Ta knjižica spada: Kolekcija vsebuje 12 najljepših in najbolj znanih bajk; 1. Vile 2. Pepelka 3. Zlatolaska 4. Sinja ptica 5. Trnjulčica 6. Rdečebradec 7. Princ s čopkom 8. Palček 9. Rdeča kapica 10. Obuti maček 11. Lepotica in pošast 12. Oslova koža CHARLES PERRAULT OSLOVA KOŽA Izdanje »Narodne prosvjete« Sarajevo Za mladino priredil OSLOVA KOŽA * Zakon nekega kralja in kraljice je bil izredno sre¬ čen. Imela sta ljubko hčer¬ ko, modre ministre, vdane dvorjane in zveste sluge ter hleve, polne najlepših konj na sivetu. V enem izmed teh hlevov je na najvidnejšem in najimenitnejšem mestu ležal star osel, kateremu so dali to častno mesto zato, ker je bilo pod njim na- 3 mesto ponesnažene slame vsako jutro polno zlatnikov in srebrnikov, ki so jih po¬ brali kar z lopato, ko se je prebudil in zaVigal. Vsa ta sreča pa ni tra¬ jala dolgo. Kraljica je re¬ sno zbolela. Nobenega zdrs- „ vila ni bilo proti njeni bo¬ lezni. Ko je zaslutila, da se ji bliža zadnja ura, je po¬ klicala svojega moža, ki je prišel k njej ves potrt. * Rekla mu je: »Čutim, da bom kmalu umrla. Če bi si zaželel, da bi se še enkrat oženil...« Na te besede je kralj po¬ stal žalostnejši in je s pre- 4 pričevalnim glasom preki¬ nil ženo: »Prisegam ti, draga žena, da se ne bom nikdar več oženil.« »Imaš samo eno hčerko,« je nadaljevala kraljica, »za nasledstvo pa potrebuješ moškega potomca. Ce bo ljudstvo zahtevalo, da se znova poročiš, mi obljubi, da boš poiskal kraljično, lepšo in postavnejšo od mene.« Kralj ji je obljubil, kra¬ ljica pa je kmalu nato umrla. Nekaj časa je kralj žaloval za njo. Ker pa so zahtevali od njega, da se znova poroči zaradi moš- 5 kega naslednika, je začel iskati nevesto, ki bi bila lepša in stasitejša cd nje¬ gove prve žene. Toda ne na dvoru, v vsej državi ne, pa tudi v sosednjih kra¬ ljestvih niso mogli najti deklice, ki bi lahko po le- «, poti in stasu tekmovala s pokojno kraljico. Edino nje¬ na hči, prestolonaslednica je bila lepša kot mati. Kralj je to videl in se odločil, da * jo bo poročil. Celo med svojimi svetovalci jih je našel nekaj, ki so odobra¬ vali njegovo namero. Mlada princesa je zaradi tega tarnala in jokala noč in dan. Žalostna in obu- 6 pana je šla k svoji bo-tri, vili Liljani, ki je stanovala v votlini, okrašeni z biseri in koralami. Do te pečine jo je pripeljal oven, ki je poznal vse poti. Stopila je pred vilo in ji povedala o nesreči, ki ji preti. »Drago moje dete,« ji je rekla vila, »zelo nečastno bi bilo, če bi poročila svo¬ jega očeta. Ne da bi se mu uprla, se boš izognila nje¬ govi zahtevi. Reci mu sa¬ mo, da boš njegovo ponud¬ bo sprejela, če ti bo poda¬ ril obleko, ki bo imela bar¬ vo zore. Te pa ne bo mo¬ gel dobiti nikjer.« 7 Kraljična se t je vrnila k oče¬ tu in se ravnala natanko po vili- nem nasvetu. Kralj je bil ves srečen, saj mu je dala upanje za poroko. Pozval je najsposobnejše mojstre na dvor, ki so že drugega dne napravili zaželjeno obleko. Obupana princesa je zo¬ pet poklicala svojo botro na pomoč. Ta ji je sveto¬ vala, naj zaprosi za obleko, ki bo imela blesk meseca. Najspretnejši mojstri so tu¬ di to obleko izdelali v štiri¬ indvajsetih urah. 8 Čeprav je bila obleka tako lepa, da da se je kra¬ ljična zdela sama sebi c- ' - čarljiva, je vendar vsa ža¬ lostna ponovno stopila k * vili po rasvet. Botrca ji je rekla, naj prosi kralja še za obleko