Published and distributed under permit (No. 556)' authorized by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Hew York, N. Y. By order Of the President, A. S. Burleson, Postmaster General,
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki*
rhc largest Slovenian d ail v lO the United States
li—i tf every day except Sonda** and Legal Holidays 50,000 Readers* m
miSm
TELEFON; 4687 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 COTTLANDT.
NO. 164. — ŠTEV. 164.
NEW YORK, MONDAY, JtJLY 15, 1918. — PONEDELJEK, 15. JULIJA, 1918.
VOLUME XXVI.
LETNIK XXVI.
POMOČ RUSIJI
NOVA BOJNA ČRTA V ALBANIJI.
-OOo-
ZDRUZENE DRŽAVE SO SKLENILE FINANCIRATI RUSIJO.
DALE JI BODO 100 MIL JONO V DOLARJEV. — SOCJALNI DEMOKRATI HITE V KIJEV, DA SE PRIDRUŽIJO SVOJEMU VODITELJU MILJUKOVU. — NI PONUDIL NEMČIJI PROTEK TORATA NA RUSIJO.
-OOO-
riške ekonomne duržbe n«, povdarjali, da |jj., _ \a i),„luju se je danes ob- Nemci, ki so bili internirani v Au-<a delegacija ruskih voditeljev, med kare javjj0 y ozjrom na bližajoče se za-'^iji ter nemški vojni jetniki, ka
Amsterdam, 14. julija. - Kijevska poročila. ki so prišla »a l>u-»aj, nazna uja jo, <l.i n< |»i, >tauo prihaja cela reka konst iiuejonalnih iemokratov v to starodavno rusko »in-to. da fee pri' Lružijo svojemu roditelju prnfeso»-j»i Pavlu X. Miljiikovu.
PoiW-a se, da se je profesor Miljukov v pogovoru / zastopnikom Velike Rusije ixiay.il. da :ma objavljt-no poročilu. da j«- ponudil tfemčiji formalni protektorat nad Veliko Rusijo, za podlago nespo-aznm. Vod t.-lj k<uihf ilucjonainih demokratov je priznal, da pripa-la M'ki*iji tj stranke. ki j'- željna postaviti >e proti centralnim <ir-ravain.
Nemški ofiejelni kii>gi k;fkor pravi neko berlinsko poročilo la Knippov glasilo Rheinische Westfaelische Zoitung v Essenu. imeni«, da b v slučaju, da i/bruhne revolucija v Rusiji, bilo živ-jen*»kega pomena za Nemčijo. da na svojo roko dela v namenu, da /.žene Angleže na severu. To se skoro trotovo nanaša na murniansko »brezno priki'ajinu. kjer s«, izkreale zavezniške čete, da varujejo: ojui inaterjai. katerega so <po>lali zavezniki Rusiji.
Intervencija daponske v Sibiriji je sekundarnega pomena, kerj Uuisj.i nima od Japonske različnih interesov, vsleil česar se bodeta; i ilve državi sporazumeli.
Washington, 1) 11. julija. Predsednik podpira načrt. da e vstanovi k<>tpoia-ija s kapitalom 100 miljonov dolarjev, da se po-naga Ko>i.ji industrielno in prometno.
Predsednik Wilson j«' danes hnel v Beli Iliši posvetovanja z. levvvorškim bankirjem Ileorireoni \\ IV abody in Danielom Willar-lom, ki bodetu gotovo pia!a člana le korporaeije.
Zastopniki rusko-ameriškt a se poslala v Rusijo veli!
mu naj b bili indu-tHijei, trgovci iu odvetniki, da bi pozivali svo-jodo ljubeči rusko prebivalstvo k redu.
Name« delegacije bi bil. poučevati ruski narod o ameriških deal i h vladanja samega sebe.
London, 11. julija. Kakor pravi neko poročilo iz -Moskve na ''rankfurter Zeitung. je bit eden i/med dveh morilcev nemškega po-lauika grofa Mirbaeh« v »Vterlek aretiran.
