Leto LXVI
PoStnlna plaSana t gotovini.
V Ljubljani', v torek", dne 17. maja 1938
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/1II

vm
Telefoni uredništva in uprave: <0-01, 40-02, 10-03, 40 04, 40-08 — Izhaja vsak dan zjatraj razeo
osa
Stev. 112 a Cena 1.50 Din
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
£
Ko se je pred tremi in pol leti začela vojna med Italijo in Abesinijo, so se vse velesile, ki so ustanovile Zvezo narodov in jo vodijo, postavile na stališče, da se je zgodila huda kršitev onih načel mednarodnega življenja, ki tvorijo ogrodje tako zvanega pakta Zveze narodov iz leta 1919, ki jamči za mir na svetu. Po pobudi teh velesil, med katere Nemčija že od 14. oktobra 1933 ne spada, ker je takrat iz Zveze narodov izstopila, je bila Italija obsojena kot napadalka in so bile predvsem na pritisk Anglije izrečene proti njej gospodarske sankcije kot eno izmed sredstev, s katerimi Zveza narodov v smislu člena 16. pakta razpolaga, da kaznuje kršilca prava in prepreči njegove namere. Ker se Italija, ki ni prenehala biti članica Zveze narodov, ni zmenila za moralno obsodbo ostalih članic in je zavojevanje Abe-sinije izvršila in dokončala kljub gospodarskemu bojkotu, se je moralni ugled Zveze narodov hudo omajal. Marsikatera država, ki je članica ženevskega zbora, ki čuva nad pravico na svetu, se je z izvršenim dejstvom ustanovitve italijanskega kolonialnega imperija sprijaznila in to dejstvo od svoje strani tudi juri-dično priznala. Velesile pa so skušale ugled Zveze narodov vsaj za silo podpreti s tem, da so se branile priznati aneksijo Abesinije, pozi vajoč se na vse neštevilne sklepe in resolucije Ženeve, ki da tako priznanje brezpogojno prepovedujejo, ako naj Zveza narodov ne postane	•-.„-. sploh brez vsakega smisla in upravičenja.
Te dni pa je padla tudi zadnja utvara, M so jo velesile vsem dejstvom nakljub do zadnjega vzdrževale, da je namreč Zveza narodov s svojimi načeli ter petdesetimi članicami vsega sveta, ki so poklicane, da tem načelom v mednarodnem življenju pripomorejo do veljave, edini in najboljši garant za mir na svetu, ki po njihovem mnenju počiva na mednarodni pomoči in obvezah članic Zveze, da ne dopustijo nobenega napada ene članice proti drugi, ki bi ta načela kršil. Anglija, najmočnejša država sveta, je skupaj s svojo zaveznico Fran: cijo, o kateri vemo, da je svojo politiko najbolj trdno vezala na institucijo ženevske zveze, na seji ženevskega Sveta sama predlagala, da se vse one članice, ki še niso priznale aneksije 'Abesinije, odvežejo dolžnosti, da se držijo sklepov in resolucij, ki jih je Zveza narodov v teku zadnjih treh let glede na to vprašanje storila — da naj torej to aneksijo priznajo ali a ne, kakor pač hočejo in se jim zdi potrebno. JVer nihče, niti zastopnik Rusije in njen zunanji komisar Litvinov, niti kitajski delegat lWelington Koo, dasi sta zavračala stališče Anglije, o katerem sta opravičeno rekla, da jc v popolnem protislovju z načeli in institucijo Zveze narodov, ni stavil drugega predloga, se je seja končala z izjavo predsednika Sveta, da velika večina smatra, da ima vsaka članica Zveze pravico, da vprašanje pripadnosti Abesinije reši v smislu svojega lastnega stališča. Da bi celi zadevi, kakor jo je Svet najvišje institucije za ohranitev miru in spoštovanje narodnih načel pravice in svetosti pogodb, ki zahtevajo točno iznolnievanje prevzetih obveznosti,	.	. _	je predsednik obenem izjavil, da se s tem postopkom Svet ni niti najmanj izjavil o načelni strani tega vprašanja ter tudi ni razveljavil nobenega sklepa Zveze narodov, ki se tiče abesinskega vprašanja, ampak da se je samo pridružil mnenju Anglije, da je vsakemu svobodno, naj v praksi zdaj v tem vprašanju stori, kar se njemu zdi...
Spričo tega se mora vsak pameten človek in vsaka država, zlasti pa one, ki so doslej videle v Zvezi narodov najboljše jamstvo za ohranitev miru na osnovi mednarodne vzajemnosti, kolektivne varnosti in neločljivosti vseh vprašanj, ki so z ohranitvijo miru v zvezi, vprašati, čemu Zveza narodov sploh še obstoja. Nobeni sofizmi. ki so se čuli na oni strani, ki je zagovar jala priporočilo Anglije, da bi _ se ohranil videz, kakor da to priporočilo ni v protislovju z načeli pakta Zveze narodov, ne morejo prepričati logično mislečega človeka, da bi ne bila s tem priporočilom v korenini kršena ■načela, na katerih Zveza narodov počiva in v katerih ima svoj edini smisel in opravičilo. Ako pakt v čl. 10. pravi, da se člani Zveze narodov obvežejo, da bodo spoštovali in ohranili teritorialno integriteto in politično neodvisnost vsake članice Zveze, ako bi jo kdorkoli kršil, in ako je plenarna seja Zveze 4. julija 1936 sklenila, da v smislu pakta ne sme nobena članica Zveze priznati nobenega izvršenega dejstva ali dogovora, ki bi v tem oziru priznal nekaj, kar bi bilo v nasprotju z načeli Zveze narodov — potem je jasno, da je to, kar je Svet Zveze narodov storil pred par dnevi, ko je dal vsaki članici Zveze pravico, da reši eno izmed najvažnejših vprašanj mednarodnega prava dejansko tako, kakor sama hoče, v polnem protislovju z ženevsko institucijo, njenimi principi in sklepi ter njenim smislom. In zato je edino logično, da se društvo, ki ni bilo do danes zmožno, da v konfliktih, ki so po vojni nastali med članicami Zveze samimi in ncčlanicnmi Zveze, dejansko uveljavi eno samo svoje načelo ali sklep, razide in da se evropski mir postavi nn drugo podlago, dn se bo spoštovala in učinkovito ohranjala mednarodna pravica, ali pa da se bodo sporna vprašanja med državami rešila po njihovi dejanski moči, po danem položaju in po zvezah, ki posamezne države ali državne bloke med seboj vežejo, če ni mogoče izvršiti tega, kar so deklarirale Združene države Severne Amerike 2. avgusta 1932. da se namreč ne smejo priznati nobene ureditve ali rešitve mednarodnih sporov, ki sn se dosegle po sili. čemur se je Zveza narodov opetovano s svečanimi izjavami pridružila, potem se pravi samo trošiti po nepotrebnem ogromne vsote za vzdrževanje naprave, ki nikomur in ničemur dejansko nc koristi, ampnk sklepa samo resolucije. ki ostanejo kos papirja in ki. kakor smo videli v konkretnih primerih, vsa obstoječa sporna vprašanja samo še bolj zapletajo, rešitev zavlačujejo in bi bile mirno rešitev večkrat naravnost onemogočile, ako se ne bi bili vsi ti
y
Henletn zahteva, da se CSR
odpove zvezam s SSSR
Francoska vlada se za češkoslovaška vprašanja živo zanima
Pariz, 16. maja. b. Listi poročajo, da je Henlein pri svojem londonskem obisku postavil poleg drugega tudi dve sledeči zahtevi:
1.	Organizacijo Češkoslovaške s popolno avtonomijo no samo za sudetske Ncmco, temveč tudi za vse drugo narodne manjšine;
2.	Odpoved zveze s sovjetsko Rusijo in siccr takoj.
V takšnem stanju je sedaj češkoslovaški problem.
ČSR na seji
francoske vide
Pariz, 16. maja. b. Po razgovoru z zunanjim ministrom Bonnetom, ki se je včeraj vrnil iz Ženeve, je francoski ministrski predsednik Daladier sklical za jutri sejo svoje vlade v Elizejski palači. Tej seji bo predsedoval predsednik republike g. Lebrun. Na njej bodo ministri razpravljali izključno o zunanje-političnih vprašanjih, v prvi vrsti pa o češkoslovaškem vprašanju, o ureditvi francosko-italijanskih odnosov z imenovanjem novega poslanika v Rimu, o vplivu zadnjega Mussolinijevega govora na francosko-ilali-janska pogajanja in končno o španskem problemu. Zunanji minister Bonnet je obširno poročal vladi o svojih ženevskih razgovorih s Halifaxom in Litvinovim. Najvažnejšo vlogo pri teh posvetovanjih bo igral Hcnleinov obisk v Londonu, glede katerega je Quai d'Orsay prejel obširno poročilo od svojega poslanika v Londonu g. Čorbi n a na temelju informacij, ki jih je le-ta prejel v Foreign Officeu. Tukajšnji politični krogi so
prepričani, da je češkoslovaško vprašanje prišlo v takšno stopnjo razvoja, ko bo morala češkoslovaška vlada dati svoj končni odgovor na sporazum glede zahtevo sudetskih Nemcev, to jo o avtonomiji in odpovedi vojaško zvezo b sovjetsko Rusijo. Konrad Honlcin od teh dveh zahtev ni hotel odstopiti niti na nagovarjanje Churchilla.
Ti dve vprašanji bosta glavni predmet razgovorov med francoskimi ministri, vprašanje imenovanja novega poslanika v Rimu pa bo bržkone potisnjeno v ozadje, ker po neuradnih informacijah francosko-italijanska pogajanja še niso tako napredovala, da bi se francoska vlada lahko koristno bavila s tem vprašanjem.
Vlada ČSR je pripravljena pogajali se — po manjšinskem statutu
Praga, 16. maja. b Poluradni krogi trdijo, da .je češkoslovaška vlada pripravljena pogajati so z voditeljem sudetskih Nemcev Konradom Ilenlei-nom na temelju načrta manjšinskega statuta, ki ga je izdelal ministrski predsednik češkoslovaško republike g. dr. Hodža. Trdijo, da bo tekom današnjega dne dobil Henlein poziv za ta pogajanja. Poziv bo' osebno poslal dr. Hodža, ki bo tudi vodil pogajanja.
Henlein se je vrnil na Češkoslovaško, vendar pa ni odšel v Prago, temveč v Asch, kjer stalno živi. Iz njegove okolice poročajo, da sploh ne namerava priti v Prago, niti stopiti v zvezo s češkoslovaško vlado. Vse kaže, da želi Henlein čakati
Na Madžarskem imajo
vlado močnih mož"
Budimpešta, 16. maja. Vzrokov za spremembo madžarske vlade je več. Medtem ko je Daranyijeva vlada celo vrsto važnih zakonov spravila pod streho, nc da bi bilo prišlo do kakšnih sporov z opozicijo, ki se je vso dobo Daranyijeve vlade zadržala zelo lojalno, se je notranjepolitični položaj spremenil, ko je Daranyi hotel spraviti skozi parlament novi poostreni tiskovni zakon in novi judovski zakon. Pri obeh se z
Predsednik madžarske vlade Imredy
opozicijo ni več menil v naprej, kol je bilo pri prejšnjih zakonskih predlogih navada, in opozicija je šla takoj na cesto. Nadalje je treba upoštevati, da je prišlo med tem do priključitve Avstrije k Nemčiji, ki je postala neposredni sosed Madžarske. Skoraj istočasno je bilo opaziti zelo močno širjenje desničarskih, narodnosocialističnih naziranj, kar je pri vladni kakor pri opozicijski stranki rodilo vznemirjenje. Končno je prišla še gospodarska stiska. Najbolj odločno je nastopila zgornja zbornica, ki je vladi poslala neke vrste ultimat, da naj pod-vzame takoj vse korake, da se v deželo vrne mir in medsebojno zaupanje. Daranyi se je spričo takšnega položaja rad umaknil v dobri zavesti, da je odrejeno mu vlo-go izpeljal do kraja in da naj sedaj nastopijo gospodarski strokovnjaki, ki bodo državi gospodarsko pomagali na noge. Tako 6e je rodila vlada Bele Imredyja, ki je tako dobila ime »vlade močnih mož« ter sloves, da bo uredila gospodarstvo madžarske države.
Novi ministrski predsednik _ Bela_ I m r e d y, ki je veren katoličan in bo govoril tudi na evhari-stičnem kongresu v Pešti dne 29. maja o »Sv. Evha-ristiji in družini«, velja kot strog mož in prvi gospodarski strokovnjak svoje domovine. Od njega pričakujejo zelo odločnih gospodarskih ukrepov in izvedbo strumne gospodarske petletke. Njegovo ime je na Madžarskem že gospodarski program. Novi vojni minister general Ratz je znan kot zelo odločen general, ki bo izvedel oborožitev Madžarske ter vrnil armadi zaupanje vase, ki ga je zadnja leta izgubila. Novi notranji minister Kerešteš-Fi-scher je znan kot strog in odločen mož, ki bo s trdo pestjo zaustavil tako desničarsko narodno-socialistično kakor levičarsko komunistično gibanje. Zelo zanimiva osebnost je tudi novi poljedelski minister Stranyavski, ki pripada desnemu krilu vladne stranke in je bil voditelj in organizator zadnjih volitev ter zaslovel kot vodja, ki zna uvesti železno disciplino. Močna osebnost je tudi minister Homan, ki bo prevzel vodstvo politične propagande v stranki.
Pomen spremembe na Madžarskem leži v želji, da bi se delovanje vlade na raznih področjih pospešilo in spravilo v strumno organizirano obliko.
spori rešili izven Zveze narodov ali celo proti njej, kakor se je zgodilo zdaj tudi v abesinski zadevi. In kar se tiče moralne strani, se vsakemu pametnemu človeku mora zdeti, da mednarodna človečanska morala bolj trpi, če se vzdržuje taka fikcija, kakor je Zveza narodov, kakor je to izkušn ja dokazala, nego če jo vzdržujejo dalje tisti, ki morajo kljub vsem svojim moralnim principom te principe faktično v v.sakem praktičnem slučaju sami oropati vse veljave.
Seveda je čisto pravilno, kar je dejol angleški zastopnik na zadnjem zasedanju Sveta, da je treba prej ali slej priznati dejstva, čc nočemo ali nismo zmožni, da jih po sili spremenimo ali pa da živimo večno v svetu videza in utvar, namesto v dejanskem življenju. Vprašanje je sam<5, zakaj taki neizprosni zagovorniki Zveze narodov, ki so se toliko trudili, da pritegnejo k njej tudi ruske sovjete, da pomagajo zagovarjati in braniti človečanski mir, mednorodno pravico in načela človečnosti, niso že veliko prej storili tega, kar velevajo zakoni resničnega življenja, ampak so prisilili celo vrsto držav, da žrtvujejo svoje politične in gospodarske koristi za stvar, ki se njim samim zdi le idealen videz. Saj ne bo nihče verjel, da so prišli šele zdaj do tega spoznanja, kakor dn bi se bili prej duli vimiii od samega idealizma in ogorčene svete težnje, da vzpostavijo kršeni
moralni red in mednarodno pravico... Mar ni izjava lorda IIalifaxa, ki je na seji Sveta dejal, da je treba samostojnost ncgu.ševe države žrtvovati veliko bolj važnemu vprašanju ohranitve svetovnega miru, najhujša obsodba Zveze narodov, kakor faktično obstoja, ter popolno priznanje, da je njeno delovanje svetovni mir samo spravljalo v nevarnost? Edino pravilno tako z logičnega stališča kakor s stališča morale bi bilo, da bi zdaj oni, ki so s to institucijo samo krili svoje lastne interese, ne spoznali in priznali snmo tega, da je ta njihova politika doživela polom, ampak tudi to, kar jo še bolj važno, da se jc ženevska institucija sama likvidirala zato, ker njena dejanska podlaga ni bila kakšna idealna težnja ali kakšen večni princip, marveč le tn, da sc pod pretvezo teli principov vzdržujejo in krijejo čisto ego-istični interesi.
In zato so čisto prav storile tiste države, ki so si rekle, da se ne morejo več zanašati na mednarodno institucijo, ki. kakor vidimo, žrtvuje življenjske interese svojih članic, če niso več v skladu z drugimi interesi, ki v slehernem slučaju prevladujejo nad idealnimi vidiki, in so svojo politiko usmerile po realnem položniu in svojih realnih potrebah ter koristih.
na izid diplomatskih razgovorov, ki jih bodo Francija, Anglija in Nemčija načelo pri praški vladi. Ko bo na podlagi teh posredovanj položaj povsem jasen in določeni točni temelji manjšinskega statuta, se bo vrnil v Prago, da se potem stvarno pogaja z dr. Hodžo.
Berlin, 16. maja. b. Nemški uradni krogi odločno demontirajo vesti, da bi ee bil vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein pred svojim odhodom v Anglijo sestal z nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem. Henlein se jo samo nekaj časa zadržal v Berlinu in sicer v času, ko se je državni kancler Hitler mudil v Berchtesgadenu.
Zmernejši glasovi
Praga, 16. maja. c. V tujini so se razširile vesti, da se bo la teden predsednik vlade dr. Hodža že sestal s Henleinont in se začel ^ njim pogajali o ureditvi manjšinskega spora v ČSR.
Toda vladni krogi izjavljajo, da se dr. Hodža ne bo sestal z voditeljem sudetske nemške stranke. Pogajal se bo najprej samo z voditeljem su-detekega poslanskega kluba in s predsednikom sudetsldh nemških senatorjev.
Poudarjajo pa, da je res, Henlein prišel iz Londona zmernejši in sicer navajajo te razloge:
1.	Ilcnlein jo v Londonu odgovarjal, da jo bil govor v Karlovih Varih zato tako radikalen, ker je bila mladina njegovo stranke šo preveč pod vplivi dogodkov v Avstriji;
2.	Sudctski narodni socialisti so baje nekoliko razočarani, ker so v Avstriji po priključitvi nekako potisnili vstran vse voditelje avstrijskega narodnega socializma. Imenovanje Biirc.kela za komisarja v Avstriji ni bilo preveč ugodno sprejeto v štabu Henleinove stranke;
3.	Nemška vlada v Ilcrlinu pa sama svetuje Henlcinu, naj ho popustljiv in to baje zaradi korakov angleškega veleposlanika v Berlinu.
Henlein se s člani angleške vlade ni sestajal
London, 16. maja. c. Popoldne so objavili vladno izjavo, da se Honlein v Londonu ni sestal ti nobenim članom angleške vlado. Listi so namreč objavili napačno vest, da 6e jo Henlein sestal z angleškim ministrom za dominione Malcolmom Macdonaldom. Vladna izjava pravi, da se je Henlein sestal samo s sirom Robertom Vansitartom, diplomatskim svetovalcem angleške vlade. Pa šo ta se.stanek je hil zasebnega pomena.
Popoldne je prišla iz Prage nota češkoslovaške vlade kot odgovor na korak angleškega poslanika v Pragi Newtona.
Izpremembe
v angleški vladi
London, 16. maja. c. Zvečer je bilo objavljeno, da je Chamberlain preosnoval svojo vlado v tem smislu: Ker je letalski minister Swinlon poslal lord, je letalsko ministrstvo prevzel dosedanji zdravstveni minister Kingsley Wood. Na njegovo mesto pa je prišel dosedanji minister za Škotsko Elliot. Odstopil je tudi kolonialni minister Ormsby Gore, ki je tudi postal lord. Na njegovo mesto je pomaknjen dosedanji minister za dominione Malcolm MacDonald. Za ministra za dominione pa je imenovan lord Stanley.
Veliko zanimanje jo zavladalo tudi za to, ali bo lord Ilalifax odšel iz zunanjega ministrstva. Halifax se je namreč vrnil iz Ženeve zelo razočaran in izmučen in je Chamberlainu ponudil nazaj zunanje ministrstvo, sam bi pa rajši ostal minister državnega pečata. Toda njegov odhod iz zunanjega ministrstva bi hil sedaj nemogoč, ker bi se zdelo, da je Halifatf zapustil zunanji urad v zvezi z Mussolinijevim govorom v Genovi.
Angleška delavska stranka
ne mara ljudske fronte s komunisti
London, 16. maja. TG. Izvršni odbor delavske stranke (Labour Party) je imel sejo, po kateri je objavil daljše uradno poročilo, v katerem navaja razloge, zakaj delavska stranka pod nobenim pogojem nc more sodelovati pri ustanavljanju »ljudske fronte«, v kateri bi bili poleg zastopnikov liberalne stranke tudi komunisti. Uradno poročilo pravi med drugim:
»Komunistična stranka sprejema politične smernice iz inozemstva in torej pri svojem delovanju ni svobodna in tudi ne more svobodno odločevati o svoji politiki. Ce bi delavska stranka, odnosno liberalci sodelovali s komunisti pri kakšni skupni ljudski fronti, bi jim bilo vsako delo dejansko onemogočeno, ker bi se morali neprestano boriti proti komunističnim intrigam, ki bi jim poveljevalo inozemstvo, če bi se zvezali s komunisti, bj morda pridobiti nekaj tisoč glasov, toda izgubili bi milijone delavskih glasov, ki bi pred komunisti zbežali v tabor predsednka vlade Chamberlana.«
Potresi v Turčiji
Carigrad, 16. maja. A A. Ifavas: V Anntoliji so čutili zopet več potresov. Potres je bil posebno močan v Diarbekiru, kjer jc porušil 75 hiš, številna druga poslopja lia so poškodovana, škoda je posebno velika v Kirselu.
Zagrebška vremenska napoved. Toplo in ja6no.
