00 konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXXI MAREC 1983 Ob Dnevu žena Za nami je 8. marec, dan, ko posvetimo več pozornosti ženski z vsemi njenimi problemi. Dandanes je ženska zelo obremenjena na vseh področjih, modemi čas pa s svojo naglico vse bolj odtujuje ljudi med sabo, še posebno pa posega v družinsko življenje, v katerem ženska prav gotovo igra glavno vlogo. Posebno se to odraža v družinah, kjer sta zaposlena oba, mož in žena. Že v službi je žena izpostavljena precejšnjim fizičnim in psihičnim naporom, potem pa mora še doma skrbeti za vse, od gospodinjskih del do otrokovih domačih nalog. Razna posvetovanja, sestanki in druge dejavnosti, brez katerih se skoraj ne more enakopravno uveljaviti v sodobni družbi, ji pogosto vzamejo še tisti del dneva, ki naj bi bil namenjen družinskemu življenju. To še posebno občutijo otroci, ki so z uvedbo celodnevne šole že tako ali tako odtujeni staršem. Pozno popoldne, ko se vsi vrnejo domov, je še toliko hišnih opravil, da se starša prav zares nimata časa posvetiti še otroku in njegovim nenehnim vprašanjem o tem in onem. Ko gredo otroci končno spat, je žena preutrujena, da bi si zaželela ogleda kake gledališke predstave ali dmgačne zabave. 8. marec pa je dan, ko naj bi ji njen naporni delavnik vsaj malo olajšali in olepšali s kako drobno pozornostjo. Dostikrat pomeni več majhna pomoč v gospodinjstvu, kot pa dragoceno darilo. Mnogo srečnejša bo in vesela, ko bo videla, da se vsi trudijo, da bo Dan žena res njen praznik. Pa naj ne bo samo 8. marec tisti dan, ko se spomnimo na vlogo in pomen žene v naši družbi. Tako naj bo skozi vse leto, da bo tudi ženino delo bolj cenjeno in priznano. A. M. Vsem sodelavkam čestitamo za praznik! Sklepi delavskih svetov Delavski sveti delovne organizacije, TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, DSSS in zbori delavcev v TOZD Restavracija in TOZD Maloprodaja so (v času od 31. 1. do 28. 2. 1983) obravnavali in sprejeli naslednje sklepe: — potrditev inventurnega elaborata, s podatki o popisu, ki se je opravil po stanju na dan 31. 1. 1982; — predlog ugotovitve in delitve dohodka za leto 1982; — rezultate poslovanja v letu 1982; — izplačevanje akontacij v prvem trimesečju, s sklepom, da dokler ne bodo doseženi boljši rezultati dela v skladu z usmeritvami »Družbenega dogovora«, se bodo akontacije osebnih dohodkov v letu 1983 izplačevale največ do višine povprečnih izplačanih akontacij osebnih dohodkov na delavca za mesec december 1982. — sklep o prodaji zgradbe — bivše ambulante — TOZD Restavracija v vrednosti din 140.000,00, s tem, da prenos te zgradbe v Sklad stanovanjskih hiš uredi TOZD Restavracija. V tej stavbi se uredijo stanovanjski prostori za novo sprejete delavke TOZD Proizvodnja; — odobri se doplačilo razlike v ceni za vozilo IM V 1600 BR Kom-bibus. Razlika za doplačilo znaša 85.037,85 din. — odobri se povišanje stroškov za remont viličarja INDOS; — dobrijo se sredstva za nabavo reducir ventila, za reduciranje nasičene pare; — potrdijo se cene iz cenika proizvodov iz kolekcije pomlad-polet-je 1983, ki se prvič proizvajajo in so oblikovane v skladu z Navodilom o vsebini zahtev za potrditev cenikov za proizvode, ki se prvič proizvajajo; — potrditev poročila o analizi gibanja izdatkov, ki so omejeni; — sklep o začasnem koriščenju sredstev skladov za obratna sredstva; — potrditev stopenj za predračun amortizacije za leto 1983. ZBORI DELAVCEV V dneh od 18. do 22. 2. 1983 so na zborih delavcev TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, TOZD Restavracija, TOZD Maloprodaja in DSSS obravnavali in sprejeli: — rezultate poslovanja v letu 1982; — predlog ugotovitve in delitve dohodka za leto 1982; in v vseh TOZD razen DSSS tudi — razpis o javni obravnavi predloga sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv občine Domžale in združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv SRS. V navedeni spremembi o združevanju sredstev v Sklad skupnih rezerv občine Domžale je določeno, da se stopnja za združevanje sredstev poveča od 2 % na 5%. Omenjeni predlog o spremembi samoupravnega sporazuma ni bil sprejet. Soglasno pa je bil sprejet predlog o združevanju rezerv v republiški Sklad skupnih rezerv, kjer se sprememba stopnje o združevanju zmanjša od 6% na 5%. Poslovanje TOZD Restavracije in počitniških domov Vsi podatki o poslovanju TOZD so znani, zato lahko trdimo, da smo v poslovnem letu 1982 poslovali uspešno, kar dokazujejo finančni kot tudi drugi pokazatelji o opravljenem delu. V letu 1982 smo v vseh poslovnih enotah povečali količinsko prodajo pijač: v restavraciji za 10 %, v Poč. domu v Umagu za 38 % in na Planini za 15 % — skupaj TOZD za 14 °/o- Število nočitev se je povečalo v Umagu za 45 % (predvsem na račun podaljšane sezone v juniju in septembru — šole v juniju in invalidne mladine v septembru) sezonsko delo v Umagu je bilo od 3. junija do 21 septembra. Povečanje nočitev beležimo tudi na Planini za 14 %. Dom na Planini je posloval 135 dni v letu 1982. V prehrani se je povečal promet v TOZD za 30 %, v posameznih enotah pa: v restavraciji za 28 %, v Umagu za 51 % in na Planini za 51 odstotkov. V primerjavi s povečanjem prodajnih cen prehrane ugotavljamo, da se količinski promet v restavraciji bistveno ni povečal, po številu obrokov in v primerjavi s številom nočitev (penzionov) pa se je povečal promet v Umagu za ca. 20 odstotkov in nekaj manj na Planini. Prav tako ugotavljamo, da so se povečali iztržki pri vseh kategorijah prihodkov. Pri dodatnih delih v prerazporejenem delovnem času (vsi delavci TOZD so lahko prerazporejeni na druga dela in naloge) smo pri prireji