanje in zatiranje prašičje kuge v vseh organiziranih vzrejališčih in pri drugih rejcih od Dobove do Kapel in Bizeljskega. Te krajevne skupnosti namreč mejijo na SR Hrvatsko, Bizeljsko pa tudi na šmarsko občino, kjer je črna bolezen že morila. Direktor Posavskega veterinarskega zavoda dipl. veterinar Maijan Vizjak je povedal, da so do 30. avgu sta cepili 6000 prašičev. Izrazil je upanje, daje svinjska kuga uspešno zajezena. V primeru pa, da bi se le pritihotapila v občino in da bi zvedeli za poginulega prašiča oziroma odkrili bolnega, bodo morali obolele živali takoj zaklati in jih neškodljivo uničiti. Tričlanska komisija, ki jo je imenoval izvršni svet v Brežicah, pa bo pred tem ocenila tržno vrednost bolnih prašičev, da bodo lastniki dobili ustrezno odškodnino. J. TEPPEY NA IZLET V CELOVEC Člani brežiškega hortikulturnega društva bodo v soboto, 9. septembra, obiskali Koroška Ogledali si bodo Celovec in njegove zanimivosti in se ustavili ob Vrbskem jezeru. Ob povratku bodo zavili še na cvetlično razstavo v Ljubljani, kjer si bodo ljubitelji cvetja lahko nakupili tudi lončnice, okrasno grmičje in čebulice tulipanov, narcis, hiacint in krokusov. .Auluuak rKiKtun tV” pred železniškim prehodom v Brežini. Zapornice so pogosto spuščene, zato imajo čakajoči dovolj priložnosti zvedeti, kdo vse skrbi za razvedrilo in zabavo Brežiča-nov. Lepake o tem, kaj se je zgodilo pred mesecem ali dvema, vidijo seveda tudi drugod, saj jih redkokje sproti odstranjujejo. (Foto: Jožica Teppey) Senovski godbeniki v ZRN Jžlovesni sprejemi, uspešni nastopi in podpis listine o pobratenju - Srečanja z zdomci deb°i5mo minu** te<*en obiskali Senovo, so bili člani tamkajšnje •avske godbe na pihala še polni prelepih in nepozabnih vtisov, ki N Prine?li s seboj s štiridnevnega gostovanja v Zvezni republiki mčiji. Tjakaj so jih povabili godbeniki iz bavarskega mesteca Urgau, s katerimi so prve stike navezali že pred šestimi leti. republike Nemčije prinesli tudi vrsto daril, povsod kjer so bili, pa so „pustili“ tudi svoja, predvsem miniaturne rudarske svetilke. Ž. S. Obisk, za katerega so gostitelji nP/avili skoraj preobilen program te*°P°v> ogledov raznih tovarn, hW ta*c0 naPrej> je imel ati dokaj uradno obeležje, saj so P®novčane povsod sprejeli kot P edstavnike občine in krajevne Topnosti, kot prave „ambasadorje“ «ele, ^ katere so prišli Med /uguni jih je vse dneve bivanja Wemljal mestni župan, priredili pa jim tudi več uradnih slovenskih ^ejemov. Z godbo v Burgau so ovčani podpisali listino o krške novice oh??DAJ ZARES! - Na zadnjem jO!sku na Senovem smo videli, da so t? nekajkrat napovedano gradnjo l^kajšnjega družbenega doma v Gi?Ii tedml resnično pričeli , «dbišče zaenkrat še ni veliko, saj ^ v zemljišče pri osnovni šoli “‘dožer zatezal šele prve brazde. jZOPET NEKAJ NOVEGA -p lovska osnovna šola pričakuje j/*cetek pouka nekoliko „neure-]J*a • Se minuli teden je bilo v njej pj* precej delavcev, ki ta čas Majo sanitarije, poslopje pa “biva tudi prenovljeno centralno ^Sevanje. Le-to bo narejeno tako, (j? bo dobivalo vso toploto iz “‘njega družbenega doma. s^RATEK PREMOR - 1. s Ptember je bil uradni datum, ko p plavalci krškega Celulozaija |n,el* s pripravami na sezono ^ '8-79. Zaenkrat se jim pri delu ne obetajo bistvene novosti, pobratenju, o pomenu obiska pa najbolj zgovorno priča to, da so se godbeniki vpisali v „mestno knjigo". Med nastopi, ki so jih imeli, naj omenimo samo dva. Uradni koncert so imeli skupaj z godbo gostiteljico. Z njim so dosegli izreden uspeh, saj se jim doslej še ni nikoli primerilo, da bi igrali več kot tri ure. Sicer pa so godbeniki domovali pri družinah nemških gostiteljev in tako z njimi navezali še tesnejša prijateljstva. Povedali so nam, da so imeli enega izmed nastopov na gradbišču nuklearne elektrarne, kjer so imeli več sto poslušalcev, med njimi tudi veliko naših državljanov, ki so tamkaj na začasnem delu. SfiV&la S n Spnnu^.ani i? 7w7no KRŠKI MESTNI GRB NA VALVASORJEVI MŠI - Odkrili so ga minuli petek. Grb je izdelal akademski kipar Vladimir Štoviček. (Foto: J. TeDDev) tlakujemo pa lahko, da bodo Ptp)lng* P°8°stejši, kot so bili v (^tekli sezoni, saj bo za katerega tekmovalca nova (Jjožnost, da znova poseže po tjr“.9jih na republiških pa morda 01 na dižavnih prvenstvih. KRŠKI Tednik KMALU ŠE BANKA - Trg Matije Gubca na levem bregu Save v Krškem dobiva dokončno podobo. Zaključuje ga novo poslopje Ljubljanske banke. (Foto: Jožica Teppey) TREBANJSKE NOVICE Je svinjska kuga zajezena? V ogroženih krajevnih skupnostih veterinarji brezplačno pregledujejo in cepijo prašiče Cenijo prispevek brigadirjev Brigadirji presegli norme na območju KS Knežja vas za 63 odst. — Hvaležni vaščani Čeprav smo že zakoračili v september, pri krški Službi družbenega knjigovodstva, kot vse kaže, še vedno niso „prežvečili“ polletnih obračunov. Vodja plansko analitske službe pri sevniški občinski upravi Ljubo Motore je za potrebe občine pripravil jedrnat pregled, ki omogoča orientacijo. Zapoznela gora papiga SDK, kot je to, žal, že navada, služi kaj malo osnovnemu namenu: da bi bilo mogoče v naslednjem obdobju kakšno napako še pravočasno popraviti. Po Motoietovi ooeni znaša celotni prihodek v primerjavi z lanskim polletjem skoraj 915 milijonov dinarjev ali kar 34 odst. več kot v lanskem polletju. Porabljena sredstva so vključno z obvezno amortizacijo porasla za skoraj 38 odst. (znašala so 631 milijonov dinarjev). To se je poznalo pri porastu dohodka, kije večji le za 27 odst Cisti dohodek je večji le za 17,3 odst. in znaša 206 milijonov dinarjev. Največ tega denaqa je šlo za osebne dohodke. Denarnice naj bi bile po tej oceni „debelejše“ od lanskih v letošnjem polletju za 23 odst. Izredno nerazveseljiv je podatek o pičli obnovitveni sposobnosti gospodarstva sevniške občine. Le-ta je namreč večja, če sploh zasluži tako označitev, le za 1,5 odst. Najbolj zaskrbljuje to, da skoraj polovica predlagateljev polletnih obračunov (kar 12 od 28) ni izločilo dinarja za poslovni sklad. Zanimivo bi Ul o slišati, kako si zamišljajo obnovitveno dejavnost svojih kolektivov in poravnavanje raznih obveznosti po samoupravnih dogovorih. Vsem je lahko v delno opravičilo nelahek položaj zaradi nadaljnjega skokovitega porasta obveznosti v obliki zakonskih in pogodbenih obveznosti - porasle so namreč kar za 160 odstotkov. ŽELEZNIK POHVALJENI BRIGADIRJI Pri občinski konferenci ZSMS v Sevnici so lahko zadovoljni z brigadirji, ki so se letos udeležili številnih delovnih akcij po državi. Marija Kevra, delavka iz Lisce, se je vrnila kot udarnica z gradbišča drugega tira proge Samac-Sarajevo, ostali so prinesli pohvale. Brigadirji iz sevniške občine na delovni akciji v Posočju so prinesli domov vsa možna priznanja, razen najvišjega -„Veljka Vlahoviča", ki je pripadlo Novosadčanom. Vsi doslej vseh priznanj še niso pokazali v pisarni mladinskega vodstva. Zadnjo soboto v septembru so v Selcah, čeprav je bilo eno slavje za udeležence letošnje zvezne mladinske delovne akcije v Suhi Krajini že za njimi, priredili še eno poslovilno slovesnost. V imenu krajanov je izrekel zadnji izmeni brigadirjev - iz ljubljanske univerzitetne konference ZSMS - predsednik KS Knežja vas Alojz Mežan. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine dipl. inž. Avgust Gregorčič pa je s številkami predstavil delovni prispevek brigadirskih rok. Mladi so izkopali 32.000 kubikov materiala, za kar so porabili 17.000 norma ur. Račun pokaže, da so predvideno normo presegli za 63 odst.. Poleg tega so brigadirji izkopali še 960 metrov za vodovod do Gorenje in Vapče vasi, za kar so porabili 3.000 ur. Samo 165 brigadirjev je izkopalo 3.700 metrov jarka na trasi Knežja vas - Dolenje in Gornje Selce — Roženpel — Gornje in Dolnje Kamenje z odcepi. Kakšen uspeh je to, najzgovorneje pove podatek, da je pred letošnjo mladinsko delovno akcijo bilo na območju te krajevne skupnosti priključeno na vodovod le sedem gospodinjstev, poslej pa jih bo sto več. Zasluge za to imajo brigadirji iz občin Ljubljana - Moste - Polje, Ravne in Radlje, univerzitetne konference ZSMS, mladi iz nekaterih osnovnih organizacij ZSMS trebanjske občine ter vojaki. Slednji so delali 20 dni na trasi in izviru v Šentpavlu, kjer so izkopali 4.000 metrov jarka po izredno težavnem terenu. Govorniki na slovesu v Selcah niso kar tako poudarjali, da želijo brigadirjem uspeh tudi v domačih krajih. Domačin Mežan je to slovesnost enačil s kmetovim praznovanjem uspešnega konca poletnih kmečkih del, kot je npr. mlačev. Vsem PRAZNIK ZA SELCA — Predsednik sveta krajevne skupnosti Knežja vas Alojz Mežan (na desni) ie ob zaključku letošnjega dela brigadirjev v trebanjski občini nadvse pohvalno ocenil prispevek mladih rok. (Foto: Železnik) prebivalcem Suhe Krajine bodo mladi brigadirji ostali v lepem spominu. A. ŽELEZNIK ’ ZARES NA ČRNO — Spomeniško zaščitena cerkvica Sv. Ane v Imarju ni več, kar je bila. Črnograditelj Pompe jo je dodobra astri. Referent za gradbeništvo pri sevni&i občinski upravi inž. Uirko Redenšek pravi, da so pri Kušarjevih pred časom dobili dovoljenje samo za nepomemben prizidek, nikakor pa ne za takšno nadzidavo! (Foto: Železnik) Nič za poslovni sklad? Polletno gospodarjenje: malo za obnovo - „Si se tudi ti drenjal, da bi vzeli vse tvoje otročičke v podaljšano bivanje v Trebanjski šoli? “ - „Kakopak! Saj je ceneje, kot če bi bili doma!" VABLJENI VSI KRVODAJALCI Občinski odbor Rdečega križa iz Trebnjega prireja v nedeljo ob 15. uri srečanje krvodajalcev na Veseli gori. Najzaslužnejši krvodajalci in aktivisti bodo prejeli častne značke, vsi vabljeni bodo tudi pogoščeni. Občinski odbor bo organiziral avtobusne prevoze za vse tiste, ki nimajo zveze z vlaki. Iz Ce-Shjic bo v nedeljo odpeljal avtobus ob 13.30. uri, na Trebelnem ga pričakujejo deset minut kasneje, v Mokronog pa naj bi pripeljal ob 13.50. Ce vsi v Mokronogu ne bi mogli na ta avtobus, se bo vrnil, dokler ne bo zvozil vseh. Avtobusi bodo vozili še iz dveh smeri: iz Vrbovca bo krenil ob 13.30, v Dobrniču bo ob 13.40, v Železnem ob 13.45, v Knežji vasi ob 13.50; tudi iz Sel-Sumberka bo odpeljal ob 13.30, na Dolah bo ob 13.40, na Biču ob 13,45. Proslava pri kmečkem muzeju na Veseli gori bo ob vsakem vremenu. občan vprašuje medved odgovarja Za razvoj Suhe krajine | Stalna rast gospodarstva — Pri nas zaradi ohladitve že kurimo. — Pri nas pa stanovalce grejejo kar vabila za na sodišče, Iger Se vedno rešujejo naš spor zaradi centralne kuijave. Drobne iz Kočevja VARSTVO POTROŠNIKA -Potrošniki se sprašujejo, kako bo z nadomestnimi deli v Kočevju. V ponedeljek, 28. avgusta, so pričela veljati določila o standardizaciji in zagotovitvi nadomestnih delov. To pomeni, da bodo motali proizvajalci, uvozniki in prodajalci določiti življenj sko dobo izdelkom ter poskrbeti za servisne storitve in nadomestne dele za vso dobo trajanja. Na našem tržišču bodo morala biti priložena izdelku tiskana navodila v slovenščini. PREMALO ZAVAROVANO -Strelska družina je z novimi mladimi člani poživila svoje društveno delovanje. To je vsekakor tazveslji-vo. Nujno pa bi raoiali strelišče med