Dunajska vremenska napoved. Pooblačilo se bo
Ameriški in angleški kapital
v borbi za mehiški petrolej
Ameriška vlada ne kupuie mehiškega srebra, angleška vlada terja plačilo dolgov
Prelom diplomatskih odnosov med Mehiko in Anglijo je potisnil v ospredje svetovnega zanimanja eno najbolj zanimivih, a tudi s človeško krvjo najbolj oškropljenih borb za lastnino petroleja. Dne 18. marca tega leta je predsednik mehiške države Cardenas med velikanskim navdušenjem deset in deset tisočev ljudi, ki so se zbrali pred vladno palačo, proglasil, da je država razlastila brez izjeme vsa inozemska podjetja, ki so se na mehiških tleh bavila s pridobivanjem in čiščenjem ter prodajo petroleja. Vsem je bilo jasno, da je mehiška vlada podvzela nekaj, kar bo moralo imeti nedosledne posledice, saj gre pri zasegi premoženja inozemskih petrolejskih družb za kapital v znesku 25 milijard dinarjev in sta pri zasegi v prvi vrsti prizadeti obe anglosaksonski državi, Anglija in Zedinje-ne države severne Amerike. Jasno je bilo, da niti angleška niti ameriška vlada ne bosta k temu koraku molčali in da bosta nasprotno podvzeli vse, kar bo v njunih močeh, da pritisneta na mehiško vlado, da zasego enostavno prekliče. Kajti oblast nad mehiškim petrolejem pomeni istočasno tudi politično nadzorstvo nad mehiško državo.
Do sedaj je veljalo, da je bila borba za mehiški petrolej dejansko borba med ameriškim in angleškim kapitalom (za katerima sta stali obe vladi), borba, ki 6e je odigravala na mehiških tleh in ki jo je moralo mehiško ljudstvo plačevati s krvnim davkom neprestanih revolucij, ki jih je izzval enkrat ameriški, drugič pa zopet angleški tekmec. Predsedniki mehiške države so dejansko bili možje, ki so jih na čelo Mehike postavljale petrolejske družbe in ki so morali do-tični družbi služiti tako dolgo, da nasprotna petrolej-ska družba s pomočjo revolucije ni pregnala tega predsednika in si na njegovo mesto postavila drugega. To je sploh vsa zgodovina Mehike zadnjih 30 let, odkar je angleška »Mexican Eagle Cie« izpodjedla monopol v petrolejski industriji severnoameriški »Standard Oil Cie«. Saj so nam še vsem v spominu prvi revolucionarni in silno krvavi boji, ki so jih zanetile petrolejske družbe, od katerih je angleška podpirala Por-firija Diaza, ameriška pa Madero. Oboje vlade, ameriška in angleška tega tudi nista prikrivali. Ameriški petrolejski magnat Rockefeller je javno obljubil leta 1913 na primer, »da se bo revolucija pomirila, ako Mehika izroči ameriški »Standard Oil« izključno izkoriščanje svojega petroleja«. Nasledniki Porfirija Diaza so živeli v istih okoliščinah. Bilo je isto pod generalom Huerto, ki je bil plačanec Amerike in se je moral ne-
firestano boriti z revolucijami, ki jih je netila Anglija, sta podoba pod predsednikom Carranzo, ki je hotel petrolej podržaviti (že 1. 19171) in je postal žrtev skupnih ameriških in angleških intrig. Tudi pod predsednikom Obregonom je trajal neznosni polažaj dalje in se dejansko nič ni spremenil do sedanjega predsed-ništva Cardenasa, ki ga je spravil na oblast ameriški petrolejski kapital s pomočjo najbolj krvavih revolucionarnih izgredov in verskih preganjanj, a ki oči-vidno nima namena iti v svojem suženjstvu do kraja.
V Mehiki delujejo danes 4 velike petrolejske družbe: 1. »M e x i c a n Eagl e«, ki je v rokah angleške »Royal Dutch Shell«. 2. »S t a n a r d Oil«, ki je ameriški kapital. 3. »T e x a s C i e«, ki je v ame-
Protest slovenske mladine proti židovski propagandi v iitmu,Golem*
Danes ob 4 je skušalo kinopodjetje »Sloga« Spet predvajati film »Golem«. Eden izmed navzočih akademikov je v resnem in dostojnem tonu protestiral proti taki propagandi za ži-dovstvo na slovenskih tleh. Njegove besede so našle takoj entuzističen odmev pri številnih akademikih in drugih mladih fantih, ki so polni ogorčenja in slovenskega ponosa iz vsega srca pritrjevali izvajanjem omenjenega akademika. Čutili so, da je treba madež vsiljene židovske in zgolj »gšeftarske« propagande izbrisati iz ščita naše ljubljene domovine. Našli so se seveda surovi nevedneži in hlapci, ki so svojo »Golemovo« kulturo izpričali s pestmi in tepli najidealnejše sloven. fante. Akademika čujaša je udaril tak surovež s tako silo v obraz, da se mu je ulila kri in mn zlomil nosno kost! Ali je torej res v Ljubljani treba krvi. da si priborimo potrebno dostojnost v naših filmih? Zdaj pozivamo z vso resnobo oblast, da naj film takoj odstavi z dnevnega reda. Slovenska katoliška mladina je trdno odločena, boriti se z vso jasnostjo za dostojno višino naše filmske kulture.
Film >Golem« ima dve spretno prikriti osti: 1. Vsi Jud je, ki nastopajo, se prikazujejo v naj-plemenitejši luči, lojalnosti, preganjane nedolžnosti, iskrene bogaboječnosti; vse nežidovske osebe pa v temni luči pohote, okrutn isti, u':i-vanjaželjnosti, pohlepnosti. Rablji in mučitelji Židov so. — 2. Judom vstaja skrivnostna, nadčloveška osebnost »Golem«, torej neke vrste zemski Mesija. Film zaključi, da se bo velno. kadar 1k> Judom -prehuda predla, pojavil tak nadčlovek, ki bo vse okove Judov stri in po-gazil vse nasprotnike.
Film je zgodovinsko neresničen in popolnoma zamolčuje krivdo Judov izžemalcev in izkoriščevalcev krščanskih narodov ter vzbu ja v nerazsodnih gledalcih podzavestne nagone. Zelo zanimivo je bilo, da se je nekaj naivnih žensk in polodraslih fantov seveda oprevalo za židovski film. ker jim je bilo silno žal, da zgubijo senzacijo filma!
Zastopnik policije je potem napravil konec komediji in je dal dvorano izprazniti. Ta ukrep je treba najtopleje pozdraviti.
Voditeli romunske mladine v Belgrada
Belgrad, 16. maja A A. šef romunske »Državne straže« g. Sidorovič, ki se od včeraj mudi v naši prestolnici, se je danes ob It vpisal v dvorne knjige. Ob 1130 je Sidorovič uradno obiskal ministra zn telesno vzgojo dr. Vjeko-slava Miletiča v njegovem kabinetu in se dalj časa i>omiidil v prisrčnem razgovoru z ministrom ter se informiral o stanju telesne vzgoje pri nas in sploh o naših športnih razmerah. Ob 13.30 je romunski poslanik Viktor Cadere priredil Kosilo in povanil nanj ministra Vjekoslava Miletiča in njegovo soprogo. Popoldne si bo šef romunsko državne stranke ogledal prestolniške športne naprave predvsem sokolske domove, ieriSče cnlfskega klubn itd. Drevi ob 20.30 priredi minister za telesno vzgojo dr. Miletič večerjo v aeroklnbu na čast g. Sidoroviču.
Belgrad. 10. maja. m. Novo imenovani glavni ravnatelj drž. železnic inž. Nikola D j u r i č ie danes dop. prevzel posle od svojega prednika.
riških rokah. 4. »M e x i c a n Petroleum Cie«, ki je tudi ameriška last.
Glede vloženega kapitala rečemo, da je v ameriških rokah 60%, v angleških rokah 37%, v domačih mehiških rokah pa borih 3%. Proizvodnja raste vsako leto v silnih skokih in je dosegla L 1937 skoraj 7 milijonov ton, cd katerih angleški kapital sam proizvaja skoraj eno tretjino. Ves petrolej gre iz Mehike, ki od njega dejansko nima nobenega dobička, čeprav bi sam petrolej zadostoval, da iz njega država krije velik del svojih državnih izdatkov.
Sedanji predsednik Cardenas se je bolj iz dema-goških kakor iz rodoljubnih razlogov odločil, da inozemski kapital iz Mehike prežene. Zedinjene države severne Amerike so na njegov zakon o podržavljenju petrolejske industrije odgovorile z odredbo, ki prepoveduje uvoz mehiškega srebra v Zedinjene države, 6 čimer je mehiška vlada najhuje udarjena, ker je iz prodaje srebra krila svoje potrebe. Anglija pa je protestirala na zelo oster način, zahtevala najprej odškodnino, a kasneje preklic zakona o zasegi. Cardenas je vztrajal in je odbil celo vsako odškodhino. Med tem je 17 angleških in ameriških petrolejskih družb pri najvišjem sodišču v Mehiki vložilo tožbo proti državi za odškodnino, ki dosega 25 milijard din. A angleška vlada je segla po svojem najhujšem orožju ter od mehiške vlade zahtevala, naj nemudoma plača odškodnino, ki si jo je Mehika pogodbeno obvezala plačati za vso škodo, ki so jo angleški državljani trpeli v revolucionarni dobi od 1. 1910 do 1920 in ki bi jo mehiška vlada morala plačati že letos dne 1. januarja. Angleška nota pristavlja, da ne gre, da bi mehiška vlada segala po angleških petrolejskih rudnikih, če niti v stanu ni odplačati svojih rednih državnih dolgov. Mehiška vlada je pod vplivom ulice angleški protest obeležila za »nesramnega« ter je v odgovor na to odpoklicala svojega poslanika v Londonu ter tako pretrgala diplomatske odnose med Mehiko in Anglijo. Po vsej Mehiki vlada velikansko navdušenje in tudi tiste plasti naroda, ki jih je sedanja vlada preganjala, se sedaj zbirajo okrog predsednika, kakor da bi bilo vse pozabljeno in kakor da je res vsa Mehika zbrana, da v borbi proti inozemskim nagnatom zmaga. Ogorčenje proti Angliji raste. Proti Ameriki ni slišati mnogo glasov in govori se v krogih, ki poznajo ozadja mehiških petrolejskih borb, da se je ameriški kapital potuhnil, češ, rajši pomagajmo Mehikancem, da preženejo Angleže, mi bomo žc našli sredstva, da si pozneje sami pridobimo nazaj pravice, ki smo jih z razlastitvijo izgubili
O izidu te velikanske borbe trenutno ni mogoče ničesar prerokovati. Za enkrat lahko rečemo samo toliko, da Anglija od mehiškega petroleja v ničemer ni več odvisna in da je mehiška izguba v gospodarskem pogledu še ne spravi s tečajev. Nevarnost pa je večja za Mehiko samo, o kateri danes ni mogoče trditi, da bo mogla prenesti tako ogromen pritisk, kakor bi bil angleški, če bi dalje časa trajal, razen seveda v primeru, da stoji za mehiškim hrbtom prituhnjeni ameriški kapital. Zgodovina Mehike je napisana s petrolejem in s krvjo. Tudi sedaj se pričenja poglavje, ki ga bosta zopet pisala kri in petrolej.
Kitajska vojska se umika na novo fronto iTJo*" Bl"oino pri"sha
Tokio, 16. maja. b. Tokijski listi poudarjajo važnost združitve med japonsko vojsko, ki je napredovala od Pekinga in Tiencina, z vojsko, ki je po padcu Nankinga prodirala 6evemo po železniški progi od Pukaua proti Sučau. Do te združitve je prišlo 40 km severno od Sučaua. Ko so japonski motorizirani oddelki pretrgali lunghajsko železniško progo, se je pričela kitajska armada naglo umikati proti zapadu, kjer hoče čimprej organizirati nevo fronto, ki naj bi bila 400 km dolga. Japonska armada je dobila povelje, da izvaja močan pritisk na umikajočo se kitajsko armado in da ne dopusti ponovne koncentracije in ustvaritve nove fronte. Glede Sučaua poročajo Japonci, da bodo v to najvažnejše središče prodrli najkasneje v dveh mescih. Na zavzetje tega mesta pričakujejo japonski vojaški krogi nestrpno in bodo po njegovem padcu po vsej Japonski velike svečanosti. Tam smatrajo, da je s'to združitvijo severne in južne japonske armade dosežen odločilen trenutek in da bodo sedaj vojne operacije naglo napredovale. Japonci so poslali v zadnjem ča6U močne okrepitve na razna bojišča, poleg tega pa so v ozadju organizirali močne oddelke, ki bodo sistematično uničevali kitajske čet' nike v ozadju.
Sučau — središče bombnih napadov
Japonsko letalstvo podpira borbo japonskih čet pri mestu Sučau. Bombe iz letal so zadele brzojavno centralo v Sučau. Japonski bombniki so uničili tudi oddelek kitajskih vojakov, ki je štel 1600 mož ter se umikal iz Sučaua. Bombardiranje je izvedlo 54 japonskih letaL Japonci so vrgli na središče mesta 200 zažigalnih bomb. Bombardiranje je ubilo ali ranilo več ko 700 civilistov. 3000 hiš je porušnih. Poročajo tudi, da je priletelo na poslopje kanadske jezuitske misije sedem bomb.
Po združitvi japonske vojske je sedaj v kleščah okoli 200,000 kitajskih vojakov, ki jim poveljuje general Litsuen. Japonska poročila trdijo, da je več motoriziranim japonskim enotam uspelo prebiti kitajsko ironto na več mestih in da so uničili glavni štab generala Litsuena, ki je baje ujet. V glavnem štabu japonske vojske na severnem Kitajskem ob železniški progi Lunghaj je dobil dopisnik INS informacije, da je v borbah sodelovalo 140 kitajskih divizij v moči okrog milijon mož. Ta vojska pa je sedaj zmanjšana skoraj na polovico.
Skandinavski gospodarski
sporazum
Oslo, 16. maja. AA. Snoči je izšlo uradno poročilo o sodelovanju med vladami podpisnicami konvencije, podpisane v Oslu jned Belgijo, Dansko, Luksemburško, Norveško, Švedsko in Holandsko:
Ker vidimo, da nam razvoj svetovne konjunkture ta trenutek ne dovoljuje obnove aranžmana, podpisanega v Haagu v želji, da nadaljujejo gospodarsko sodelovanje, kakor ga določa ta konvencija in protokol, podpisana v Oslu, izjavljajo vlade omenjenih držav, da eo pripravljene, kakor hitro bodo gospodarske okoliščine dovolile, ponovno začeti kolektivna pogajanja za odstranitev težkoč za medsebojno trgovino, tako da bodo drug drugemu dovolili olajšave pri uvozu za blago, ki ga posebno zanima. Medtem bo pa vsaka od njih s kar največjo naklonjenostjo proučevala vprašanje uvoza, in sicer tako, da bo vsaka od njih izdala ukrepe za varstvo tako svojih interesov kakor interesov tistih držav, ki imajo med seboj normalne gospodarske stike. Razen tega 60 se države-podpisnice Belgija, Danska, Finska, Luksemburg, Norveška, Švedska in Holandska sporazumele glede tegale:
1.) Vsaka izmed njih bo v mejah možnosti pošiljala drugim svoje sklepe, da bo od njih dobila v mejah možnosti morebitne pripombe, posebno glede omejitev, deviznih kontrol, uvoznih pristojbin itd., kar se doslej ni dogajalo. Vse to naj se pošlje 14 dni prej, kakor bi nameravani ukrepi stopili v veljavo. Če katera vlada ne bi mogla tega storiti v tem roku, naj o tem obvesti druge.
Domači odmevi
O „Jutrovem" teku
zoper komunizem
Pred kratkim je »Samouprava« potožila, da akademski rod na belgrajski univerzi ni več tako nacionalen — dasi je še vedno veliko akademikov tudi članov kluba »Slovenski jug« — kakor je bil nekdaj. Levičarska usmerjenost da je med njimi le preveč močna. K tej ugotovitvi je »Jutro« takoj pristavilo svoj nasvet, kako bi bilo mogoče tej bolezni odpomoči: vzgojo v »iskrenem jugoslovenskem duhu«, kar »Jutro« kot glasilo JNS takole točneje razloži: »Ako bi šla n. pr. vsa naša srednješolska mladina skozi sokolske telovadnice in prebila svoja mlada leta v sokolskem naraščaju, bi ji ostalo prihranjenega mnogo beganja in hudih duševnih bojev, prihranjeno pa bi bilo tudi mnogo dela oblastvom pri pobijanju komunističnega rovar-jenja«. — Ker je o teh rečeh treba resno razpravljati, zato je treba tudi vsak nasvet pogledati z vseh strani, da se vidi, koliko je izdaten, koliko pa je na-svetovan samo v propagadne svrhe. Dobro bi bilo, če bi »Jutro« vprašalo levičarje z belgrajske univerze, skozi kakšne šole in telovadnice so šli, da so prišli v levičarstvo, v katerem naraščaju so prebili svoja mlada leta — vseskozi so jim zvenela na uho samo »Ju-trovska« gesla, veliko pa jih je živelo tudi po striktnem »Jutrovem« nasvetu. »Jutro« je ob tem nasvetu pozabilo, da so s sokolskega izleta v Pragi nekateri sicer neoporočeni Sokoli prenesli nazaj čez mejo brošure in letake, naperjene z vso ostrino in drznostjo proti državi. Prebralo tudi ni poročila »Protimarksi-stičnega odbora za Jugoslavijo« pred nekaj tedni, ki govori o komunizmu v Šumadiji, po kateri razni pro-svetarji in »nacionalni« javni del iavci že vso dobo Jugoslavije oznanjajo samo »Jutrovska« gesla. Ti so tudi ob konkordatnem vprašanju učili Šumadince prav tako, kakor razni sokolski predavatelji tiste Slovence, ki so jih hoteli iti poslušat — takih Slovencev je pa malo, pa tudi »ProtimarksistiČni« odbor« za Slovenijo še ni mogel izdati takega poročila kakor za Šuma-dijo, da bi namreč Slovenija šla v komunizem. Tudi bi se moralo »Jutro« še spominjati, da so v Sloveniji mladiči, ki so vseskozi živeli po »Jutrovih« nasvetih in nazorih, že trikrat napadli državno zastavo in jo vrgli v vodo. Taki zgledi kažejo, da bo »Jutro« za pobijanje komunističnega rovarjenja težko znalo kaj izdatnega svetovati.
Protestanti bodo prenesti svoje središče iz Zagreba
Na četrtem državnem kongresu nemške prote-stantovske cerkve (v Sekiču) so zastopniki posameznih cerkvenih občin sklenili, naj se čimprej skliče cerkvena sinoda, ki bo sklepala o izpremembi protestantov-ske cerkvene ustave in o prenosu sedeža vrhovnih protestantovskih oblasti. Kongres je namreč izrazil mnenje, naj bo sedež v kraju, kjer je protestantovsko prebivalstvo najbolj gosto naseljeno. Kot mesta, primerna za novo protestanovsko središče, se omenjajo Vrbas, Novi Sad ali pa tudi Belgrad (doslej je bil Zagreb),
Burno zborovanje bivše HSS v Solitu
V nedeljo je imela b. HSS v Splitu v Narodnem gledališču zborovanje, na katerem je prišlo do močnih nemirov. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki vodstva iz Zagreba. Ko je govoril profesor Ljudevit Tomašič, je ostro grajal delovanje Ljube Leontiča, kateremu je očital, da v imenu SDS hoče hoditi precej svoja pota. Tedaj jc nastalo med pristaši b. HSS in b. SDS hudo prerekanje in vpitje,
ki je zajelo vso dvorano in ki se prav do konca zborovanja ni moglo prav pomiriti. Skupina levičarsko usmerjenih pristašev Leontiča je v znak protesta tudi zapustila dvorano.
Pretep na shodu
„združene opozicije"
V	Veliki Kikindi je imela v nedeljo dopoldne združena opozicija zborovanje, na katerem je med njenimi pristaši in nasprotniki prišlo do precejšnjega pretepa. Sredi političnih govorov so si skočili v lase in se obdelovali s koli, palicami, vajeti, dokler jih orožništvo ni razgnalo na vse strani. Z zborovanja, ki ga je zaključilo orožništvo, jih je nekaj odšlo laže ranjenih. Kot glavni govorniki 60 bili napovedani Ivan Nadj iz Novega Sada, dr. Aleksander Pummer, dr. Gregor Vukovič in Svetozar Vujič iz Sente.
Iz vrst JRZ
V	nedeljo je bilo v Gračaeu v Liki veliko zborovanje mladine JRZ iz vse Like. Kakor poroča »Vreme«, se je zbralo nad 1400 delegatov. Poleg zastopnikov mladinskih organizacij JRZ so govorili tudi nekateri poslanci in Uroš Trbojevič, odvetnik iz Sombora.
člani mladinskih organizacij JRZ so zborovali tudi v Sarajevu. O političnem položaju in o ostalih vprašanjih, je govoril minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič, ki je imel več sestankov tudi z ostalimi funkcionarji stranke.
Monopolski delavci v Gružu pa so imeli sestanek, na katerem so ustanovili podružnico Jugorasa. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki dubrovniškega Jugorasa.
Večje zborovanje je imela JRZ tudi v Bor-kapieti (okraj Vrgin most), katerega se je udeležil tudi prosvetni minister dr. Magaraševič.
V	Sloveniji v območju ljubljanskega tajništva pa je JRZ imela shode v Sv. Križu pri Kostanjevici in v št. Jerneju pri Krškem. Oba shoda sta bila polno obiskana in ljudje pravijo, da takih shodov v teh krajih ni bilo, odkar rajnki minister dr. SuŠnik ni prirejal shode po svojem okr. Poslušalci so zlasti veliko dovzetnost pokazali za izvajanja govornikov, da za Slovence, če hočemo ohraniti svojo samobitnost, ni mesta drugje kot v Jugoslaviji.
To nedeljo je politično izkoristila tudi JNS, ki je imela par neznatnejših zborovanj. Vodja JNS Peter Živ-kovič je obiskal svoje razbeglc pristaše v Moslovarih v vrbaski banovini, Velja Popovič, petomajski notranji minister, pa v Jagodini.
Belgrajske vesti
Belgrad. 16. maja. m. Za predsednika upravnega in izvršnega odbora »Putnika« jc bil izvoljen Josip Cugmus, pomočnik glavnega ravnatelja državnih železnic.