prašičev ustvarili dohodek din 90.990 in pridelovanje na vrtu din 245.500 oziroma skupaj preko 33 milij. starih din. Število delavcev se v letu 1982 ni spremenilo. Investicije v TOZD so se gibale v okviru dovoljenih sredstev, to je tekočih sredstev amortizacije. Nabavili smo kombi za prevoz hrane; dokončno uredili centralno ogrevanje na toplo vodo v restav- raciji in na kegljišču; obnovili sanitarije v restavraciji in opremili jedilnico z novimi stoli. Delno smo investicijska dela izvršili v okviru priprav za ureditev tujskih sob nad restavracijo. Dokončno ureditev sob (8 ležišč) za oddajanje gostom je predvidena v planu za leto 1983. Za investicijska vzdrževalna dela pa smo v letu 1982 porabili 785.000 din. M. Kramberger Količinski plan proizvodnje za leto ’83 Količinski plan proizvodnje TOZD 1 in TOZD 4 je bil izdelan na podlagi predloga komercialnega sektorja in TOZD Maloprodaja z upoštevanjem proizvodnih kapacitet proizvodnih tozdov. TOZD PROIZVODNJA PREDILNICA — Plan za leto 1983 je 715.000 kg preje, povprečna planirana metrična številka preje je 14,5. Plan za leto 1982 pa je bil 766.500 kg preje. Razlika od 51. 500 kg preje gre na račun povprečne metrične številke preje. Lansko leto je bila planirana povprečna metrična številka preje 13,4. (Finejša preja — manj kilogramov.) Za normalno obratovanje naše tkalnice v letu 1983, je planirano 1.750 t preje, kar pomeni, da predilnica pokriva samo 43,8 °/n naših potreb (lansko leto 43%). Ko govorimo o prejah, je mogoče zanimiv še sledeči podatek: planiranih 1.750 t preje je sestavljeno iz 40 različnih metričnih številk preje in sukancev. SUKALNICA Plan tega obrata za leto 1983 je 396.000 kg, kar je enako planu za leto 1982. Plan je postavljen glede na obstoječe kapacitete in potrebe. Sukalnica ne pokriva kompletnih naših potreb, zato smo planirali nabavo 919 t sukanih prej. Letošnji količinski plan je nekoliko nižji od lanskega. Indeks 91,5 za zgoraj omenjene faze v višini 494.800 t. m. Tovrstni naši kooperanti so še: MTT Maribor (tiskanje artikla 2021 96 — plan 160.000 m) in OPREMA — SINTEP Kočevje (plastifi-ciranje artiklov za izdelavo koridorjev, mehov za avtobuse, zračnih hal, blazin ELAN in podobnih izdelkov v ceradnem oddelku TOZD Konfekcija. V obratu oplemenitilnice je planirano dvoizmensko delo na vseh strojih in fazah dela, razen na ši-rinsko-razpenjalnem stroju ARTOS, kjer je planirano štiriizmensko delo. Plan barvanja preje za letos je 466.700 kg. Za normalno obratovanje oplemenitilnice v letošnjem letu potrebujemo ca. 403 ton kemikalij in barvil iz uvoza in 326 ton kemijalij in barvil jugoslovanske proizvodnje. TOZD — KONFEKCIJA Izdelki za domači trg turistični šotori in prigrade kamp-oprema šotori JLA šotorska krila Izdelki za izvoz turistični šotori in prigrade šotor delavnica cerada R 1 cerada R 2 4.300 kom. 14.200 kom. 520 kom. 30.000 kom. 23.450 kom. 120 kom. 2.000 kom. 3.000 kom. TKALNICA ENOTA MERE PLAN 1983 PLAN 1982 indeks 1982 = 10( tekoči metri 3,786.500 4,137.300 91,5 kvadratni metri 5,848.919 6,213.270 94,1 000 vot. 4,672.302 4,842.660 96,5 rustikal t. m. 197.000 188.400 104,6 m2 563.800 540.700 104,3 pri tekočih metrih, 94,1 pri kvadratnih metrih gre na račun sprememb gostot in širin planiranih artiklov ter korekcij normativov pri določenih artiklih (3027, 3292, 3491). Število votkov je nižje od plana za leto 1982 zaradi že omejene korekcije normativov in zaradi manjšega števila delovnih dni. Od skupne količine tekočih metrov plan predvideva 1,673.200 m za predelavo v TOZD Konfekcija, 747.500 m za izvoz, ostalo za prodajo na domačem trgu. V tkalnici plan predvideva troiz-mensko delo na 20. statvah (PICA-NOL, PGV 237, SOMET) in 3. pletilnih strojih. OPLEMENITILNICA Plan oplemenitilnice bazira na planu tkalnice z določenimi korekcijami. Z ozirom na to, da je naš širinsko-razpenjalni stroj preozek za artikle s širino 260 in 300 cm, moramo iskati usluge sušenja, ter-mofiksiranja in apretiranja izven DO, in sicer v PLETENINI Ljubljana. V letu 1983 planiramo usluge Delež izvoznih artiklov v konfekciji šotorov je v primerjavi z lanskoletnim večji za 6.000 kom. šotorov in prigrad za izvoz. Iz plana ceradnega oddelka bi omenil najpomembnejše postavke: 64 kom. koridorjev 15 x 30 m, kontejnerji za razsut tovor —- 1.000 komadov, prevleke za blazine ELAN — 2300 kom., 80 komadov mehov za avtobuse, 1 kom. zračne hale, ter varjenje vseh streh in dnov za turistične šotore. Plan oddelka kovinskih konstrukcij je v ozki povezanosti s planom konfekcije šotorov in ceradnega oddelka: izdelava ogrodij in pribora za šotore in ogrodja za koridorje. Plan OE notranja oprema je v letu 1983 postavljen na podlagi predloga komercialnega sektorja, usklajen z realnimi proizvodnimi kapacitetami. Prti za gospodinjstvo in gostinstvo 92.600. kom. Garniture 65.5000 kom. P. Stoimenovski SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST V mesecu februarju je potekala skupna seja Zbora uporabnikov in Zbora izvajalcev Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, na kateri so obravnavali sledeče: — Osnutek delovnega načrta samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1983, s katerim bodo zagotavljali realizacijo številnih nalog, med katerimi so tudi: — usklajevanje skupnih usmeritev in obveznosti pri planiranju in zagotavljanju sredstev na vseh področjih dela v stanovanjskem gospodarstvu; — zagotavljanje strokovne pomoči pri formiranju hišne samouprave; — združevanje sredstev za namene solidarnosti; — spremljanje realizacije gradnje stanovanj po letih z ozirom na plan za leto 1983; — posredno ali neposredno sodelovanje pri pripravi