streljanjem zavarovati Reditelji bi morali na dostopnih potih in stezah opozarjati občane, ki so slučajno v bližini strelišča, na nevarnost. Prav bi bilo, da bi bila na strelišču na visokem drogu dobro vidna rdeča ognili strelnemu polju. Seveda bi bilo treba taka navodila prebivalstvu mesta in bližnje okolice primemo objaviti. AVTO PREK ZELENICE -Nekateri avtomobilisti, ki imajo opravke v osnovni šoli v Gaju, se kar prek zelenice pri pripeljejo kegljišču d kegljišču do vhoda v šolo, ali vsaj do vrbe, in potem pred šolo obračajo. Pešci, posebno matere z otroškimi vozički, niso na tem sprehajališču več vami. PREGOVOR - »Kakor je zadnji dan avgusta, taka jesen bo - lepa ali pusta.' KOČEVSKE NOVICE Podpisan medobčinski dogovor o razvoju tega manj razvitega območja Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja na manj razvitem območju Suhe krajine so julija podpisale občine Kočevje, Grosuplje, Trebnje in Novo mesto. Osnova za podpis je bil program razvoja Suhe krajine do leta 198S, ki ga je izdelal medobčinski odbor za pospeševanje razvoja Suhe krajine. Posredujemo nekaj ugotovitev in načrtov iz tega programa, ki se nanašajo na del Suhe krajine v kočevski občini. KS Struge in območje Starega loga merita 98 kv. km in štejeta 821 prebivalcev (vsa Suha krajina 478 kv. km in 13.998 prebivalcev). Do letos naj bi obnovili in posodobili 2,7 km ceste Kočevje-Stari log, do leta 1979 naj bi bila cesta urejena do občinske meje in do leta 1980 do Dvora. Med lokalnimi cestami je treba urediti cesti Polom-Seč-Prevole in Polom-Struge. Med 33 trafo postajami bodo na območju občine Kočevje tri in sicer v Čatežu, Rapljevem in Kolenči vasi. Zgrajenih bo tudi 6 stanovanj. Vodovod Velike Lašče-Struge bo DVE ŠPIČASTI KJER SE OSEL VALJA. r -,,Umetniki" svobodnega poklica so se pričeli uveljavljati s svojimi dosežki na pročeljih hiš in hišnih vratih po Kočevju. O tem priča „umetnina“, zarezana v omet na pročelju gostilne „Rog“, pa po drugih stavbah tudi. Čeprav smo v novi dobi, še vedno drži stari pregovor: „Kjer se osel valja, dlako pusti“. MESO V SADJU - Mesa ne manjka v Kočevju, vsaj v slivah ne. Potrošnik je kupil pol kilograma sliv, ki so bile na videz prav lepe, a se je kmalu razočaral. Pol kilograma je navrglo 12 sliv, od tega jih je bilo 9 piškavih z že kar zajetnimi črvi. Mesa je torej le dovolj! -ko popolnoma dograjen do leta 1980, po tem letu pa še vodovoda | Prevole-Seč-Polom in Lazine-Smuka-Novi log-Stari log. Ta dela bodo finansirale SIS, banke, razni skladi, krajevne skupnosti, občani in drugi. Pri delu bodo sodelovale tudi mladinske delovne brigade in občani. Za boljše sodelovanje bo skrbela skupnost krajevnih skupnosti za območje Suhe krajine. Ob tem naj dodamo, da je vodovod Velike Lašče-Struge že dograjen in da je vodovod dobila že tudi vas Rapljevo, ki naj bi po prvotnem načrtu sploh ne dobila vode. Na vsem območju Strug je torej brez vodovoda le vas Tisovec, ki pa vodovoda niti ne bo dobila in tudi ni bilo v načrtu, da bi ga. Vse kaže, da bo potekalo počasneje posodobljanje ceste Kočevje-Stari log-občinska meja. Trenutno ni zagotovljeno dovolj denarja, da bi bila cesta posodobljena že v prihodnjem letu. Pii občinski skupščini nismo dobili podatkov, kdaj bo denar za to cesto, ker je ta cesta republiškega pomena. J. P. Iz KS Struge ZBIRALNIK PUŠČAL - Vodni zbiralnik za Struge je puščaL Zdaj mlji vodo okoli 130 gospodinjstev. PREMALO MLADIH - Stroški gasilci so si letos napeljali v gasilski dom vodo in si kupili še nekaj novih uniform. Ze prej so nabavili čoln j (za rabo ob poplavi), avto in črpalko. V gasilskih vrstah je premalo mladih. SLABA CESTA . - Cesta Struge-Dobrepolje je zelo slaba. Po r\jej vozi veliko avtobusov in osebnih avtomobilov. Luknje posebno občuti okoli 100 Stružancev, ki se vsak dan vozijo na delo v Ljubljano in drugam. Zaradi slabe ceste pridejo že zmučeni ali celo bolni na delo. To cesto kakor tudi cesto proti Kočevju bi morali čimprej asfaltirati. Izvoz skoraj dvakrat večji od uvoza ..Vodita" Iskra in Belt - Le dve OZD imata izgubo, a manjšo kot lani Od dvajsetih organizacij združenega dela v črnomaljski občini sta v prvem polletju letošnjega leta zaključili poslovanje z izgubo le dve, in še pri teh dveh je izguba v primeijavi z enakim lanskim obdobjem bistveno manjša. Tako ima kanižarski rudnik letos 25 tisočakov izgube, medtem ko je izguba v lanskem prvem polletju znašala več kot tri milijone dinarjev; Viatoijev tozd Gostinstvo pa ima 76 tisočakov izgube, v enakem lanskem obdobju pa več kot 100 tisoč din. Zaposlenost se je po prvih | podatkih zvišala za 315 delavcev od lanskega prvega polletja, tako da je sedaj v občini zaposlenih 4.808 ŠE EN ODVETNIK V začetku avgusta je v Črnomlju I v Ulici Mirana Jarca odprl odvetniško pisarno Miro Suica, tako da sta sedaj v Črnomlju kar dva odvetnika, prej pa kakih deset let ni bilo nobenegp. Pri Suici dela tudi j Matija Weiss, dolgoletni vodja I zemljiške knjige. Tako so uresničeni ] sklepi občinske skupščine o boljši j pravni pomoči delovnim ljudem, 1 občanom pa tud i delovnim organizacijam. delavcev, do konca leta pa naj bi nanovo zaposlili še 260 delavcev. Najbolj se je število zaposlenih povečalo v semiški Iskri, kjer je ' sedaj zaposlenih 1.250 delavcev in v Beltu, kjer jih dela 880. Celotni prihodek se je v primeijavi z lanskim prvim polletjem povečal za 59 odst. in znaša več kot 890 milijonov din. Zelo visoko rast dohodka so dosegli kanižarski rudnik, Iskra, GG in GOK. Tudi amortizacija se je v primeijavi z enakim lanskim obdobjem povečala, in sicer za 43 odstotkov, tako da sedaj znaša več kot 26,5 milijona dinaijev, za celotno delo pa načrtujejo 54,3 milijona din. Dokaj ugodno je tudi gibanje izvoza in uvoza. Uvoz se je v prvi polovici leta v primeijavi z lanskim obdobjem povečal za 25 odst. in znaša 76,3 milijona din; veliko sta uvažali zlasti Iskra in Belt. Izvozili so za 33 odst. več kot lani v tem času, vrednost letošnjega izvoza pa znaša nekaj manj kot 144 milijonov dinaijev. Tako kot pri uvozu tudi pri izvozu izstopata Iskra, ki je izvozila za 43 odst. več kot v lanskem prvem polletju, in Belt za 20 odst. več. JESENSKI ZAČETEK Po poletnem premoru bo prva jesenska seja zborov občinske skupščine predvidoma konec septembra. Na dnevnem redu bo problematika socialnega varstva, pri čemer bodo največ pozornosti posvetili vprašanjem varstva borcev NOB; delegati bodo obravnavali program razvoja malega gospodarstva v črnomaljski občini, se seznanili s poročilom odbora za uresničitev programa javnih del; na dnevnem redu bo tudi predlog novega odloka o hišnem redu. ČRNOMALJSKI DROBIR AVTOMOBILSKO POKOPA: LlSČE - Kaže da je prostor okoli Flekovega mlina postal prvo črnomaljsko pokopališče avtomobilov, oziroma, bolje povedano, mrhovišče. Nekdo, ki rad bolj na lahko zasluži kakšen dinar, pripelje tja bogve od kje star avto, pobere Z njega vse, kar se da še vnovčiti, pločevina pa obleži vsem n* VSI NA DELOVIŠČU — Vaščani Adlešičev in okoliških vasi, zlasti pa gasilci in mladina, ob sobotah in nedeljah pridno delajo pri gradnji kulturno-gasilskega doma, ki bo gotovo pripomogel k Se boljšemu kulturnemu in družabnemu življenju te krajevne skupnosti. (Foto: B. Grabrijan) očeh. črnomaljska krajevna skupnost, ki se trudi, da bi tudi ta del mesta, ki je vsem zelo na očeh, lepo uredila, bi, kaže, morala imeti še ekipo za odvoz starih, zavrženih avtomobilov. VSAK DAN MOTO KROS - Se nekaj dni po moto krosu v Dragovanji vasi je na začetku Črnomlja čez cesto visel velik napis, ki opozarja na to prireditev. Morda pa tudi ne, saj je cesta skozi občinsko središče bolj podobna j stezi za vožnjo čez dm in stm. Gotovo je treba tudi temu dejstvu pripisati del zaslug, da mladi Črnomaljci dosegajo tako lepe uspehe v tem športu. POZABLJENA CESTA - Odkar so gozdaiji naredili novo cesto, do katere so zgradili priključek tudi za vas Gornje Rodine, so na staro cesto na otovško stran, na katero so vezani prebivalci več hiš iz Rodin, popolnoma pozabili in ga ni, ki bi jo vsaj za silo vzdrževal. Vaščani pa so prispevali za asfalt do Otovca, samo kaj jim sedaj pomaga, če do njega skoraj ne morejo priti Lepe številke, stvarnost drugačna Obeti največje investicije Izkrivljena podoba, ki jo dajejo (neprimerljive) številke o letošnjem gospodarjenju naraščanje cen, konjunktura in seveda novi knjigovodski in drugi predpisi, ki izkrivljajo pravo primerjavo z lani. J. PRIMC Po (nedokončnih) podatkih Službe družbenega knjigovodstva je gospodarstvo ribniške občine v prvem polletju letos zabeležilo za 43 odstotkov večji celotni prihodek kot v enakem obdobju lani, kar za 70 odstotkov večji dohodek, za 53 odstotkov večji čisti dohodek, za 66 odstotkov vi$i družbeni proizvod; 38 odstotkov več so izplačali za čiste osebne dohodke, število zaposlenih je večje za 9 odstotkov (skupno je zaposlenih 2.520), povprečni osebni dohodek na zaposlenega pa je znašal 5.343 din in je bil za 26 odstotkov višji od lanskega. bi 10,779.000 din, vso pa so zabeležili pri ITPP. Vendar naj bi bilo po nekaterih dnigih podatkih v prvem polletju letos pri ITPP ,,le“ 4,737.121,54 din izgube, ker je 4,903.708 din lanske izgube knjižene letos, preostalih 1,138.380 din pa predstavlja le odmike pri ceni nedokončane proizvodnje. Vsa izguba v ITPP naj bi po tej oceni skupaj z izgubo v prejšnjih letih znašala 30 do 33 milijonov din. 2e površen pregled podatkov o rasti ribniškega gospodarstva letos in poznavanje dejanskega stanja nam pove, da številkam ne kaže verjeti. Porast dohodka za 70 odstotkov, čistega za 53 in družbenga proizvoda za 66 odstotkov je seveda hujši od porasta v državah, ki se najhitreje razvijajo. To bi tudi pomenilo, da bi v občini gradili na veliko, v resnici pa je omembe vredna le investicija (še zdaj ne dokončana) - mrliške vežice. Načrtovane investicije ribniškega giganta Inlesa se uresničujejo počasi, ali pa se še sploh ne, podobno pa je tudi z drugimi. Vzroke za tak „porast“ je torej treba iskati diugod. To so inflacija, Izgube je bilo letos kar za 447 odstotkov več kot lani. Znašala naj RIBNIŠKI ZOBOTREBCI NESKLEPČNI MLADINCI -Mladinska konferenca, na kateri naj bi izvolili novo občinsko vodstvo, je bila nesklepčna, zato sojo ponovno sklicali za jutri. ZA ZIMSKI ALI LETNI ČAS -Te dni poteka po pisarnah občinske skupščine Ribnica anketiranje uslužbencev, če so za ,.zimski" ali „letni“ delovni čas. Kot smo zvedeli, se večina odloča za „letni“, se pravi, da bi začeli delati ob 6. uri zjutraj. Delovni čas bo seveda tak, kakršnega bo odobril izvršni svet, ki ima pristojnost odločanja o njem. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden igrali . naslednji filmi: danes, 7. septembra, , .Morilci in priče", 9. in 10. septembra ..Spartak" (matineia »Majhna čudesa velike narave“), 13. in 14. septembra ..Zlomljena krila". . P^-V lje % ^ . K' /medved odgovarja - Zakaj se nova investicija „Inlesa“ imenuje „Meles“? — Ker jo počasi meljejo. REŠET0 MANJ BERO Letos Ribničani bero precej manj, kot so v minulem letu. Ljudsko knjižnico, ki dela v domu JLA, je v prvem polletju lani obiskalo 3.806 bralcev, letos pa le 3.579 ali 227 manj. Skupno so si bralci izposodili lani 8.065 knjig, letos pa 7.406 ali kar 659 manj. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden predvajali naslednje filme: 24. avgust „V Milanu ubijajo ob sobotah'*, 26. in 27. avgusta „Scaramouch v vojni in ljubezni1' (matineja ..Puščavska vojna") ter 30. in 31. avgusta ,.Rdeči oblak nad pojato". E1 |Do konca leta bo končana gradnja nove tovarne za proizvodnjo poliamidne preje iMajvečja naložba v metliški občini zahteva odgovornost in produktivnost PREZRLI OBVESTILO Nekateri so prezrli obvestilo, naj vabila in prispevke za časopis v juliju pošiljajo namesto v Kočevje kar na uredništvo v Novo mesto (zaradi dopusta). Tako smo po dopustu odkrili med pošto več dopisov oz. prispevkov, ki so zdaj zastareli, na primer: poročilo o akciji ..Slemena 78” Viktorije Skrabec, vabilo na sejo občinske konference ZK in več ispevkov dopisnika M. Glavonjiča, i jih je on sicer poslal pravočasno, ošta pa jih je dostavila z nekajdnevno zamudo, se pravi šele takrat, ko je bil urednik te straiii že na dopustu. KDAJ ZDRAVSTVENI DOM? Po uspešnem izidu referenduma za gradnjo zdravstvenega doma v Ribnici ter urejanju nekaterih komunalnih in dnigih zadev po KS „Medicoingeneering'‘ že pripravlja načrte za nov zdravstveni dom. Vsa potrebna dokumentacija za to investicijo mora biti pripravljena do maja prihodnje leto, nakar se bo začela gradnja. Zdravstveni dom bo stal med „Žuljem“ in novim vrtcem. Na velikem gradbišču pri Beti se že kažejo obrisi nove tovarne za proizvodnjo poliamidne preje v okviru tozd Kodranka in volna. Gradbena dela naj bi bila po načrtu končana do konca letošnjega leta, proizvodnja pa naj bi stekla 1. julija prihodnjega leta. morajo to surovino v celoti uvažati. V Metliki bo obrat razteznega teksturiranja finih vlaken, Beti pa sama vlaga v to investicijo nekaj več kot 23 milijonov dinaijev. Ta največja naložba v metliški občini bo predvidoma veljala 225,271.000 dinaijev in je del programa Yulon - Jugotekstil, celotna investicija pa znaša 1.863 milijonov dinaijev in je predvidena v družbenem planu razvoja Slovenije za obdobje 1976 - 1980. Slovenija bo tako proizvedla 10 tisoč ton poliamidnih vlaken na leto ali 60 j odst jugoslovanskih potreb; sedaj ZAČETEK POLITIČNE JESENI V torek, 5. septembra, je bila po I krajšem poletnem premoru v Metliki seja komiteja OK ZKS, na kateri je tekla beseda o nalogah komunistov I v jesenskem obdobju. Veliko pozornosti so posvetili tudi vprašanjem stanovanjskega gospodarstva, zlasti ekonomskim stanarinam; do konca tega meseca mora stanovanjska skupnost pripraviti j predlog za prehod na ekonomske stanarine. Gradbena dela že potekajo, izvajalec pa je novomeški Pionir. V Metliki bodo zgradili 11.000 m2 proizvodnih in pomožnih prostorov. Kako velika in pomembna je ta nova investicija, nazorno pokaže tale primeijava: sedanja vrednost vseh osnovnih sredstev Beti je 110 milijonov dinaijev, nova tovarna pa bo skupaj s sovlaganjem Beti znašala 282.271 milijonov dinaijev ali 2,3-krat več, kot je sedanja vrednost premoženja DO Beti. Zato je ta investicija za celoten kolektiv Beti velika odgovornost in obveznost Res so nekateri krediti dokaj ugodni, vendar bo kljub temu treba vrniti okoli 260 milijonov dinaijev, in to z obrestmi, kar bodo zmogli le z dobro organizacijo dela, kakovostjo in visoko produktivnostjo- SPET FOTO SEKCIJA Zaradi neodgovomsti nekaterih članov vodstva in zato, ker se je precejšen del foto opreme »zgubil v neznani smeri", je ribniška foto sekcija že pred več leti prenehala delati. Zdaj bodo delo spet oživili. Novi predsednik kluba je Danilo Divjak, podpredsednik pa Milan Čirovič. Dobili so tudi nekaj denaija in kupili potrebnejšo opremo. M. G-č CESTO POSODABLJAJO Cestno podjetje Ljubljana že drugo leto posodoblja cesto od Sodražice proti Podklancu -Notranjski oziroma proti Belemu vrhu in Runarskemu. Cesta je asfaltirana že do Podklanca. Ko bo gotova, bo to zelo ugodna zveza zahoda Dolenjske z Notranjsko. M G-č GRADNJA NOVE TČVARNE — Pri Beti gradi Pionir novo tovarno v okviru programa Yulon. Nova kodranka, kot ji pravijo, naj bi bila zgrajena do konca leta, proizvodnja pa bo steku juUja prihodnje leto. Predvidevajo, da bo celotni prihodek nove proizvodnje v letu 1980 znašal več kot 211 milijonov dinaijev, dohodek prek 46 milijonov in ostanek čistega dohodka nad 13 milijonov din; v naslednjih letih p* naj bi bil ta rezultat še boljši Nanovo bodo zaposlili 70 delavcev. Tudi s prodajo ne bo težav, saj je že danes večji del proizvodnje, ki je ne bodo predelali doma, prodan. SPREHOD PO METLIKI KRAJANI NAŠEGA LEPEGA MESTA so hudo razvajeni. Nis° zdravi, če se ne pripeljejo * avtomobilom do praga trgovine, mesnice, urada ali samopostrežbe-Pri tem uporabljajo za parkin" prostor pločnike, dvorišča, se malo pa se bodo zrinili v bolj proštom® veže. Pešci si težko utirajo pot me“ pločevino, pod milim nebom pa n* nikogar, ki bi prepovedal take stvari, oziroma poskrbel za ureditev parkirnih prostorov. Sami pa *« čudno, tudi nočejo narediti. PLAKATI Z MRTVAŠKIM.1 GLAVAMI, KAČAMI in podobnimi strahotami so vabili prebivalstvo v kino dvorano na predstavo mednarodnega varieteja V oguljen! dvorani se je potem zbralo nekfl sivih glav, v glavnem pa mladih ljud*> ki so gledali Žaganje živega človeka1 električno žago, prebadanje vratu še druge „grozote“, ki pa i0 vzbudile več smeha kot zaželenega strahu. Vstopnice so bile P° štirideset dinaijev. STANOVALCE HlS NA MESj NEM TRGU je treba pohvali^ Okna njihovih stavb so okrašena * lepimi rožami, na pločnikih pa stflj oleandri v različnih barvah. PJ®’*’ nasprotje novemu naselju, kjer * okna skoraj prazna, če odmislim butice, ki bulijo v sosedovo kuhinj ali spalnico, čakajoč nepomembnega dogodka, ki bo potem slu* posmehu, napihovanju in natolcev® nju. metliški tednik TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 12. IX. PETEK, 8. IX. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 16.40 Šahovski komentar 17.10 POROČILA 17.15 VELIKA PREDSTAVA NA DNU MORJA Po gornjim naslovom bo na sporedu prva od devetih lutkovnih oddaj, ki bodo zaključene celote, pedali bomo parodije na pravljice in pravljične junake, vsebina nekaj oddaj pa se nanaša na vsakdanje življenje. Kot pove že naslov, se dogajanje odvija na morskem dnu, Hed ribami, školjkami, zavrženimi čevlji in zarjavelimi konzervnimi škatlami. 17.30. VRAGOLIJE MAJE SKOW-Ron Glavna junaka poljske nadaljevalke, namenjene mladim, sta Maja, hči dokaj premožnih staršev, in Ariel, fant, ki mu je v otroštvu Umrla mati, njegov oče pa je Poveljnik miličniške postaje. Med Majo in Anelom se razvije prijateljstvo, ki preraste v ljubezen. Dekle tolaži fanta, ki je ljubosumen, ker se hoče oče znova oženiti, Ariel pa Majo, ko se slednja spre z očetom. 18.00 OBZORNIK 18.30 PEVSKI TABOR 78 Za tokratno oddajo so televizijci posneli nastop .moškega pevskega zbora Gorjanci iz Straže, enakega zbora Svoboda iz Bistrice pri Rušah, mešanega zbora iz Žužemberka, mladinskega pevskega zbora OŠ Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični in moškega pevskega zbora Emil Adamič iz Mokronoga. 18.40. IZOBRAŽEVALNA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 IZVOLITE, KAR NAPREJ, zabavnoglasbena oddaja 21.05 RAZGLEDI: ANTIPODI Drugi del oddaje o Novi Gvineji ima naslov Skrivnostni zmaj. Pred desetimi leti so raziskovalci Papue odkrili pleme, ki ni poznalo ne kolesja ne kovine. Znabiti da bodo prihodnja leta prinesla še veliko podobnih presenečenj. Tokrat bomo videli, kako je z napredkom v tej deželi, z napredkom, ki je pogosto tudi boleč, zlasti za živelj bližnjih otokov. 21.45 TV DNEVNIK 22.05 BARETTA Nova nanizanka kriminalnih zgodb bo predstavila detektiva Baretto, ki razvozlava zapletene primere tihotapstva mamil, umorov, izsiljevanj in podobnih nadlog. V primerjavi z drugimi tovrstnimi oddajami je tokrat lik glavnega junaka prikazan na zelo zafrkljiv način. 22.55 POROČILA 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Bistrooki - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portret narodnega heroja Zivojina Niko-liča-Brka - 2Z05 Osorski glasbeni večeri - 23.05 Nove knjige SOBORA, 9. IX. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 *00 POROČILA •®5 PROFESOR BALTAZAR fcanka !/l5 VRTEC NA OBISKU: EN, OVA, TRI, KDO SE VODE NE Boji ®-30 TRINAJSTLETNIKI *°-00 A. Newman: ŠOPEK Z “ODEC O ŽICO J0.50 TRIMSKA TELEVIZIJA ‘1-25 in 15.20 POROČILA ‘5.25 ZEUEZNlCAR: BUDUC-V*OST, prenos nogometne tekme [,•20 TRDNJAVA, risanka J7.30 OBZORNIK 17-45 BENGALSKI TIGER, doku-•“entami film Bengalski tiger je ob sibirskem %u in levu nvečja mačka Ta ^o redka zver živi v bengalskih Pragozdovih na severu Indije. Dokumentarni film jo bo prikazal v njenem življenjskem okolju. Toiej bomo zvedeli veliko zanimivega tudi o življenju v indijskih pragozdovih nasploh. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 F. VIček- V.P. Borovička: BAJTARJA, nadaljevanje in konec 20.55 MODA ZA VAS 21.05 MUPPET SHOW 21.35 ŽELEZNIČAR, film Italijanski film z gornjim naslovom je režiser Pietro Germi posnel pred več ko dvema desetletjema (1956). Železničar sicer sodi med manj znane filme tega režiseija, ki se je proslavil zlasti s filmom V imenu zakona, za mnoge svoje titmske stvaritve pa je dobil velika prizr.anja na filmskih festivuiin. Zgouod filma, ki ga »orno gledali drevi, je na moč preprosta, govori o enoličnem in hkrati nevarnem življenju železničaijev. V središču dogajanja je strojevodja Andree, ki se ponesreči, izgubi službo in se obupan vda pijači Glavne vloge igrajo režiser Germi, Luisa Della Noce, Sylvia Koscina in Carlo Giuffre. 23.25 TV DNEVNIK 23.40 625 - 17.45 Otroška predstava - 19.30 TV dnevnik - 20.00 R. Strauss: Saloma (1. del opere) - 21.00 Feljton: Stana Djurič- Klajn — 21.30 24 ur - 21.40 Poljudnoznanstveni film — 22.35 Športna sobota nedelja, io.ix. i© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 POROČILA ZA NEDELJSKO DOBRO V£R°: DOMAČI ANSAMBLI ž-00 625 Kresovi Kovačevič: KAPELSKI 10.35 VIKING VIKI ,{•00 HUNTERJEVO ZLATO ‘•30 KMETIJSKA ODDAJA ‘•30 ŠAHOVSKI KOMENTAR 3-00 POROČILA Z 00 POROČILA ,'■05 Čudovita leta filma ;-3o Športna poročila ‘'•35 MODA ZA VAS 17.45 MIMINO, film Film z gornjim naslovom je sovjetski režiser Georgij Danelija posnel pred dvema letoma in zanj na lanskem nioskovsekm filmskem festivalu dobil prvo nagrado. Gre za pripoved o Valiku, pilotu helikop-terja v nedostopnih predelih Gruzije. Valik sanjan, da bo postal pilot velikega letala. Zelja se mu izpolni, toda kot pilot na mednarodnih letalskih progah ni srečen ko prej. Njegovo domotožje postane tako neznosno, da se vrne v svojo vas k helikopterju, edini zvezi s svetom. Kajpak se v filmu zgodi še marsikaj, kar mu daje pečat lahkotne, a ne cenene komedije. Glavne vloge igrajo Vahtang Kikabidze, Franze Mkrtčjan in Rusiko Marčiladze. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 P.M. Andreevski: DOLGA POT 20.55 STOLETJA ŽE STOJI CAS NA MASSAPULLI, 2. del 21.25 TV DNEVNIK 21.40 OKROGLI SVET 21.55 DINAMO: CRVENA ZVEZDA, reportaža z nogometne tekme 22.25 ŠPORTNI PREGLED 22.55 POROČILA Športno popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri -21.10 Celovečerni film ^NEDELJEK, II. IX. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 JjjO TV V SOLI: Člani skupnosti, in^ka zadruga, Funkcija celice bT-OO TV V SOLI: Materinščina, i.^nka, Zemljepis ■10 TV V SOLI: Za najmlajše £00 in 16.00 TV V SOLI, ponovi- \Us POROČILA '•2o Čarobna žoga prikupnih pravljic o čarobni žogi ttinogi otroci najbrž še spominja-r^’ ^j so jih televizijci že predvajali &jnalih zaslonih. Tisti, ki so ogled budili, in seveda vsi Ui Ca ln nJe8°' Pestri dolgo I « CUDOV ačasne dni. |jl Ji ČUDOVITA LETA FILMA l 00 OBZORNIK Hl^O POTA SAMOUPRAVLJA- V drugi oddaji poučne nanizanke bomo izvedli marsikaj o samoupravnem združevanju dela in sredstev, katerega nosilci so tozdi. V kolikšni meri je vloga tozdov prišla do izraza v tovarni avtobusov 11. oktomvri iz Skopja, ki združuje tri, po velikosti zelo različne tozde? O tem bo govorila oddaja skopskih televizijcev. 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 G. de Maupassant: OCE AMABLE, drama Dogajanje te manj znane novele pisatelja Gyja de Maupasanta se odvija v revni normandski vasi, osrednji junak pa je starec, oče Amble, ki s sinom živi revno in dolgočasno. Starec se upre sinu Cesaireju, ki hoče na revno kmetijo pripeljati za ženo vaško lepotico Celesto, mater nezakonskega otroka. Sin se po posredovanju vseeno poroči, je šibke narave in trdo delo ga tako izmuči, da mlad umre. Vdova ostane sama z otrokom in sovražnim starcem, ker pa kmetija ne more shajati brez močne moške roke, povabi k sebi Victorja, očeta svojega otroka. Vic-tor res pride, naslednje jutro pa najdejo očeta Amahlcja mrtvega, obešenega na drevesu. Kot že vrsto dru- I© trgovska hiša maximarket Ljubljana l 8.45 TV V SOLI: Člani skupnosti, Ali ste vedeli? , Električna napetost, TV vrtec, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk 14.45 TV V SOLI, ponovitev 17.20 POROČILA 17.25 GLASBENI PEJSAŽI SRBIJE: GORNJA RESAVA 17.55 OBZORNIK 18.05 PISANI SVET: TRANSPORT 18.45 PO SLEDEH NAPREDKA Uvodni prispevek bo govoril o delu raziskovalcev zoofiziološkega laboratorija Inštituta in oddelka za biologijo ljubljanske univerze. Znanstveniki so raziskovali prehranjevalno vedenje morskih zvezd in prišli do veliko novih odkritij. Drugi prispevek bo predstavil vsestransko uporaben traktor, ki so ga izdelali angleški strokovnjaki. Zgodovinski del oddaje bo tokrat izpolnil drugi del filma o razvoju rudarstva. Zvedeli bomo veliko zanimivega o tem, kako so ljudje reševali vprašanja transporta, razsvetljave in podporja. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 DIAGONALE: INDUSTRIALIZACIJA GRADNJE STANOVANJ Znano je, da kljub zastavljenim načrtom v stanovanjski gradnji ne držimo obljub, kar velja za število dokončanih stanovanj in za ceno kvadratnega metra stanovanjske površine. Četudi samo na področju nizkih in visokih gradenj po sposobnostih in uspehih med vodilnimi evropskimi državami, na področju gradnje stanovanj še zdaleč nismo uspeli doseči koraka z vodečimi. Se tako natančna organizacija dela po klasičnem sistemu gradnje ne more zagotoviti primemo nizkega števila delovnih ur za kvadratni meter stanovanjske površine, da bi cena vzdržala primerjavo z razvitejšimi državami. Izhod je korenit poseg v tehnologijo gradnje stanovanj, kar pomeni uvedbo t.i. industrijskega načina stanovanjske gradnje, po katerem se najmanj 80 odst. celotne vrednosti stanovanja opravi na tekočem traku v tovarni, manjši del vrednosti pa odpade na prevoz in montažo na gradbišču. Na ta način že gradijo v tovami Gorenje-Vegrad iz Velenja, kjer so v nekaj mesecih uspeli s celično gradnjo znižati potrebno število delovnih ur za kvadratni meter stanovanja na 50 odst. slovenskega poprečja. O tem uspehu bo govorila tokratna oddaja. 20.35 A. Tolstoj: TRNOVA POT 21.55 TV DNEVNIK 22.10 GLASBA TAKSNA IN DRUGAČNA 22.50 POROČILA - 19.05 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualnosti -20.50 Akcije: Za čistejše mesto -21.05 Znanost: Krivulja ustvarjalnega procesa - 21.50 Muppet show SREDA, 13. IX. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 9.00 TV V ŠOLI: Cedo Priča, Istrski gradiči, Pogovorni bonton 10.00 TV V SOLI: Kocka, kocka, Risanka, Izobraževalni film 16.45 Šahovski komentar 17.15 POROČILA 17.20 DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA Lutkovno nadaljevanko z gornjim naslovom, ki jo je po literarni predlogi Kristine Brenkove zrežiral Mitja Milčinski, otroci že poznajo po prvem predvajanju na malih zaslonih, ponovitev pa bo za mnoge vseeno dobrodošla zabava, saj so lutke po osnutkih Marlenke Stupice nadvse prikupne, domiselna pa je tudi glasba Jožeta Privška. 17.35 POSKOČNA DOMIŠLJIJA 18.00 OBZORNIK 18.10 NA SEDMI STEZI 18.45 OD VSAKEGA JUTRA RA- STE DAN: KUD JOŽE HERMAN-KO Mariborsko KUD Jože Hermanko je po osvoboditvi nasledilo Glasbeno matico. Zaradi požrtvovalnosti amaterskih delavcev so nekatere sekcije prerasle okvir društva in zdaj delujejo kot samostojne ustanove, npr. lutkovno gledališče in knjižnica, glasbena šola pa se je združila s srednjo glasbeno šolo in nastal je Center za glasbeno vzgojo. Te osamosvojitve pa niso nevšečno vplivale ne delo društva, ki danes vzgaja na tisoče Jubiteljev lepega petja, igranja, plesanja ip. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: RACHEL, RACHEL Osrednja junakinja filmske zgodbe, ki se odvija v majhnem ameriškem mestu Manawaki, je priletna učiteljica, ki živi osamljeno v krogu šolskih kolegic in matere. Rachelino , življenje pa se začne zapletati in navsezadnje še pobegne od matere, prijatelja, rojstne hiše, šole, vsega, kar ji je domače. Film je pravcata sociološka študija življenja v podeželskem mestecu, kjer prebivalci ne morejo uskladiti svojih želja z možnostmi, ki so jim na voljo. Po literarni predlogi Margaret Laurence je scenarij napisal S. Stem, film pa je režiral znani igralec Paul Newman, ki se je uspel izogniti pastem, saj bi film, po vsebini sodeč, kaj lahko zdrknil na raven solzave melodrame. Pa ni, k čemur so pripomogli tudi igralci Joanne Woodward, Estelle Parsons, James Olson in Geraldine Fitzgerald. 21.40 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.50 MINIATURE: GO J MIR ANTON KOS 22.00 TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Daljnogled - 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.30 Mehika pod svojim nebom - 23.00 TV dnevnik ČETRTEK, 14. IX. trgovska hiša maximarket Ljubljana I© 8.55 TV V ŠOLI: Člani skupnosti, Kaj je film, Med Istom in Molatom 10.00 TV V SOLI: Francoščina 10.30 TV V ŠOLI: Umetnost, Risanka, Kemija 14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.15 TRINAJSTLETNIKI 17.45 OBZORNIK 18.00 PROFESOR BALTAZAR, risanka 18.10 PLANINE SVETA, dokumentarna nanizanka 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OCI KRITIKE 20.45 RETROSPEKTIVA TV DRAME - I. Torkar: BALADA O TAŠČICI 21.45 NA ZVEZI 22.15 TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Vabilo na potovanje (kviz) - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavna oddaja - 21.15 24 ur -<21.35 Ženska danes PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 8. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za ni^o stopnjo (Tina gre v svet). 9.30 Izglasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znajo in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Dušan Terčelj: Priprave na trgatev). 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (J. Bitenc - B. Lesjak: Čarobna noč v prodajalni instrumentov). 14.25 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansam- i Veseli planšarji. 20.00 Stop 20. 21.15 Oddaja o morju in gih je tudi to de Maupassantovo novelo dramatiziral in posnel kot televizijsko dramo Claude Santelli, igrajo pa Fernand Ledoux, Genevieve Fontanel, Gerard Darrieu, Fernand Berset in drugi. 21.45 KULTURNE DIAGONALE 22.25 TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Vrabec Letko - 18.00 Pravljica - 18.15 Živeti v družini -18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20. Športna oddaja -20.30 Aktualnosti - 21.00 24 ur -21.10 Celovečerni film blom Veseli P°PS pomorščakih. 22.20 Besede inivoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 9. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Sonatini Kozine in Šivica. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Ivan Kranjc: Ali smo čebelje družine dobro pripravili za prezimovanje? ). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Od arije do arije. 15.30 Vedre melodije. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.05 Poletni divertimento. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05 - 4.30 Nočni program. NEDELJA, 10. IX. 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Brane Dolinar: Začarana nogometna žoga). 8.44 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (V. Jero-fejev: In vino veritas). 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Orkester in zbor Mariachi Los Mensajeros. 14.05 Nedeljsko po poldne. 16.00 Zabavna radijska igra (Franček Rudolf: Polž Jože). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (S. Butina: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05 - 4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 11. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Izberite pesmico. ............■; i. li.of r iekaj. stri. 12.30 Kmetijski nasveti ogar nekaj S melodije . 12.10 Veliki revijski /(inž. Slavko Gliha: 80 let Kmetijskega inštituta Slovenije). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš radio. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci. 20.00 Kulturni vodnik. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (M. Ko-čevar-Colarič: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 12. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (L. Suhodolčan: Deček na črnem konju). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jelka Hočevar: Jesensko zatiranje plevela v žitih). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Mozaik zvokov. 18.05 Poletni spored z našimi solisti. 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (M. Miller: Želva Maurocordatos). 21.36 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni pro gram JRT. 23.05 Literarni nokturno (Pindar: Ode). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05 - 4.30 Nočni program. SREDA, 13. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Korošec: S časom zadnje košnje lucerne daljšamo njeno trpež-nost). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslu žici čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in Sisma (V. Sklovski: Spomini na ostakoviča). 18.05 Mladi mladim. 18.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (L. Kostič: Prometej). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05 - 4.30 Nočni program. ČETRTEK, 14. IX. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za vi$o stopnjo (Čajkovski: Serenada za godala, 1. del). 9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo!. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetgski nasveti (inž. Stefan Oštir: Napake mleka in njihov vpliv na predelavo). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Pesmi Josipa Slavenskega. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Enajsta šola. 15.30 Paleta ritmov z ansambli. 18.05 Bizet in Čajkovski za prijetno popoldne. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (E. Rotterdamski - M. Šuklje: Hvalnica norosti). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Mali koncert Debussyievih skladb. 23.05 Literarni nokturno (M. Kranjec: Proza). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program. tedensK6le Četrtek, 7. septembra — Regina Petek, 8. septembra - Marija Sobota, 9. septembra — Petre Nedelja, 10. septembra - Niko Ponedeljek, 11. septembra - Helga Torek, 12. septembra - Silvo Sreda, 13. septembra - Lipe Četrtek, 14. septembra - Zdenko LUNINE MENE 10. septembra ob 04. in 20 min.: prvi krajec lEJI US BREŽICE: Od 8. do 9. 9. ameriški barvni film „Santi.“ 10. in 11. 9. angleški barvni film „Goldfinger“. 12. in 13. 9. ameriški barvni film „Romanca na obali". KRŠKO: 7. 9. ameriški film Hindenburg - zadnji Zeppelin". 9. in 10. 9. ameriški film ..Maratonec". 13. 9. italijanski film ,,Homo eroticus" 14. 9. ameriški film ..Francoska zveza št 2“. MOKRONOG: 9. 9. film ..Ljubezensko življenje Budimira Trajkoviča". NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 8. do 10. 9. ameriški barvni film • ..Novembrski plan". 11. 9. madžarski barvni film — risanka ..Gosji pastir Matija". Od 12. do 14. 9. ameriški barvni film ..Hello Dolly“. RIBNICA: 9. in 10. 9. ameriški barvni film ..Trije kondorjevi dnevi". SEVNICA: 9. 9. film ..Policija nekaj prikriva". 13. 9. film „Kdo ste, fantomi? “ TREBNJE: 9. in 10. 9. kriminalni film ..Žaoka". OB SLUŽBO DOBI Gostišče ..HENČKOV DOM" na Dobravi, Novo mesto, išče samostojno kuharico. Hrana in stanovanjc v hiši. Oglasite se v petek, soboto ali nedeljo dopoldan v gostišču. IŠČEM VARUHINJO za varstvo enoletne hčere na domu. Pokličite na telefon 23-996 (popoldne) oziroma na naslov Gedl, Ragov-ska 9, Novo mesto. SPREJMEM VAJENKO brivsko-frizerske smeri. Frizerski salon Darovec, Gor. Straža 7a. DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA ali priučenega delavca, sprejmem takoj. Stanovanje zagotovljeno, plača po učinku. Jože Lavrenčič, dimnikarstvo, 65271 Vipava 292. SPREJMEM DEKLE, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaje, se izučila, zaposlila. Ji pomagam. Resne ponudbe pošljite na naslov: Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana. FANTA, SOLE PROSTEGA, ali starejšega, poštenega, nealkoholika, ki bi oskrboval konje in ki je vajen kmečkih del, iščemo. Vsa oskrba v hiši. Pismene ponudbe pošljite na: Šinkovec, Visoko I, 64220 Škofja Loka. KLJUČAVNIČAR ALI AVTOKLEPAR z odsluženim vojaškim rokom in nekvalificiran delavec z c željo za priučitev dobi zaposlitev takoj. Avtokleparstvo in ličarstvo, izdelava prikolic in kljuk Stane Pustavrh, Leskovec 181 pri Krškem telefon 71-367 ali 71-463. STANOVANJA NUDIM NAGRADO 2.000 ND osebi, ki bi mi našla stanovanje ali sobo z možnostjo kuhanja v Novem mestu za zakonski par brez otrok. Naslov v upravi lista (3131/78). ODDAM opremljeno sobo dvema študentoma. Naslov v upravi lista (3150/78). DEKLE IŠČE opremljeno in ogrevano sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3162/78). ODDAM sobo fantu. Naslov v upravi lista (3143/78). IŠČEM SOBO in kuhinjo ali sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam lahko tudi vnaprej. Marja Bregar, Bršlin 4 (železniški blok), Novo mesta EVA majhi sanitarijami in (dač Naslov v upravi lists PRODAM MERCEDES 280 SE, letnik 1973 in 850 šport coupe, letnik 1970. Zdravko Robek, Dobruška vas 29, 68275 Škocjan, telefon 85-218. PRODAM MOPED na štiri prestave, registriran do marca 1979. Alojz Vene, Štrit 18, 68276 Bučka. AUSTIN 1300, letnik 1971, dobro ohranjen, prodam. Dr. Vodnik, Volčiceva 19, Novo mesto. PRODAM TRAKTOR MAN 25 KS, letnik 1962, s kosilnico in dvo-brazdnim plugom, cena 35.000 din. Anton Enčimer, Cisti breg 3, Šentjernej. PRODAM VW 1200, letnik 1975. Ignac Ferkolj, Dobravica 23, Šentjernej. PRODAM ŠKODO, letnik 1974, registrirana do maja. Franc Povše, Klenovik 7, Škocjan. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1976. Ogled v popoldanskem času na naslov: Viktor Potočnik, Otovec 13, Črnomelj. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1975. Informacije na telefon 84-900. Drago Durič, Šmarješke Toplice. PRODAM AUSTIN 1300 DELUX, delno na kredit. Ragovska 14/10. PRODAM FIAT 850, registriran do julija 1979, za 18.000 din. Naslov v upravi lista (3163/78). PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1972, po ugodni ceni. Oglasite se pri Luzar, Vrh 3, Šentrupert. PRODAM MALO rabljen traktor NUJNO IŠČEVA majhno stanovje s jlačava vna-lista (3183/ vnaprej. 78). ZETOR 42, 340 delovnih ur. Alojz Junc, Gorenja vas, Šmar-jeta. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1973, v voznem stanju, neregistrirano. Gor. Straža 117 pri Novem mestu. PRODAM odlično ohranjen AM1 8, letnik 1972. Nad mlini 4, telefon 21-602. RENAULT 6 poceni prodam. Niko Golob, Ragovska 6, Novo mesto, telefon 22-270. PRODAM R 4, letnik 1974 in kombiniran skobelni stroj. Ježe Gal, Orehovec 48, Kostanjevica na Krki. PRODAM FIAT 124 special T. Matija Kren, Dilančeva 5, Novo mesto. PRODAM Z 750, letnik 1975. Albin Kužnik, Dobindol 15, Uršna sela. PRODAM FIAT 850, registriran do avgusta 1979. Naslov v upravi lista (3181/78). PRODAM Z 750, letnik 1970 7a 8.000,00 din, in Tomos sprint 50 kub. za 10.000,00 din. Andrej Grmovšek, Pavlinov hrib B/2, Trebnje. PRODAM ZASTAVO 750. Franc Mariin, Maistrova 7, Novo mesto. PRODAM FIAT 750, letnik 1974. Paderšičeva 21, Novo mesto. PRODAM OPEL KADET, letnik 1970. Milan Zajc, Mima peč 32, 68216. POCENI PRODAM osebni avto Renault 12, leto izdelave 1972. Telefon 068-71-367 ali 71-463. PRODAM RENAULT 4, letnik 1966. Telefon 71-463. BREZHIBNO ZASTAVO 750 z ležalnimi sedeži prodam. Pfaff, Glavni trg 32, Novo mesta PRODAM FIAT 1100 v dobrem stanju z nekaj rezervnimi deli, registriran do julija 1979. Telefon 61-083 Fanika, Brežice popoldne. UGODNO prodam Renault 6, letnik 1970. Informacije po telefonu 84-915. RENAULT 4, letnik 1973 prodam. Informacije na telefon 22-152/32 dopoldan, 85-109 popoldan. Ogled v soboto. Boris Šepetave, Otočec 71. PRODAM PRODAM diatonično harmoniko znamke Hohner B, Es, As duri. Branko Grmšek, Dobeno 1, Brežice. UGODNO PRODAM omaro in sedežno garnituro. Slavko Gradišar, telefon 23-222 (kliči od 15. ure dalje X UGODNO PRODAM spalnico z žimnicami in vzmetnicami Naslov v upravi lista UGODNO PRODAM dve otroški postelji Boštjan -p ogradi in čmo- ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage žene, mame, stare mame, tašče,svakinje in tete MILKE BADOVINAC roj. Klemenčič se najiskreneje zahvaljujemo zdravstvenim delavcem in osebju kirurške bolnice v Novem mestu, ki soji lajšali bolečine in se trudili v zadnjih dneh njenega življenja. Iskrena hvala vsem, ki so nam kakorkoli ... w . * i « « ■ • • * i t V ’ J __I ! i ^ 1 M._ . ^ Im n • 4 da i r *nl/A trni i IrAm čtnui Iti izrazili sožalje in delili z nami bolečino, darovali toliko vencev in cvetja ter se v tako velikem številu . • V... • I. . ry I • •__________________ m .ni-a/lnm in nriiotoliom 7(1 L"1 L'r č n r> L’o I i nn moi* Sodja za tople poslovilne besede pr žalostinke in župniku Hrnjaku za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakomur še enkrat hvala. Žalujoči: mož Peter, Hčerka Vera z družino, sinova Peter z družino in Milan ter drugo sorodstvo. Jugorje, 30. avgusta 1978 Motorna vozila PRODAM RENAULT 4, letnik 1975. Informacije vsak dan od 18. do 20. ure na telefon 068-23-401. PRODAM TRAKTOR HANOMAG 18 KS s koso, plugi in remenico. Pinterič, Arnovo selo 21, Artiče. PRODAM ŠKODO de Luxe 100, letnik 1976, prevoženih 7.000 km. Lipovec, K Roku 32, Novo mesto. PRODAM KOSI'NICO BCS in manjšo traktorsko prikolico. Anton Berus, Srednji Globodol 6, Mima peč. PRODAM ŠKODO v nevoznem stanju, letnik 1967, ali po delih. Janez Fink, Smolenja vas 28, Novo mesto. ŠKODO po delih in klavirsko harmoniko prodam. Štrbenc, Šegova 11, Novo mesto. - PRODAM PUHALNIK TAJFUN in 12-colsko garnituro. Jože Rupar, Goriška vas 7. Škocjan. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 22. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba žena, mamica, hči, sestra, nečakinja DUŠKA GRLICA roj. MEDLE, strojna šivilja iz Paderšičeve ul. 15 v N. mestu Prav iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste z nami ob težkih trenutkih sočustvovali in nam izrazili —■-— •" ™v velikem številu pospremili na zadnji | trenutkih sočustvovali in nam izrazili sožalja. Hvala vsem, ki ste ji podarili vence in cvetje ter jo v tako nji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma Novoteksa in Krke za podarjene vence in drugo pomoč, tovarišem Tinetu Filipu, sosedoma Mrharjevi in Stibriču za tople poslovilne besede pri odprtem grobu. Srčna zahvala tudi župniku Vrtačniku in proštu Lapu za opravljeni obred, posebno še za govora ob krsti oz. grobu. Se posebno se zahvaljujemo bivšim sošolcem, ki ste jo ohranili v tako lepem spominu in to izrazili ob slovesu. Zahvala gre tudi zdravnikom in strežnemu osebju kliničnega centra - hematološkega oddelka Ljubljana in obratnemu zdravniku Novoteksa za skrb in nego, ki ste ji jo posvečali. Vsem in za vse še enkrat prav prisrčna hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerkica Klavdija, mama Pepca in oče Franc Medle, sestra Joža Kavšek z družino, tete Tončka Vrečič, Angelca, Nežka in bratranec Franc Medle z družinami ter drugo sorodstvo. KUPIM trajno žarečo ali železno peč. Ponudbe s ceno na naslov Medic, Jelševnik, Črnomelj. KUPIM rabljen gumi voz 13, 14 ali 15 col. Kranjc, Male Brusnice 9, Brusnice. belo televizijo. Avgust Košak, Ločna 16, Novo mesto. UGODNO PRODAM diatonično harmoniko C, F, B Melodija. Anton Šuštarič, Prilozje 6, 68332 Gradac. PRODAM KOSILNICO Moto Be-nasi, dobro ohranjeno, primerna za hribovite terene. Jože Kmetič, Dol. Boštanj 50, Boštanj. PRODAM elektromotor „Radc Končar" v dobrem stanju. Ivan Dobcrdrug, Prečna 30, Novo mesto. UGODNO PRODAM trajno žarečo peč Emo-Plamen in spalnico. Potov vrh 53/a, Novo mesto. PRODAM plemensko kobilo, staro 6 let. Franc Slak, Dečja vas 5, Trebnje. PRODAM ALI DAM v najem garažo za osebni avto na Zagrebški cesti 8 v Novem mestu. Kranjc, Male Brusnice 9. PRODAM večio količino naravnega medu. Informacije v popol-dnaskem času Rangus, Šentjernej 157. PRODAM nov globok otroški voziček z blazino za dvojčke za 1.600 din. Anton Stare, Semič, novi blok B. PRODAM rezervne dele za NSU 1200. Pilič, Ivana Roba 38, Novo mesto. PRODAM harmoniko Železnik Cis, Fis, H in orgle Tiger. Jože Maver, Dol. Nemška vas 7a, Trebnje. PRODAM kabinetni šivalni stroj Mirna-Veritas, cik-cak. Močnik, Prečna 2, Novo mesto. PRODAM otroški voziček za dojenčka. Nad mlini 48, Novo mesto, ali telefon 22-107. PRODAM hrastov ploh, dolžina 