Belgrad. 16. maja. m. Novo imenovani minister brez potfelja dr. Džafer Kulenovič je prevzel svoje posle v kabinetu, ki ga je imel prej v pro-melnem ministrstvu bivši minister brez portfelja dr. Šefkija Behmen. Tekom današnjega dne je obiskal več ministrov, sprejet je bil med drugim tudi pri ministru dr. Kreku.
Zagreb, 16. maja. b. Ponoči ob 12.20 pridejo z Orieut ekspresom v Zagreb angleški teniški igralci Buttler in Shaves, ki bosta igrala pri izri posameznikov ter \Vikic, ki bo igral z Bui-tlerjem v dvoje.
2.)	Če katera vlada ugotovi, da so njene gospodarske koristi v nevarnosti zaradi nenormalne konkurence na njenem ozemlju, naj izvede anketo in sporazumno s prizadeto državo izda ukrepe, da se takšno 6tanje odpravi.
3.)	V poštev pridejo tudi ukrepi prve konvencije podpisnic v Oslu in vse potrebne informacije zaradi izvajanja izdanih ukrepov.
4.)	Države-podpisnice bodo periodično prirejale sestanke svojih delegatov v skladu s protokolom o gospodarskem sodelovanju.
5.)	To poročilo in njegova določila stopijo v, veljavo dne 1. avgusta t. 1,
Sprejemi pri dr. Stojadinoviču
Belgrad, 16. maja. AA. Danes je predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič sprejel v svojem kabinetu švedskega poslanika Und ena Ulfa Tonstna, ki mu je pri tej priliki izročil najvišjo stopnjo švedskega odlikovanja, red »Severne zveze«, s katerim ga je odlikoval švedski kralj. Obenem je švedski poslanik predstavil predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču novega švedskega odpravnika Harberta Tiberga. — Potom je sprejel tndi nizozemskega poslanika Lucijena van Horna, ki mu je pri tej priliki predstavil novega holand-skega odpravnika v Belgradu g. Grandijka.
iz diplomatske službe
Belgrad, 16. maja. AA. S kraljevim ukazom in na predlog ministrskega predsednika ter zunanjega ministra sta prestavljena:
Životič Vulašin, generalni konzul v 4/1 na generalnem konzulatu v Trstu, za generalnega konzula v 4/1 na kr. generalnem konzulatu na Dunaju ter Kon-stantinovič Milan, generalni konzul v 4/1 na konzulatu na Dunaju za svetnika v 4/1 v zunanjem ministrstvu.
Vojni minister Marič v Turčiji
Belgrad, 16. maja. m. Minister vojske in mornarice, armadni general Marič, je odpotoval snoči s svojo gospo in kabinetnim šefom, polkovnikom Jevremovičem, v Turčijo. Na postaji se je od njega poslovil v imenu vlade kabinetni šef dr. Protič, načelnik glavnega generalnega štaba general Nedie, poveljnik Belgrada general Kostič, turški poslanik na našem dvoru Aktaj in vojaški ataše bolgarskega poslaništva.
Za zastopnika ministra vojske in mornarice je za čas odsotnosti vojnega ministra generala Mariča imenovan predsednik vlade in sunanji minister dr. Stojadinovič
Sofija, 16. maja. m. Na svojem potovanju v Turčijo se je danes dopoldne ustavil v Sofiji jugoslovanski vojni minister general Marič. S postaje se je odpeljal v maršalat dvora in se vpisal v dvorno knjigo. Opoldne je ministru Mariču in njegovemu spremstvu priredil intimno kosilo jugoslovanski poslanik na bolgarskem dvoru gosp. Jurišič. Po kosilu je minister Marie nadaljeval potovanje proti Carigradu.
Osebne vesti
Belgrad, 16. maja. m. Poštni minister je podpisal odlok, s katerim so postavljeni za dnevni-čarje služitelje: Ivane Matija k pošti Celje; Uran-kar Jožef k pošti Celje; Pavec Ignac v Gornjo Radgono; Fister Alojz v Kranj; Bregar Avgust Ljubljana I; Podpečan Jožef, Ljubljana I; Bele Viktor, Ljubljana II; Seljak Ivan, Ljubljana II; Uršič Janez, Kočevje, Kovšca Ivan, Maribor I; Li« povšek Leopold, Maribor II; Avsec Anton, Mari* bor II; Filipčič Maks, Murska Sobota; Dolinar Peter, Planina pri Rakeku; Ivane Jože, Litija; Kralj Miha, Sevnica; Košir Viktor, Maribor I; Zadnik Anton, Pragersko; Zadnik France, Šoštanj; Be-■Ijan Karel, Sv. Lenart; Rebolj Anton, Meža; Ko-larič Franc, Logatec; Zemljič Metod, Stari trg; Arh Anton, Ljubljana I; Zore Jakob, Maribor I; Žižek Anton, Mozirje, Verbič Stanislav, Kranjska gora.
Za dnevničarie-zvaničnike pa eo imenovani: Perš Žoltan v Poljčanah; Logar Viktor, Prevalje; Zupan Pavel, Rogatec; Prijatelj Jožef, Krško; Žitnik Milan, Ljubljana I; Marn Ivan, Ljubljana I; Zupan Albin, Ljubljana I.
Za uradniškega pripravnika pa je imenovan Javšnik Franc.
Belgrad, 16. maja, m. S kr. ukazom je napredoval za profesorja V, skupine na državni srednji tehnični šoli inž. Stanko Dimnik.
Iz Španije
Salamanca, 16. maja. AA. (Havns) Vrhovno poveljstvo objavlja, da so nacionalistične čete na teruelski fronti vkljub slabemu vremenu prešle Santo Barbaro in zavzele več postojank pri vasi Corbalana. Zavzeli smo tudi vrh Čassilla Jidar, Morono in še nekatere druge. Prodiranje naših čet se nadaljuje.
Burgos, 16. maja. AA. (Havas.) Nacionalistične čete so zavzele vas Sedr na teruelski fronti. Nacionalisti so poprnviii svoje postojanke na vsej fronti Siere Sidar.
Spodnja Savinjska dolina elehtrilicirana
Takole so sprejeli Savinjčani g. bana na Vranskem.
V	prelepi Savinjski dolini, ki je prav sedaj vsa v cvetju, je v nedeljo zvečer prvič zagorela elektrika banovinskih elektrarn. Po 20 km dolgem daljnovodu dovajajo banovinske elektrarne električni tok pod napetostjo 20.000 voltov od Topol mimo Gomilskega, Kaple in Prekope do Vranskega. Od tega voda jemlje električni tok pet transformatorskih postaj, ki napajajo krajevno omrežje elektrificiranih občin: Braslovce, Goni ilsko, Št. Jurij pri Taboru, Št. Pavel pri Preboldu in Vransko. Samo krajevno omrežje električnih vodov meri okrog 50 km. Če je elektrifikacija važna za naše podeželje, ki potrebuje cenene luči in pogonske sile, potem je še bolj važna za Savinjsko dolino, ki pri svojem umnem hmeljarstvu nujno potrebuje naprav, za katere je doslej primanjkovalo pogonskih sredstev. Elektrifikacija Savinjske doline bo zaradi tega, ne glede na vse druge splošne koristi, koristila v prvi vrsti razvoju hmeljarstva, ki je glavni vir dohodkov prebivalstva Savinjske doline.
Na Vranskem
Zato je razumljivo, da se je za slovesni trenutek priključitve omrežja na Kranjske deželne elektrarne pripravila vsa dolina in da so od vseh 6trani prihiteli navdušeni Savinjčani k sprejemu odličnikov na Vransko. Trg sam se je odel v zastave, čez cesto postavljeni slavolok pa je bil zbirališče za člane Zveze fantovskih odsekov savinjskega okrožja, ki so v lepem številu prihiteli tudi v krojih. Tudi gasilci, ki so prihiteli iz Prekope, Kaple, Motnika, Braslovč, Ločicc, Lad-kovevasi, Grajske vasi, Gomilskega, Trnave, Parižel; in Topole, so postavili v špalir skoraj 100 mož v krojih in pet praporov. Za njimi so se zgrnili Savinjčani, ki so prišli od blizu in daleč s kolesi, vozovi in avtobusi. Ban dr. Marko Natlačen, ki je prispel v spremstvu referenta za elektrifikacijo inž. Rueha med pokanjem to-pičev, je bil pozdravljen z velikim navdušenjem in prisrčnostjo. Najprej ga je pozdravil celjski župan g. Mihelčič in mu želel dobrodošlico v prelepi Savinjski dolini. K sprejemu so prišli tudi okrajni načelnik dr. Zobec, tajnik JRZ Marko Kranjc iz Maribora, član banskega sveta g. Kuder, banovinski hmeljski nadzornik inž. Dolinar, predsednik celjske podzveze ZFO prof. Bitenc. celjski mestni svetnik Fazarinc, predsednik banovinske hranilnice v Celju Natek in tajnik Černelič. Prav tako so bili navzoči vsi župani in številna duhovščina na novo elektrificiranih občin. V imenu mladine, ki ji bo učenje olajšala električna razsvetljava, je pozdravila g. bana učenka s prigodnico in mu izročila šopek nageljnov. Vranski župan Franc Pečovnik je nato v lepem govoru pozdravil g. bana, poudarjajoč, da je do lanskega leta občina hodila le prosit, da pa je sedaj že prišel čas, ko se mora za številne izkazane dobrote zahvaljevati. Posebno hvaležnost pa so mu občani dolžni za to, ker je omogočil komasacijo prej razkosanih občin, tako da imajo sedaj eno občino, eno faro in eno pošto. Hvaležni so tudi za to, da je takoj po svojem nastopu poskrbel, da se je poživilo delo v Sloveniji, ki je omogočilo novo življenje in prineslo pomoč ob 12. uri. Najbolj globoko pa so mu hvaležni zato, ker je podprl in omogočil elektrifikacijo Savinjske doline. Ob tem trenutku mu kot izraz globoke hvaležnosti ne morejo dati drugega kakor iskreno željo, naj ga Bog ohrani še dolgo let v sreči in zdravju, na korist vsega slovenskega naroda. Za tem je pozdravil še domači župnik dr. Mortl v imenu fare in društev g. bana, ki se je za lepi sprejem prisrčno zahvalil.
V	Št. Juriju ob Taboru
Medtem je vsa množica, ki je prihitela k sprejemu na Vransko, odšla v Št. Jurij ob Taboru, kjer naj bi se v večernem mraku ob novo zgrajeni transformatorski postaji priključila Savinjska dolina na omrežje KDE. Tudi tu so bile vse hiše v zastavah, pred transformatorsko postajo pa je bila postavljena in lepo okrašena z zelenjem in cvetjem tribuna z zasilnim oltarčkom za blagoslovitveni obred. Ob pol osmih je z navdušenim vzklikanjem pozdravilo g. bana nad 1500 Savinjčanov, ki so hoteli videti tako važni trenutek, ko bo prvič v njihovih vaseh zasvetila elektrika. Po raportu gasilcev in fantovskih odsekov, ki so se udeležili v še večjem številu slovesnosti kakor na Vranskem, je župan iz Št. Jurja ob Taboru g. Maks Cukala, pozdravil g. bana in vse navzoče odličnike in rojake ter v lepem govoru očrtal zasluge banovine za elektrifikacijo Savinjske doline. Še posebej pa se je zahvalil g. banu, ki je v trenutku, ko je grozil zastoj elektrifikacijskih del, omogočil, da so prispevali Savinjčani manj, kakor bi morali, in da je nadalje z bogato banovinsko podporo pospešil dovršitev elektrifikacijskih del. Zahvalil se je še referentu za elektrifikacijo, inšpektorju inž. Ruehu, kakor tudi vsem drugim krajevnim čiriteljem, ki so pomagali, da se je delo srečno končalo. Za tem je p ;dravil g. bana domači župnik Jože Pečnjak, učenka pa mu je izročila s prisrčnimi besedami lep šopek. Domači rojak, kanonik in univerzitetni profesor dr. Franc Lukman je nato imel globok cerkven govor, v katerem je očrtal skrivnosti stvarstva, v katere je prodrl človek. Tudi najbolj skrivnostno silo, ki je bila znana že v davnini — elektriko, — vklenil v stroje, tako da mu služi za razsvetljavo, za pogon naprav in za prenos besede in slike. Stvarnik, ki je položil tako čudovite lastnosti v naravo in ki je dal človeku možnosti, da jih ie izkoristil, je s tem dal človeštvu prav tak dar, kakor je naš vsakdanji kruh.
Nova elebtrilihacijsha dela
Po opravljenem blagoslovitvencm obredu je spregovoril g. ban in očrtal najprej načela, po katerih banovina clektriiicira Slovenijo, pri čemer ne išče do-
bička, ampak še sama pomaga tam, kjer kraji sami ne zamorejo tako velikih investicij. Tako gospodarstvo zahteva sicer velike izdatke, omogoča pa hkrati gospodarski napredek siromašnejših krajev in podeželja. Elektrifikacija ustvarja možnosti ustanovitve novih industrij po deželi, kjer to doslej zaradi pomanjkanja pogonske sile ni bilo mogoče, s čimer dobiva prebivalstvo novega dela. Hkrati pa se s tem preprečuje kopičenje industrij v večjih središčih, kjer se nujno ustvarja delavski proletariat. Elektrifikacija bo tudi v marsičem pomagala izkoristiti našo zemljo do skrajnosti in bo tako preprečila izseljevanje s tem, da bo z razvitkom gospodarstva zaposlila vse domače delovne 6ile na naših tleh. Smotrna elektrifikacijska politika bo privedla končno do tega, da bomo Slovenci sami odločilno vplivali na razvoj gospodarstva pri nas in da bomo postali gospodarji na svoji zemlji in da ne bomo ustvarjali z žulji svojih rok bogastva tujcem. Prav iz tega razloga je v soboto potrdil pogodbo, ki so jo sklenile KDE s TPD zaradi dobave električnega toka. S to pogodbo niso nič prizadeti rudarji velenjskega rudnika, pač pa so dobileKDE potrebno rezervo in možnost za nadaljnjo elektrifikacijo. S to pogodbo je nastopila za elektrifikacijo Slovenije nova doba, saj bo banovina pritegnila poleg onih elektrarn, iz katerih je že da-slej prevzemala električno energijo, še centrale TPD v Trbovljah, po potrebi pa tudi v Kočevju in Rajhenbur-gu. Od tega bo zlasti Savinjska dolina imela koristi, saj bodo KDE v najkrajšem času začele graditi daljnovod iz Trbovelj, ki bo Sel mimo Št Pavla pri Preboldu. S tem so postale KDE, če še ne največje, pa vsekakor najvažnejše električno podjetje v Sloveniji. Ker pa niso last kakega 'posameznika ali kake skupine, ampak last banovine, pomenja njihov napredek napredek splošnosti in korist vsakega posameznika ijmed nas. Vse to lepo zasnovano delo bo napredovalo tem lepše in tem hitrejše, čim manj bo med nami nergačev in razdiračev in čim bolj bodo naše ljudske vrste strnjene in enotne. Naj pomagajo pri tem delu vsi, ki ljubijo to našo zemljo in ki žele našemu ljudstvu boljšo bodočnost. In tako složno delajmo za vsestranski napredek domovine in za slavo in čast našega kralja.
Zahvala občin
Že med govorom je množica z navdušenjem prekinjala lepa in važna izvajanja g. bana, ob koncu pa se je sprožil pravi plaz navdušenja in vzklikanja, ki je trajalo še naprej, ko je g. ban priklopil tranfsormator-sko postajo na omrežje KDE. Visoko napete girlande električnih žarnic so zasijale in razsvetlile veliko zbo-rovališče, istočasno pa se je razsvetlil ves Št. Jurij, medtem ko je žarela farna cerkev v siju reflektorjev. Z bližnjih gričev so odmevali streli topičev, pet kresov pa je naznanjalo širni Savinjski dolini ta lepi dogodek. Pevci so zapeli Ave Marijo, nato pa je vsa množica zavila med vzklikanjem v dolgem sprevodu pred občinsko hišo, v kateri so izročili župani občin Št. Jurij ob Taboru, Gomilsko, Braslovče in Vransko g. banu okusne diplome častnega občanstva, inšpektorju g. inž. Ruehu pa častno diplomo priznanja, kakero so podpisale vse prizadete občine. Pred župniščem je bil še mimohod gasilcev, članov fantovskih odsekov in dekliških krožkov.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Sporazumna kandidatna lista TBPD
Do ponedeljka, dne 16. maja, je bil rok za vlaganje kandidatnih list za izvolitev nove društvene uprave v Trgovskem bolniškem in podpornem društvu, ki je lastnik »Šlajmnrjevega doma«.
Do tega časa pa je bila vložena samo ena lista in sicer sporazumna lista. Ta dogodek velja zabeležiti, ker kaže na veliko zrelost, ki je v naših nameščenskih organizacijah. Pri sporazumih so potrebna popuščanja, kar ni lahka stvar. Zato je treba vsem nameščenskim organizacijam toplo čestitati. S tem, da so odpadle volitve, je storilo TBPD velik prihranek, ki naj pride v korist bolnim članom in njih svojcem.
Sporazumna lista je plod dolgih pogajanj. Od 45 delegatov dobe: zeleni (Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije) 13 delegatov, plava Zveza društev privatnih nameščencev 20 delegatov, Bolič, 8 delegatov, bela Strokovna zveza 3 delegate in rdeča Zveza privat. nameščencev Jugoslavije 1 delegata. Nnši zeleni nameščenci so postavili za delegate gg. Ivana Marte-lanca, Lojzeta Sitarja, Franca Nosana, Ivana Bur-
jo, Avgusta Kuharja, Antona Kovačiča, dr. Stanka Zitka, Antona Strojina, Maksa Šetinca, Pajka Glo-bočnika, Antona Šerjaka, Štefana Kunstka in Cirila Povšeta. Ta delegacija bo nedvomno dobro zastopala interese vsega našega nameščenstva in kmalu izvršila veliko nalogo, ki jo mora izvršit* nova uprava TBPD, to je: povečanje Šlajmarjeve-ga doma.
Huda prometna nesreča
Celje, 16. maja.
Danes okoli 3 popoldne se je pripetila na križišču Kapucinske in Razlagove ulice huda prometna nesreča. V Kapucinsko ulico je privozil od opatijske cerkve tritonski tovorni avto, last Peč-nika iz Ptuja. Šofer je vozil v pravilnem tempu ter je mislil zaviti na Masarykovo nabrežje na Zanggerjevo skladišče. V tistem trenutku pa je privozil na motornem kolesu po Razlagovi ulici trgovski pomočnik Furlan Ladislav iz Celja ter butnil ob tovorni avto. Motorno kolo je padlo pod tovorni voz, Furlan pa je nezavesten obležal na tleh. Furlana so z reševalnim avtomobilom prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu prišel k zavesti.
Kupovale! »Slovenca"
še i c čas, da boste deležni ene od 152 bogatih nagrad, ki jih razpisuje „Siovencc" za svoje naročnike in kupovalce
a) Vsak, kdor do 12. julija t 1. pošlje 50 izrezkov z rdečim žigom ali pa posebne tiskane znake iz nedeljske priloge, bo prišel v poštev za žrebanje dne 15. julija t. 1.
Vsak izvod »Slovenca« med tednom, v prodaji, ima poseben rdeč žig z deteljico, na prvi strani lista. — Nedeljski »Slovenec« rdečega žiga nima, ima pa zato poseben tiskan znak za žrebanje v prilogi, to je na 9. ali 10. strani nedeljskega »Slovenca«. — Mnogi sprašujejo, ali je potrebno žige imeti po vrstnem redu, to je od vsakega dne posebej po enega. — Nam je to vseeno; lahko priložite od istega dne tudi dva ali več izrezkov.
b)	Bolj enostavno pa je, da postanete redeni naročnik »Slovenca«, tako da sc nanj naročite najmanj za tri mesece in plačate do 12. julija t. 1. trimesečno naročnino.
c)	Vsi naročniki pod b) in pa sedanji naročniki, ki bodo imeli naročnino plačano tudi za mesce julij, bodo brez nadaljnjega vključeni med srečne, ki bodo na dan žrebanja lahko deležni enega od 152 lepih daril.
Vse nagrade, od po polne opreme stanovanja (spalnica, predsoba, kuhinja), pa do zadnje nagrade, so koristne in bodo vsakemu naročniku lahko preskrbele veliko sreče!
Prav sedaj lahko odločite usodo v svoj prid, zato postanite čimprej naročnik »Slovenc a«!
Narcise že cveto!
Sv, Križ nad Jesenicami, 15. maja.
V Plavškem Rovtu, na Prihodih in pri Sv. Križu nad Jesenicami narcise že cvetejo. Komaj se je umaknil sneg na pobočja in na vrh Golice, se trate že pogrinjajo z novo belino — s cvetjem narcis, ki bodo tam v juliju enkrat pobelile tudi najvišja pobočja gore. Pred tem planinskim vrtom pa bo kmalu treba postaviti napisno desko z opozorilom: človek, ne uničuj tega lepega cvetja! Kajti kdor pride te binkoštne tedne v naš kraj, vidi, kako vedno manj je narcis. Ni še veliko let, ko so pobelile tudi travnike, ki ležijo niže, sedaj pa se na niže ležečih pobočjih ta cvet komaj še pokaže tu in tam. Pa tudi pri Sv. Križu po-
staja cvet mnogo redkejši. Le na mestih, kjer je dostop bolj neroden in tam, kamor ne sme vsak, je rast narcis še bujna. To je že zadosten dokaz, da ljudje narcise uničujemo, ko jih tako brezobzirno trgamo.
Poglejmo samo tiste procesije ljudi, ki prihajajo sem po lepoto, kako odnašajo cele kupe in cele koše narcis, ki so jih natrgali. Tisoče in tisoče rož, da jih komaj nesejo v naročjih, v vrečah in nahrbtnikih. Pa sc kdo oglasi in pravi, »da je to le dobro za rože...« Kako dobro je, se vidi iz tega, da jih je vedno manj. Slučaj pač hoče, da jih trgamo tam, kjer je to mogoče in kjer so najbolj vidne. In prav tam jih je škoda. Kdor jih trga iz kakih posebnih vidikov za krmo ali kaj, ta naj gre v zalesja, kjer je manjša škoda.