Načelnik petrograjskega sveta Ziuovijev je v svojem pozivu pia no v je te \ /itnih guherirjah rekel;
Vsak dan umre po več >to ljud-ij. Nemogm' ti, ke»- m* morem* dati nit • • • -1 i-t kruha in smo prisiljeni dajali in< sto lega slauike. S tejn nujno prost /a pomoč.
Pariz, 14. julija. Voditelj socjaInih demokratov < "eruov ko-aka na čelu številnih mnrfžie »»»'oboroženih kmetov proti Moskvi.
London, 1 I julija. - Angleška vlada pošilja izdatne čete v uurmnnsko pokrajino. i\jer je murmanska krajevna vlada profila .u pomor.
Primeroma majhne angleške, francoske in ameriške čete stra-ijo velikanska »kladiš.a vojnega materjala na murniaiiskeni obre-ju, ki je bil prvotno namenjen ruskim armadam.
Nemčija je pred kratkim naznanila svojo namero, da bo po jnal« Angleže i/. Kusije.
\ Jiiurmaoski pokrajini naseljeni l«\nei. Pre<l nedavnim ča-som so Neme: in 1'ittei pripravijali skupno kampanjo proti tej pokrajini.
V zadnjem ea-u pa je murniansko prebivalstvo razglasilo ne-»dviMiost od Uusije in se •»• postavilo na stran zaveznikov. Nato je tudi bol jsev in k. i vlada /agro/.ila. da bo op«'»iiala proti murmanski poklMJUii.
nevar ntst. da se bif lo morali boriti o|»-boljševiki, zato ojačujejo svojo ta mošnjo
Nemška armada
Važna izjava Nemški jetniki **
NA DUNAJU SE OBLJUBLJA VAŽNE IZJAVE, TIKAJOČE SE ZUNANJIH ZADEV AVSTRO-06RSKE.
Amsterdam, llolandsko, 14. ju
Nemški jetniki, katere se je izmenjalo proti angleškim v Nemčiji,
si žele nazaj v Anglijo.
-:
London, Anglija, 14. julija.
sedanje avstrijskega državnega zbora ter »»grškega državnega ::!>o-
a bo vlada podala važne iz-tikajoče se zunanje politi-
tere se je pred 'kratkim poslalo i»a-zaj v Nemčijo, niso veseli, da so dospeli v svojo domovino. Njih pisma kažejo njih presenečenje in grozo glede resničnega .stanja stvari v Nemčiji. V pismu nekega jetnika, katerega se je poslalo na. za j, se glasi:
— Krog desete ure zjutraj smo se napotili proti domovini. Prvič smo se ustavili v Gooh v Nemčiji kjer se nas je držalo šest dni v svrho preiskave. (XI tam sem bil jaz poslan v Dortmund, kjor so me vojaške oblasti prisilile, da sem delal v munieijski tvorniei. Delal sem tri dui. Napel sem vse sile, a najsko " Arheiter Zeitung"' izfeljuJvidel, da ne zmorem dela, ker sem čilo ,z Nemčije in sieer"v polnem'preslab. Krajevni poveljnik mi je soglasju z dunajsko vlado, ker^rekel. da smem delati le za vlado i;se smatra list kot vsaki dan bo!.; ker bi se me drugače utaknilo v,
armado, — in jaz sem mislil,
ra. j a ve, ke."
Pnriz, Franeija, 14. julija. — Dunajska *'Arbeiter Zeitung'', of e i je'n i organ avstrijske soeijal-ii" demokracije, zahteva soglasno pa je pomaga- z „t.kjjn	na II*vas agen-
turj, da naj pride avstrijska vlada do »logovora s predsednikom Wilsonom
* * *
Osaiski nemški kanrelar je pretekli inesee v nemškem državnem zboru objavil, da se je du-
bolj perverzen.'
a
99
Ker preti Angležem enem / Nemei, Kim-i n rmado.
London, 14. julija. Generalni poročnik Horvat, ki se je pro las:! pro* ixorienega vladarja Sibirije, je zagotovil zaveznikom popolno pomoč sibirske vlade.