občinskih odlokov in sicer odloku o: hišnem redu, podstanovanjskih razmerjih, o točkovanju stanovanj v etažni lastnini in stanovanjskih hiš v privatni lasti ter odlok o prepovedi parcelacije zemljišč na zazidalnih področjih. Na podlagi analiz se pripravlja dolgoročni plan razvoja za obdobje 1986—1996, analizirana pa bodo tudi sporna razmerja v zvezi s solidarnostnimi stanovanji mladih družin. Pri obravnavi predloga dviga stanarin za leto 1983 je bila sprejeta varianta za povišanje stanarin letno za 48,50 % Obravnavan je bil tudi predlog Pravilnika o načinu upravljanja s sredstvi solidarnostnega sklada, za območje občine Domžale, namenjenimi za graditev stanovanj za udeležence NOV. Po že končani javni razpravi je bila na dnevnem redu tudi potrditev in sprejem pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Domžale. S tem pravilnikom Samoupravna stanovanjska skupnost ureja pogoje in merila za kreditiranje stanovanjske graditve (čistopis omenjenega pravilnika bo objavljen v Občinskem poročevalcu občine Domžale). Sledila je še obravnava stopnje amortizacije stanovanjskega fonda in pa sprejem odpisa plasmajev iz sklada osnovnih sredstev banke, združenih v SIS elektrogospodarstva SRS. DOPISUJTE V KONOPLAN! Rezultati poslovanja v letu 1982 Kako smo bili uspešni, bomo najlaže ugotovili s pomočjo podatkov o ugotovitvi in delitvi dohodka po posameznih TOZD, kjer bomo dosežene vrednosti posameznih kategorij primerjali z vrednostmi, doseženimi v predhodnem obdobju in z njihovo načrtovano velikostjo. Pri prikazovanju omenjenih rezultatov smo se poslužili grafičnega prikazovanja, katerega prednost je v tem, da daje vizuel-no predstavo o strukturi in gibanju posameznih kategorij, kar omogoča hitrejše primerjanje in oceno konkretnega stanja. O težavah, ki so nas spremljale skozi vse leto, pa naj si bodo administrativne ali kake druge narave, smo že veliko pisali v prejšnjih številkah Konoplana, tako da bi se v tem pregledu rezultatov poslovanja omejili le na ugotavljanje in delitev dohodka kot no voust var jene vrednosti v preteklem obdobju. Dohodek temeljne organizacije združenega dela je namreč osnovna delitvena kategorija in prav odločanje o pridobivanju in razporeditvi le-tega je pravica in dolžnost vsakega delavca v našem družbenoekonomskem sistemu. Dohodek ugotovimo tako, da od celotnega prihodka, ugotovljenega po plačani realizaciji, odštejemo materialne stroške in amortizacijo obračunano po minimalnih z zakonom predpisanih stopnjah. Služi nam„ z.a zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb družbe, za osebne dohodke in skupno porabo, za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela v TOZD, za združevanje sredstev po samoupravnih sporazumih in zakonskih predpisih ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. TOZD PROIZVODNJA Celotni prihodek je v primerjavi s planom dosežen 90 v primerjavi s preteklim obdobjem pa je za 16 % večji. Celotni prihodek je TOZD dosegla s prodajo preje, tkanin, proizvodnih storitev ter udeležbo v skupnem prihodku na domačem in zunanjem trgu ter z drugimi prihodki. Materialni stroški so v primerjavi s planom za 9% manjši, njihova rast glede na preteklo obdobje v primerjavi z rastjo celotnega prihodka pa je za 4 indeksne točke večja. Amortizacija obračunana po minimalnih stopnjah je bila v primerjavi s planom za 12 % večja, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 55 % višja. Višja rast materialnih stroškov in amortizacije po minimalnih z zakonom predpisanih stopnjah od rasti celotnega prihodka je tudi povzročila, da je bil dohodek za 16% nižji od planiranega in le za 5 % višji od doseženega v letu 1981. To je pri delitvi dohodka povzročilo, da smo vse dele dohodka pokrili precej pod planirano višino, kar se je seveda najbolj odrazilo pri delu za razširitev materialne osnove dela, ki je bil kar za 54 % nižji od planiranega in za 23 % nižji od doseženega v predhodnem obdobju. Iz grafičnih prikazov je razvidno, da je v strukturi 31,1 % dohodka pospravljenega za skupne in splošne družbene potrebe, kar je za 0,2 odstotni točki manj od planiranega in za 0,9 odstotne točke več od doseženega v preteklem letu. Za osebne dohodke je bilo porabljenega 52,8 % dohodka, kar je za 6,7 odstotne točke več od planiranega in za 5,8 odstotne točke več od doseženega v preteklem letu. Za sklade je bilo porabljenega 16,1 % dohodka, kar je za 6,5 odstotne točke manj od planiranega in za 6,7 odstotne točke manj od razporejenega v letu 1981. Po določilih družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, je morala rast sredstev za osebne dohodke zaostajati za rastjo primerljivega dohodka (dohodek in amortizacija po minimalnih stopnjah). Upoštevajoč ustrezne določbe dogovora, bi lahko sredstva za osebne dohodke porastla za 26,68% v primerjavi s predhodnim obdobjem. Dejanska rast sredstev za osebne dohodke je v obravnavanem obdobju znašala 17,84%, kar pomeni, da so naraščala za 8,84 odstotne točke počasneje kot bi po določilih dogovora smela. DELITEV DOHODKA TOZD PROIZVODNJA Plan 82 Doseženo 81 Doseženo 82 SPL. IN SKUP. POTREBE skupna Poraba OBVEZ. PO PPL. SKUP. M SREDSTVA REZERV OR UGE OB VEZNO S. T1 OSEBNI OOHOPK/ [m AKUMULACIJA Povprečni čisti mesečni osebni dohodek na delavca je bil dosežen v višini 11.835 din, kar je za 1 % manj od planiranega in za 20 % več od doseženega v predhodnem obdobju. TOZD KONFEKCIJA Celotni prihodek je v primerjavi s planiranim večji za 33%, v primerjavi z doseženim v preteklem obdobju pa za 42%. Dosežen je bil s prodajo skupnih proizvodov, samostojnih proizvodov in storitev na domačem in tujem trgu, ter z drugimi