Na „Lovčenu"
okrog Balkanskega polotoka
8. maja. 1938.
Ob šestih zjutraj smo prispeli v Benetke in obstali na morju precej stran od obale sredi Canala Grande nasproti monumentalni kupolasti cerkvi. Takoj so se zgrnile številne gondole ob naši ladji in čakale na izhod gostov, ki pa jih ni več kakor 15. Ko so gondolieri zvedeli za to, se je nekaj gondol kar pametno umaknilo. V naglici je pridrvel tudi policijski motorni čoln, ki jc odslej dve uri vodil pregled listin in denarja ter tehtal zaupanje človeka, ki naj bi stopil na tla države, kjer se prav zdaj nahaja monarh Nemčije, Hitler. Po navadi pregled ni strog in če ladja stoji le par ur, puste tudi brez vizuma. In zgodilo se je, da smo bili le trije brez vizuma, vsi trije mladi ljudje in žurnalisti, poleg tega pa še eden mlad, ki pa je imel vizum, toda premalo let, da bi nc bil sumljiv. Zaradi nas štirih je policijski motorni čoln trikrat drvel v prefek-turo in nazaj in ko 6ta končno še osebno intervenirala za nas namestnik kraljevega namestniga gosp. Banjanin in ravnatelj plovidbe g. Giunio Rude, smo dobili listke in ob 8 stopili v beneško gondolo ter iz nje na trg sv. Marka. Toda kljub V6emu moram reči, da so nam oblasti šle na roko, če se zamislimo, kako strogo je bilo sicer v Italiji v teh slavnostnih dneh.
Benetke v jutru
Ležale so v megli, skozi katero je sililo sonce, pa še dolgo ni moglo prodreti koprene. Morje in lagune in v vodo zabiti koli so se mešali z nebom in obrisi kupol in vitkimi stolpi; skozi to prozorno mleko pa so 6e pretakale črne beneške gondole in zgodnji glasovi zvonov ter so zvonili k nedeljskim mašam. Toda kmalu, ko smo stopili na trg sv. Marka, se je megla pretrgala, posijalo jc sonce, da je zaščemelo v oči in da se nam je odprla čudovita arhitektura Markovega trga, ki jc v teh dopoldan-
skih urah bil še prazen. Čudovita linija zvonika me je spomnila Plečnikovega kulta klasične črte in prav gotovo, da sem v vsem trgu odkril sorodnost Plečnikovega klasicizma z beneško stavbno umetnostjo. Geometrično razdeljen prostor, vertikalne linije, pristen material, barvan kamen (Doževa palača), razkošje okraskov, mešanje golega klasičnega formalizma, obloženega z orientalnimi bizantinskimi in zgodnjebaročnimi elementi, podkrepljenimi še z izrezljanimi balkoni oziroma loggiami — ali ni to neki eklekticizem, ki je v tem Markovem trgu dobil tako klasičen izraz, da pomeni že svoj lastni beneški slog? Alhambrska doževa palača, campa-nilla kot egipčanski obelisk, bizantinska Markova cerkev, renesančne okrožne hiše, j>ristno beneške že na barok spominjajoče loggic in figure na strehah: vse to mi je pričalo, da so trgovci iz Benetk, vse, kar so videli na svojih morskih poteh, prinesli s seboj, zgnetli v eno, prevzeli svetovno oblast po vzhodu in dali dozdaj zame najpopolnejši elcktrici-zem, ki jc sicer hladen, toda veličasten. Tak vtis sem dobil to jutro na Markovem trgu. Markova cerkev pa je ves Bizanc do mozaičnih fresk in temnih kapelic. Sicer pa vlada v Benetkah barok: Tinto-retlo, Tizian, Tiepoli, kakor 6em jih videl slučajno v deh cerkvah z razkošnimi baročnimi fasadami, v cerkvi sv. Tomaža in Marie dei Saluti.
Nisem prišel v Benetke z Baedekerjcm, ne z zgodovinskim znanjem in nisem hotel pisati umetnostnih rcmcniscenc, kot ji piše vsak potopisec, temveč prišel sem kot turist in kot turist sem občutil umetnostni j>roblem arhitekture sv. Marka, ki bo znanstvenik lahko rekel, da sem ga popolnoma napačno pojmoval. Nič nc maram za to. Kot turist sem videl, da so Benetke mesto kanalov in mostov (veliko odkritje, ne?), ozkih ulic in ozkih oken, zelenih oknic in nizkih železnih okenskih mrež, balkonov v slogu balkona iz časa Romea in Julije; stare zunanjščine, ki skorajda bolj odbija kot privlači, toda moderno urejenih notranjih prostorov. Poglej »hotel royal Daniel« na »Rivi dei Schiavoni«! Na zunaj nič posebnega: ozka gotska
okna, zastrta z oknicami, toda znotraj! Sam mar« mor! Razkošje do viška. Edinstveni hotel, v katerega sc pripelješ s čolnom in kljub temu stane od
40 do 120 lir na dan! Blodiš po Benetkah, izgubljaš sc po ulicah, stopaš čez mostove in šele čez nekaj časa se zaveš, da nc 6rcčaš niti kolesarja, niti avtomobila, da, nc vidiš niti konja, niti ubogega osla, našega ljubega prijatelja dalmatinskih mesti ln skoraj ti je hudo v tem začaranem mestu po živih živalih in po prometu. Srečuješ le turiste in vsak im« aparat v eni roki in v drugi ljubico, in slika »Pontc dei Sospiri« in Markov trg, zvonik, doževo palačo, beneškega leva, ki ga lahko zajahaš, columne na obali, sladoledarja, karabinijerja, goste pred kavarno, novoporočenca v gondoli. To so Benetke. In še nekaj, kar je najvažnejše in vredno več kot vsa arhitektura, večja atrakcija in večje zadoščenje turista: Benetke so mesto golobov na trgu svetega Marka. Kdo je bil v Benetkah, pa 6e ni fotografiral z golobi v roki, na ramah in na glavi? Kdo ni dal lire za pičo in jo poklonil lepemu beneškemu otroku, da so 6e zgrnili golobje ob njem, mu zobali iz roke in si ga ti slikal?
Benetke, mesto golobov in gondol, mesto mešanih jezikov in ras, mesto novoporočencev in vzdihov, nc več vzdihov tistih, ki so jih metali iz temnega mostu v globoko morje v smrt, temveč vzdihov brezdelja in dolgočasja in ljubezni! Mesto palač, zidanih na lesu, nc me6to, ki so ga zgradili doži, temveč dalmatinski sužnji »schiavoni« in iz dalmatinskega lesa, toda mesto okamenelega bogastva, kraljica hladne lepote, sestavljene iz lepot vseh morij, kjer je brodila zmagovita beneška ladjal
Benetke, mesto prijetne vožnje v rokokojski gondoli, ki te zibajoče vozi k brodu, ko se na obali zbirajo ljudje v vedno večjih trumah k opoldanski šetnji in korakajo ob bučeči godbe uniformirani miličniki k svoji nedeljski manifestaciji.
Benetke, ko je minilo jutro in je stalo sonce že v svojem vrhu, v pravem času, da sem se poslovil v njih zvonečem jeziku:
»A rivcdercil«	td.
Drobne novice
Koledar
Torok, 17 maja: Bruno, škof; Paskal Baj-
lonski.
Sred«, 18. maja: Erik, kralj; Aleksandra, devica.
Novi grobovi
■f" V splošni bolnišnici v Ljubljani je včeraj umrl g. Mlakar Ivan iz Zg. Kašlja. Uslužben je bil v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu 15 let kot bolniški strežaj. Pokojni je bil oče osmih nedoraslih otrok. Ko so prišla leta za defi-nitivno nastavitev v službi, je država prenehala z nastavljanjem služiteljev in tako je ostala družina brez dohodkov in pokojnine. Zato priporočamo bedno družino vsem dobrim srcem v pomoč. Žalujočim naše iskreno sožalje. Pogreb pokojnika bo v sredo, dne 18. t. m. iz mrtvašnice splošna bolnišnice v Ljubljani ob pol 4 popoldne na pokopališče v D. M. v Polju.
Osebne vesli
— Poročil se je včeraj gosp. Kramarič Jože, ladfaktor Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, z gdč. Magdo Turkovo, uradnico Trboveljske premo-gokopnc družbe. Novoporočencema želimo veliko 6reče in božjega blagoslova!
—	Za vsakega nekaj bo obrtniška razstava v Berlinu. Izlet od 25. maja do 3. junija bo obenem krožno potovanje, tako da bo vsak Jioleg Berlina videl še druga važna industrijska mesta kakor Dunaj, Prago, Leipzig, Niirnberg in Miinchen. Za nameček pa še vidimo Bechtesgaden, Konigsee in Glocknerstrasee. Prijavite so takoj v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice!
—	Zveza mest kraljevine Jugoslavije bo imela dne 19. junija t. 1. svojo redno letno skupščino prvič v Ljubljani Župani in zastopniki jugoslovanskih most se zbero vsako leto na skupščini Zveze mest v drugem mestu, a v Ljubljani je imela doslej Zveza mest šele dve seji. Gotovo to zborovanje spada med najvažnejše letošnje dogodke našega mesta, ko bomo imeli priliko pozdraviti vse župane in jim pokazati Ljubljano in okolico.
—	Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
—	Pogodbeni drž. poštarji. V nedeljo, dne 15. t. m.
so pri Mikliču v Ljubljani zborovali pogodbeni državni poštarji za dravsko banovino. Zastopanih je bilo 137 poštarjev iz dravske banovine, poštno direkcijo so zastopali gg. šef računskega kontrolnega odseka dr. Bogdan Kurbus, višji kontrolor Jakše Joško in višji p. t. t. kontrolor Čampa Joško. Občni zbor je vodil predsednik Kert Joško iz Dravograda, ki je bil ponovno, in sicer soglasno izvoljen za predsednika, v upravo pa: Ludvik Jožica, Rupčič Marica iz Ljubljane 8, Rep Joško iz Liskovca pri Krškem. Tičar Franjo iz Preddvora, Marovt Janez iz Ljubnega in Krajnc Polde.
—	Največji zakladi človeškega duha in srca se vam bodo nudili. Francozi prihajajo v Ljubljano z veliko zbirko izbranih knjig. Na skupni francoski razstavi, kjer bodo razstavljeni nekateri izdelki francoske industrije, na pomladnem Ljubljanskem velesejmu — od 4. do 13. junija — bo okusno razstavljenih tudi 3000 francoskih knjig.
—	Društvo sodnih Izvršikev kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana je imelo v nedeljo popoldne v justični palači svoj 18. redni občni zbor, ki se ga je udeležilo 53 od 183 članov. Delegati so zastopali vsa sodišča v Sloveniji. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik splitske sekcije g. Stošič, Predsednik ljubljanske sekcije g. Stavec Ivan je v glavnih potezah poročal o društvenem delovanju v preteklem letu. Glavna težnja društva je, da bi dosegli vsi sodni izvršitelji čin zvaničnika, oni v mestih okrožnih sodišč pa čin izvršilnega uradnika. Posebno zahvalo je g. predsed-nk izrekel odločilnim merodajnim faktorjem, ki so bili naklonjeni društvu, zlasti pravosodnemu ministru in načelnikoma tega ministrstva gg. Iv. Bizjaku in Novaku. Tajnik g. Ivan Mlinar je podal nato tajniško poročilo, nakar je ime! daljše predavanje o eksekucijski praksi ter je dajal članom pojasnila odnosno navodila za enotno postopanje v izvršilni službi. Pojasnila sta dajala tudi odbornika gg. Vandot in Cvelbar. G. Nes-man je podal kratko blagajniško poročilo. Potrjen je bil za bodočo funkcijsko dobo stari odbor. Pri slučajnostih so prišle v debato razne aktualne zadeve, tako nabava službene obleke. Občni zbor je zavrnil napad nekega belgrajskega stanovskega glasila na ljubljanske izvršilne organe, ki kot služitelji opravljajo ta posel že nad 50 let v zadovoljstvo predstojnikov.
»Naš dom« v vas dom!
Zahtevajte prvo številko nn ogled, do konca maja se lahko udeležite se žrebanja. Dobitek celotna zbirka Kari Maya! Celoletna naročnina znaša samo 20 din. Dosedanje čudo: Vsak, ki je naročil list na ogled, ga je obdržal! Poizkusite še vi, stane vas itak nič, če vam ne ugaja. Pišito na upravo: »Naš do nK, Maribor, Koroška costa št. 5.
—	Vožnja z železnico po bivši Avstriji znatno cenejša. S 15. majem stopa tudi na območju bivše Avstrije v veljavo tarifa nemških državnih želtzfiic, ki jc cenejša kot pn bivša avstrijska. Poleg tega je popust 60%, ki ni vezan na določeno število dni bivanja, razširjen tudi na bivšo Avstrijo.
—	Tivar obleke prispele prekrasne nove stvari, cene znano nizke. Sedaj Tivar obleke v vsako hišo, Tivar obleke za vsakogar. Glavna zaloga Anton Bnimec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte.
—	Kletarstvo, spisal Bohuolav Skalicky, Knjiga ima 192 strani in 85 slik med besedilom, cena nevezani 60 din, vezani 72 din, dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. —- Vsak vinogradnik, gostilničar, vinarske zadruge in vsi oni, ki imajo opravka z vinom, morajo poznati temeljne nauke o umnem kletarstvu, ako hočejo, da nc bodo nikoli imeli sitnosti s kupci in svojimi odjemalci. Kdor svoje blago pravilno spravlja in ga po navodilih skrbno neguje, skrbi za čistoto in red v kleteh, ta ima vedno zdravo, dobro kapljico Rr«? *krHn<*ga in
smotrnega kletarstva ni uspešnega vinogradništva. Novodobno kletarstvo zahteva poleg obilice prakse tudi poznanje vinske kemije in bakteriologije. Važno je poglavje o negovanju sodov in vina sploh, dalje poglavje o bolezni vina in drugih napakah, katere je treba odpraviti. Številne slike med besedilom bo-do obilno pripomogle k pravilnemu tolmačenju navodil.
— V resnici, krize je konec! Današnji časi sicer niso zlati in nihče ni posebno zadovoljen. Toda najbolj kritična leta smo vendar prestali. Zdaj je zavladal zopet vsaj gospodarski optimizem, ni več nezaupanja in ne panične bojazni, kaj bo jutri. Gospodarstvo se je začelo ozdravljati, denarni zavodi bodo kmalu vsi likvidirani. Bilanca naše zunanje trgovine je zadovoljiva. Razmere na delovnem trgu so se popravile. V znamenju oživljenega gospodarskega življenja bo prirejen letošnji Ljubljanski velesejem od 4. no 13. junija, ki bo še tem pomembnejša gospodarska prireditev, ker bo tedaj tudi kongres trgovstva vse države v Ljubljani in ker bo imelo kongres Društvo za ceste. Na obeh kongresih bodo razpravljali o življenjskih vprašanjih našega gospodarstva. Pričakujemo, da bo prišlo do pomembnih sklepov ter da Slovenija po prizadevanju Društva za ceste kmalu dobi primerno cestno omrežje, kakršno je potrebno glede na njeno mednarodno in gospodarsko lego. Kako pomembna gospodarska pokrajina je Slovenija, bo pa najbolje razvidno na razstavi »Cesta« v okviru ljubljanskega velesejma.
Za nego nog samo Sanoped.
— Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto 15. septembra t. 1. Sola je dveletna ter ima internat za 60 gojencev in 103 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starosti najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 din. Prošnje za sprejem (banovinski kolek 10 din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spriečvalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev odnosno varuha, da bodo knili stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev ali varuha, ki računajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete zneske podpore. Izjavi pod 5. in 6. je kolkovati z ba-novinskim kolkom za 4 din. Pridni 6inovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo okrajnega kmetijskega odbora, mo-.ajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za primerno štipendijo pri svojem okrajnem kmečkem odboru. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
Ljubljana
V torek, dne 17. maja 1938
Gledališče
Drama: Torek, 17. maja: »Princesa Juta— Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven. Cene od 40 din navzdol. — Sreda, 18. maja: »Haremske skrivnostiGostovanje bolgarskega Kooperativnega teatra. Izven. Cene od 40 din navzdol. — Četrtek, 19. maja: »Aleksandra*. Gostovanje bolgarskega Kooperativnega teatra. — Izven. Cene od 40 din navzdol. — Petek, 20. maja: »Ženitev«. Premiera. Premierski abonma.
Opera: Torek, 17. maja: »Manon Lescaut«. Premiera. Premierski abonma. — Sreda, 18. maja: »Ijucia di Lammermoor*. Red Sreda. Gostujeta gdč. Župevčeva in g. Gostič. — četrtek: 19. maja: Uigoletto«. Red Četrtek. — Petek, 20. maja zaprto.
Prireditve in zabave
Produkcija gojencev ljubljanskega driavnega konservatorija. Prihodnji petek, dne 20. t. m. bodo na sporedu izključno le dela naših domačih skladateljev, zato ima produkcija naslov »Slovenski skladatelji«. Nastopijo gojenci solopevskega, klavirskega in violinskega oddelka. Podrobni spored priobčimo jutri. Začetek produkcije je točno ob 1,4 7 v veliki filharmonični dvorani.
Golica vas kliče! Ali še niste občudovali skrivnostnega življenja na njej? Pridite vendar v nedeljo ob 15 v frančiškansko dvorano, da si ogledate to življenje! Šolski otroci iz Most vam bodo prikazali rajanje in umiranje »Dušic«, naših prijateljic. Vstopnice v »Pax et bonum«!
Sestanki
Fantovski odsek Ljubljana-mesto, Drevi ob	7.45 bo v telovadnici II. drž. gimnazije (na Poljanah) redna
telovadba, ki se je morajo udeležiti vsi redni in	prehodni člani. Novinci vljudno vabljeni!
Pevski zbor Glasbene Malice ljubljanske	ima drevi ob 8 zvečer vajo mešanega zbora.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
Poizvedovanja
Mala papiga, sivomodre barve ušla. Kliče Božika Mišek. Prosimo, naj se odda proti nagradi Trdinova 5, Marušič.
Aktovka in šolske stvari so bile puščene pred Mestnim domom. Najditelj ee naproša, naj proti
nagradi vrne v Alojzijevišču, Poljanska cesta 4. *
I Kollmannov gradič kupila mestna občina. Znani Kollmannov gradič, ki je po pokojnikovi smrti postal last »Kollmannove ustanove za onemogle trgovske so-trudnike in slepe«, je bil včeraj na prostovoljni javni dražbi prodan. Posestvo obsega 6 zemljiških odnosno stavbnih parcel. K posestvu 6pad«jo: večji travnik, ki je bil parceliran, dva vrta, vila, hiša, remiza, skladišče in vrtna lopa. Posestvo obsega celotno 32.084 kv. metrov. Prostovoljno javno dražbo je vodil starešina okr. sodišča g, Makob Jerman. Za nekatere stavbne, v par-celačncm načrtu zaznamovane parcele se je k dražbi prijavilo več interesentov. Ker je mestna občina po svojem zastopniku, komisarju g. Slavcu Pelcu ponudila za posestvo kot celoto večji znesek, kakor pa interesenti za posamezne parcele, je vodja dražbe dodelil celotno posestvo mestni občini za izklicno ceno 1 milijon 952.967 din. Dražba je bila v eni uri končana. Dražba postane pravomočna, ko jo bo odobrilo prosvetno ministrstvo,
1 ZdriiJonje gostilniških pndjelij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlo
5. junija - Binkoštna nedelja
vsi v
VELIKA
POSTOJNSKO JAKO SHT
Posebni vlaki iz Ljubljane, Maribora, Jesenic in vmesnih postaj
Prijave se sprejemajo pri PUTNIKU v Ljubljani, TyrSeva c. 11 Telefon št. 24-72, v Kranju in na Jesenicah ter pri PUTNIKU v Mariboru in v Celju
dolgoletne članice Grčar Frančiške, gostilničarke v Gasilski ulici št. 15. Pogreb pokojne bo danes ob pol 4 popoldne iz bolnišnice.
1 Sončni spomladanski dnevi privabljajo v Ljubljano in na Gorenjsko letoviščarje. Zadnje dni opazujemo po ljubljanskih ulicah vedno več avtomobilov iz inozemstva. V nedeljo se je ustavil v Beethovnovi ulici velik udoben avtobus iz. Cherbourga. Pripeljal je okoli 40 tujcev, ki so si ogledali mesto, niso pa mogli prehvaliti Tivolija. Popoldne so se odpeljali na Gorenjsko.
IV počastitev spomina pokojnega inž. Saše Hadžija sta darovali njegovi tetki: Ana vd. Mihaj-lovič (vdova majorja) in Ljubica vd. Vučenovič iz Vukovara vsaka po 200 din Jugosl. akademskemu podpornemu društvu na univerzi v Ljubljani. — Iskrena hvala!
Moderne bluze, Karničnik, Nebotičnik.
I Klub bolgarskih akademikov. Bolgarski akademiki v Ljubljani so organizirani v svojem akademskem društvu »Hristo Botev«, ki je njihov oficielen predstavnik pred vsemi javnimi oblastvi. Ustanovljeno je bilo, da dela za kulturni in prosvetni napredek svojih članov in za čim bolj aktivno zbližanje in medsebojno spoznavanje dveh bratskih narodov, bolgarskega in slovenskega, na osnovi kulturnega sodelovanja. Društvo zeli ustreči vsem, ki se zanimajo za Bolgarijo, njeno kulturno življenje v njej, gospodarstvo, izlete in drugo. V vseh primerih se obračajte na predsednika društva g. Stevana Atanasova, akademika, Ljubljana, Univerza.
I Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune Ljubljana. Gosposka ul. 7.