Iz svojega glavnega stana v Pograniei v vzhodni Mandžuriji je general Horvat poročal:
."». paragraf programa moje vlade, ki zopet vpostavlja veljavo \ ">eh p .godb / zavezniškimi vladami, potrjuje naš trdni na men delovati v popolnem sporazumu z našimi hrabrimi zavezniki in /.»'Ji vrniti šai-že onim Kusom k» se bore proti sovražniku.
Prosta Belgija
PONUDBA PROSTE BELGIJ2. OD STRANI HERTLINGA JE LE VADA NEMŠKE VLADE.
0FICIJELNA POROČILA
k Pariz, Franeija, 14. julijav
Vojni urad je danes objavil na ; »nwapadjio in južno-iztočno i»\ slednje ;	j Vpres. Naša lastna artilerija je bile
— Opaziti je bilo artilerijsko]aktivna na različnih točkah, delovanje, posebno v okraju Cor-i
Kodanj, !lansko, 14. julija. — Izjavo kaneelarja von Hertlinga glede Belgije se smatra v visokih nemških političnih krogih le za konkretno ugotovilo stal.išča, na katerem je nemška vlada že dol-I jr<» stala. — namreč da je Belgija 1" zastavili predmet, katerega bo Nemčija porabila pri sklepanju miru.
— Govori predsednika Wilsona >o dali svetu idejo, da je Nemčija upala pridržati Belgijo in raditega je bilo v!deti potrebno tako jav^
da
bom dobil prostost v domovini. Dejanski pa sem bil na slabšem kot v angleškem taborišču. Neke noči pa sem dezertiral na Holand-sko. Bila je meglena noč in pohod je bil dolg in nevaren. Dragi prijatelj. mislim, da bi storil ti isto. (> bi me ujeli, l»i se gotovo slabo godilo. Sedaj, ko sem prost, ti dam dobpr nasvet: — Htori kar, hočeš, sam ne prosi, da se te spusti domov.
Albansko bojišče
Zavezniki zelo pritiskajo na Avstrijce in Bolgare v Albaniji. — Avstrijci se umikajo.
Zveza z Avstrijo
Nemška armada je izgubila vs'.ed dolgega čakanja. — Morala vojakov postaja vedno slabs:*. — Ujeti Častniki izjavljajo, da je po-moč Amerike napravila izid dvom ljiv.
Pri francoskih armadah v Franciji, 14. julija. — Vzv;s n i. i vsaki dvom se je ugotov lo. ■!;. z.i vlače van je nemške ofejizi\. -upliva na moralo nemških . kov. ki nahajajo v na.; tisnjenih postojankah. tere se je ujelo tekom i par dni, izjavljaj", da je p: • linijskim četam, ki mora > v : > jati proti neprestan m	•
zaveznikov, ne da bi moj\e uj ■ na pomoč, upadati poginu.
Kljub dejstvu, da se : i število skrčilo v sled nap. v neprestanega obstreljevati ju vendar od strani viš.jt—. p- . stva noče dati nikak'.h <	■
•letniki iz t*4. divizije, ki • . i trpela vslcd drznega napa I; I
Poveljnik U-čolna.
e v, vendar na ni prišln d«» bojev infanterije. — V t hampagne so franeoske poizvedovalne čete iz-vedle eHo vrsto pohodom v so-vražniške črte ter m.* vrnile z je». niki.
j zapadno od griča Kemuiel ter juž- no ugotovdo.
— l"so<la Belgije. — soglasno s tozadevnimi poročili, — je odvisna od tega. če bodo zavezniki spre jeli te pogoje. Ce bi zavezniki sku šali nadaljevati s politiko, da se odreže Nemčijo ml zunanjega sveta. potem Nemčija ne bo spustila Belgije iz rok.
ITALIJANSKO POROČILO.
Rim, Italija, 14. julija. — V današnjem poročilu vojnega urada
se glasi
<Mueajne artilerijske akcije, so	akcijo na zadnjem bregu reke
bile bolj intenaivne včeraj od Va-	A vre. Obnovila se je na večer na
ANGLEŽI DELAVNI V BLIŽINI j lar-a pa do iztočnega sektorja	ostalih delili fronte v zvezi z po-
LOCRE. lAsiago visoike planote. Z našim	izvedo val nimi pohodi.