prihodki. Na domačem trgu je bilo doseženega 53,2 % celotnega prihodka, 46,5% celotnega prihodka pa na zunanjem trgu, od tega 12,2 % na konvertibilnem področju ,in 34,3 % na klirinškem področju. Drugi prihodki predstavljajo le 0,3% doseženega celotnega prihodka. Materialni stroški so v primerjavi s planom višji za 39 %, kar pomeni za 6 odstotnih točk hitrejšo rast od rasti celotnega prihodka v primerjavi s planom. V primerjavi s preteklim obdobjem pa je njihova rast za 5 odstotnih točk hitrejša od rasti celotnega prihodka. Amortizacija obračunana po minimalnih, z zakonom predpisanih stopnjah, je v primerjavi s planom višja za 36 %, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 81 %. Dohodek je v primerjavi s planom presežen za 28 %., v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 37%, kar zadošča, da smo vse dele dohodka pokrili nad planirano višino. Iz grafičnih prikazov je razvidno, da je v strukturi 22,8 % dohodka porabljenega za skupne in splošne družbene potrebe, 40,9 % za osebne dohodke in 36,7 % za sklade. To pomeni, da je bilo v primerjavi s predhodnim obdobjem za 0,2 odstotne točke več po- (Nadaljevanje na 6. strani) DELITEV DOHODKA TOZD KONFEKCIJA Plan 82 Doseženo 81 SPL IN SKUP. POTREBE SKUPNA PORABA OBVEZ. 00 DEL. SKUP. DRUGE OBVEZNOST! SREDSTVA REZERV I : I AKUMULACIJA OSEBNI DOHODKI JAZ TE IMENUJEM MATI Jaz te imenujem mati, ker sem tvoj sin in ker imaš mehko srce kakor mati. Jaz te imenujem mati, ker imaš solzo za mojo žalost in smeh za moje veselje. Jaz te imenujem mati, ker si moj dom in ker mi daješ tolažbo ob hudih urah. Jaz te imenujem mati, ker imaš kruh za mojo lakoto in posteljo za mojo bolezen. Jaz te imenujem mati. — Kako naj tebe imenujem, domovina? Tone Kuntner ZVESTOBA KOLEKTIVU (Naše sodelavke iz prejemarne) Marija Starovašnik Justina Slapar Tončka Žagar Rezultati poslovanja v (Nadaljevanje s 5. strani) rabljenega dohodka za splošne in skupne družbene potrebe, 5,8 odstotnih točk manj porabljenega dohodka za osebne dohodke in za 5,6 odstotnih točk več razporejenega dohodka v sklade. Dejanska rast sredstev za osebne dohodke je v obravnavanem obdobju znašala 19,46%, kar pomeni, da so naraščala za 14,87 % odstotne točke počasneje, kot bi po določilih dogovora o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke smela. Povprečni čisti mesečni osebni dohodek na delavca je bil dosežen v višini 11.427 din, kar je za 2% manj od planiranega in za 19 % več od doseženega v predhodnem obdobju. TOZD MALOPRODAJA TOZD je v obravnavanem obdobju skladno s samoupravnim sporazumom med TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija prodajala po skupno določenih maloprodajnih cenah proizvode obeh proizvodnih TOZD. Udeležba TOZD Maloprodaja v skupno določenih maloprodajnih cenah brez prometnega davka je bila določena za posamezne vrste blaga in sicer: — za šotore, prigrade in camp opremo — 23 % — za vse ostale vrste blaga — 25% Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 17%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 27%. Materialni stroški so bili za 15 % večji od predvidenih s planom in za 20% večji od doseženih v preteklem letu. Dohodek je v primerjavi s planom presežen za 24%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 56%. Od tega je bilo 20,8 % dohodka porabljenega za skupne in splošne potrebe, 20,9% za osebne dohodke in 58,3 % za sklade. Pri doseženi rasti primerljivega dohodka v višini 56,32 %, smejo po določilih resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov v letu 1982, sredstva za osebne dohodke naraščati po stopnji 32,5%. Iz podatkov je razvidno, da so sredstva za osebne dohodke v primerjavi s preteklim obdobjem porastla za 26,79 %, kar pomeni, da so naraščala za 5,71 odstotne točke počasneje, kot bi po določilih citiranega dogovora smela. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je bil dosežen v višini 14.083 din, kar je za 2%_ več od planiranega in za 18% več od doseženega v preteklem letu. TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI TOZD je v obravnavanem obdobju skladno s samoupravnim spo- razumom o združevanju TOZD v DO in letnim planom, opravljala za delavce TOZD in DSSS v okviru DO, gostinske usluge v restavraciji in počitniških domovih. V obravnavanem obdobju je bil celotni prihodek v primerjavi s planiranim presežen za 9%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 31 %• Materialni stroški so bili za 9% višji od predvidenih s planom in za 29% višji od doseženih v predhodnem obdobju. Tako je bil dohodek v pirmerjavi s planom večji za 6%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 33 %. Iz grafičnega prikaza je razvidno, da je v strukturi 30,8 % dohodka porabljenega za skupne in splošne družbene potrebe, 52,4 % za osebne dohodke in 16,8 % dohodka za sklade. Pri doseženi rasti primerljivega dohodka v višini 35,2%, letu 1982 smejo po določilih resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov v letu 1982, sredstva za osebne dohodke naraščati največ po stopnji 28,09 %. Dejansko pa so sredstva za osebne dohodke v primerjavi s preteklim obdobjem porastla za 19,48% kar pomeni, da so naraščala za 8,61 odstotne točke počasneje, kot bi po določilih citiranega dogovora smela. Povprečni čisti mesečni osebni dohodek na delavca je bil dosežen v višini 14.171 din, kar je za 4% več od predvidenega s planom in za 26% več od doseženega v predhodnem obdobju. DSSS Za opravljanje del delovne skupnosti za združene TOZD je bil DELITEV DOHODKA TOZD MALOPRODAJA Plan 82 Doseženo 81 Doseženo 82 DKuee obveznosti osebni dohodki SPL /jV SKUP POTKE BE i\ lllllllll OBVEZ. DO