1 Lastnike orožnih listov, bivajoče v območju Ljubljane,opozarja uprava policije, da plačajo predpisano banovinsko takso na orožje za to leto, in sicer do konca septembra t. L Oni, ki bi tega ne storili pravočasno, bodo občutili vse zakonite posledice.
i Službo strojnika z absolviranim strojnim oddelkom delovodske šole ter z izpiti za kurjača, strojnika in posluževalca električnih naprav ter z vsaj 5 let prakse pn električnih napravah je razpisalo ljubljansko mestno poglavarstvo. Več v razpisu v »Službenem listu«, ko« 40, 18. t. m.
Kratil
+ Franja Jugovič. V soboto zvečer je umrla v Kranju v starosti 88 let gdč. Franja Jugovič. rokojmea je bila rodom iz ugledne in zelo bogate trgovske rodbine v Trstu, študirala pa je v Aleksandriji, kjer je imel njen oče trgovino. P5zn«Jc se je vsa družina preselila v Kranj, gdč. Franja pa se je tukaj posvetila z dušo in telesom učiteljski službi, pozneje je bila šolska upraviteljica na tukajšnji dekliški šoli. Svojim učencem in učenkam ni bila samo izvrstna učiteljica — bila je visoko izobražena in je obvladala 7 jezikov — marveč jih je učila tudi prav živeti, zato je bila mnogim učenkam kakor mati, katere se še danes z največjo hvaležnostjo spominjajo. Življenje pokojnice je bilo mnogokrat težko, prenesti je morala mnogo trpljenja, žrtev in težav, kljub temu pa je ohranila optimizem, katerega je črpala iz svoje globoke vere do Boga. Posebno je častila nebeško Mater in se ji vedno priporočala in tako je umrla sredi najlepšega meseca maja mirno in vdana v voljo božjo. Na »Slovenca« je bila naročena dolgo vrsto let. Veliko veselja je imela tudi do glasbe, vsak večer do zadnjega četrtka je igrala po nekaj skladb. Žalujočim sorodnikom ob smrti blage pokojnice naše iskreno sožalje. Pokojnici naj sveti večna luč!
Maribor
m Pogreb blagopokojnega zlatomašnika Franca S. Šegule bo danes popoldne ob poi treh iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pobreško pokopališče.
m + Na Pobrežju v Cankarjevi ulici je umrla ga. Marija Zajec, »soproga železničarja v pokoju in mati politično upravnega pripravnika Josipa ter učiteljice Marije Zajec. Bila je blaga, dobrosrčna in globokoverna žena, ki je svoje otroke lepo vzgojila in ki so jo spoštovali in cenili vsi, ki eo jo poznali. Pogreb bo v sredo 18. maja ob 15.30 iz hiše žalosti na pobreško pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše globoko sočutje!
m Bolgarski pevci iz Plovdiva so doživeli doslej v vseh slovenskih mestih naravnost triumfalen uspeh. Kraljevski sprejemi, nabito polne dvorane, viharji navdušenja, čudovito ubrano umetniško izvajanje, vse to dokazuje, kako živa je med našim ljudstvom slovanska zavest. Tudi Maribor ne sme zaostajati. Kupujte vstopnice za koncert v Unionski dvorani ob 20 že v predprodaji pri Putniku in agitirajte za udeležbo!
m Poletni uradni čas se je s včerajšnjim dnem uvedel na magistratu. Uradne ure so od pol 8 do pol 14. Magistratni uradi bodo uradovali nedeljeno do 1. septembra.
ni Prijave za odmero vozarinske takse. Davčna uprava za mesto Maribor poziva vsa podjetja, ki vršijo prevoze potnikov z avtobusi ter prevoz blaga z tovornimi avtomobili, da vložijo do najkasneje 25. t. m. pri davčni upravi za mesto Maribor prijave radi odmere vozarinske takse. V prijavi je označiti vrsto in številko vozila, progo, na kateri se vrši promet, kategorijo te proge (železnici konkurenčna, deloma ali nekonkurenčna), število prevoženih kilometrov ter brutto-nosilnost tovornega avtomobila in prikolice. Navesti ee mora tudi, ali ee vrši prevoz obrtoma ali se prevaža ie lastno blago. Prijavi je priložiti tudi vozni red, če ee vrši orevoz na določenih progah.
m Tudi na Hrvaškem aretacije radi »Privredne zadruge«. V zvezi z afero Privredne zadruge so ee izvršile aretacije tudi že na Hrvaškem. In sicer je dalo okrožno sodišče v Slav. Po-žegi aretirati štiri zastopnike Privredne zadruge, ki je imela svojo ekspozituro v Slav. Požegi. Aretirani so 381etni trgovski potnik Frank Mirko iz SI. Požege, 501etni Egidij Sigi, 801etni trg. pomočnik Jakob Kin in 261etni brivski pomočnik Ivan Gumilar. Kakor nam že imena povedo, so vsi trije prvi imenovani židovskega pokolenja. Vse štiri aretirance je močna orožniška patrulja privedla iz Slav. Požege v Maribor ter jih je izročila v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Aretirani so bili radi tega, ker so se tudi številni clam zadruge iz okolice Slav. Požege začeli pritoževati, da so bili od imenovanih agentov zmotno informirani ter izvabljeni z lažnimi predstavami v članstvo.
m Poeeni meso. Danes zjutraj se bo od 7 naprej prodalo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 190 kg govedine po 5 din in sicer na osebo do 2 kg.
m Nevaren kolesarski karambol. V nedeljo popoldne eta trčila na strmem klancu pred Kam-nico dva kolesarja. Bila sta to 271etni Tonkovič Peter iz Maribora ter trgovski pomočnik Mirko Curk iz Kamnice. Oba kolesarja je hud udarec vrgel z vso silo ob tla. Curk je imel nesrečo, da je padel na glavo ter mu je počila lobanja. Tudi Tonkovič je dobil hude poškodbe na nogah in na glavi. Oba sta obležala nezavestna.
Nalaga1 te svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru
Celje
c Akademija državne dekliške ln deške meščanske šole v Celju je prav lepo uspela, i j i krasnemu pomladanskemu dnevu je bilo gledališče zelo dobro obiskano. Spored akademije je bil pester in vsako točko so izvajali precizno in lepo, za kar jih je občinstvo nagradilo vseskozi z burnimi aplavzi. Akademijo je otvorila državna himna, ki jo je z navdušenjem zapel zbor mladih čuvarjev, nakar je sledila dekiamacija Živa knjiga o morju. Ljubke in zelo lepe so bile proste vaje z venčki. Deška meščanska šola nam je pokazala svojo izurjenost in gibčnost s preskoki. Triglasni zbor dekliške meščanske šole je pod vodstvom gdč. Danice Gruden čisto in ubrano zapel nekaj ljubkih pesmic. Sledilo je izvajanje deške mesčanske šole s kiji ter enodejanka »Čudo-de na srajca«. Lepa je bila simbolična vaja dekliške mešč. šole »Oj oblaki«, nakar nam je deška mešč. šola z veliko spretnostjo pokazala nekaj skupin, katere je občinstvo sprejelo z burnimi aplavzi. Sledila je plesna vaja Baru-ška, za zaključek pa je štiriglasni zbor deške mešč. sole pod vodstvom g. Josipa Šegula zelo lepo zapel tri pesmi: Vanč zelenka jaše, Mamica moja, Zdravica.
c Danes ob 4 popoldne bo sprejelo Celje bolgarske goste. Bolgarskim pevcem bo prirejen pred Narodnim domom sprejem, nakar si bodo gostje ogledali mesto Drevi ob 8 bo v veliki dvorani Narodnega doma pevski koncert Plovdivskega pevskega društva, po koncertu pa v gornjih prostorih na čast gostom družabna prireditev.
c V celjski bolnišnici je včeraj umrla v 16. letu hči posestnika Grobelnik Marija, v soboto pa 28 letna žena delavca Ana Stepic iz Zavodne. Na Krekovi cesti je zaspala v Gospodu 56 letna mestna reva Župnik Neža, Cesta na grad v Celju pa 56 letni cinkarniški delavec Vizjak Karel. Naj v miru počivajo!
e Kolesarski nesreči. V soboto ob 2 popoldne se je ponesrečil s kolesom v Hrastniku 17-lctni delavec v steklarni Bonegalija Josip. Pri padcu si jc poškodoval stopalo desne noge. V Zavodni pri Cel ju je padel s kolesa 18 letni sluga pri peku Oheržanu Bevc Ivan tako nesrečno, da si je pri padcu zlomil kost nad levim očesom
m Tri strele na svojega moža. Razburljiv dogodek ee je pripetil te dni v Račah. Zakonca Š. so ze dalje časa nista razumela, ker očitata drug drugemu nezvestobo. Ko sta se zopet sprla ie žena v razburjenosti razbila izložbo s polenom, moz pa jo je hotel udariti z bikovko. V tem trenutku je žena potegnila samokres iz žepa ter je z besedami: »Tu imaš, hinavec«, ustrelila proti mozu. Ko je ta pobegnil v skladišče, je planila žena za njim in še dvakrat ustrelila. Žena je potem pobegnila v Maribor, spotoma pa se je oglasila pri orožnikih ter jim je izpovedala, da jo streljala na moža, da pa je nalašč merila mimo, da bi ga oplašila. Lahko bi ga bila zadela, saj je ustrelila iz razdalje poldragega metra, vendar ni Imela tega namena. Pravi, da jo je mož nagnal brez sredstev ter ji je prepovedal, da bi e? še kedaj prikazala doma.
m Požig. V Podovi pri Račah je pogorelo gospodarsko poslopje pocestnice Marije Dolenc. Požar je izbruhnil ponoči okrog 2, ko so bili vsi domači v globokem snu. Na plat zvona so pritekli vsi vaščam ter domači gasilci ter se je posrečilo rešiti iz hleva živino in vozove ter razno orodje
žloirnTrokiP8010^10 ** da 0genj" zaneKla
m Obmejni promet v aprilu. Preko Maribora ie prekoračilo državno mejo v mesecu aprilu ul 052 oseb in sicer jih je prispelo v državo 9436, odpotovalo pa jih je v inozemstvo 12.616 Na prvem mestu so sedaj državljani nove Nemčije, katerih je bilo skupaj 11.844, od tega 7404 iz avstrij-
kw pa 1^0 l0Van°V jB bil° 851°' Cehoslova-
Gledali&e
Torek, 17. maja ob 20: »Dalibor«. Red a »reda, 18. maja: Zaprto.
Slovenj Gradec
Mladinska akademija. Učenci tukajšnje drž. meščanske sole prirede v nedeljo, dne 22. t. m ob 16 popoldne svojo glasbeno, pevsko in telovadno akademijo. Nastopi šolski orkester in šramel. čisti dobiček akademije je namenjen za šolsko kuhinjo te šole
Ponovno opozarjamo na tombolo zasebnih in trgovskih nameščencev, ki bo v nedeljo, dne 19. junija 1.1. lombolske karte se dobe v vseh tukajšnjih trgovinah ter v drugih večjih krajih Slovenije. Glavni dobitek bo pupoinoma nov avto »Opel Kadet«.
Dvig cen pšenice
Zadnje dni je ves naš tisk pod vtisom vesti o stalnem dviganju cen pšenice. Ceno pšenice na naših trgih so dosegle znatno višjo višino, kot znašajo na svetovnem trgu. Tako so že v soboto preteklega tedna trgovali s pšenico v nekaterih srem-skili in vojvodinskih krajih po 245 do 250 din, medtem ko znaša cena na svetovnih tržiščih okoli 125 din in je torej naša cena še enkrat višja kot cena na svetovnih tržiščih.
Posledice tega dviga cen čutijo vsi naši konzu-menti, ker cene moke in kruha stalno naraščajo tudiv nadrobni prodaji in je tako vse na gospodarstvo pod vplivom tega dviga cen.
Da je prišlo do tega dviga cen, je pripisovati dejstvu, da so zaloge pšenice v naši državi samo še okoli 8000 do 10.000 vagonov in da so vse te zaloge v tako imenovanih čvrstih rokah, katerim se ne mudi za prodajo. Kajti ta pšenica se nahaja v rokah večjih trgovcev z žitom v Vojvodini in velikih posestnikov, ki so čakali lahko toliko časa na izboljšanje cen.
Pri tem pa znaša odkupna cena Privilegirane izvozne družbe še vedno samo okoli 160 din, ker
računa družba že z novo žetvijo. Poročila o novi žetvi, v kolikor so možna na osnovi poročil o sedanjem stanju posevkov, pravijo, da bodo imele severnoameriške Zedinjene države odlično letino. Tudi pri nas se je stanje posevkov v teku tega tedna zelo popravilo in je računati z dobro letino. Ker je torej računati z znatnim pridelkom, bodo v prihodnji kampanji cene nižje in nato tudi že računa Priv. izvozna družba.
V zvezi s sedanjim položajem na trgu prevladuje mnenje, da je potrebno preprečiti špekulacije na visoke cene s tem, da se ukine uvozna carina na pšenico in da se dovoli uvoz nekaj količin pšenice iz inozemstva, kar bi pritisnilo cene navzdol. Na drugi strani pa smatrajo poznavalci razmer, da bodo sedanje cene ostale tako visoke le še malo časa.
Vsekakor je nujno potrebno, da pride do takih cen, ki bodo pravične tudi za široke mase konzumentov, zlasti pa da bodo upoštevani tudi interesi pasivnih krajev Slovenije, ki ne more plačevati tako visokih cen pšenice.
Poraba prve transe novega posojila
Belgrad, 16. maja. m. Na zadnji seji ministrskega sveta je bila razdeljena prva transa 6% notranjega državnega posojila. Transa znaša 700 milijonov din in je bila razdeljena taikole: 250 milijonov din za državno obrambo, 200 milijonov din za prometno ministrstvo in 250 milijonov din za gradbeno mjnistretvo.
Od vsote 250 milijonov din, ki je določena za gradbeno ministrstvo, se bo porabilo 125 milijonov dinarjev za graditev cest, 62.5 milijona din za javna poslopja in poljedelske ustanove ter 62.5 milijona dinarjev za melioracijska dela. Od te zadnje vsote 6e mora 10% porabiti za higiensko-asanacijska dela, Istočasno je ministrski svet sklenil, da se mora za vsak določeni primer uporabe gornjih globalnih kreditev dobiti soglasnost ministrskega sveta.
Prva tranša 6% notranjega posojila bo razpisana v kratkem, Velik del prve tranše bosta podpisala Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica, vendar se bo nudila tudi privatnikom prilika, da bodo podpisali posojilo v prvi tranši. Emisijski tečaj prve tranše še ni določen, gotovo pa j©, da bo z ozirom na razmeroipa visoko rentabilnost posojila zelo blizu nominalu.
Mednarodna razstava
čipk v Zagreba
V nedeljo je ob navzočnosti ministra za trgovino in industrijo g. Milana Vrbaniča otvorila mednarodno razstavo čipk njegova soproga Rosemarie Vrbaničeva. Otvoritvi je prisostvoval številna krog zagrebškega akademsko naobraženega ženstva s predsednico Ljerko Češičevo. Dalje so bili navzoči francoski konzul, inšpektor inž. Jušič, zastopniki tiska in zastopniki obrtnega šolstva. Zastopan je bil tudi Državni osrednji zavod iz Ljubljane.
K tej prireditvi je povabila sekcija univerzi-tetsko izobraženih žen v Zagrebu poleg domačih ustanov, ki se pečajo s čdpkarstvom, tudi slične ustanove iz Češkoslovaške, Belgije, Italije in Nemčije, Razstavišče je dala na razpolago uprava zagrebškega zbora dogovorno z lastniki modernega novega nemškega paviljona — Nemški paviljon. Z ozirom na to, da je razstava zgolj informativnega in poučnega značaja, prostor sicer zadostuje, vendar bi lahko 6amo domače čipkarstvo napolnilo ves paviljon. Kakor čujemo, pripravlja ljubljanski velesejem za prihodnje leto veliko reprezentativno, zgodovinsko razstavo slovenskega čipkaretva in tam bo mogoče pač laže pregledati ves obsežni in zelo zanimivi domači material.
Prirejanje razstav daje zelo veliko dela in to težko delo sd je naložila zagrebška sekcija akademsko naobraženih žen in ga je častno izpeljala pod vodstvom ge. Rokse Cuvajeve, ki je z vso vnemo organizirala vso razstavo, vodila vso korespondenco z inozemstvom itd. Poleg domačih razstav-ljalcev so bili povabljeni k sodelovanju ČSR, Belgija, Italija, Francija in Nemčija. Od Francozov razstavljajo Chambre Syndicale des Fabricates de Tul-les et Dentelles de Calais, Mu6Se des Dentelles Calais. Te tvrdke razstavljajo strojne imitacije raznih čipk, katerih originali so bili ročno delani. Tu imamo na primer več vrst čipk kakor: Colbert, Alecon, alecon rebrodee, Valenciennes, Valencien-nes Platt, Bruxelles itd. Izdelovanje teh čipk sega do 50 let nazaj. Razstavljeni eo poleg tega tudi razni čipkasti blagovi za toalete, zlasti za večerne in plesne, ki so včasih naravnost fantastične, kar kažejo zelo dobre fotografske slike, Dalje razstavlja še strojne čipke R. Henon, Calais, in to predvsem Bruges, Malines in Point de Pariš: Strojna fabrikacija čipk je torej prav dobro zastopana.
Preseneča nas pa razstava ročno delanih čipk tvrdke M. Berard iz Puya. To so staromodni toaletni komadi, kakršne so nosile pri nas naše babice. Dalje je nekaj prtičkov in Tobcev za nas popolnoma navadnega dela. Komadi so pa sijajno adjusti-rani z različnimi znamkami, ki naj pomagajo dvigniti ceno sicer ne najbolj vestno izdelanega ročnega dela. Prav malo je finig okroglih tabletk.
Za Češkoslovaško razstavlja razna čipkarska dela Statni ustav školsky pro domacky prumysl u Praze. To je šolska ustanova za domače obrte na Češkoslovaškem. Češkoslovaška je že od nekdaj znana po svojih tekstilnih izdelkih in tako prehaja moderna češoslovaška čipka skoraj popolnoma v tekstil in izgublja tako rekoč za nas udomačeni značaj čipke. Ornament postaja zelo primitiven in izgublja popolnoma tudi svoj etnografski značaj. To velja v prvi vrsti za kleklano čipko, ki jo izdelujejo tudi barvasto. Barvaste reči so pa zelo podvržene modi in menjavanju in zato nimajo takšne trajne vrednosti. V šivanih čipkah pa pokazu-jejo Čehi izredno mnogo okusa in tehnične spretnosti. Umetnica svetovnega slovesa je Milada Pa-ličkova, ki je ustvarila umetnine neprecenljive vrednosti. Poprečnega tržnega blaga niso razstavili.
Italija razstavlja stare beneške čipke, ki so
MESTNI KAZINO
VSI IITO ODPRTO
ROULETTE
TRENT^^UARflNTE lACCA
VSE ZABAVE VELIKEGA IGRALSKEGA KAZINO
tehnično in omamentalno zelo lepo izdelane. Zlasti renesančni motivi so zelo bogati.
Nemčija jc zastopana po Osterreichisches Mu-seum fiir Kunst und Industrie, Wien, in Deutsche Spitzenkunst Berlin. Ker blago še ni prispelo, ne moremo izreči kritike o nemških čipkah.
Belgijo zastopa slavni Musče Royal d'Art et Histoir Bruxelles, kraljevi muzej za umetnost in zgodovino v Bruslju. Poslal je lepo kolekcijo slovitih belgijskih čipk, ki imajo še vedno svojo veliko vrednost in se tudi še vedno izdelujejo, vendar v precej zmanjšani meri kakor svoj čas. Stilne čipke so prave umetnine, ki jih vidimo na fotografijah, in originali pridejo težko na razstave v inozemstvu, ker se ljudje pač boje kopiranja od strani konkurence. Tudi bruseljske čipke niso vse enako delane, ampak so ene šivane, druge kleklane. Šivane so seveda mnogo bolj dragocene, vendar 60 kleklane mnogo bolj trpežne. Naše domače žene delajo lahko natanko take kleklane čipke kakor v Belgiji, seveda po mnogo zmernejših cenah. B. R.
Izgraditev nemške
železne industrije
Nemčija potrebuje za svojo vedno bolj naraščajočo industrijsko produkcijo tudi velike količine železa. Toda Nemčija sama nima dovolj železne rude in jo mora uvažati zlasti iz Francije in Švedske. Ta uvoz pa je treba tudi plačati z devizami in zato stremi Nemčija za avtarkijo na tem polju. So pa v Nemčiji še ležišča železne rude, katerih se doslej zaradi manjše vsebine železa ni izplačalo izkoriščati. Zato je bila lani ustanovljena družba Hermann Goring VVerke, katere namen je eksploa-tirati taka ležišča, za katera se doslej nemška železarska industrija ni interesirala zaradi nizkega odstotka vsebovanega železa in dragega topilnega procesa.
S priključkom Avstrije je Nemčija pridobila velika ležišča železne rude in tudi razvito železarsko in jeklarsko industrijo. S tem je bilo potrebno tudi izpremeniti prvotni načrt, ko je bila Nemčija še sama Lani je nameravala Nemčija, da zgradi velike plavže za železno rudo in železo samo na Frankovskem, kjer so znatna ležišča sicer bolj revne železne rude, ki je pa vendar v znatnih količinah na razpolago. S priključkom Avstrije je takoj nastal načrt za zgraditev lakih plavžev v Lincu ob Donavi. Ta kraj je približno na sredi med frankovskimi ležišči železne rude in štajerskimi rudnimi zakladi. Ima pa tudi prednost vodne poti, t. j. Donave. Takoj je bilo sklenjeno v Lincu zgraditi veliko železarsko industrijo, pri kateri bi bile tudi velike jeklarne. V ta namen je bila zvišana glavnica omenjene družbe H. Goring na 400 milij. mark.
V	soboto je prišlo do pomembnega koraka. Sam g. GOring je prišel v Linz ter je zasadil prvo lopato za gradbo železaren v Lincu. Nove železarne bodo obsegale 500 ha ozemlja ter bodo zgrajene tudi delavske stanovanjske hiše na prostoru 200 ha. Produkcijsko kapaciteto novih železarn je ceniti na 1 milijon ton železa, oziroma jekla.