sončne lepote. Za¬ ljubljeni kralj je dal za to t obleko vse diamante in ru¬ bine iz svoje krone. Obleka je bila nepopisno lepa. Vsak, kdor jo je pogledal, je moral zatisniti oči, ker je njen blesk kar slepil vid. Tudi princesa se je ob po¬ gledu nanjo kar zmedla, to- 9 da hitro se je znašla, se iz¬ govorila, da jo bole oči in odšla v svojo sobo, kjer jo je čakala vila Lilijana. »Sedaj bova postavili tvo¬ jega očeta' t>ned najhujšo preizkušnjo. Zahtevaj od njega kožo starega osla, ki mu dnevno množi boga¬ stvo in ki ga ima tako zelo rad, ji je svetovala botr- ca. Kralj je bil sicer zelo osupel nad to predrzno zah¬ tevo, vendar ni okleval in ji je izpolnil tudi to željo. Žrtvoval je svojega zlatega osla. Ko so prinesli kraljič¬ ni njegovo kožo, je popol¬ noma obupala.' 10 Vila jo je tolažila in ji dejala: »Ne jokaj, hčerka moja! Takoj se zavij v to kožo in odpotuj. Pojdi tako daleč, dokler zmoreš. Poskrbela bom, da dohiš za seboj vse svoje obleke in nakit. Vze¬ mi tole mojo čarobno pali¬ čico. Kadar boš potrebovala kovčeg is svojimi oblačili, potrkaj z njo na zemljo in takoj bo skrinja stala pred teboj.« Princesa je prisrčno ob¬ jela svojo botrco in se ji iskreno zahvalila. Nato si je namazala obraz s sajami iz kamina, se ogrnila z o- 11 slovo kožo in odšla iz pala¬ če, ne da bi jo kdo spoznal. Kraljičin beg je povzro¬ čil na dvoru velik hrup. Neutolažljivi kraj je poslal tisoče svojih ljudi na vse strani, da so jo iskali, ali vila je ščitila svojo varo¬ vanko in jo napravila ne¬ vidno pred vsemi zasledo¬ valci. Slednjič je kralj obu¬ pal in se je moral sprija¬ zniti z mislijo, da je nikoli več ne bo našel. Medtem je princesa po¬ tovala dalje in dalje ter is¬ kala službo. Iz usmiljenja so ii dajali jesti, toda v de¬ lo sprejeti je ni hotel nih¬ če, ker je bila preveč uma- 12 zana. Tako je prišla v bli¬ žino nekega mesta. V pred¬ mestju se je ustavila na ve¬ liki pristavi in vprašala za službo. Gospodinja je po¬ trebovala delovno moč za pranje cunj, za čiščenje svinjskih korit in za varo¬ vanje gosk, zato je popot¬ nico sprejela, ker se ji je tako utrujena, umazana in žalostna zasmilila. Ko ji je gospodinja odkazala mesto v kotu kuhinje, se je vsa služinčad pričela norčevati iz nje. Kmalu pa so se je privadili vsi in jo celo vzljubili, kajti bila je zelo pridna in vestna pri vsa¬ kem delu. 13 Nekega dne je zopet pa¬ sla goske ob čistem studen¬ cu. Pogledala se je vanj in se zgrozila nad samo seboj. Umila si je obraz in se le¬ po skopala. Naslednji dan je bil praznik. V svoji za¬ klenjeni sobici, ki je bila daleč proč od glavnih stavb v že zapuščeni kolibi, je z vilino paličico potrkala ob tla. Pred njo se je takoj pojavila skrinja z njenimi oblačili in nakitom. Preo¬ blekla se je v obleko, ki je imela barvo zore. Prav takrat se je vračal mlad, postaven in lep kra¬ ljevič z lova. Ker je bil la¬ stnik pristave, kjer je slu- 14 žila princesa, se je ustavil, da bi pregledal, kako je kaj tu z gospodarstvom. Hodil je po vsem posestvu sem in tja in je slednjič za¬ šel tudi do zapuščene koli¬ be, katere vrata so bila za¬ klenjena. Iz radovednosti je pogledal skozi ključavnico in zagledal kraljično, vso bleščečo od lepote. Samo vljudnost in ponos sta ga zadržala, da ni vdrl vrat in padel pred njo na kole¬ na, kajti vzljubil jo je na prvi pogled. Tiho se je odstranil in