2,40, debelina 61 X 30, primeren za preše. Anton Golob, Sela pri Šentjerneju. UGODNO PRODAM suha bukova drva. Naslov v upravi lista (3166/78). PRODAM kobilo, staro 9 let, težko 500 kg. Jože Miklič, Lokve 5, Dobrnič. PRODAM silos kombanj „Goettin-gen" in samonakladač. Informacije na telefon 61-725. PRODAM dobro ohranjeno hladilno skrinjo v brezhibnem stanju. Cilka Prosenik, Kidričeva 7, Trebnje. kupim KUPIM zidani vikend med Zagrebom in Novim mestom (Šmarješke Toplice). Podrobne ponudbe s ceno pošljite na naslov Hu-sak, Lenjingradska4, Zagreb. KUPIM VW poltovomi, lahko karamboliran ali nevozen. Naslov v upravi lista. (3179/78). KUPIM prednje zunanje blatnike za škodo 100. Naslov v upravi lista. PRODAM HIŠO na Malem Slatniku, dograjeno do tretje faze. Informacije Partizanska 7, Novo mesto. GOZDNI PARCELI št 287 in 316/3 K O. Gotna vas v izmeri 11.998 m2 in 9.175 m2 prodam. Škerlj, Novo mesto, Karlovška 20. PRODAM stanovanjsko hišo v bližini železniške in avtobusne postaje. Ogled v soboto in nedeljo. Franc Zupančič, Bistrica 26, Šentrupert. PRODAM tri parcele (skupno 1 ha 20 arov) primerne za gradnjo vikenda ali hiše v Novem Zabu-kovju pri Šentrupertu. Marija 2ur, Heroja Maroka 8, Sevnica, ali telefon 81-306 do 9. ure dopoldan. ^OBVESTiLAl VINKO PLANKAR, TVradio servis. Novo mesto, Pod Trško goro 44 (Mačkovec-ob avtocesti), telefon 22-631, obveščam, da sem odprl delavnico za popravila radijskih in TV sprejemnikov. Posebej obveščam lastnike Iskrinih aparatov, da imam Iskrin servis za popravilo vseh akustičnih (radio,TV,gramofonov) aparatov v garancijskem roku. OBVEŠČAM cenjene stranke, da vršimo servise na oljnih gorilcih in jih tudi montiramo. Servis CTC oljnih gorilcev, gospodinjskih aparatov in hladilnih naprav ANTON VRŠCAJ, KOLODVORSKA 56, ČRNOMELJ, telefon 76-073. mn LfCt^ BS voznika rdeče STANKO JARC z Mirne 4, Jožica Udovč iz Tržišča 30 in Štefka Krevs, Dol. Ponikve, prepovedujemo vsako krajo premičnin, sekanje drv in delanje škode na naših parcelah na Brezovici št. 6. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. 101, ki je bil očividec nesreče dne 22. aprila ob 19,15. v križišču Žabja vas, da se javi na na- C ČESTITKE J slov v upravi lista. Oblečen je bil v bel pulover z V izrezom. POROČNI PRSTANI! Darilo po najnovejši modi Vam izdela zlatar na Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!. Dragemu sinu SLAVKU F RANČI' CU iz Cadraž, ki služi vojaški r°* v Mostarju, čestitamo za njega* dvajseti rojstni dan. Da bi b1! zdrav in vesel in da bi se čimp^l vrnil domov, mu iz srca želj0 mamica, ati in stara mama. EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO objavlja razpis za šol. leto 1978/79 za vpis v: 1.) 2.) 1. RAZRED POKLICNE ADMINISTRATIVNE ŠOLE — oddelek za izobraževanje ob delu, 3. RAZRED UPRAVNO ADMINISTRATIVNE ŠOLE — oddelek za izobraževanje ob delu (za absolventke poklicne administrativne šole). Prošnjo, kolkovano s kolekom za 4,00 din, je treba vložiti najkasneje do 15. septembra 1978 in priložiti: 1.) spričevalo 8. razreda osnovne šole (za poklicno administrativno šolo), spričevalo o opravljenem zaključnem izpitu na poklicni administrativni šoli (za 3. razred upravno administrativne šole), izpisek iz rojstne oz. poročne matične knjige, potrdilo o zaposlitvi, izjavo glede financiranja šolnine. Sestanek vpisanih slušateljev bo 20. septembra 1978 ob 16. uri za poklicno administrativno šolo in ob 17. uri za upravno administrativno šolo. Vpisovanje v 2. in 4. letnik ekonomske šole — oddelek za izobraževanje ob delu bo 21. septembra 1978 ob 16. uri. 2.) 3.) 4.) 5.) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame HELENE ŠUKLJE iz Brezovice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo ljubili, pospremili na njeni zadnji poti in vsem, ki ste z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se tudi tovarni Beti. Žalujoči: otroci z družinami. DOLENJSKI LIST Časopisno založniško podjetje DOLENJSI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje. , IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. . UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja> Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Pn-loge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Mark0 Kunc. « IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - ** inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. usUeM“| druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun-52100-620-107-32000-009-8-9. . OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določen* strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na Pf” strani 250 din. — Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljAP beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklic* cenik št. 9 od '........................ informacije IS SRS ■ Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklic® 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata » SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za DolenjsK* list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu-52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulic? talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 6800' Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611. Ne na10 čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, run}* , prelom: ČŽP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Lju ska pravica, Ljubljana. _________ ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega sina, brata, strica CIRILA MURNA Sp. Vodale 15, Tržišče se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izkazano pomoč, vsem, ki so darovali cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevcem, godbi na pihala, Metalni Krmelj, Jutranjki Sevnica, govornikoma za poslovilne besede ter župniku za obred. Žalujoči: mama, sestra, brata Tržišče, Sevnica, Bad Waerishofen V SPOMIN Leto je minilo, mi pa še vedno ne moremo verjeti, da te ne bo več med nas, naš dragi mož in ata STANISLAV ŠUMEJ iz Veniš pri Leskovcu V naših srcih boš ostal nepozaben. Žalujoči: vsi tvoji. ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta ANICA TURK iz Škrjanč št. 1 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojnico v tako velikem številu pospre: li n 1 — Ar 1 ntm MaioIi mili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljiuemo dr. Lavu Moreli in osebju visceralnega oddelka splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin. Iskrena zahvala župniku in ostalim duhovnikom in osebju visceralnega oddelka splošne lajšanje bolečin. Iskrena zahva' za opravljeni obred ter pevcem Žalujoči: sestre in brat ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 65. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, tast m stari oče JOŽE ŽUNIC Dolenja vas 11 pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom m znancem za pomoč, tovarni Belt ter duhovnikoma in pevki za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi rA ZAHVALA Ob tragični, nepričakovani in težki izgubi našega dragega sina, brata, nečaka, prijatelja, ki je tragično preminil na Hrvaškem v komaj 23. letu starosti JOŽETA GRABNARJA iz Cikave pri Trebelnem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam ob tem težkem udarcu stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, mu darovali toliko vencev in cvetja Najlepša hvala bližnjim sosedom, posebno pa Cvetanu, ki je skrbel za tako lepo or^nizacijo. Hvala gasilskemu društvu Velika Strmica, Štatemberg, Trebelno, Mokronog in Zbure za tako lep sprevod do njegovega zadnjega počitka, pevskemu društvu Trebelno, Mladinskt organizaciji za poslovilne besede pri odprtem grobu. Posebno zahvalo smo dolžni tovarišu Slavku Vidmarju za vso požrtvovalnost in župniku za tako lepo opravljeni obred. Žalujoči: ata, mama, sestra Joži z možem Savotom in sinčkom Sandijem, brat Lojze z družino, brat Tone in sestra Milka ter njegova Mihelca in vsi njegovi sorodniki in prijatelji. Trebelno, 27. avgusta 1978 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drag; mame IRME MOLJK » zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, darovane vence in cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala Iskri Semič in TTKS Črnomelj za podarjene vence. Posebno pa se zahvaljujemo vsem njenim sostanovalcem, ki so nam biti v pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tov. Grdešičevi za poslovilne besede in tov. Škofovi za organizacijo pogreba Vsem še enkrat naša iskrena hvala! Njeni: Franci z ženo Ivanko, vnuka Matjaž in Alenka. 1 m ZAHVALA Ob nenadni, prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica IVANA GRGURIČA iz Vasi 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sorodnikom, ki so nam v tej hudi nesreči pomagati in nam izraziti sožalje. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Vas-Fara za organizacijo pogreba, ZZB NOV Vas-Fara, govorniku poletja Varnost Kočevje, zdravstveni postaji Vas ter kočevski godbi. Žalujoči: žena Katica, hčerka Ana, sin Ivan, sestra Ivanka, nečakinja Ivankica z družino ter nečak Drago. IZ BktZIŠKf PORODNIŠNICI V času od 29. 7. 1978 do 5. 8. 1978 so v brežiški porodnišnici rodile: Danica Suša iz Brežic - dečka, Marija Kos iz Ceija - deklico, Darinka Gričar s Senovega - Radenka, Marija Kapel iz Strunjana - dečka, Marica Cetizič iz Klokočevca -Martino, Ana Kozolec iz Mrzle Planine - Darinko, Mirjana Radovanič iz Kostanjevice - Kristino, Biserka Soič iz Samobora - Andrejo, Štefanija Komočar iz Mihalovca - Erika, Anica Drenovec iz Malega Kamna -Natašo, Nada Herger z Otoka -Tomico, Gina Marinkovič iz Miha-novič dola - Marijano, Marija Kodeh iz Drušč - dečka, Jožica Černetič iz Pavlove vasi - deklico, Terezija Krošelj z Okljukove gore -Janka, Dragica Matijaščič iz Otru-ševca - deklico, Metka Setin iz Samobora - Ivana, Blaženka Golubič iz Orešja - Katarino, Božena Bogovčič iz Breganskejp sela -dečka, Biserka Suflaj iz Hrastinc -dečka V času od 5. 8. do 12. 8. 1978 so v brežiški porodnišnici rodile: Anlri-ca Dojčič iz Cetin - Snežano, Ljubica Filipič iz Sevnice - Tonija, Marija Kerin iz Gornje lepe vasi - Janjo, Jelka Šetinc iz Bojsnega - Tanio, Pavica Bošnjak iz Podvrha - dečka, Burda Fresl iz Samobora - Željka, Zdenka Jurkovič iz Kloštar Ivaniča - Igorja, Milka Koščica iz Rud -Silvio, Sonja Matica iz Brežic - Stašo, Majda Soba iz Raven - Polonco, Liljana Puhalo iz Katinčvice - Ivano, Ana Poljanec iz Risvice - Marino, Angelica Rakič iz Brežic - Nenada, Magdalena Prah iz Skopic -dečka, Nevenka Boškovič iz Brežic - Uroša, Irena Zvegen iz Krškega -dečka, Milica Jakopanec iz Bobovi-ce - Sanjo. ČESTITAMO! V tem času je pri nas umrla: Ste-fica Prosinečki - gospodinja, borka iz Prosinca, stara 53 let K V času od 19. 8. do 26. 