DEL SKUP SKUPNA PORABA S K SDS TKA REZERV 1 I akumul a c/j a sklenjen poseben sporazum med združenimi TOZD in DSSS. Odnosi med TOZD in DSSS temeljijo na svobodni menjavi dela. DSSS je v obravnavanem obdobju opravljala za združene TOZD dela predvidena s planom. Doseženi celotni prihodek je bil 5% nižji od planiranega in za 15% večji od doseženega v preteklem letu. Celotni prihodek je bil dosežen s svobodno menjavo dela, to je s plačili TOZD za opravljena dela in z lastnimi prihodki. Iz celotnega prihodka delovna skupnost pokrije materialne stroške, ostanek pa predstavlja dohodek. Materialni stroški so bili v primerjavi s planom večji za 7%, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 31 %. Tako je bil doseženi dohodek za 6% nižji od planiranega in za 13% višji od doseženega v letu 1981. Dohodek delovne skupnosti se razdeli na prispevke, ki se plačujejo iz dohodka od bruto osebnih do- hodkov in čisti dohodek. Čisti dohodek je namenjen le za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev. Po določilih družbenega dogovora smejo osebni dohodki v delovni skupnosti skupnih služb osebni dohodki, oziroma sredstva za osebne dohodke naraščati največ do višine povprečne rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah, za katere opravlja storitve. Ugotovljena dejanska rast sredstev za osebne dohodke v DSSS je v obravnavanem obdobju znašala 18,38 % kar pomeni, da so sredstva za osebne dohodke za 0,34 odstotne točke počasneje naraščala, kot bi po določilih družbenega dogovora smela. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je bil dosežen v višini 17.722 din, kar je za 6% manj od planiranega in za 14% več od doseženega v predhodnem obdobju. Franci Velepec DELITEV DOHODKA TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Plan 82 Doseženo 81 Doseženo 82 SPL. IN SKUP. POTREBE OBVEZ.DO DEL. SKUP. DRUGE OBVEZNOSTI OSEBNI DOHODKI SKUPNA PORABA SREDSTVA REZERV l^-^i akumulacija IZ PREDILNICE Obrat je bil v prvih dveh mesecih leta dobro založen z malon vlaknom, medtem ko poliester vlakna nimamo na zalogi. Trenutno predemo predvsem višje številke (34/2, 20/2, 16/2)), odvisno od potreb tkalnice. Pri tej proizvodnji predemo povprečno številko NM 18, kar odstopa od planirane povprečne številke NM 14, tako da je tudi plan precej nižje dosežen. Vzdrževanje strojev je še vedno otežkočeno zaradi pomanjkanja rezervnih delov iz uvoza. V delo smo vključili tudi stroj, ki prede po OE sistemu znamke DREF. Stroj ima 6 vreten, na njem pa naj bi predli prejo za sukance nižjih številk. Seveda je za nas to nekaj povsem novega in bo treba vložiti še precej truda, da bomo na stroju predli tisto, kar bi dalo dober finančni učinek. Čeprav dela su-kalnica po planu, se je pojavila potreba po še večji količini sukancev. Zaradi tega smo bili primorani uvesti tretjo izmeno. Čeprav so težave z nočnim delom, upam, da bodo delavke to z razumevanjem sprejele. Delo bo potrebno organizirati tako, da se bo menjavalo v nočni izmeni samo pet delavk. Problemi pa nastopajo z odhodom starejših predic v pokoj, saj traja kar precej časa, preden se usposobijo nove predice. Tone Ručigaj PRIJAVE ZA LETOVANJE V UMAGU IN IZOLI Tudi letos bomo izdali v mesecu marcu prijavnice za vpis rezervacij za letovanje v počitniškem domu v Umagu in Izoli. Predvideno bo Poč. dom v Umagu posloval za delavce DO Induplati in upokojence DO v času od 2. julija do 27. avgusta. V predsezoni bo dom oddan osnovnim šolam iz Domžal, za šolo v naravi. Posezonski rok pa bo oddan kot vsako leto Društvu invalidne mladine Slovenije. Upokojenci DO bodo prijavnice dobili priložene v Konoplanu, v mesecu marcu 1983, pri prijavah pa naj upoštevajo čas kolektivnih dopustov, ki bodo od 16. julija do 13. avgusta. Za delavce DO bodo prijavnice v razdelilnici hrane v Jaršah in obratih TOZD Konfekcije. Izmene in cene penzion-skih storitev bodo razvidne na prijavnicah. PRIHODNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA V ČETRTEK 14. APRILA Poročilo z 9. zasedanja ZZB Skupščine občine Domžale Na 9. zasedanju ZZD, ki je bilo 17. 2. 1983, so delegrati poleg že standardnih točk, kot so potrditev dnevnega reda, potrditev zapisnikov in potrditve mandatov delegatom obravnavali in sprejemali še vrsto pomembnih stvari. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o osnutku odloka o davkih občanov. Ta osnutek je bil v celoti in z obrazložitvijo objavljen v Občinskem poročevalcu št. 2, zato bi samo kratko opozorila le na najpomembnejše določbe: — davek od OD delavcev ostaja nespremenjen, t. j. 0,5 %; — tudi stopnje davka iz kmetijstva, ki so bile povečane v letu 1982 ostajajo nespremenjene; — nove so olajšave za vlaganje sredstev v obnovo vodnih mlinov, gradnjo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše in za gradnjo malih hidroelektraren; — predlagano je povečanje progresivnih stopenj za obdavčitev dohodkov iz gospodarskih (obrtnih) dejavnosti. Nov način ugotavljanja davčne osnove (po novem zakonu: ostanek čistega dohodka) bo vplival na zmanjšanje davčne osnove; — poleg že uveljavljenih so navedene nove olajšave za deficitar- ne dejavnosti, izvoz, učence v gospodarstvu, za borce NOV ipd.; — doslednejše bo obdavčen dohodek »popoldancev«; — iz obdavčitve je izvzeto 70 kvadratnih metrov stanovanjske površine v stavbi oz. stanovanju, uvedena pa je tudi olajšava za zavezance z več kot tremi družinskimi člani v stanovanju. To je na kratko le nekaj določil v osnutku odloka o davkih občanov, ki ga je ZZD sprejel in ga dal do 28. 2. 