320
Splošni pregled.
sednikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo za dobo od 1. junija lani do 30. aprila letos. 3. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za leto 1905. 4. Volitev treh računskih presojevalcev. 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za leto 1906. 6. Poročilo o premembi društvenih pravil. 7. Dopolnilna volitev društvenega odbora.
Knjige „Slovenske Matice" za leto 1906. Po programu, ki ga je sestavil književni odsek »Slovenske Matice" in ga odobril odbor v seji dne 18. aprila t. L, izda »Slovenska Matica" letos osmero knjig, in sicer: 1. Anton Knezove knjižnice XIII. zvezek. 2. Dr. Vošnjak: Spomini. II. zv. (3. del). 3. Tolstoj-Govekar: Moč teme (3. zvezek cikla „Iz svetovne književnosti). 4. L. Pintar: VIII. zvezek »Zbornika". 5. Dr. K. Štrekelj: Slovenske narodne'pesmi. 10. snopič. 6. Letopis za 1. 1906. 7. Dr. Fr. Ilešič: Hrvaška knjižnica.  1. zvezek. 8. XVIII. zvezek »Zabavne knjižnice".
Dr. Ernest Muka, profesor na gimnaziji »Albertini" v Freibergu na Saksonskem in znamenit sorbski književnik in učenjak, ki je obiskal na svojem potovanju po jugoslovanskih deležah dne 10. aprila Ljubljano, se je oglasil tudi v našem uredništvu. Bratskemu narodu bi želeli še več takih požrtvovalnih mož, kakršen je dr. Muka!
Prevajanje na slovenski jezik. Slovenci zahajamo kaj radi iz ekstrema v ekstrem. Nekaj časa smo se kar bali prevodov, zdaj zopet se prevaja na vseh straneh. Da je treba v takih stvareh pri tako malem narodu, kakor je naš, neke organizacije in nekakega sistema, na to misli malokdo. Kolizije so pri takih razmerah neizogibne. Kajti da bi se mogla pri nas hkratu razpecati po dva prevoda enega in istega slovstvenega proizvoda, je spričo žalostnega dejstva, da le majhen del naše inteligence redno kupuje knjige, izključeno. Tako je od dveh prelagateljev ene in iste stvari eden vedno oškodovan. Da se v prihodnje kaj takega ne bo več dogajalo, naj bi dotičniki, ki mislijo kako tuje delo prevesti na slovenski jezik, svojo namero objavili po časopisih. »Ljubljanski Zvon" bode rade volje prinašal taka naznanila!
Slovenska Lada. Po zgledu bolgarske, srbske in hrvatske Lade se ustanovi tudi »Slovenska Lada". Ustanovni shod se je vršil dne 7. aprila, kateremu je predsedoval akad. slikar g. Ferdo Vesel. Pravila so se predložila kompetentnemu oblastvu v odobrenje. Novemu društvu želimo že zdaj obilo uspeha!
Kopitar Jernej. V »Učenih zapiskih carskega kazanjskega vseučilišča" (v letošnjem prvem zvezku) čitamo začetek Kopitarjevega životopisa iz peresa profesorja Petrovskega. Na 96 straneh velike osmerke nam opisuje pisatelj »Prva leta delovanja J. Kopitarja", a pravzaprav so to le še samo životopisni podatki nekako do 1. 1810. Iz tega se vidi, kako obsežno zasnovano je Petrovskega delo; bo pač najobširnejši opis Kopitarjevega življenja in delovanja. Prof. Petrovskij je pred par leti izdal sličen spis o starem dalmatinskem pesniku Hektoroviču in to z mnogim uspehom, in če smemo soditi po natančnosti, s katero spremlja naše literarno življenje (prim. njegovo bibliografski-kritično razpravo »Slovenica" v letošnjem Žurnalu ministrstva narodnago prosveščenija), je pričakovati temeljitega dela. Posebe bomo poročali, ko izide ves spis.                                                         Dr. Fr. Ilešič.
Tiskovne hibe. V glediškem poročilu v aprilski številki je citati na 252. str. v 16. vrsti odzgoraj »z umetniško preciznostjo" in ne »precijoznostjo". — Dalje je popraviti v dr. H. Dolenčevem spisu »Črtice o burji" krajno ime Skrilavec v Skrlevce in Harije v Storje.