V	zvezi s temi projekti je še važno pripomniti, da bo tudi projektirani kanal Ren-Donava veliko pripomogel k racionalnem dovozu železne
rude in odvozu železa iz podjetja na vse strani. *
Klirinške nakaznice v prometu s Poljsko in Turčijo. Narodna banka je sklenila izdajati klirinške nakaznice za promet s Turčijo in Poljsko. Toda s temi nakaznicami ni mogoče trgovati na borzah niti jih Narodna banka sprejema za plačilo uvože-1 nega blaga iz teh dveh držav. Klirinška nakaznica se prenaša z žirom.
Zveza združenj gostilničarskih obrti dravske banovine ima svoj peti občni zbor v Brežicah dne 19. maja 1938, in sicer ob 9 dopoldne v Narodnem domu.
Obrtna razstava v Zagrebu. Ob priliki 80-let-nice Zveze hrvatskih obrtnikov bo priredil zavod za pospeševanje obrti zagrebške obrtne zbornice veliko obrtno razstavo od 4. do 12. junija letos v vseh paviljonih zagrebškega sejma.
Zedinjena zavarovalnica, Belgrad. Glavnica 6, premijske rezerve 63.66 (49.7), bilančna vsota 81.46 (80.1), čisti dobiček 0.44 (0.3) milij. din.
Evropsko d. d. za zavarovanje blaga in potniške prtljage v Belgradu. Glavnica 4, bilančna vsota 5.0 (4.5), čisti dobiček 0.07 (0.10) milij. din.
Dnnav, zavarovalna d. d. v Zagreba. Glavnica 2.5, bilančna vsota 63.7 (60.4), čisti dobiček 0.08 (0.06) milij. din.
Ko bi bili v vseh pogledih tako gospodarsko in tehniško napredni, kakor ono v pohištvenem mizarstvu, bi bila Slovenija najnaprednejša dežela v Evropi. Vendar so dani vsi pogoji za naš gospodarski in tehnični napredek: imamo dovolj naravnega bogastva in tudi sposobni smo dovolj, da bi lahko tekmovali v tem oziru z najnaprednejšimi narodi. Predvsem moramo dobiti našemu času ustrezajoče ceste, ki so žile gospodarskega organizma, Slovenija mora dobiti moderno cestno omrežje, ker je to v gospodarskem in splošnem interesu vse države. Naše stoletje je stoletje prometa, gibanja. Naše za-
Ra<v mi'Lrn1>nir Roparski roman? Roparski uc5 nimrUPUV. ŽOj vendar nič romanu nI podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) so povsod. Tudi v ustib med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna nega zob s Chlorodontom prežene mikrobe iz ust. Toda le stalna nega varuje zobe pokvare. Chlorodont zjutraj — Clilorodont predvsem zvečer 1 Potem ostanejo zobje zdravil Domači proizvod.
hteve po cestah se bodo manifestirale v veliki, po znanstvenih načelih zasnovani razstavi »Naša cesta« na pomladanskem Ljubljanskem velesejmu od dne 4. do 13. junija.
Borza
Dne 16. maja 1938.
Denar
V zasebnem kliringu jc ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani malenkostno narastel na 8.88—8.98, v Zagrebu pa je malenkostno popustil na 8.855—8.955, v Belgradu na 8.8439—8.9439.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.40—29.10, v Belgradu 28.15—28.95.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40 —14.60, nadalje so beležili v Zagrebu za konec julija 14.375—14.575.
Devizni promet je znašal v ZagTebu 3.081.105 dinarjev, v Belgradu 5.709.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 918.000 din.
Ljubljana — tečaji s primom Amsterdam, 100 hol. dold. . . . 2419.16—2433.76
Berlin, 100 mark...... , 1753.03—1766.91
Bruselj, 100 belg....... 734.95— 740.01
Curih, 100 frankov ...... 996.45—1003.52
London, 1 funt ........ 216.85— 318.91
Newyork, 100 dolarjev..... 4337.26—4373.57
Pariz, 100 frankov 121.94— 123.38 Praga, 100 kron . . . . » , . „ 151,93— 153.04 Trst, 100 lir.............229,19— 232.27
Curih. Belgrad 10, Pariz 12.27, London 21.78375, Newyork 438.50, Bruselj 73.85, Milan 23.06, Amsterdam 242.75, Berlin 176, Dunaj 45, Stockholni 112.30, Oslo 109.55, Kopenhagen 97.25, Praga 15.25, Varšava 82.60, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Ca rigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfons 9.635, Buenos Aires 114.625,
Vrednostni papirji
Ljubljana. Državni papirji. 7% inv. pos. 99—100, agrarji 62—64, vojna škoda promptna 481—483, begi. obv. 93—94, dalm. agrarji 92.50—93.50, 8% Bler. pos. 98.50—100, 7% Bler. pos. 94.50—95.50, 7% pos. DHB 99.50—101. — Delnice: Narodna banka 7300 —7400, Trboveljska 200—210.
Zagreb. Državni papirji. 7% inv. pos. 99—100 (99), agrarji 61—63, vojna škoda promptna 482—483, begi. obv. 93—94, dalm. agrarji 92.50—93, 4% sev. agrarji 62 denar, 8% Bler. pos. 98—100, 7% Bler. pos. 94—95 (94, 94.50), 7% pos. DHB 100—100.50, 7% stab. pos. 99 denar. — Delnice. Narodna banka 7325 denar, Priv, agr. banka 228 denar, Trboveljska 200—220, Gutmann 60—65, Isis 20—25 (25), Tovarna sladkorja Bečkerek 600 bi., Osj. sladk. tov. 120 bl„ Dubrovačka 360—385, Jadranska plovba 375 den., Oceania 600 den.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 62.75 denar (63), vojna škoda promptna 484.25—485 (484), begluške obveznice 94—94.25 (94), dalm. agrarji 92.75— 93 (92.75), 8% Bler. pos. 99.50 den. ((100), 7% Blerovo posojilo 95 blago (94.50). — Delnice: Narodna banka 7.325—7.350 (7.325), Priv. agr. banka (233).
Žitni trg
Novi Sad. Ječmen: bč. srem. 63—64 kg 160—165. — Koruza: bč. srem. 118—120, ban. 114—116. — Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Nov Staričev uspeh
V Pragi je preteklo nedeljo naš odlični dirkač Ludvik Starič, na mednarodnih motociklističnih dirkah dosegel drugo mesto v hudi konkurenci najboljših Čehoslovakov, Nemcev in tekmecev iz bivše Avstrije. Podrobnosti o tej dirki še niso znane, ker je vodstvo motosekcije ŽSK Hermes prejelo o tem Staričevem uspehu samo kratko brzojavko.
Za jugoslovanske patente
št. 9066 od 1. septembra 1931 na:
»Postopek za izdelovanje kromatov in bikromatovc, št. 9069 od 1. septembra 1931 na:
»Postopek za izdelovanje bikromatov« se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenjene ponudbe na: inž. Hinko Petrič, patentni inženir, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.
Kulturni obzornik
Barday: Rožni venec
Drama v šestih slikah. Po istoimenskem romanu priredil za oder Zdravko Novak. Samozaložba. Dovoljenje za uprizoritev daje prireditelj sam.
O Rožnem vencu, najboljšem romanu Barc-layeve, smo na tem mestu spregovorili, ko je bilo delo prevedeno v hrvaščino in pozneje v slovenščino. Sedaj 6ino Slovenci dobili Rožni venec tudi kot odrsko delo. Prireditelj Zdravko Novak navaja dvoje dejstev, ki sla ga privedli do dramatizacije Rožnega venca: da bi namreč prišla vsebina tega romana na odru vse bolj do izraza kakor prejšnje epsko delo in pa »ker manjka pri nas dramatskih del, posebno takih, ki bi s svojo vsebino vzgajali igralce kakor tudi gledalce«. Kako se mu je ta namen posrečil?
Prireditelj je strnil roman v šest slik, ki jim je dal tele naslove: Rožni venec, Biseri rožnega venca, Vsak rožni venec ima svoj krii, Žalostni del rožnega venca, Rožni venec se nadaljuje, Rožni venec se sklene.	•
Prva slika, ki se godi v veliki vrtni dvorani vojvodinje Meldrumske, je skorajda samo razmišljanje, povsem brez dejanja, tako rekoč samo slika, ki je brez posebnega pomena za razvoj dejanja. Zaradi tega se mi zdi, da je ta slika odveč, ker bi se zlahka dala združiti z drugo 6liko. Ta slika se vse preveč mudi pri dolgih dvogovorih. Pomembna je kvečjemu kot ekspozi-cijn. Druga slika je dramatsko mnogo boljša, ker je bolj razgibana, saj se dejanje zaplete že tik do odkritja ljubezni med Jano in Garthom. Tretja slika je preslabo vezana s prejšnjim dejanjem, saj preskoči kar dve važni dejstvi: kako se Jana in Garth razideta in kako Garth oslepi. Jano
dobimo namreč pri zdravniku dr. Brandu, ki jo pošlje k oslepelemu Garthu za strežnico. Ta slika nam prav jasno pokaže značaj obeh glavnih junakov, Jane in Gartha, a zato zopet trpi polnost dejanja, ki je vsekakor prva zahteva dobrega dramatskega dela! Glede na razvoj in razplet dejanja sta mnogo boljši četrta in peta slika, vendarle pa tudi v teh dveh pogrešam prikazovanja tragike, ki je v romanu samem tako dobro in globoko podana. Prireditelj se je pač v tem delu preveč navezal na prikazovanje zunanje fabule med Garthom in Jano, zaradi česar manjka tej dramatski prireditvi psihološke globine v slikanju dejanja in značajev. Najbolje dramatsko podana pa je zadnja slika, ki razplete bulo med glavnima junakoma.
Zaradi teh pomaukljivsti prireditelj ni povsem dosegel svojega pravega namena, »da bi prišla vsebina bolj do izraza kakor v romanu«. Sicer pa se je prireditelj tega tudi sam zavedal, ker je že v uvodu napisal, da Rožni venec kot drama »ni poln dejanj in čudovitih prizorov na konjih ob pokanju pušk ali pa prizorov iz pretepa na vasic. Ker se je tega zavedal, bi bil pač moral poiskati drugo pot dobre dramatizacije, da bi bil namreč ta zunanja dejanja skušal zamenjati z globokim risanjem tragike, ki je v romanu, pa tudi s psihološkim poglobljenjeni značajev. Saj je vendar jasno, da pokanje pušk ali pa pretep na vasi niti ne spadajo v dobro dramo, marveč kvečjemu v kak avanturistični ameriški film. Mnogo bolj pa se je prireditelju posrečil drugi namen, da je s to dramatizacijo roman populariziral, s čimer je dana prav lepa prilika, da to delce vzgaja tudi slovenske igralce in gledalce na doželi. Z dramatizacijo Rožnega venca so dobili naši podeželski odri delo, ki naj gre v teku prihodnje zimske sezone po vseh naših prosvetnih odrih, saj 1h> oh uprizoritvi te drame DO prireditelievih besedah tudi slovenskemu ob-žlnstvu »ostalo mno<sokaj r.a duha in srce«. Dobro bi bilo, če bi ob uprizoritvi tega dela režiserji
tu in tam predolge monologe malo skrajšali in na nekaterih mestih afektiran slog nadomestili
z našo živo narodno govorico.	F. J.
★
Dragotin Cvetko: Sodobna slovenska glasba.
V	češki reviji »Slovanski Pfehledc XXX, štev. 3, marec 1938, je priobčil dr. Dragotin Cvetko kratek pregled sedanjega stanja slovenske glasbe.
V	uvodu kratko pokaže nekatere vzroke, ki so do osvobojenja močno ovirali slovensko glasbo, da se ni mogla tako samostojno razmahniti kot pri drugih narodih. Nato preide preko Lajovica, Adamiča, Škerjanca, Kogoja, Osterca na najmlajši sldadateljski rod. Označba posameznih skladateljev je, kolikor je mogoče to na Štirih straneh storiti, še dosti izčrpna. Vsekakor bi pri nekaterih skladateljih želeli, da bi avtor naštel dela, ki so se že izvajala ter so javnosti več ali manj znana, pri drugih pa opustil naštevanje del, ki morda obstajajo, pa zaenkrat ne poznamo njihove kvalitete. Na vsak način je med drugimi na pr. premalo označen Amič, o katerem pravi avtor, da >kot organist sklada največ za orgle«. — Na splošno je pa ta ori9 za Čehe dosti informativen in za medsebojno s|x>znavanje koristen. M. T.
Dvoje književnih razstav. V rimskem gledališču »Delle professioni c d arte« je odprta zanimiva razstava šolskih knjig in učnih pripomočkov. Razstava je zanimiva in raznolika le za srednje šole, ker za osnovne šole velja načelo, da izdaja državna tiskarna in založba enotne učbenike (ki so precej dragi, mimogrede povedano) za vso državo. — V Turinu so pa imeli nekaj dni odprto razstavo planinskih knjig. Razstavile so pa le tri založbel To dejstvo že prccej pove. Planinstvo je v Italiji ie vedno lc šport zgornjih slojev in rekorderjev. Med maso še ni prodrl, razen v alpskih krajih, a še tu iz vsakodnevne potrebe.	R .B.
Franz Herwig, »čudovište iz predgradja«, sa-vremena legenda, preveo i izdac zbor duševne fiila-deži u Seniu. S to knjigo so dobili tudi Hrvatje Her-vvigovo delo Sant Scbastian von Wedding, kar ima-
mo tudi že Slovenci v Izdaji Krekove knjižnice in v prevodu p. Romana Tominca pod naslovom »Boštjan iz predmestja«. Tako so tudi Hrvatje dobili knjižico, ki jim kaže v legendarnem stilu idealno, naravnost svetniško rešitev današnjih socialnih zmed. Prevod je lahek in jasen.	F. J.
Jugoslovansko - bolgarska liga v Belgradu jo izdala priročen Geografski pregled Bolgarije z zemljevidom in desetimi slikami. Napisal ga jo prof. Ivan Bataklijev. Knjižica stane 7 din.
Štiridejanska drama iz kmečkega življenja Šuniadije »Voda s planinec, ki sta jo napisala Radomir Plaovič in Milan Djokovič in ki je že dalj časa na programu belgrajskega gledališča, je izšla tudi v zasebni knjigi (založil Vladimir ltaj-kovič v Belgradu, 15 din).
Doktorska disertacija Ljubomira Durkoviča-Jakšiča z naslovom »Petar II. Petrnvič-Njcgos« jo izšla kot 21. zvezek zgodovinskih del Društva za znanost in umetnost v Varšavi. Napisana je v poljščini in spada med najobsežnejša dela, ki so izšla doslej o Njegošu (obsega XXX plus 242 str.). Delo je ilustrirano, knjigi je priložen zemljevid takratne Črne gore, važna je zlasti obsežna bi-bliografija, na koncu je pa ludi resume v francoščini.
. V seriji »Srpski narod u XIX. veku«, ki jo
inln1" 5?hn' je i7ŠIa kni'Ra »Srbija od 1858 rio 1803 godinec, ki sta jo napisala dr. V. Čubrilovi« in dr. VI. čorovič.
Dela pred kratkim umrlega originalnega srbskega pesnika, pripovednika in dramatika Mom-cila Nas t as i jeviča bodo njegovi osebni prijatelji izdali v devetih drobnih zvezkih (okrog 1500 strani). V predplačilu stane vseh devet knji« (broširano) samo 150 din.
Andrija Luhurič je v Belgrndu izdal I. knjitro dokumentov z naslovom »Kapitulacija Črno gore« na 200 straneh. V knjigi jp objavljenih 160 spisov kralja Ni kole iz časa pred in med svetovno vojno.
^JMANCHUKUC)
v^l^mluMB^mg^
f J
TIENTSIN ^
TSIHOTAU
« Z?/''
T,)I v
HAMKAU y-yr£Li1AN6HAl
i
[suomiFM
KPUKAU
UN6yAH6CHAU
\WUCHAN&Z HANUHAU
CNEKIAN04
C«
Japonci so znova zaželi veliko ofenzivo zoper Kitajce. Boji se bijejo za važno železniško progo Lunghai. To železniško križišče je bilo napadeno od 70 japonskih letal, ki so razdejala tudi del proge pri Kaifongu. Čeprav tam okoli stoji močna kitajska armada 400.000 mož, Japonci vendarle od vseh strani prodirajo ter upajo, da bodo Kitajce tudi sedaj zmogli. Kitajske čete se baje že umikajo, da bi jih Japonci ne odrezali.
Kaj pravi kino
V	Unionu
Spet je na platnu film, ki bi bilo bolje, da bi ga ne bilo. Saj je »La Habancra« film, ki je spet plod nekdanje osladne, nemške ljubavne literature. Mogoče bi isto vsebino dobro prikazali Američani ali Francozi, Nemci je niso. — Nova zvezdnica, ki smo jo imeli že priliko videti v Ljubljani, Žarah Leander, ni prav nič svojska v tem filmu. Nemara jo moti njena velika rojakinja Grela Garbo, ki jo hoče posnemati Leandrova, a pri tem klavrno ostane na polovičarski poti. — Zoprno učinkuje podajanje nemških buršikozno-sti. toreadorjev in sličnib oseb ; povsod stopa plehkoba na površje. Le zakaj ni ostal prejšnji dobri film »Nekoč se je dogodilo« — vsaj za nekaj dni dalj na programu v Unionu in je prišlo na vrsto tako skrpucalo?
V	Slogi
»Golem« izrazito protikrščanski, judovski in zaeno nemoralni film je zašel v kino Slogo. Ta film resnično žali verski čut po vsej svoji vsebini in je žalostno spričevalo za našo publiko, da ga sploh kdo gre gledat. Čudimo se, da cenzura nima nobene besede, da nimajo nobene besede starši in nobenega ponosa inteligenca! Ali je našim ljudem zares vseeno, ali jim postaviš na mizo govno ali pa kruh?
»No, Miha. kakšno vlogo pa si dobil v novi igri, ki jo boste igrali? Ali boš moral govoriti?* »Nak, igram zakonskega moža.«
Nenadna ozdravljenja
Otok Ainoj na Kitajskem, kjer so se izkrcali japonski vojaki. Slika nam kaže pogled čez svobodno
luko tega otoka.
»AU ste ujeli mnogo ljudi Fronta de Bneux?« je vprašal črni vitez. »Tisto sicer ne, imamo pa ujetnika, ki bomo z njim gotovo imeli precej zabave.«
Stev, 130.
Samotar se ni pravega lotil
Vsi so pričakovali, da se bo vitez zgrudil. Zato so močno zakričali, ko so videli, da jc obstal, kakor bi se ne bilo nič zgodilo.
»Lepo tako, ljubi oče!« je rekel črni vitez. »Sedaj sem pa jaz na vrsti, kaj ne?«
»Prav!« je rjovel samotar. »Če me le za en palec premakneš, je tvoja vsa Judova odkupnina!« In samotar sc je samozavestno in izzivalno postavil pred črnega viteza.
Toda usoda je večkrat močnejša kakor najmočnejši možak. Kakor blisk jc vitezova pest padla na samotarjevo glavo In prekucnila bojevitega samotarja v travo.
Se ves omamljen sc ie znova dvignil, ni pa bil ne jezen ne presenečen. Le malce sram ga je bilo, ko je dejal:
»Prijatelj, če misliš še enkrat udariti, bodi vsaj malce bolj previden!«
»Ali sta sedaj končala, petelina?« je nestrpno dejal Lock«ley. »Rad bi namreč zaslišal šc nekaj ujetnikov,«
V Lourdu izhajajoči list »Journal de la Grotte« poroča, da je uradni zdravniški utad v Lurdu »Bureau des Constations« sedaj priznal, da je dne 31. julija 1935 Italijanka Marija Spagnuolo nenadno ozdravela ter se to ozdravljenje ne da naravno razlagati. Italijanska gospodična je takrat močno bolna prišla z drugimi romarji v Lurd, kjer je med sveto mašo nenadno ozdravela. Ko je sedaj poteklo več ko dve leti in je gospodična še vedno zdrava, kakor se je urad zdravniško sproti lahko prepričeval, je pred kratkim izjavil, da je njeno ozdravljenje nenaravno.
Dekle je poprej več ko 4 leta trpelo hudo be-lečine v 6podnjem delu telesa, močno je hiralo ter je imela vedno veliko vročino. Meseca avgusta leta 1934. pa je zraven dobila še nevarno vnetje rebrne mrene in vnetje v prsih. Ker ji zdravniki niso mogli pomagati, se je gospodična zatekla po pomoč v Lurd, kamor je poromala konec julija leta 1935. V Lurd je z drugimi romarji sicer srečno prišla, bila pa je že tako slaba, da niti en zdravnik ni verjel, da bi ostala še kaj časa živa. Ko pa je dne 31. julija 1935 nenadno ozdravela, je njena telesna teža zrastla od prejšnjih 28 kil na 53 kil. Sedaj vsi njeni udje v redu delujejo in je posihmal dccla zdrava.
Vatikanski list »Osservalore Romano« pa poroča, da je pred kratkim v Loretu nenadno ozdravela 37 let stara Popolina Ferrante iz Frise. Žen-
ska je od svojega 14 leta bila tuberkulozna ter vrhu tega imela na obrazu še hud lupus, ki ii je razjedal kožo. Pozneje se je njeno zdravstveno stanje še močno poslabšalo, ko je dobila še tuberkulozo ledvic ter ji je mehur odpovedal. Leta 1927. jo je operiral profesor Rafael Paolucci, kar pa njenega zdravja ni zboljšalo. Meseca aprila leta 1936. je bolnico v jakimski (Ankona) bolnišnici dvakrat operiral profesor Lorenzo Capelli, pa tudi tokrat brez uspeha. Vsa zdravniška umetnija je bila zaman in ni mogla nič pomagati.