1983 v .javno obravnavo. ZZD je obravnaval tudi osnutek programa dela zborov Skupščine občine Domžale za obdobje januar—december 1983, ga sprejel in dal v javno obravnavo. Zelo pomembno je, da je program dela usklajen z delom republiške skupščine, obenem pa usklajen tudi s programi samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami in Izvršnim svetom skupščine občine Domžale. Razveseljivo je, da je že do sedaj prišlo na osnutek precej pripomb in predlogov, kar je dokaz, da smo vsi resno pristopili k temu, da bi bilo delo naših zborov res uspešno. Pri obravnavi pobude za spremembo družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji, so delegati sicer zavzeli stališče, da je potrebno štipendijsko politiko urediti, oz. rešiti vprašanje regresiranja prehrane učencev in študentov, vendar so se strinjali z mnenjem statutamo-pravne komisije, da je potrebno novi predlog za spremembo družbenega dogovora o štipendijski politiki konkretneje izdelati in dopolniti. Delegati so na zasedanju potrdili še statut SOZD IMP, DO IZIP, TOZD Izobraževalni center Domžale, razrešili sekretarja Sekretariata za kadrovske zadeve in imenovali v. d. sekretarja Sekretariata za kadrovske zadeve, imenovali Občinski komite za SLO in DS ter imenovali občinskega sodnika za prekrške in vodjo Občinskega sodišča za prekrške. To naj bi bilo le skromno poročilo o zasedanju Zbora združenega dela, saj je o tri urnem zasedanju težko zapisati kaj več na tako kratek način, vendar pa ima vsakdo, ki ga zanima kaj več možnost, da se o zasedanju seznani preko svojih delegatov in prebere o delu zborov v Občinskem poročevalcu. D. Bleje Kako vpliva alkohol na delovno sposobnost? Med ljudmi je še vedno razširjena vera, da alkohol daje moč za delo, posebno pri težkih fizičnih opravilih in pri delu v neugodnih razmerah. Da krepi kri, da te v mrazu pogreje in poleti ohladi itd. Čeprav ima človek po uživanju alkoholne pijače subjektivni občutek moči, je resnica nasprotna. Po pitju se zmanjša delovna sposobnost, na splošno pa tudi moč in razum. Znanstvene izkušnje jasno govore, če je v krvi 0,5 promila alkohola, se to ne pokaže v pijanosti, ker pri tej količini kroži v krvnem obtoku na 2.000 kapelj krvi 1 kaplja alkohola. Pri koncentraciji do 1,0 promila se pojavlja pomanjkljiva pozornost in volja, gibi niso več natančni, refleksni čas se podaljša. Pri večjih koncentracijah obraz pordeči, pulz in dihanje sta pospešena, tak človek govori hitro in zmedeno, vidi dvojno in se opoteka. Pri koncentraciji 5 promilov in več nastopi težko stanje pijanosti do nezavesti in celo smrt. Alkohol tudi pri najmanjši koncentraciji v krvi npr.: 0,5 promila zmanjša moč mišic za 16 %. Poleg navedenega zmanjšuje odpornost organizma, zato se vsaka bolezen pri alkoholiku zdravi mnogo težje, zahteva daljši izostanek z dela ter celo invalidnost. Vinjen delavec z vsemi lastnostmi ustvarja še napetost in nezadovoljstvo v delovni sredini v kateri dela, posebno glede neproduktivnosti, kvalitativne kot kvantitativne. Delavčevo delo pod vplivom alkohola se zato ne more meriti z delom zdravega, prisebnega in treznega človeka. V današnjih razmerah si noben kolektiv ne more pi-voščiti, da bi vzdrževal v svoji sredini delavce, ki bi slabo delali. V naši DO se bo potrebno še bolj angažirati za sanacijo tozadevne problematike. Predvsem moramo odpraviti pitje alkoholnih pijač v službenem času ter dosledno upoštevati pravilnik o obveznostih in odgovornostih delavcev, da je uživanje alkohola hujša kršitev delovne obveznosti, zaradi katere se lahko izreče najstrožji ukrep prenehanja delovnega razmerja. Majda Škrinjar Mogoče vas zanima? Skupnost socialnega skrbstva (je za svojo 6. sejo skupščine Zbora uporabnikov in Zbora izvajalcev kot eno izmed točk dnevnega reda) predložila osnutek elaborata o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve centra za socialno delo občine Domžale. Občina Domžale ima po podatkih, dosegljivih iz leta 1979, preko 38. 000 prebivalcev in sodi glede na socialno problematiko v izrazito specifično področje SRS. Navedene DRUŽBENE POTREBE ZA USTANOVITEV CENTRA so med drugim tudi: — industrija in gospodarstvo občine ne more nuditi dovolj delovnih mest za številne delavce, ki zapuščajo podeželje ali so se naselili, iz drugih občin in republik, v občini. — neurejena šolska mreža; Vitaminska malica — premajhne možnosti za telesno kulturno dejavnost mladine nasploh; kaže se vedno večje naraščanje mladinske delikvence; — zaradi velike zaposlenosti prebivalstva in dokaj visokega individualnega živi jenskega standarda in ob istočasnem premalo razvitem kulturnem nivojem življenja prebivalstva, se kaže porast alkoholizma pri vseh strukturah in na vseh področjih človekovega življenja; socialna služba pa je ravno tista, ki je dolžna opraviti poseg v tako družino. — veliko socialne problematike se poraja prav v OZD, predvsem zaradi pomanjkanja delovnih navad in pa, ker v OZD v občini zaposlujejo predvsem nekvalificirano oz. polkvalificirano delovno silo (45 % vseh zaposlenih) ne samo iz podeželja občine, temveč tudi iz drugih republik (nizek OD, stanovanjski problemi, neznanje jezika ...). Strokovno socialno delo na območju Domžal je še sorazmerno slabo razvito. Nobena KS v občini nima socialnega delavca. Center za socialno delo občine Domžale bi poleg drugih navedenih del opravljal tudi strokovna opravila in naloge za druge SIS s področja družbenih dejavnosti. Poslovni prostori omenjenega centra naj bi bili v zgradbi zdravstvene skupnosti na Ljubljanski c. 70, vendar pa bi prostori trenutno zadoščali za delavce za področje socialnega skrbstva, ne pa tudi za delavce ostalih SIS. Torej — za ustanovitev še niso zagotovljeni vsi pogoji in sicer: prostorski pogoji, oprema (rač. stroji, omare itd.) in kadri (na novo 2 strokovna delavca in 1 adm. teh. del.). IN PREDLOG? Omenjeni elaborat se predlaga kot osnutek skupščini v sprejem ter v 30-dnevno javno razpravo. Darja Seminar Delavska univerza Domžale je v mesecu februarju organizirala »šolo samoupravljanja«. Namen te šole je bila pridobitev oz. utrditev znanja o našem družbenopolitičnem sistemu, o delegatskih odnosih in zakonitostih družbenoekonomskega razvoja. Na seminarju so sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti, TOZD, SIS, pa tudi predstavniki samoupravnih organov. Seminar je potekal v prostorih restavracije Slamnik, trajal pa je pet dni. Ob začetku smo vsi udeleženci imeli uvodni razgovor, nato pa testiranje iz vseh, po programu določenih tematskih področij. Vodja omenjene šole je bila tov. Želova, ki se je pred tem udeležila seminarja »Rdeči prapor«. Vse poslušane teme so bile zanimive, in na zastavljena vprašanja so predavatelji izčrpno odgovarjali. Seminar je potekal v izredno prijetnem vzdušju, tako za slušatelje kot predavatelje in v splošnem bi lahko organizirano »šolo samoupravljanja« ocenili z zelo uspešno. Zadnji dan predavanj smo si ogledali tovarno UNIVERZALE, kjer so nam predstavniki razkazali pro-strore in razložili potek proizvodnje, ki je izredno zanimiva, še posebno zanimiv je postopek za izdelavo klobukov, ki predstavljajo precejšen del izvoza in s tem prepotrebnih deviz. Po ogledu proizvodnih prostorov smo v omenjeni delovni organizaciji imeli na programu »okroglo mizo«. Potekala je zanimiva in burna razprava, katere sta se udeležila tudi predsednik sindikata in sekretar ZK občine Domžale, in sicer na temo o odnosih, izpolnjevanju in odgovornosti do dela oz. zadanih nalog. Vsekakor takšne oblike seminarjev in srečanj prispevajo h krepitvi naše zavesti, zapuščaš jih z novimi vtisi, spoznanji, boljšim razumevanjem in gledanjem na določene probleme. Janez Belaj Popravilo unifilov Rezervni deli... Praktikanti v Induplati Kot vsako leto, je tudi letos prišlo v našo tovarno nekaj praktikantov na obvezno počitniško prakso. Za nekatere je bilo mogoče to kar malce težko, saj so bili doslej navajeni le šolskih klopi. Vendar pa kot so sami rekli, jim je to koristilo, saj so spoznali, kako poteka delo v tovarni oz. v proizvodnji, obenem pa so si prislužili še kak dinarček za knjige ali pa za kakšen dan smučanja več. Povprašali smo nekaj teh praktikantov, (iz preje-marne) kakšna je razlika med šolo in službo, kako so bili sprejeti v novem okolju, o tečaju iz VD, ki so ga opravili pri nas in o tem, kako preživljajo svoj prosti čas? JUHANT MAJA — Sem dijakinja drugega letnika srednje komercialne šole v Domžalah. Glede službe, spočetka mi je vstajanje delalo malo težav, vendar sem se hitro privadila. Na delovno mesto so me prijazno sprejeli, delo je kar v redu, le malce enolično je. Mislim, da bi bilo za vse nas, ki opravljamo obvezno počitniško prakso, dobro, ko bi spoznali celoten proizvodni proces, od osnovne surovine do končnega izdelka. Seveda pa to v teh 14 dneh prakse ni mogoče. Tečaj iz varstva pri delu zame ni pomenil nič novega, saj sem ga imela že v preteklem letu, ko sem bila na praksi drugje. Malica mi je bila zelo všeč, pa tudi sicer se v tovarni dobro počutim. Mladost in izkušenost ZRNEC MOJCA — Sem iz Domžal in obiskujem drugi letnik srednje komercialne šole v Domžalah. V šoli nimam težav. V tovarni smo bile vse lepo sprejete, pa tudi na delovnem mestu se dobro razumemo s sodelavci. Meni se delo, ki ga opravljam, zdi enolično, vendar pa ni težko. Tečaj iz varstva pri delu je bil kar v redu, lahko pa bi imeli še praktični preizkus znanja. POVSE JELKA — Obiskujem komercialno šolo v Domžalah, drugi letnik. Imela sem težave pri izbiri poklica — tudi glede razpisa štipendij, sledilo je pomanjkanje potrebnih knjig, pa še za službo me skrbi. Sicer pa želim nadaljevati študij na pravni fakulteti. V službo se vozim z avtobusom iz Kamnika. Vstajanje mi ne dela težav. V tovarni mi je všeč, saj so vsi prijazni, delo pa je takšno, kakršnega sem si predstavljala. No, kljub temu mi je v šoli bolj všeč. Tečaj iz varstva pri delu sem imela že večkrat, vendar sem si tako le osvežila spomin. V prostem času se ukvarjam s' športom — vsakim po malo, kakor dopušča čas. RAVNIKAR KARLI — Hodim v komercialno šolo v Domžale. Program v šoli zahteva dosti učenja. Delo mi je tu kar všeč, le bolj razgibano bi moralo biti. Kar prav se mi zdi, da imamo obvezno počitniško prakso, saj bomo le tako lahko spoznali delo v proizvodnji. Pozneje za to verjetno ne bo toliko možnosti, ker se pač nismo odločili za tak poklic. S sodelavci se dobro razumem, saj so prijazni in mi pomagajo, kadar kaj ne vem. Tečaj iz varstva pri delu je dober, saj mi znanje koristi pri delu. Mojster je pohvalil njihovo delavnost DIMIC MIRO — Sem iz Mengša in obiskujem komercialno šolo v Domžalah. Na delo se vozim z avtobusom. Počitniška praksa je zelo dobrodošla, saj se sedenja v šoli tudi naveličaš. V tovarni mi je všeč, tako delo kot ljudje. Spoznaš veliko novega, kar ti lahko koristi. Skrbi me le to, kje bom dobil službo. Verjetno bom moral študirati še naprej. V prostem času se ukvarjam s športom, pa tudi glasba me zanima. Marjan Mali VEČJO POZORNOST KVALITETI Pred dnevi sem v časopisu prebrala kratek članek o tekstilni tovarni IBI iz Kranja. Mojo pozornost je vzbudil podatek, da pri njih dosegajo 99 % I. kvaliteto proizvodnje tkanin. Res je, da tako dober rezultat pri nas skoraj ni možno doseči, ker imamo precej širši asortiman, nismo ozko specializirani, vendar pa mislim, da bi s skupnimi in enotnimi prizadevanji vseh lahko le