J ognjeni se je razbilo premikajoče	Krajevni spopadi so se završil?
se sovražne čete severno od Bor-	pri gozdu Villers-Cotterets. 8o-
eola prelaza. Pri Corn one se je hi,	vražnik je napaviei na večer za
London, Anglija, 14. julija. — Angleški vojni urad je objavil da-,ncs naslednje:
PoMČi: — I spešne krajevm operacije se je izvedlo tekom prvega dela jutra. AngVške čete so na|>r«lovale iztočno od Dieken-»useh j«»zera ter ujele 26() mož. Podnevi: — Sovražni napadah r\delek
tro zavrnilo nove napade sovraž- padno od Chateau Thierry, ven-
nika. Trije sovražni aeroplani so bili izstreljeni iz zraka.
NEMfiKO POROČILO.
dar pa se ga je s krvavita i izgubami zavrnilo. Vznemirjajoči o-geuj jMrnoči je bil ob gotovih, časih kaj živahen.
Naši obstreljevalni oddelki sr vprrzorili nočne napade proti &o-
Be.'lin, Nemčija, 14. julija. >e je vrglo uazaj v Vojni urad je izdal naslednje po- vražnim železniškim napravam na i iztočno od Loere. ročHo:	francoski obali med Dunkirk irt
artilerija je bila de- Podnevi: — Tekom dneva je Boulogne, pri Abbeville, Lillero, od Albert,- bilo opaziti živahno artilerijsko SU Pol ter pri Villers-Cotterets.
■■ ^ ■.■'■S:..	''' :A-'Šr '' '	''" ~ '	" " ' * ' - - ' ' ' •
London, Anglija, 13. jnlnja. — Štabni plačilni mojster admirali-tete ('oilingwood Hughes v svojem predavanju je povedal na skVinjo zgodbo o krutosti poveljnika nemškega podmorskega čolna :
Angleški patrolni čoln. ko je bil Atlantiku, je zapazil nek sovražni poklmorski čoln, ki je bil zapuščen. Potem ko je bila posadka rešena. je poveljnik patrolnega čolna vprašal poveljnika podmorskega čolna, ako so vsi srečno na krovu, kajti nameravali so podmorski čoln razstreliti.
'"Da", je bil odgovor, '*vsi sc tukaj. Pokličite jih po redu.*' To se je tudi zgodilo in vsrfk Nemee se je oglasil.
Angleški poveljnik je že hotel vreči bombo, k'o se je čulo, da nekdo trka na steno podmorskega čolna.
"Ali za gotovo veste, da ni več nikogar na podmorskem čolnu V je ponovil angleški poveljnik.
"Da"', je odvrnil kapitan pod morskega čolna.
Toda trkanje se je nadaljevalo vsled1 česar je angleški poveljnik za po ved al podmorski čoln preišfca ti -in našli so kot ujetnike privezane itiri angleške mornarje.—
London, Anglija, 14. julija .— Angleške, franeoske in italijanske čete še vedno prodirajo v Albaniji in Maeedoniji ter zadevajo na majhen odpor; operacije se polagoma razširjajo proti vzhodu v bolgarski sektor, tfinočno poročilo francoskega vojnega urada st glasi;
'*Vzhodno bojišče: — Zapadno od Doiranskega jezera so Angleži vprizorili usp<*šen napad .na bolgarsko črto. V Albaniji Francozi nadaljujejo svoje u.sp<"šno prodiranje. Pognali so sovražnika s hriba št. 500 ter z vasi Narte ob so-vodju Tormoriee in Devali.
Na desnem bregu Devoli smo zavzeli Graniše,
Reuterjev poročevalec je brzo javil v četrtek:
"Zavezniške operacije v južni Albaniji imajo za posledico eden usj>eli za drugim navzlie težavne naravne oblike. V vojni coni ni cest in ves promet sc vrši po ozkih in strmih sezali s pomočjo mul in oslov.	_____
Italjani prodirajo ob zapadnem krilu ter drže centrum, kjer .se stikajo s Francozi, ki uspešno prodirajo v okolici Bofnije, kjer so zlomili sovražni odpor in zavzeli sleme Kostnice in celo pobočje.