Lansko leto meseca oktobra (1937) pa je bilo veliko romanje bolnikov v Loreto. Z drugimi bolniki vred je tudi nesrečna Popolina dne 9. oktobra odrinila na to romanje k sveti Marijini hišici. Drugo jutro med sveto mašo je ženska začutla. da ji je mnogo bolje, kakor je bilo dotlej. Zopet se je lahko brez bolečin premikala. Minil je še en dan, ko so izginile sploh vse bolečine. Ko se je po romanju vrnila domov in ji je njen zdrav, nik snel obveze z ran, je videl, da se rane naglo in lepo celijo. Ženska je ostala v bolnišnici še cela dva meseca, da so jo lahko bolj natančno opazovali. Tako se je ženska dne 23. decembra leta 1937. mogla ozdravljena vrniti domov. To ozdravljenje ženske, ki so jo že vsi zdravniki zapisali smrti, je med njimi vzbudil veliko pozornost.
Igrača na veliki razstavi angleškega imperija v Glasgovni so majhne železnice, ki tečejo po pravih, dasi malih tirih. Imajo vso potrebne kretnice in sploh vse naprave kakor pravo železnico
Kačji otok za politične kaznjence:
Nekdaj Rajski otok groza za
jetnike
škega svetišča, ki so menili, da je bilo Ahilovo svetišče. Zgodovinar Kohler je pozneje te tempeljske razvaline docela odkopal in dognal, da je bilo v templju več enako zgrajenih prostorov. Dandanes romunska vlada porablja ta otok za to, da na njem vzdržuje velik morski svetilnik. Na njem je, kakor rečeno, posadka 11 mož, ki pa se vsak teden izmenjavajo. Morajo se namreč izmenjavati, ker je življenje na tem strašnem otoku, ki je na njem polno tudi solne pare, prava muka za človeka. Človek se mora tako rekoč noč in dan bojevati z živaljo, ki je gnusna in strupena. Vrhu tega ga uničuje še strupeno ozračje, ln prav na ta otok hoče romunska vlada prestaviti svojo kaznilnico, ki bi bilo v njej za 1500 ljudi prostora.
Ne bo pa pošiljala sem navadnih zločincev,
marveč bo to kazensko taborišče namenjeno političnim kaznjencem. Kakor trde, bodo prvi na ta otok poslani znani Codreanu in njegovi tovariši iz Železne garde. Sredi otoka je nekaka dolina, v kateri mislijo iz betona zgraditi poslopje. V tem poslopju bo mnogo celic za posamezne jetnike. Vendar bodo te celice majhne, ker bedo morali hraniti prostor, ki ga manjka. Težave so samo te, kako dobivati na otok pitno vodo Ko bodo to vprašanje rešili, bodo takoj začeli zidati. Jetniki na tem otoku bodo imeli tudi nekaj gibanja, bodo včasih lahko malo bolj prosti, ker ni nobene 6krbi, da bi s tega otoka kdo mogel pobegniti.
Ahilov raj bo vsekakor mnogo hujša kazenska kolonija, kakor pa so francoski Hudičevi otoki.
Kakor po rajo listi, je romunska vlada sklenila, da bo na Kačjem otoku napravila veliko kazensko kolonijo za politične obsojence, kakor imajo Francozi kazensko kolonijo za navadne razbojnike na Hudičevih otokih. Kačji otok leži v Črnem morju ne daleč od izliva Donave.
Skrivna ruska oddajna postaja
Kakih 44 kilometrov severnovzhodno od izliva Donave v Črno morje leži mal otok, ki ima strmo granitno obrežje. Na njem stoji samo en svetilnik. Otok je natančno en kilometer velik. Na njem je saiiio 11 mož vojaške posadke.
Po pripovedkah iz starega veka je ta otok nekdaj bil pravi rajski otok. Takrat so ga imenovali Leuka. Grška pripovedka pripoveduje, da je po smrti grškega kralja Ahila njegovo truplo dala njegova mati prepeljati na ta otok, kjer mu je bilo na grobu (»stavljeno svetišče. Pindar pn-poveduje, da je bil ta otok kraj pravega miru, Kjer so rastle mirte, cvetele vrtnice, med nasadi hodile krotke košute in kjer so rastli ter zoreli prelepi sadeži. Kdo bi dandanes vedel, koliko resnice je v teh pesniških pripovedkah. Vsekakor je resnica, da dandanes otok nikakor ni podoben kakemu rajskemu vrtu, marveč da po vsej pravici nosi ime Kačji otok.
Sedanji Kačji otok je skalnat, suh, nevaren in silno žalosten. Na njem ni nobenega drevesa niti najmanjše bilke. Iz trdega granita ne poganja nobeno življenje. O košutah ni nobenega sledu, zato pa na njem mrgoli jastrebov vseli vrst, strupenih gadov in modrasov ter tudi strupenih pajkov, ki je njihov pik hudo boleč, včasih pa celo smrten! Vsa ta divjad in živad pa je druga drugi sovražna. Jastrebi uničujejo gade in modrase, zato pa gadje lazijo za jastrebjiinl gnezdi ter praznijo jajca, ki jih jastrebi vanje ležejo. Edina si je vsa ta živad le v sovraštvu do človeka, ki sme hoditi po tem otoku le s puško v eni, z gorjačo v drugi roki. Le tako se more človek otepati svojih sovražnikov. Jastrebi so na tem otoku tako nadležni, da se je romunska vlada začela pečati z vprašanjem, kako bi jih zatrla. Doslej pa njeni poskusi še niso rodili nobenega vidnega uspeha, ker jastrebov še vedno kar mrgoli.
Na tem Ahilovem otoku je leta 1823 neki ruski {»morski kapitan odkril ostanke 6tarogr-
Že nekaj tednov deluje na ruskih tleh skrivna brezžična oddajna postaja, ki navadno oddaja proti večeru ter vsak dan oznanja boj zoper sedanje Leninovo vladanje.
Ko so se oglasili prvi glasovi te skrivne postaje, ki so jih slišali ne le v vsej Rusiji, temveč tudi v obmejnih državah, je bilo vse radovedno, ali se bo ta postaja še oglašala in kaj bo še povedala. Kmalu je bilo jasno, da je to res proti-boljševiška ustanova, ki pa so jo njeni iznajdite-1 ji tako spretno in imenitno uredili, da ji sovjetske oblasti še do danes niso prišle na sled. Znano je, da po dosedanjih znanstvenih dognanjih s primernim aparatom more vsak strokovnjak kmalu odkriti vsako skrivno brezžično oddajno postajo. Ti ruski skrivni oddajalci pa so uporabili taka nova in neznana sredstva, da jim doslej še nihče ni mogel do- živega. Sovjeti so odposlali lovit to brezžično postajo posebno komisijo, ki pa ni nič opravila. Celo sam šef sovjetske GPU Je-žov se je odpeljal v Belo Rusijo, da bi tamkaj odkril skritega sovražnika, pa brez uspeha. Mislili so namreč, da skrivna postaja deluje v Beli Rusiji.
Ker v sovjetski Rusiji vohunstvo močno cvete in je silno dobro organizirano, je prebivalstvo močno preplašeno ter se hudo boji vsega, kar bi spominjalo na kak upor. Zato so bili vsi močno pretreseni, ko so na 6vojeni radiu naenkrat zaslišali pozive na boj zoper Stalina. Na predvečer prvega maja je napovedovalec celo razglasil
smrtno obsodbo Stalina. Nekaj dne pred 1. majem je skrivni najx>vedovalec naznanil, da je »izvršitev smrtne kazni nad Stalinom odložena na poznejši čast. Smrtna obsodba pa je bila izrečena v imenu »Zveze osvoboditeljev Rusije«. Od tistikrat se skrivna oddajna postaja bolj neredno in redkeje oglaša. Verjetno je, da jo motijo uradne oddajne postaje, ki prav takrat začno delati z vsem hrupom, ko se skrivni sovražnik oglasi.
Ruski list »Vozrodženje«, ki izhaja v Parizu, je pred nekaj dnevi sporočil, da je napovedovalec skrivne postaje tole napovedal: »Pozor! Pozor! Govori postaja skrivne organizacije »Zveze za osvoboditev domovine«. V vseh republikah Sovjetske Unije ni več človeka, ki nas bi ne slišal. Sedaj naš glas vsakdo sliši. Zato se mora zahvaliti svojemu sovražniku, ki ga imenujmo Dimitrij. On je tisti, ki je našo malo brezžično oddajno postajo tako izpopolnil.. .< Drugič je skrivni napovedovalec tole oznanil: »Jezov je odposlal svoje provokaterje, da bi lovili tiste, ki poslušajo našo oddajno postajo. Zato se dobro pazite! Nobene muke in nobeno mučenje pa ne bo zadušilo našega glasu!... Stalin vsekakor hoče obdržati svojo... oblast in moč. Napotje pa mu delajo stari boljševiki in njegovi lastni neuspehi. Koga naj dandanes dolži zaradi teh svojih nespehov? Na koga naj sedaj zvrne krivdo? Dandanes ne more početi tako, kakor se je dogajalo pred 20 leti, ko so obdolžili kapitaliste in duhovnike, češ da so le ti vsega krivi... Zato je sedaj našel nove krivce v 6tarih boljševikih ...«
Omenjeni ruski list v Parizu dalje navaja dokaze, kako je skrivna oddajna postaja dobro obveščena o vseh namerah in delovanju sovjetske vlade. Takole navaja: Dne 24. aprila je Reuterjev zastopnik iz Moskve v London poročal, da so prijeli in zaprli metropolita Sergija. To novico pa je skrivna oddajna postaja sporočila vsemu svetu že dan poprej. Razni inozemski listi poročajo, da to vojskovanje v etru dela v Moskvi mnogo besne jeze.
Sedaj kaže še čakati, ali se bo brezžična oddajna postaja osvoboditeljev ruskega naroda še oglašala. Značilno za razmere v Rusiji je vsekakor že samo dejstvo, da je pri vsej strahovladi mogla javno nastopiti taka skrivna oddajna postaja, ki tako rekoč zbira in kliče sile za boj zoper Stalina.
»SLOVENEC«, dne 17. maja 1938.
■M——————■■i ii ~ .-—.» ■■!■■ in ■■■■ .............
Mednarodni mladinski tabor v Liubliani
Ni več dolgo do 26. junija
Mednarodni mladinski tabor se bo pričel ta dan. 2e danes dela pripravljalni odbor s polno paro, da bo pred pričetkom vse lepo v redu. V tem od- I boru so številni odseki, ki skrbe za posamezne po- \ trebe, Treba je urediti vprašanje prehrane, stanovanj, rediteljske in informacijske službe ter še nešteto drugih. Za te veličastne dni je prijavilo svojo udeležbo dervet tujih narodov, ki bodo poslali zelo številna zastopstva. Najmočnejši bodo — kakor vse kaže — bratje Čehoslovaki, ki so napovedali, da jih bo prišlo na mednarodni mladinski tabor v Ljubljani več kot tri tisoč. Mnogo bo tudi Francozov. Razen tega bo prihitela na to veliko katoliško minifestacijo tudi lepa vrsta naših bratov iz vse naše. države. Največ pa bo seveda nas Slovencev. Mesto in dežela se mrzlično pripravljata. Ljudje že zdaj kar ne morejo pričakati junija. Najbolj pa se seveda vadijo za mednarodni viteški boj naši
telovadci in lahkoatleti ter članice in ženska mladina. Izkoristiti je treba še te zadnje tedne pred velikimi nastopi in tekmami, ki bodo od posameznikov in vrst zahtevali največje pripravljenosti. Člani Zveze fantovskih odsekov, ki še nimajo kroja, skrbno teden za tednom zbirajo kovače h kovačem, da bodo o pravem času dobili kroj, ki bo ponmožil impozantno, uniformirano množico. Prav tako zbirajo tudi dekleta. Do 26. junija, ko se bodo pričeli slavnostni dnevi, namreč ni več daleč. Ča6 hitro mineva, in preden se bomo dobro zavedeli, bomo že pozdravili v svoji sredi zastopnike tujih narodov, po ljubljanskih ulicah se bodo razgrnile pisane množice, mesto bo oživelo in svečano razpoloženje ga bo prevzelo za štiri lepe dni. Primerno je, da se vsi katoliški Slovenci 6estanemo za to manifestacijo v slovenski beli metropoli, da pokažemo svetu svojo voljo, svojo moč in svojo disciplino.
S1. majem je bil odprt v Beogradu
iotel Astoria
nasproti kolodvora
Telefon št. 22-784
Hotel je najmodernejše urejen ter razpolaga z najboljšim komfortom: topla in hladna voda, sobe s kopalnicami in telefoni, lift itd. Cene zelo solidne
Basist Schilfrer - Navigin
in njegov koncert
Že za lanske koncertne sezone smo se seznanili z umetnostjo basista Schif-frerja, ki je po umetniškem delovanju v tujini priredil v juniju koncert tudi v domačiji ter takoj s prvim 'nastopom prepričal občinstvo o svoji pevski umetnosti. Med tem časom je bil pevec na koncertni turneji po Ameriki, sedaj pa se je na povratku zopet oglasil pri nas in nam na koncertu v Filharmonični dvorani zapel vrsto izbranih samospevov.
Ob pevčevem podajanju smo doživeli zopet pravo umetnost. Do nje nas je vodil lep, sočen in mehko barvan pevčev glas in pa zlasti podajanje samo, ki si išče zunanje podobe glo-' boko v vsebini posameznih umetnin. Kako sku- • ša pevec zajeti prav do dna posamezne pesmi in jim dati zunanji obraz čim verueje po notranjem doživetju, to se je morda najbolj pokazalo v kaki Schubertovi »Smrt in deklica«, ali v Scarlattijevi »O cessate di piagarmi«, in še morda v Martinijevi »Plaisir d'amour«. Isti značaj pevčeve umetnosti pa je tudi do kraja stopnjeval umetniški vtis Ipavčevega »Meniha« ter razkril njega pravo vrednost, ki je zopet enkrat dokazala veličino Ipavčeve umetnosti, ki se lahko mirno in samozavestno postavlja ob stran največji svetovni glasbeni tvornosti. A tudi ostalim samospevom različnih stilnih vrst in nacionalnih smeri je dal pevec kleno podobo in močan izraz.
Kar se tiče moči in barve glasovnega oblikovanja. je bil tokrat vtis nekoliko manj izrazit kot zadnjikrat — nedvomno posledica utrudljivega umetniškega prizadevanja poslednjega časa. Tako je bolj kot nekoč zavzelo poslušalčevo pozornost izrazito nastavljanje tona v maski, kar je poteza nemške šolanosti. Prav opazljivo je bilo, kako skrbno pokriva pevec vsak ton, kako mu mestoma z neko napetostjo ne dovoljuje svobodnega izhoda, boječ se za lepoto njegove barve. In to vendarle zapušča tu in tam vtis nekake nesproščenosti — nasprotno, kot n. pr. pri pevcu italijanske šole, kjer imaš občutek, kot da ton vre v vsej svoji bohotnosti iz pevčevega grla svobodno v prostor. Vendar pa to ne ovira užitka, ki si ga deležen ob tem petju; saj je tako poslušno postavam čistega umetniškega sveta.
Koncert, ki je bil prav dobro obiskan, je bil zopet priznanja vredna umetniška priredi-ditev. Njeni vrednosti je obilo doprinesel tudi dirigent Niko Štritof, ki je spremljal pevca na klavirju z veliko notranjo ubranostjo in z vnemo, ki je dosledno ter smotrno sledila pevčevemu izrazu.
Mikavno bi bilo slišati pevca še v kakšni operni vlogi, saj se zdi, da se dramatika njegovega petja posebno prilega odrskemu oblikovanju.	V. U.
Novo mesto
Lepa cerkvena slavnost. V nedeljo, dne 22. maja ob pol 8 bo blagoslovil nov križev pot g. p. provincial Gracijnn Heric. Slike so nove in zelo posrečena kopija znamenitega slikarja križevih potov Feuersteina. Delo je izvršila sli-karica ga. Mara dr. Sajovic, okvire, umetniško rezharsko delo, je popravil in pozlatil podobar Franc Vodnik.
Zagorje
Proračun zagorske občine je kr. banska uprava v celoti odobrila. Zanimivo je, da znašajo stroški socialnega skrbstva skoraj 20 odstotkov celotnega proračuna, kar je menda edinstveno v banovini. Iz proračunov drugih občin je posneti, da znašajo navedeni izdatki normalno le 8, kvečjemu 10 odstotkov. Čujemo,
da bo v tekočem letu na tem polju izvedeno skrajno varčevanje, da bodo javnih podpor v bodoče deležni res le potrebni, ki so jih tudi vredni!
Občina gradi kolovozno pot, ki bo vezala Sv. Urh s Koritom. S tem bo davnim željam ondotnega prebivalstva ustreženo Delo pa seveda ne bo še tako hitro gotovo. V tekočem letu bo dalje izvedena kanalizacija v Zagorju in sicer v okviru razpoložljivih sredstev predvidoma do katoliške hiše na polju. Dalje se obeta vzajemno z okrajnim cestnim odborom preložitev klanca nad Pircem na Rovah. Izmed manjših del bi bilo slednjič še omeniti škarpo, ki je v načrtu za zameji-čenje občinske ceste od Hauptmana do Kosa.
Dobava zabojev
3. junija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovstva vojske (soba št. 14, pritličje) druga javna ustmena licitacija za dobavo zabojev, z vsemi pogoji prve licitacije.
Pogoji so na vpogled vsak delavnik od 8 do 13 pri dežurnem oficirju tega štaba ali se kupijt za 40 din.
Kavcija za naše državljane 5%, za inozemce 10%, se položi pri blagajni agencije Državne hipotek. banke v Zemunu do 10 na dan licitacije.
Iz Materialnega oddelka štaba vazduhoplov-stva vojske VMTBr. 6228 od 12. maja 1938.
Dobava gume
1. junija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu (soba št. 14, pritličje) druga javna ofertalna licitacija za dobavo gume za avtomobile, motocikle in kolesa, z vsemi pogoji prve licitacije.
Pogoji so na vpogled delavne dni od S do 13 pri dežurnem oficirju tega štaba ali so kupijo za 80 din.
Kavcija za naše državljane 5%, za inozemce 10%, se položi pri blagajni agencije Državne hipotek. banke v Zemunu do 10 na dan licitacije.
Iz materialnega oddelka štaba vazduhoplov-stva vojske VMTBr. 7285 od 11. maja 1938.
Razglas
Gradnja z i m o v n i k a pri C u k a r i c i.
Po čl. 82.-105. zakona o drž. računovodstvu, uprava mornarice in rečnega prometa, razpisuje prvo ofertalno licitacijo za dela gradnje zimovnika pri Čukarici.
Glavna dela so: gradnja jeza iz mešanega materiala za zapiranje desnega rokava Save pri Makišu, izdelava regulacijskih gradenj in zavarovanje obale ob levem rokavu.
Licitacija bo v zgradbi Prometnega ministrstva, soba št, 510, dne 17. junija 1938 ob 11.
Kavcija v znesku 5% za tuzemce od ponudeno cene se položi najkasneje do 10 dopoldne navedenega dne pri blagajni Uprave, soba št. 534.
Splošni in tehnični pogoji za ta dela, kakor tudi predmet z načrti se lahko dobijo vsalt delavnik v Odseku za nabavke uprave za ceno 550 din. Podrobni projekt del je na vpogled vsak dan od 11 do 13 v Tehničnem oddelku uprave, soba št. 507.
UPiRS Br. 5511-38. Iz pisarne Uprave mor-narstva in rečnega prometa, Beograd.
'■■■■Bn^m^HaBBHBHV
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je naš ljubljeni sin, ozir. brat, svak in stric, gospod
Tone Lovšin
ekonom
v najlepši življenjski dobi 27 let, za vedno zapustil. - Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 17. maja oh 9 zjutraj iz hiše žalosti Goriča vas 21 na farno pokopališče. - Naj ti bo lahka zemlja I Žalujočim ostaneš v trajnem spominu!
Goriča vas pri Ribnici, 16. maja 1938.
Žalujoča rodbina Lovšin.
Sncft
Lahka atletika juniorjev
na mogočnem pohodu
Že je izgledalo, da bo slovenska lahka atletika začela iti rakovo pot, kajti atleti, ki so nas zadnja leta zastopali doma in v inozemstvu, so več ali manj obstali na mrtvi točki. Odlično so zastopali naše barve, toda doba, ko more človek dosegati vrhunske uspehe, odnosno ko napreduje, ni dolga. Vendar je bila pri naših lahkoatletih izredno dolga in stalno so izboljšavah svoje rezultate in so napravili mnogo več, kakor bi si mogli pred par leti misliti. Klubi, zlasti naši starejši in vodilni so vso pozornost obražali vsa zadnja leta na svojo elito seniorjev, tako, da jim ni preosta-jalo časa skrbeti za naraščaj, ki mora slejkoprej nadomestiti svoje starejše tovariše. V tem pogledu se je prav gotovo precej grešilo, četudi na drugi strani radi priznamo, da je malo sposobnih delavcev in še manj onih, ki bi bili voljni delati. A kljub temu bi se vendar moral najti čas, da bi se mladini posvetila primerna pozornost, četudi bi moralo iti tako postopanje na račun kvalitete seniorske garde. Je treba računati s tem, da je človek le samo človek in ne stroj, ki 6e lahko navije, kadar in kolikor je potrebno.
Medtem, ko so vodilni lahkoatletski klubi delovali na seniorskem polju in so s svojimi atleti dosegali zadnja leta vedno več zmag, so pa vstajali mlajši lahkoatletski klubi, ki so začeli graditi pri fundamentu — pri juniorjih. Trdo ledino so orali in samo trenirali so te mlade fante, uspehov, namreč za javnost, pa niso mogli pokazati. Težko je tako delo, zlasti pri mlademu fantu, ki hoče tekmovati in kateremu ni lahko dopovedati, da je potrebna dolgotrajna in temeljita pri-
Radio
Programi Radio Ljubljana»
Sreda, 18. maja. 12 Za dobro voljo (plošče) — 12.15 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Šramel »Štirje fantje«
—	14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Opazuj in poskušaj! (g. prof. Miroslav Adlešič) — 18.20 Pomladni zvoki (plošče) — 18.40 DolenjskH mesta v prvi polovici 10. stoletja (g. prof. Janko Jarc) — 19 Napovedi, poročila
—	19.30 Nac. ura: Prvi zbirka slov. pesmi in njeni avtorji (Matija Bravničar - Ljublj.) — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos opere iz Nar. gledališča v Ljubljani, v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Ukmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila.