8. so v b ežiški porodnišnici rodile: Antonija Šoln s Senovega - dečka, Josipa Samadžija iz Strmca - Roberta. Majda Zupan iz Podgorja - deklico, Jožefa Pompe iz Sevnice - Iztoka, Ivanka Skoda iz Pečja - Barbaro, Veronika Urbanč iz Brežic - Sebastijana, Dragica Pšeničnik iz Piršen-brega - Mihaelo, Marija Kosem iz Mosteca - deklico, Antonija Lapuh iz Cmca - Brigito, Martina Zorič iz Krškega - Gorazda, Zora Fr kan ec iz Kraja Gornjega - Zorana, Ivanka Žerjav iz Trnja - Vinka, Ljubica Zitkovič iz Kladja - deklico, Jožefa Vogrinc iz Kapel - Dejana, Milka Račič iz Krške vasi - Rebeko, Mari- Runtas z Otoka - Rana ta, Marina abekovič iz Rud - Nives, Ema Savnik iz Pesjega - deklico, Marija Smrekar iz Trnja - deklico, Alojzija Belovari iz Pišec - Aleksandra, Marijana Poslek iz Gredic - Daria, Josipa Orajič iz Gredic - deklico, Jasna Turkovič iz Brdovca - deklico. - V času od 26. 8. 1978 do 2. 9. 1978 so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Sibilja iz Brežic - Janjo; Silvana Lubej iz Bojsnega - Igorja; Danica Jukič iz Hrastine - Natalijo; Ladislava Ferlin iz Dol. Leskovca -deklico; Tatjana Lipar iz Brežic -Matejo; Slobodanka Cekrtič iz Krškega - dečka; Li ija Krošelj iz Jesenic na DoL - dečka; Olga Lapuh iz Črnca - deklico; Olga Černetič iz Pokleka - deklico; Rezika Swkoianja iz Bizeljskega - deklico; Milena Pšeničnik iz Slogonskega -Miho; Jela Ivani iz Domaslovca -dečka; Irena Stanič iz Jereslavcev -Natašo; Jadranka Kupres iz Samobora - dečka in Marija Rašovič iz Brežic - Mojco. ČESTITAMO! »Dolenjski list« v vsako družino IIHinniHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiHiiiuiiniiiiiMiiiiiHiiiiiiiiuiiiuiiiiiMiiiniiiiiiiiiniHiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiniiiiiimiiiiHiiiiiiwiuiiiHiiiiHiiiiiiuiiHiiimiiiiiiniHiiiiuiiiiiwiiiiiiimiiiiniiiiHHiiiiiuiinniiiiuiuiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiii m Zofka kveder NA KMETIH [H T Tudi nekaj bajtaijev se je pridružilo pivcem. arn se je stezal vaški četdjar Štefe v mastnem m predpasniku, golorok in zamazan; j**uo dlje je kričal čednik Jože prav tako, ka-,0r bi bil vaški župan, in prav res, tam poleg ^tičeta se je čeperil berač Miha in oblastno Nalival kozarce. , Miha je bil pijan kakor vsi drugi in še malo Kričal je, kakor bi ga kdo odiral. Čez ah je popival v sosednjih vaseh, zdaj pa ga je aaneslo semkaj. Žganje mu je smrdelo iz ust in **r8ana suknja se mu je vihravo opletala okrog SuWh pleč. Lenče ga je že nekajkrat sunil pod rebra, naj se pobere od mize, a on ni slišal prav htc. . Zdaj se je Pavlovec spet prigugal nazaj. Se-?el je prej med Lenčetom in Jurjevcem, prav ^hi, kjer je zdaj oblastoval berač Miha. »Kaj pa ti delaš tukaj pri mizi, cunjasto be-*^e ti!“ je zakričal in sunil Miho v hrbet, j Ta je malce zaječal, hudobno pogledal ^Pod strganega klobuka, a umaknil se ni. »No, ah bo kaj, mrcina!" In §e enkrat mu je pritisnil pest med rebra Herač je postal togoten. „Pusti me, kaj me drezaš! Kaj sem ti pa naredil?!“ „Jaz ti že dam sedeti pri naši mizi! V tem hipu se mi pobereš!" A Miha se ni pobral, zato ga je Pavlovec prijel od zadaj čez pas, ga tebi nič meni nič prevlekel čez klop in ga nemilo treščil ob tla. Toda v tistem hipu je bil berač pokonci. Skakal je, kakor da ga je obsedel hudi duh, zamahoval, preklinjal in grozil. Kmetje so spočetka udarili v smeh. Ko je pa jel Pavlovec neusmiljeno udrihati po mali sključeni beračevi postavi, ko ga je udaril po ustih, da se mu je pocedila kri, vmešali so se in ju razdvojili Pavlovec je še vedno smejaje pretil beraču, Miha pa si je togotno brisal kri z obraza. »Čakaj, čakaj ti! Kaj pa si, da se tako repenčiš; sram te bi bilo, sram!" je kričal. Pavlovec je hotel spet skočiti nadenj, pa so mu kmetje zabranili. Miha pa je kričal dalje: „Ha, ha, le glejte ga, le! Seve, on lahko popiva. Kaj bi ne, saj mu žena služi denar! O, mladi Reich dobro plača!" »Čakaj, ti pes, jaz ti dam," ie rohnel Pavlovec in kmetje so ga pridrževali le s silo. Nekaj drugih je prijelo berača in ga pehalo proti vratom, a le-ta je še vedno kričal: »Kaj bo mene pretepal, kaj! Nase naj gleda! Na bobnu je že bil, zdaj ima pa denarja kakor peček! Na ženo naj pazi, na ženo!" Nekdo mu je s silo hotel zatisniti usta, a berač je odrinil roko in vpil: „Sai sem videl, kako je šel mladi Reich zjutraj od nje! Ha, ha! videl sem ga na svoje oči! In če Pavlovec ne ve, naj vpraša ženo! Že-no... Gledal je skozi vrata in še na cesti klical in preklinjal. Pavlovec je stal ves bled za mizo. Bil je strašen videti Prsi so se mu razburjeno dvigale, oči so se mu svetile in okrog ust so se mu prikazovale bele pene. Vsi okrog njega so se umaknili, ker so vsak trenutek pričakovali izbruha njegove jeze. In res je prijel za poln »Štefan" in ga treščil ob mizo, da so črepinje daleč odletele in da je vino pljusknilo kvišku. Nato se je zasmejal in nakrat dejal čisto mimo: „Ej, pijmo ga, zdaj pa plačam jaz! Tisti vrag bi me res kmalu ujezil!" »Samo da ga dobim, samo da ga dobim!" je kričal nato razvnet in pretil krog sebe. Hkrati se je spet umiril. »Eh kaj, same neumnosti! Pijmo rajši! Ej, oštir, dva,Štefana* na moj račun!" Počasi so se ljudje nekoliko umirili; bilo je čuti smeh in veselo trkanje kozarcev. Pavlovec je postal čudno tih. Neprenehoma si je nalival kozarec in pil Za druge se ni menil Nenadoma je vstal in odšel venkaj, ne da bi bil kdo opazil njegov odhod. Težko je stopal po cesti, opotekal se zdaj v to, zdaj v ono stran in obstajal, polglasno mrmraje s seboj. »Posvetim jima, posvetim!" je godrnjal in se počasi bližal svoji hiši Bila je že trdna noč, v vasi je bilo vse mirno. Oprezno se je priplazil na vrt. Iz hišnih oken se je svetih luč. Pristopil je k oknu, a v hišo ni mogel videti, ker so visela pri oknih majhna rdeča zastirala. Počasi se je tipal k drugemu oknu. Pri strani je bila majhna špranja, ki je rdeče zagrinjalo ni zastiralo. Pazno je gledal noter. Stresel se je. Pri vratih je slonela puška in na mizi je ležal klobuk, kakršne nosijo lovci. Hipoma mu je završelo v glavi. Težko je sopel in pot ga je oblival. Potem se je tiho splazil k skednju, odrinil zapah in natlačil velik koš sena. Vlekel ga je k hiši in ga stresel pred vrata. In spet je šel nazaj in spet je privlekel sena. Smejal se je tiho in hudobno in nosil, nosil okrog hiše pod okna, na vogale in rahljal in popravljal in nato je šel k hlevu, kjer so bile zložene trske in drva. Vzel je veliko trsko, vžgal jo in tekel z njo krog hiše, povsod se dotikaje sena. V hipu so visoki plameni vzplapolali proti nebu, skočili na slamnato streho in se lizaje objemali na slemenu. »Ogenj, ogenj!" In iz hiš so drveli ljudje. Pavlovčeva hiša je gorela v plamenu in zdaj se je vžigal tudi že skedenj. Visoko v meglah se je lovil ogenj in slikal krvave odseve na nočno neba Pavlovec je divje skakal okrog hiše. Njegov grozničavi smeh se je strašljivo mešal med prasketanje ognja. Nekaj mož ga je prijelo in zvezalo. Bil je okrog sebe kakor besen in se krohotal daje strah pretresal ljudi. Nekdo je zavpil: »Menda je nekdo v hiši Jok se čuje in krik!" Metali so vodo v okno, kjer so se pokazale začmele sence ljudi In zdaj se je nekdo zavihtel čez goreče okno in potem še eden. Obležala sta na vročih tleh z gorečo obleka Z drogovi soju potegnili proč in ju pogasili Bila sta Pavlovčevka in Reich. Vsa opečena sta bila, a živa in pri zavesti Ona je držala majhno ožgano truplo v rokah. Bil je Tonček, a že mrtev. Takoj za njima je skočila dekla iz gorečega podstrešja. Tudi ona je bila vsa ožgana in pri padcu si je revica zlomila nogo. Pogorela je hiša in za njo skedenj in hlev. Gasili so vso noč in le z največjim naporom so ubranili, da se ni vžgala vsa vas. Pavlovca so poslali v norišnico, kjer je kmalu umrl. Delirium tremens, so dejali zdravniki. Pavlovčevka je padla popolnoma. Vdala se je pijači in znana je daleč naokrog kot nemajhna pijanka. Ljudje se je ogibljejo, ker je postala surova in hudobna. Mladi gospod Reich pa se je nekje na Nemškem - bogato oženil. KONEC Izkušnje da življenje „Za zlorabe uradnega položaja, zapravljanja družbenih sredstev in časa, za malomarnosti pri delu sem zelo občutljiv," je sam o sebi rekel Franc Jordan iz Šentjerneja. „Kadar naletim na take stvari, poskočim s kritiko ko gad in to mi nekateri zamerijo," je nadaljeval v značilni pojoči šentjemejski govorici, v katero se rada prikrade kakšna hrvaška beseda Ne more skriti, da ima za seboj dolgoletne vojaške in poveljniške izkušnje. Komaj štiri leta je, kar se je vrnil v rodni Šentjernej kot ptič, ki se vrača v stare kraje. Tu je zrasel, okoliški svet spoznaval na paši ali pri kmečkem delu. Sele devetnajst let mu je bilo, ko je bister kmečki fant spomladi 1942 odšel v partizane in s tem obrnil najvažnejši list v zgodovini svojega življenja. „V partizanih sem bil na raznih položajih in dolžnostih od borca do namestnika komandanta Bazoviške brigade in komandanta bataljona. Marsikaj sem izkusil, pa vendar mi nekako največkrat misli zaidejo k poti, ki smo jo opravili peš iz Cepovana pri Metliki do Beograda čez kos madžarskega ozemlja, kjer so bile hude borbe V Metliki sem bil v oficirski šoli, od tam pa so me s skupino drugih konec decembra 1944 poslali v Beograd v Titovo gardo. To je bila največja čast, ki sem si jo lahko želel Iz Bele krajine smo šli na božični dan 1944, v Beograd pa prišli 25. januarja 1945." Po vojni je Franca Jordana najbolj veselilo letalstvo. V tej stroki se je izšolal, na to pa osemnajst let opravljal dolžnost komandanta letališča. Razrahljano zdravje za tako naporno službo ni, leta pa se tildi ne vračajo, zato je enkrat za vselej slekel uniformo. Ostale so mu nekatere kretnje ter kratko, jasno in odločno govorjenje. Malce te njegove lastnosti veliko drugih pogreša... Šentjemejsko življenje je z njegovo vrnitvijo postalo drugačno. Kot bi se mlačna in kalna voda bistrila. „Ko sem prišel v domači kraj, sem leto dni iskal stik z Zvezo komunistov, da bi se lahko vključil v njeno delo,” je rekel, nato pa se dobrodušno nasmejal ob vprašanju, ali se zdajšnjim prišlekom ravno tako zgodi Malce sem ga hotela podražiti, saj se ve, da ima tovariš Jordan v šentjemejski osnovni organizaciji ZK kot sekretar tako evidenco o članstvu in njegovi aktivnosti kot zlepa ne kje. V krajevni skupnosti so mu poverili SLO, dela v borčevski organizaciji, pri srečanju oktetov in še kje. Kot član občinskega komiteja je znan po tem, da nima dlake na jeziku. Nisem zadovoljen z družbenopolitično dejavnostjo po vaseh okrog Šentjerneja. Mladino smo v več krajih že uspeli pritegniti, morali pa bomo najti pot tudi do slehernega občana. Ne' bom prej miroval ,r“ je rekel in stisnil pest Ker miroval očitno ne bo, v to nalogo se je tudi sam pri sebi zagrizel, zato je v šentjemejskem koncu še pričakovati sprememb. RIA BACER Vsa Slovenija na ribniškem semnju 5 izdelovalcev suhe robe in lončarstva iz ribniške doline in širše okolice prikazalo svoje izdelke — Ribničanje so se spet izkazali kot odlični organizatorji Nepregledna reka ljudi iz vseh slovenskih krajev, po oceni jih je' bilo nad 15.000, so minulo nedeljo napolnili ribniške ulice in druge kotičke. Vsak je želel udeležiti se tretjega sejma suhe robe in lončarstva, ki ga je pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice -tozda obrti organiziralo domače turistično društvo. vitelja in občinske skupščine, zapel pa je ribniški pevski zbor pod vodstvom Iveta Staniča. so veliko videli. Morda bi take semnje morali organizirati vsak mesec in ne le eukrat na leto.