izboljšali kakovost. V letu 1982 smo imeli od vseh ad-justiranih tkanin (računano v tekočih metrih), 83, 60% I. kvalitete. kar niti ni najslabše, vendar če računamo, da je kar 16,4 % vsega izdelanega blaga manj vrednega zaradi naših napak, je to kar veliko. Precejšnja vsota denarja bi nam ostala, če bi uspeli izboljšati kakovost vsaj na 90 % I. kvalitete, kar bi moral biti cilj v letošnjem letu, torej v letu 1983. Drugačen je položaj v konfekciji, tam se konfekcijske napake sproti odpravljajo, kar v proizvodnji metražnih tkanin ni možno. To sprotno odpravljanje napak povzroči le-to, da se pri nekvalitetnem delu izdelek večkrat vrne iz končne kontrole na popravilo v obrat, kar pa povzroči manjšo proizvodnjo izdelkov. Kljub stoodstotni končni kontroli konfekcijskih izdelkov smo imeli v lanskem letu 61 reklamacij šotorov in predprostorov. To je v primerjavi z izdelano količino pro-centualno zelo malo, vendar se moramo zavedati, da NAM VSAKA REKLAMACIJA naredi tudi precej negativne reklame v krogih, odkoder izhaja. Nekaj reklamacij je bilo takih, ki so kazale na izredno površnost npr. prekratek poklopec na oknu, predolge palice ogrodja, ali napačno ogrodje (šotor in poleg ogrodje od pri grade Jadran). Za zaključek bi želela opozoriti, da naj se vsak po svojih močeh potrudi tako, da bo čim manj naših izdelkov šlo v prodajo po znižanih cenah. Karolina Puhan Zlata Kdor je prebral v lanskoletni aprilski številki Konoplana članek o tradicionalnem smučarskem tekmovanju »Zlata nit 82«, se bržkone spominja, da smo o njem pisali samo v superlativih, saj je vse potekalo brezhibno, pa še vreme nam je bilo naklonjeno. Tudi letošnje tekmovanje v tem pogledu ni bilo nič slabše, le da so imeli organizatorji več težav s pripravo tekmovanja, predvsem s pripravo proge. Sicer pa je tekmovanje minilo v znamenju velikega obiska, saj je bila koča na pred- Po ogledu proge, se je Dane globoko zamislil večer tekmovanja polno zasedena, pa tudi na samem tekmovanju število tekmovalcev in gledalcev ni bilo majhno. Pogrešali smo edino večje število tekmovalk in veteranov. Čeprav so se organizatorji potrudili s pripravo proge kot že dolgo ne, le-ta ni zdržala vseh tekmovalcev, tako da so se po prvi vožnji že pojavile luknje, in so imeli tekmovalci z višjimi startnimi številkami slabše pogoje. Ne gre pozabiti tudi tradicionalne planin- nit 83 Imeli smo svojo vlečnico ske gostoljubnosti obeh oskrbnikov doma, Nade in Stefana, ter dobre organizacije tekmovanja. Zahvala velja tudi pokrovitelju tekmovanja tov. direktorju in vsem ostalim, ki so s svojim delom in udeležbo na tekmovanju zagotovili uspeh prireditve. Pokala, plakete in nagrade za prva tri mesta so letos prejeli: — pri ženskah: 1. Pavla Makovec 2. Majda Vrhovnik 3. Majda Škorjanc — pri moških: 1. Tone Šuštar 2. Janez Belaj 3. Mitja Pogačnik — pri veteranih: 1. Matevž Burja NASVIDENJE PRIHODNJE LETO! TRAK, Mengeš (Po krajšem premoru nadaljujemo z napovedano predstavitvijo preostalih tovarn članic DITT) Trak je enovita DO. Notranja organizacija je prilagojena tehnologiji. Združuje 6 delovnih enot: trako-tkalnica, pletilnica klekelj strojev, avtomatska trakotkalnica, pletilnica, oplemenitilnica in pakirnica. Letno spletejo in stkejo 235 ton materiala v vrednosti 136.064.000 din. Proizvodni program obsega: tkani elastični in neelastični trakovi, pleteni elastični in neelastični trakovi, elastične in neelastične čipke in vrvice. Podjetje se specializira za proizvodnjo elastičnih izdelkov, za proizvodnjo damskega perila in trikotaže. Surovinski sestav je širok: sintetika — filamenti in teksturirana 170 ton 66% bombaž 27 ton 10% gumijeve niti 30 ton 11% elastomeri 33 ton 12% steklene niti, 1% metalizirane niti 3 tone Direktni uvoz so samo gumijeve niti, ostalo pa so surovine od domačih dobaviteljev, vendar morajo tudi v dobavi teh sodelovati z deviznimi sredstvi. Prodaja na domačem trgu obsega 70 % artiklov po naročilu za reprodukcijo in 30% za široko potrošnjo. Neposrednega izvoza nimajo, vendar gre od 70 % proizvodnje za reprodukcijo 35 % v izvoz na konvertibilno področje. DO zaposluje 211 delavcev, od tega 182 žensk. Delavci so večinoma iz Mengša in bližnje okolice. Fluktua-cija je zelo majhna. V prihodnosti imajo predvideno zamenjavo strojev, brez večjega povečanja kapacitet ter v letu 1986 gradnjo nove proizvodne hale in opustitev starega dela v centru Mengša. Vse investicije so predvidene z lastnimi sredstvi. Najtežji problem, ki jih tare, je oskrba s surovinami in zamenjava strojne opreme, ker ni možnosti uvoza, domače opreme pa ni. Z. Seliškar Vitranc resda to ni, pa vendar ... Na cilju obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Cerar Martin, vzdržev. strojev, vstopil 1. 2. 1983, 2. Kavaš Marija, tkalka, vstopila 1. 2. 1983, 3. Tot Rozalija, tkalka, vstopila 1. 2. 1983, 4. Zečevič Zorka, dvoj en j e v pred., vstopila 7. 2. 1983, 5. Kregar Martina, tkalka, vstopila 14 .2. 1983, 6. Slanovič Danilo, čišč. str. v tkalnici, vstopil 14. 2. 1983, 7. Smolnikar Igor, notr. tran. v tkal., vstopil 15. 2. 1983, 8. Varušič Nada, tkalka, vstopila 15. 2. 1983. Izstopi: 1. Žučko Franj ica, čišč. sur. tk., upokojena 16. 2. 1983, 2. Vodlan Polonca, sukanje, upokojena 28. 2. 1983. TOZD KONFEKCIJA Vstopi: 1. Levec Martina, šivilja v OE Mengeš, vstopila 1. 2. 1983. Izstopi: 1. Makovec Miran, del. v cer. odd., izstopil 31. 1. 1983, POROČILO O GIBANJU OD ZA JANUAR 1983 Vrednost točke za januar je znašala v bruto vrednosti 0,10 din. Pregled osebnih dohodkov za mesec januar 1983 za delo v pol- nem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog: Razred Q S S° sl O” d Q n N tS O