šel poizvedovat, kdo stanu¬ je v tej zapuščeni kolibi. Zvedel je, da stanuje tam 15 umazana deklica, ki ji pra¬ vijo Oslova koža. Uvidel je, da od teh ljudi ne bo zvedel ničesar več, zato se \ / je vrnil v očetovo palačo. Šel je v svojo sobo in mi¬ slil samo na prelepo prin¬ ceso. Še tisto noč ga je za- 16 radi hrepenenja napadla grozna mrzlica, ki ga je do skrajnosti izčrpala. Zdravniki, ki so prišli ta¬ koj k njemu, so ugotovili, da je težke bolezni kriva neka njegova neutolažljiva žalost. Ko je ostal sam, je prišla k njemu njegova mati in mu rekla: »Kaj ti je, sinko moj? Vse na svetu bom žrtvova¬ la, vsako tvojo željo bom skušala izpolniti, samo da boš zopet zdrav.« »Ljuba mamica,« ji je re¬ kel s slabim glasom, »že- 17 lim samo, da mi Oslova koža pripravi in speče ko¬ lač.« Kraljica je poizvedovala za Oslovo kožo in ko je slednjič zvedela, kje je in kaj je, se je začudila, ven¬ dar je takoj poslala ponjo na pristavo in ji povedala, kaj bo na dvoru delala. Princesa, sedaj gosja pa¬ stirica, je bila presrečna, da bo lahko pripravila lepemu kraljeviču kolač. Tudi ona je od trenutka, ko ga je pr¬ vič videla, neprestano mi¬ slila nanj. Lepo se je sko¬ pala in počesala, vzela naj¬ lepšo moko, sveže maslo in jajca ter napravila testo. 18 Medtem ko ga je mesila, ji je po nesreči ali pa morda celo namenoma zdrknil z roke prstan v testo, ki ga je zagnetla. Pečen kolač je odnesel nekdfo izmed dvorjanov princu, ki ga je začel hla¬ stno 'jestil Dosti spal ni manjkalo, da se ni zadavil s prstanom, ki je bil v kola¬ ču. Vzel ga je iz ust, ga občudoval in ga gotovo ti¬ sočkrat poljubil. Napadla ga je potem še hujša vro¬ čica in zdravniki so sporo¬ čili kraljici, da je njen sin bolan zaradi prevelike lju¬ bezni. 19 Skrbna mati je prosila sina, naj ji vse prizna. »Ljuba mama, nerad bi se poročil tako, kot bi vam ne bilo pogodu. Rečem pa vam odkrito, da se sploh ne bom poročil z drugo kot s tisto, ki ji bo prav ta pr¬ stan.« Bobni, piščali in trobente so se razlegali po vsem kraljestvu. Glasniki so kli¬ cali dekleta, naj pridejo na dvor in pomerijo prstan'. Tista, kateri bo kot vlit, bo postala prestolonasledniko¬ va žena. Polno princes, vojvodinj, grofic in baronic, celo šivilij, sobaric in kuharic se je na- 20 bralo na dvoru. Toda med njimi ni bilo nobene, ki bi lahko dala na katerikoli prst svodih rbk mali pr- staneek. »Ali ste poklicali tudi Oslovo kožo, ki mi je pred dnevi umesila kolač?« je vprašal princ svoje dvorja¬ ne. 21 Poslali so takoj tudi po to pastirico. V prepričanju, da bo poklicana na dvor, je princesa dala na sebe oble¬ ko sočne lepote in jo pokri¬ la z oslovo kožo. Taka je stopila pred princa, ki je postal žalosten, ko jo je za¬ gledal. Vendar ji je vkljub njeni odbijajoči zunanjosti ponudil prstan, naj ga po¬ meri. Prilegal se je njene¬ mu prstu kot vlit. Takrat je kraljična odvrgla oslovo kožo in pred princem je za¬ sijala lepotica v vsem svo¬ jem blesku. Premagan od tolike lepote je princ zdrk¬ nil pred njo na kolena in jo objel. 22 Kmalu so praznovali po¬ roko, ki so nanjo povabili vse kralje sosednjih kralje¬ stev. Tudi nevestin oče je prišel. Ko je spoznal svojo izgubljeno hčerko, jo je pro¬ sil odpuščanja. Svatbo so praznovali kar tri mesece, ljubezen novoporočencev pa bi trajala še danes - kajti bila je tako neizmerna - če ne bi morala tudi umreti. 23