“ MILAN GLAVONJlC V nedeljo so bile na glavni ribniški ulici in na stranskih cestah stojnice, na katerih so prodajali razno blago prodajalci iz Slovenije in nekaj iz Hrvatske. Že v zgodnjih jutranjih urah so bile ceste polne obiskovalcev, ko pa so s parado odprli semenj, so bile ulice popolnoma natrpane in neprehodne. Po starem običaju so ► ROJEVA SE ČEBER - Na III. ribniškem semnju, v nedeljo 3. septembra, so domačini pred očmi radovednih obiskovalcev izdelovali razne predmete suhe robe. Ta-le na primer pripravlja les za nov čeber, delo pa mu gre čudovito hitro izpod rok. (Foto: France Modic) v povorki sodelovali: godba na pihala, pevci s krošnjami, narodne noše, folklorna skupina iz Dolenje vasi, voz s suhorobarskimi proizvodi in krošnjarji. Na otvoritvi so govorili predstavniki organizatorja, pokro- Na semnju so obiskovalci videli vse suhorobarske in lončarske izdelke, izdelovalci pa so prikazali, kako nastanejo škaf, sito, obodi, zobotrebci in drugo. Na sejmu se je predstavilo 55 izdelovalcev suhe robe in lončarstva iz ribniške, dobrepoljske in struške doline, Drage, Podpreske in Velikih Blok - iz območja, kjer je doma suhorobarst-vo. Poleg tega je bilo na sejmu še 45 prodqalcev iz vseh krajev. Svojo stoj nico so imeli tudi združeni obrtniki Veliko pozornost so pritegnile še druge razstave in revije: modna revija „Pletenine“, razstava gob, razstava ročnih del žena in deklet, razstava slikaijev Milana Ciroviča in Dušana Matoha in razstava fotografij Franceta Modica. Kljub nedelji je bilo odprtih več trgovin. Gostinci so se na sejem dobro pripravili Odveč je govoriti, da je zelo uspela veselica, ki so jo organizirali gasilci. Ob zaključku semnja je predsednik TD Ribnica Andrej Klemenc dejal: „Obisk je bil rekorden. Ljudje GRAJSKO 2ITO Od letos uspeva v sev-niškem grajskem vrtu za podrtimi vhodnimi vrati vsaj povsem običajno žito, ko z eksotičnimi drevesi v njem nimajo sreče. Upajmo, da bo iz njega dovolj moke za lepilo, s katerim bodo pristojni lahko zlepili podrta vrata nazaj, preden jih kdo ne naloži za svoj vikend. k BI NOSILE KAJ TAKEGA? Ko bodo spet zacvetele vijolice Labodova modna revija na Otočcu je pokazala očiten napredek, posebno v proizvodnji vrhnjih oblačil — Že dolgo niso več samo ..srajčarji" Še te poletne sezone ni konec, že se tekstilna, modna in konfekcijska industrija ubadajo z modeli spomladanske in poletne mode v letu 1979. Tako je tudi novomeški Labod konec avgusta na Otočcu priredil tradicionalno modno revijo za kupce in poslovne partneije. ,.Korakaj vštric s časom!“ je Labodovo geslo večkrat poudarila napovedovalka Milanka Bavcon, prikazani modeli pa so potrdili, da pri Labodu zares tako delajo. Labod je s priključitvijo nekaterih podjetij zunaj naše občine naredil modro potezo. Zdaj niso več „srajčaiji“, marveč je proizvodnja srajc le del Labodovega programa. Prihodnjo sezono bodo moški v Labodovih oblekah oblečeni udobno, tudi športno, vendar ne več v safari stilu. Nekateri suknjiči se zapenjajo dvoredno, hlače so ravno krojene. Veliko je bele ali beige barve pa nekaj rjastih odtenkov. K svetli obleki temne srajce in čme čevlje. Prav lepa je taka svetla moška silhueta, toda kaj pravijo metereologi? Če bo pomlad 1979 taka, kot je bila letošnja, potem bela PRAVEGA ČLOVEKA NA PRAVO MESTO Hitrotkalski direktor vseh direktorjev se je zavzel na sestanku kolegija za to, da bi sedeli na pravih mestih pravi ljudje. „Le tako bomo rešili ne preveč zavidljivo kadrovsko situacijo in le tako bo učinek dela maksimalen,” je zakoličil misel in prisotni so kimali, da bi tako dokazali razumevanje povedanega. Sklep so pričeli takoj izpolnjevati. Učiteljico iz nabavnega oddelka, kjer se je zaradi nepoznavanja dela v glavnem dolgočasila, so namestili v poklicni šoli. Predavala je zgodovino in zemljepis. „Želo sem zadovoljna. Moje pravo mesto je v šoli in samo med otroci. Tam imam tudi za dva tisočaka višji osebni dohodek.11 Pri tem se je srebrno sivo smejala kot pravi človek na pravem mestu. Tajnica direktorja vseh direktorjev je bila tekstilni tehnik. Da bi opravljala koristnejši posel, kot je kuhanje kave, raznašanje pošte, viskija, vinjaka in sokov, se je preselila v konfekcijski obrat. Po nekaj dneh je bila videti kot prerojena. „To je delo! To je zame! Četudi ne bi prejemala tisoč petsto dinaijev več, bi ostala v konfekciji/4 je veselo razlagala sodelavkam, prijatelj icam. * : Klotilda Zračnikova je iz finančno računovodskega sektoija presedlala v splošni oddelek, da bi se ubadala s štipendisti in praktikanti, kajti izkazalo se je, da ji delo z ljudmi veliko bolj leži od številk. »Perfektno je delati z mladimi,“ je izjavila že drugi v dan, „mimogrede tudi boljši osebni dohodek imam zdaj. A to ni važno.“ Še veliko ljudi v Hitrotkalu je prišlo na pravo mesto. Pa si je mislil tudi Jožič Repič, neposredni kvalificirani delavec, da bi bilo prav in pametno, ako se zavzame in prek odbora za kadre doseže, da še njega postavijo na mesto, ki mu pripada. „Kakšen jurček več mesečno ne bi bil odveč,“ je razmišljal napol glasno, ko je pisal zamisel na bel papir. Poštar je prinesel odgovor. Lepo pismo z glavo njegove delovne organizacije Jožiču Repiču so obrazložili, da je pravi človek, vendar da je, Žid, zmanjkalo pravih delovnih mest in nalog. TONI GASPERIČ barva ne bo veliko prišla v poštev... Toplo so bili sprejeti suknjiči športnega kroja in anoraki vseh vrst Videli smo tudi raševinaste hlače do pod kolena, ki bi jih v najbolj odročnih vaseh zlahka prepoznali kot pastirsko uniformo. Modna posebnost, ki pa ni za vsakogar, ne za vsako priložnost in najbrž tudi ne za naše razmere, so bile prikazane ženske hlače - lahko bi rekli tudi neke vrste krilo kot dimije. Dolge so bile do pod kolena in nabrane v pasu in spodaj. Sicer pa je bil to le dodatek k bluzam, ki so jih v najrazličnejših materialih in modelih kazale manekenke. Delali bodo tudi tunike s širokimi rokavi in ruskim ovratnikom, pa razne dvodelne ženske obleke, ki bi jih najbrž takoj pokupili. V Labodovi novi kolekciji za žensko v prihodnji pomladanski sezoni prevladuje prav Čebele za zdravje Simpozij o uporabi čebeljih ..pridelkov" v Porto-__________________rožu________________ Od 11. do 14. septembra bo v Portorožu 3. mednarodni simpozij o apiterapiji (uporaba čebeljih „pri-delkov” v medicini) v organizaciji mednarodne zveze čebelarskih organizacij APIMONDIA, treh jugoslovanskih čebelarskih organizacij in ljubljanskega Medexa. Na simpoziju bodo predavali ugledni znanstveniki - raziskovalci s tega področja ter zdravniki in biologi iz devetih evropskih držav. Mednarodni simpozij bo omogočil izmenjavo najnovejših spoznanj o možnostih uporabe čebeljih ..pridelkov” v medicini in veterini, kjer dobiva vse večji pomen, saj se zaostruje vprašanje upravičenosti uporabe vrste sintetičnih proizvodov zaradi ugotovljenih škodljivih posledic. Organizacija tako pomembnega mednarodnega znanstvenega srečanja predstavlja priznanje našim uspehom na področju zaščite življenjskega okolja, še posebno pa naravne prehrane in zaščite človekovega zdravja. * £ 1 r M? Partizan v šoli tako bela in beige barva, pa angleško rjavi toni, umazano roza, steklenično zelena, nekaj bordo barve pa malo temno rjave in čme, ki si spet krepko utira pot iz pozabe. Po daljšem obdobju črtaste mode se nam v prihodnji sezoni obeta povratek pik. Labod jih je prikazal na uspelih modelih s kratkimi kimono rokavi in ozkim krilom na razporek. To je namreč krilo prihodnosti Veliko ženskih in moških modelov ima všito vrvico v pasu ali na bokih, s katero nakažemo postavo. Prikazane modele bo po besedah generalnega 'direktorja Zdravka Petana zagotovo moč kupiti v Modnem centru v Ljubljani, v trgovinah drugod pa le, če jih bodo trgovci naročali. O cenah na reviji kajpak ni govora, vendar je nova kolekcija po izbiri materialov in zahtevnosti modelov tako raznolika, da je prilagojena potrošniku s tanjšo in debelejšo denarnica Kar pa je kvalitetno, moderno in lepo, nikjer ni poceni Tudi ne čez mejo. RIA BAČER Spomini na prvo oficirsko šolo v Metliki Med nekdanjimi tečajniki oficirske šole Glavnega štaba NOV in POS, ki so se v nedeljo, 3. septembra, udeležili odkritja spominske plošče ob 35-letnici ustanovitve te šole v Geršičih, je bil tudi Stanko Blažič. Stanko, doma z Broda pri Novem mestu, je odšel v partizane kot 21-leten fant v začetku 1943. Blažičeva družina je dala kar tri sinove borce, med katerimi je eden nosilec spomenice 1941. ..Partizansko oficirsko šolo sem obiskoval v Metliki, in to od 12. januaija do 16. februarja 1944,“ se natančno spominja Blažič, danes upokojeni major. „V šolo so me poslali iz Mrzlih Vodic pri Delnicah, kjer sem bil borec 8. brigade. Na politični uri me je komisar Tavčar vprašal, kaj bi naredil, če bi opazil, da se nam. od Delnic bliža sovražnik. Kaže, da sem pravilno odgovoril, saj me je prav komisar predlagal za šolo v Metliki." Do Metlike so se odpravili trije: Jože Ožbolt, Stane Kamnikar in Blažič. „Seveda smo hodili peš, prek zasedenega ozemlja, največ ponoči. V našem tečaju je bilo okoli trideset slušateljev. Predavanja smo imeli v Metliki, izpite pa smo zaradi napada ustašev opravljali v gozdu blizu Metlike.“ Blažič še danes hrani na roko napisano spričevalo, ki ga je dobil po uspešno opravljenih izpitih; kasneje so imeli tiskana spričevala. „Na tiste čase imam zelo lepe spomine, na tečaju smo se zbrali z vseh strani naše domovine in smo bili zelo dobri prijatelji." A.B. VABIMO AMD V STUBIŠKE TOPLICE Avtomoto društvo v Brežicah vabi v nedeljo, 10. septembra, o* jesenski izlet svoje člane in njihov« družine. Na pot v Stubiške Toplic« bodo krenili avtomobili ob sed n'’ uri zjutraj. Vožnja ni predolga, do cilja je samo 47 kilometrov, zato bodo imeli udeleženci dovolj časa moči za ^>ort, za kopanje v termalnih bazenih in ogled turističnih zanimivosti kraja. Nov uspeh dirkača Pavliča Na dirki v Kraljevu se je Novomeščan uvrstil na šesto mesto, med Jugoslovani pa je bil drugi V nedeljo je bila v Kraljevu mednarodna dirka motociklistov za ..Nagrado Kraljeva", na kateri se je naš dirkač Lojze Pavlič ponovno dobro uvrstil. V hudi mednarodni konkurenci je zasedel odlično šesto mesto, med jugoslovanskimi tekmovalci pa je prišel skozi cilj drugi Tako je svoji zbirki lovorik pridal še eno srebrno medaljo. Najboljši med našimi je bil ponovno Bajc iz AMD Kranj, ki je v mednarodni konkurenci zasedel drugo mesta Omeniti velja, da je imel Pavlič velike težave na startu, ko mu je motor vžgal šele v tretjem poskusu in je tako prvi krog pripeljal na 19. poziciji, nakar je z izredno borbeno vožnjo svoje mesto izboljševal iz kroga v krog in v veliko navdušenje navijačev, ki so ga prišli gledat iz Novega mesta, prehitel tudi svoja stalna tekmeca Pintarja iz Kranja in Sariča iz Beograda. Lojze bo vozil naslednjo dirko za državno prvenstvo v soboto v Kavadar-cih, prihodnji teden pa se bo pomeril s svetovno elito na novem dirkališču na Grobničkem polju pri Reki. MED VOŽNJO V KRALJE-VU — Lojze Pavlič je z drzno vožnjo nadoknadil zaostanek na startu. (Foto: Marko Klinc)