Drugi programit
Torek, 17. maja: Belgrad: 20 Griegove skladhe, 21.45 Plošče — Zagreb: 20 Igra, 20.30 Mozartov violinski konc., 21 Lucičove skladbe, 22.20 Ples. gl. — Praga: 10.25 Ork. konc., 21.20 Beethovnova VII. simf. — Varšava: 20.05 Valevskega opera «Jontckovo maščevanje«, 22.30 Ples. gl. — Sofija: 19.45 Nar. posmi, 22.10 Pestra gl. — Budimpešta: 20 Igra, 21.15 Orkester tramvajskih
prava, preden more startati pred javnostjo. Sedaj je pa led prebit in sadovi tega dela so se pokazali v taki meri, da z mirnostjo lahko zremo v našo lahkoatletsko bodočnost. Med podrobnim delom so 6e odkrili nekateri talenti, ki bodo v najbližji bodočndfeti igrali v slovenskem in jugoslovanskem lahkoatletskem športu važno, da ne rečemo veliko vlogo.
Med te atlete spada Klinar (SK Planina), ki je pred kratkim prijadral v seniorsko gardo. Ta atlet ni samo specialist za kako posamezno panogo, temveč je ali round atlet, ki je v vseh disciplinah doma in bo to prvi desetobojnik Jugoslavije, ki bo v tej najtežji tekmi nekaj pomenil. Istotako so odlični njegovi tovariši Lozar, Drenik, Lebinger in dr., katere je treniralo in jim dajalo navodila vodstvo lahkoatletske sekcije SK Planine, ki je vsa zadnja leta skrbela, da se med dija-žtvom čim bolj razvije lahkoatletski šport. Njihov klubski tovariš Košir je že opetovano dosegel zmage na srednjih progah in je v Ljubljani najboljši juniorski tekač na 1000 m. Prezreti ne smemo juniorja Mauserja, ki je že danes prišel v metanju kopja na 56 m in ima vse pogoje, da se približa 60 m znamki. Poleg omenjenih je v Ljubljani še nekaj prvovrstnih atletov-juniorjev, in tudi v Celju in Mariboru. Že sedaj v začetku sezone so pokazali take lepe rezultate, kaj bo šele koncem sezone, ko bodo imeli fantje, med katerimi so skoraj sami dijaki, več prilike in časa za trening. Mlada lahkoatletska garda pritiska navzgor, kar je prav in kar dokazuje, da se lahko veselimo bodočnosti v tem športu.
uslužbencev, 23.95 Ples. gl. — Trst-Milan: 31 Simf. konc., 22.15 Kitara — Rim-Bari: 17 Violina, 21 Opera
—	Dunaj: 19.10 Avstrijski zvoki, 21.15 Ork. kono., 22.30 Zab. gl., 24 Lahka gl. — Berlin: 10.10 Operna gl. — Konigsberg: 19.10 Ples. gl. — Hamburg: 19.10 Operetne melodije, 10.50 Wagnerjeva opora »Leteči Holnndec«
—	Monakovo: 20.40 Sodobna španska gl. — Strasbourg: 20.30 Prenos iz pariške komične op o-o
Sreda, 18. maja: Belgrad: 20.110 Marjan Rus poje, 20.311 Humor, 21.30 Vok. koncert, 22.20 Plesna glasba — Zagreb: 20 Ljubljana — Praga: 19 Smetanova opera sLibuša« — Varšava: 20 Plesna glasba, 21 Chopinove skladbe, 22.115 Lahka glnsba — Sofija: 20 Klavir, 20.45 Itavelova opera — Budimpešta: 19.30 Opera, 23.05 Jazz
—	Trst-Milan: 21 Postra glasba — Rim-Bari: 17.15 Violina, 21 Igra, 21.40 Orgle — Dunaj: 19.10 Sinfoniki, 21.30 Zabavna in plesna glasba — Berlin-Kiinigsberg-Hambrug-Stuttgart-Monakovo: 19.10 Zab. glasbeni program — Bratislava: 19.10 Wagnerjev koncert — tipsko: 19.10 Majniška pravljica — Beromilnster: 20.30 Komorni koncert- 20.-10 Pihala, 21.40 Plesna glasba — Strasbourg: 20.30 Sinfonični koncert.
Četrtek, 19. maja: Belgrad-Zagreb: 20 Nar. pesmi, 20.45 Pihalni kvartet — Praga: 19.25 Radijski film, 30.15 Koncert BRC (dirigmit Toscanlni) iz Londona — Varšava: 20 Zab. glasba. 22 Konservatorijskl koncert
—	Sofija: 20 Ork. koncert. 20.45 Vok. koncert, 22 Lahka in plesni! glnsba — Budimpešta: 20 Igra, 21.45 Orkest. koncert, 23.10 Vojaška godba — Trst-Milan: 21 Opore tMadona Imperia«, »Romantična noč« in »Ptice« —
Hugo Wasts	48
Zlato večnega Juda
Bilo je najčistejše zlato, ki ga ni bilo boljšega v vseh ogrskih rudnikih. Sheton je dal kepo zlata Zwingerju, drugo meni, in jaz jo hranim za spomin. Težka je štiri dukate.s
»No, ta postopek se zdi kaj lahek!« je pripomnila Marta. »Nič drugega, kakor pol ure taljenja?«
Julius Ram je razlagal:
»Dolg in težak postopek ni zmeraj v spreminjanju kovine s projekcijskim prahom, marveč priprava tega pralni, ali če hočete kamna modrih.«
»Kakšna je bila žalostna Shelonova dogodivščina naprej?«
»Iz Zitricha je odšel v Basel, od tu v Strass-burg, v Frankfurt, v Koln. Vsepovsod je delal 6voje poskuse in nikdar ni spravil niti drobca zlata, ki ga je naredil. Razdal ga je vsega in včasih je komu podaril tudi malo svojega projekcijskega prahu, da bi tudi drugi posnemali njegove poskuse. — Tako je prišel na dvor Kristijana II., mladega in okrutnega saškega vladarja. Dali mu je malo svojega kamena modrih, toda Kristijan je hotel več kakor že narejen kamen, hotel je zvedeti skrivnost za izdelovanje kamna. Sheton je zavrnil njegovo zahtevo po tem in knez ga je dal mučiti z nad vse premišljenimi mukami tako, da je ostal živ v najhujših bolečinah. Drugi alkimist, Sendivogius, mu je pomagal, da je ušel, in ga odveddl v Krakov. Tu je hotel zaradi hvaležnosti, ki mu jo je bil Sheton dolžan, izvleči iz njega skrivnost, ki je muke niso mogle. Toda Sheton je bil ves omrafen od trpljenja in je zavračal vse zahteve ter umrl in odnesel svojo skrivnost v grob.«
»Čuden značaji Nernr.umljiv mo>!k!< je dejal Zaharija Blumen. r-Ne razumem, kako more človek. ki bi lahko ustvaril toliko bogastva zase in
m druge, živeiti v bedi in prenašati muke, namesto da bi spregovoril.«
Julius Ram mu je odgovoril ujedljivo:
»Saj si mislim, da finančnik ne razume filozofije. Kajti finančnik ne ve, da ima kamen modrih tri lastnosti. Prva je ta, da lahko z njim izdelujete zlato. Ta je za pravega posvečenca manj važna.«
Marta je vprašala:
»Kakšni sta ostali dve?«
»Kamen modrih v prvem stanju čistosti povzroča spreminjanje kovin. Ko ga pa alkimist še bolj poplemeniti, zdravi ta kamen vse bolezni in podaljšuje življenje za stoletja in stoletja.«
»In postaja kamen lahko še čistejši?«
»Da. Lahko pride do viška čistosti in postane tisto, čemur pravimo spiritus mundi, duša sveta. Na tej stopni vodi kamen modril ljudi do tega, da prodro v nadnaravne skrivnosti, da začno občevati z duhovi. Vnet in iskren alkimist prezira bogastva prvega razdobja, kadar stopi na pot do drugega in tretjega. In ni obljub, ne muk, ki bi mu lahko izvabile njegovo skrivnost . Ali zdaj razumete, gospod Blumen?«
Julius Rani je zaničljivo govoril z mogočnim bankirjem.
Ta pa ga je poslušal s svojim na jlepšim smehljajem. Vsa ta filozofija ga je že začenjala težiti, težko je že čakal, da bi videl učenjakovo peč.
Rekel je sladko:
»Na splošno, vi izdelujete ?lato s projekcijo, to se pravi, če vas nisem napak razumel, da na tekočo kovino stresete nekaj malega kamna modrih ...«
AlkimiM 11111 je obrni)! hrbet, pokazal naslednjo sliko in začel razlagati:
»To je Van Helmond, eden od utemeljiteljev kemije, ki je 1619 spremenil osem unč živega srebra s ščepcem kamna modrih, ki mu ga je dal neki neznanec. Ko je porabil to množino, ni mogel več spreminjati, toda njegova oporoka, napisana v njegovih knjigah, je neizpodbitna.«
Berta je znova pretrgala njegove besede:
»Papa, gospoda bi rada videla tvoj laboratorij. Ali bi jima ga lahko pokazal?«
Julius Ram se je namrdnil:
»Pelji ju ti. Jaz moram nekaj brati.«
Obiskovalca, ki ju je peljala Berta, sta prekoračila star vrt, čigar rastlinje je umrlo pod ostrimi izparinami tistih peči, ki niso nikdar ugasnile.
To je bila stara stavba, ki je kazala rebra in s širokimi Jeklenimi zasloni. Nad vrati je bil lok, na katerem je Julius Ram na katranastem dnu napisal to ponosno vodilo skrivnostnih raziskovalcev: »Iskati, drzniti si, vedeti, molčati.«
Ko eo se odprla vrata, so začutili smrad po oglju in jedki duh po žveplu.
Marta se je opotekla in vprašala:
»Ali je mogoče živeti tu notri?«
Ramova hčerka ji je odgovorila:
»Jaz vsak dan prebijem nekaj ur tu.«
»Ali ste vi tudi aklimistka?«
»Jaz sem samo tisto, čemur pravijo učenec. Verujem v skrite in neznane moči snovi. Verujem v tisto, kar govore črke, ki jih imate pred očmi na steni.«
Marta je braia latinski izrek: Nič ni namreč skritega, kar se ne bo razodelo in tajnega, kar se ne bo izvedelo.«
»Kaj naj to pomeni?«
Berta ji je povedala.
Zaharija in njegova hčerka sla zdaj bila med zapletenimi pripravami, kjer so se prekapljevale različne skrivnostne snovi Bile so tam različno velike peči, ki so rdeče žarele od peklenske vročine. Videla sta kotle, v katerih je vrelo. Videla neštete cevi, ovite s predivom. Vsepovsod so ležali kosi oglja, plošče različnih kovin, ki eo jih morali zdrobiti 7. močnimi kleščami. V osamljenem kotu pa je kot nekaj malovrednega ležala skleda, polna rdečkastega prahu, ki «o je zdelo, da se iskri.
Blumen, ki ga je nenavadni blesk potegnil k cevki, je naglo vprašal:
»Kaj je to?«
Berta mu je odgovorila skromno:
»Zlato.«
Bankir je potisnil obe roki v umazani prah in je čutil, kako mu gomazi po žilah in po krvi nasladna toplota, tisto ugodje, ki ga je njegov rod čutil že pred deset tisoč leti, če se je dotaknil zlata.
»Da, zlato je! Marta, zlato je!«
Bil je bled, toda ni se mogel ubraniti pože^ lenju, da no bi mešal umazanije v skledi.
Marta je zagrabila pest prahu in ga razsula po tleh:
»Zlato, ki ga je izdelal vaš oče?«
Alkimistova hči je smeje se pripomnila:
»Zagrabili ste zdaj za najmanj tisoč pesosov zlata«
Marta je ugovarjala:
»Ne verjamem, da je to zlato!«
»Ali se hočete prepričati? Počakajte trenutek.«
Berta je zajela 7. veliko žlico nekaj prahu v skledi, napolnila z njim topilnik ter poklicala.
Iz ozadja v delavnici je prišla čudna postava, ki ee je zdelo, da je strah ali duh iz tistih ognjev tam zadaj. Bil je tršat, bled delavec z ožganimi rokami, ■/. vročičnim in žalostnim pogledom.
»Roberlo. stopi mi to, očisti in prinesi.«
Roberlo je kakor stroj vzdignil topilnik, odprl vrata pri peči ter potisnil posodo 7, velikim loparjem v žareči pekel.
Berta je pogledala na svojo za pestil o uro.
»Zlato se lopi pri 1100 stopinjah. Treba ja počakali nekaj minut. Naši talilnlki v ntalo minutah dovrše delo. ki ga je narava odlašala stoletja za stoletjem.«
Blumen se ie približal delavcu in snu nekaj rekel, ne da bi dobil kaj odgovora
FORD KARAVANA
bo v Ljubljani v sredo 18. maja, četrtek 19. maja in petek 20. maja na Kongresnem trgu
S MALI OGLASI
Mestno poglavarstvo Maribor. Stev. 6693/1057—1938.
V Mariboru dne 13. maja.
Razglas
o I. javni pismeni ponudbeni licitaciji v skrajšanem roku 20 dni
za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska in kleparska dela za novo carinarnico v Mariboru ob Einapielerjevi ulici, ki se bo vršila
dne 13. junija 1938 ob 11 dopoldne
v uradnih prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8/1, soba št. 5.
Proračunska vsota za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska in kleparska dela znaša
5,298.755*96 din
kavcija za ta dela pa 315.000 din, ki jo polagajo jugoslovanski državljani pri blagajni mestne občine v Mariboru, Slomškov trg 11/1 najkasneje na dan licitacije do 10 dopoldne. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na oglasnih deskah kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, mestnega poglavarstva v Mariboru in tehničnih razdelkov v Mari-l>oru levi breg, Celje, Karlovec, Kranj, Novo mesto, Varaždin in Zagreb.
Proračun in pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri mestnem gradbenem uradu v Mariboru, Frančiškanska ulica 8/1, soba št. 3, kjer se tudi lahko dobijo vsi ponudbeni pripomočki in sieer proračuni in načrti proti plačilu napravnih stroškov 300 din v gotovini, za kar je zaprositi s posebno vlogo, ki jo je kolekovati po tar. post. 1 in 260 a zakona o taksah z 10 din odnosno z 835 din, t. j. skupaj 845 din. (Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine 214/36 z dne 4. maja 1938.)
Zapečatene ponudbe, kolekovane s kolkom za 800 din in predpisane dokumente je izročiti licitacijski komisiji na dan licitacije med 10. in 11. uro dopoldne.
Predsednik: Juvan s. r.
MM	1	
t,SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5		

Vsemogočni je poklical k Sebi po večno plačilo mojega dragega strica, častilega gospoda
Franca Segulo
župnika v pokoju, zlatomašnika, viteza božjega groba, duh. svetnika, odlikovanega z redom sv. Save 4. razr.
Pogreb bo v torek, dne 17. maja 1938 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na magdalensko pokopališče.
Franc Šegula, nečak, župnik v Makolah.

V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjski oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.

Slaščičarski pomočnik
vojaščino prost, išče službo v mostu ali na deželi. Ponudbo na Borzo dela v Murski Soboti.	(a)
Perfektna sobarica
gre k boljši družini ali na sezijo. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Spretna« št 78S9
Entlarica
izvežbana, vajena	tudi
šivanja trikotažo -	želi
zaposlitev. Naslov v	upr.
»Slov.« pod št, 7868	(a)
Zaslužek
Sijajen zaslužek
Iščejo se Bposobni ln zanesljivi sodelavci iz vseli in večjih krajev. Pisati o vsem sedanjem delovanju in referencah. — Poslati znamko za odgovor. Agencija Balkan, Beograd, Kralj- Petra 14/1.	(z)
Ilužbodobe
Krojaškega pomočnika
za malo kose, sprejmem takoj. — Franjo lic Zpr. Pirniče 128	' (b)'
Pekovskega pomočnika
vajenega samostojnega dela, tudi pri pečl5 in za raznašanje kruha olirog) sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod »Priden« št. 7900 '	(b)
Pošten hlapec
ki ima veselje do goveje živine ln dobra spričevala, dobi takoj službo pri Antonu Strukelj) Trata5 p. St. Vid nad Ljubljano
Auto-motor
i
Fiat 514
štlrlsedežna limuzina dobro ohranjena^ z majhno uporabo bencina ugodno naprodaj. Na ogled v garaži hotela Union (f)
InMmMMnMMMnMMMMHH
EESSj
Lokal
za trafiko ali za drugo obrt - takoj oddam. Poljanska cesta 51
Gostilno
oddam v najem ali na račun. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov,« pod št. 7897	(n)
+
Vsemogočni je poklical k Sebi, v 65. letu starosti, našo nepozabno mamico in soprogo, gospo
Marijo Zajec
ki je danes, dne 16. maja, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 18. maja ob 15.30 iz hiše žalosti na Pobrežju, Cankarjeva ulica 19, na pokopališče sv. Magdalene na Pobrežju. Pobrežje pri Mariboru, dne 16. maja 1938.
Zajec Mihael, soprog; Zajec Marija, učiteljica, hčerka; Zajcc Josip, politično-upravni
pripravnik, sin.
I iflTfl ffT>")
Čebele • več panjev
(kranjlčev), kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam takoj«, št. 7513.	' (1)
Pohištvo
i
i
Več šperanih spalnic
v orehovi Imitaciji, ugodno prodam. — Mizarstvo
Ličen Celovška št. 209 » »
Ljubljana,	(š)
Denar
Bančno kom. zavod - Maribor
Aleksandrova cesta št. 40
kupi takoj ln plača najbolje
HRANILNE KNJIŽICE bank in hranilnio
VREDNOSTNE PAPIRJE ZVt obveznice, bone ter srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije.
Lokomobilo
120 do 150 HP, rabljeno toda v prav dobrem stanju, z ognjiščem za kurjavo 7. drobnim premogom kupimo. Tonudbe v upravo »Slovenca« pod »Lokomoblla 150«
Čitajtel
Za 75.000 din lahko kupite 4-stanovanjsko hišo v večjem kraju na Gorenjskem. Primerno za letovišče ali upokojence. Kopališče ln gozd oddaljen 100 m. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7S78	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6( telefon 37-33^ ima naprodaj večje število parcelf kompleksov^ posestevi gozdov trgovskih tn stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Posestvo
kje v Ljubljani ali njeni okolici ali v kakem letoviškem kraju ali njegovi okolici v Dravski banovini - kupim. — Ponudbe z navedbo velikosti, stanja parcel in stavb v upravo »Slov.« v LJubljani pod šifro »Natalija«
Prodamo
Novosti vseh oblačil
šport^ kamgarn obleke perilo Itd. — najceneje: Presker, LJubljana. (1)
Apno
najfinejše, najcenejše — stalno z drvi žge Apne-nlca Dobrepolje.	(1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 5S0*— naprej.
Nova trgovina
LJubljana - Tvrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
Priznana
»BRENNABOR« lahka motorna kolesa
100 ccm, eleganten mode^
so zopet prispela. KLEINDIENST & PO§CH Maribor Aleksandrova 44
Stanovanja
Petsobno stanovanje
komfortno, v vili, iščem za 1. junij. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 7690. (c)
Objave
Novo življenje 16
Mamica zbolela, vrni se takoj.	'	(o)
Za birmo...
Darilo za telo življenje
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Naprudnik
gostilničar in posestnik
v nedeljo, dne 15. maja 1938 ob 2 popoldne mirno v Gospodu zaspal, v 56. letu starosti, previden s tolažili svete vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 17. maja 1938 ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na tamkajšnje pokopališče. Griže, Celje, Ptuj, Trbovlje, Leoben, dne 16. maja 1938.
Žalujoča žena Marija; Pepi, Rczika, Mici, Anica, otroci — in ostalo sorodstvo.
Zahvala
V globoki žalosti, ki nas je zadela ob bridki izgubi našega dobrega očeta, starega očeta, tasta, gospoda
Antona Hočevar
smo bili deležni od blizu in daleč sočutja in tolažbe. Ker nam ni mogoče, da bi se vsakemu posebej zahvalili, se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno toplo zahvalo izrekamo g. dr. Klasincu iz Pragerskega za njegov dolgoletni trud, in onim, ki so ga za časa bolezni in jeseni njegovega življenja tolažili, vsem darovalcem prekrasnih vencev, ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili na poti k večnemu počitku.
Maribor, Stara cerkev, Ljubljana, Jesenice, Beograd, Karlovac, dne 17. maja 1938.
Ivan in Anton, sinova; Poldi por. Teovanovič, Malči por. Majcen, Tončka por. šuštaršič, Anica por. Majcen, Einica por. Malešič, hčere; zeti, vnuki in vnukinje.
V neizmerni žalosti naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je v nedeljo, dne 15. maja 1938, ob 7 zvečer, po dolgem, muka-polnem, a vdanem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 71. letu starosti, prenehalo utripati zlato srce naše prehlage matere, stare mamice, sestre, tašče in svakinje, gospe
Franje Grčar
roj. Kosmač
pocestnice in gostilničarke v Sp. Šiški
Pogreb blagopokojne bo danes, v torek, dne 17. maja 1938, ob pol 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice sc bodo darovale v cerkvi sv. Frančiška v Šiški in v Trnovski cerkvi v sredo, dne 18. maja 1938 ob pol 7 zjutraj. Hodi ji lahka zemlja!
Ljubljana, Zagreb, dne 17. maja 1938.
Žalujoči: (Jrčar Stanko, sin; Horvat Fanika roj. Grčar, hčerka; Ivan Kosmač, brat; Ivan Horvat, zet; Stanček, Verica, Zdravko, vnuki; Ivan Grčar, svak, in ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Če?.
'zdajatelj: Ivan Rakovee
Urednik: Viktor Cenčič