Avstrijci niso več tako odločni kot so bili prej in se radi podajajo, .posebno pa še Slovani, ki so od dolge vojne v gorah že izmučeni in pri prvi priliki dvignejo roke. Avstrijci požgejo vsa sklaMišča in vasi, katere zapuste.
Po najnovejših poročilih so so vražne postojanke v južni Albaniji v tako veliki nevarnosti in gotovo je. da se bo sovražnik moral še umakniti.
Hindenburg je zopet umrl.
__cozov dne i>. julija v 1», /,
Ameriški Rdeči križ pošilja pisma vigny, so čuli govoric -, d.i v Nemčijo in Avstrijo. — Način čakovati bodočega nems
postopanja.	pada med Rheims n V.
__Važnost se pripisuje tem
Pismena zveza med civilisti v rieam raditega, ker se ve. tej deželi ter njih sorodniki za čr- vprizoril sovražnik nika tam i v Nemčiji in Avstriji je usta- priprav za napad od AUn ■ novljena po ameriškem Rdečem Chateau Thierry, kater , križu na način, katerega >e sinu. Francozi dobro organ . t. tra za popolnoma varnim proti utrdili.
vsafkemu poskusu Spijonaže. 1/ Dasiravno ni težko n<. jt človekoljubnih ozirov iu da se danes nemške vojak«*, 1 konča vznemirjenost številnih lo- la, je zelo nizka, je jalnih amerikanskih državljanov vidno tudi veliko pru>! i. ki imajo hčere, sestre ali druge kov izgubilo njih p« .! i.r sorodnike poročene z Nemci, j*' Ijivo in ošabno vedenje. X«-, vlada Združenih držav pred krat- ski častnik, kojega odde a kini razveljavila do gotove mere imenovati z ozirom n.i i prepoved vsake pismene zveze t lastno varnost po vojni, je sovražnimi deželami in Rdečemu netil izpraševalce - tem -i križu se je poverilo nalogo, da iz na najbolj pohvalen na ,i vede celo delo.	glede francoskih čet. — T -
Amerikanci nemškega ali dru-jprve vrste možje, — j, »■ gega pokolenja pišejo sedaj lahke/ Glede Amerikaneev so j1' i svoja pisma na Rdeči križ ali na — Vsi so velikani, ki 1< h krajevne postaje Rdečega križa dajo. Francozi imajo Pisma se prepriše, izpremeni l>e- upanje v Amerikane.- iu sedilo, da se s tem uniči vsak po čo je to njih zaupanj..- j skus tajne pisave in taka pisma 'na mestu. Pri nas pa ni mm se pošljejo nato v glavni stan or- nikdar tako nizko padl i, ganizacije. Tam se jih izroči cen- stvari primanjkuje. — pr;. zorjem, nakar se pisma odpošlje ke. Naši ljudje se ne mor • v kako nevtralno evropsko drža- «"tti dobro namerjen -inu v
vo. __j Telesno bi namreč ne vzdr/
Tam se pisma zopet prepiše al Te izjave nemškega ča-ti eventualno prestavi ter jih nato vzeti v smislu, da je nen.; vroči zastopnikom organazaei. mada poražena ali da ho Rdečega križa v sovražnih deže- kmalu konec. Nasproti i . •■ lah. lahko sklepa, da 1»■> n-S tem se daje osebam v Zdru- nemška ofenziva največji n ženili državah, ki niso bile v sta- smeri proti zmagi, kar ■ nu dobiti poročila glede usode svo- dosedaj vprizorih». jih sorodnikov, priliko Izvedet' Nemški poveljniki up r. kaj o teh sorodnikih in na ta način in izrabljajo svoje čete v ;,r .^e onemogoči tudi vsako izrablja- stali preko vsake m- »• nje te naprave od strani sovražnih gromad-jo v.so svojo' >i agentov, ki bi se seveda kaj hitro padalnih divizijah, kar poslužili prilike, ki bi se jim in i- ozadju pripravljene za nap dila na ta način. Brez dvoma se je vsakega Rdeči križ oddaja sedaj pov- katerega bi se drugače poprečno 1300 pisem na dan za črte pomoč četam v prvih visti v Nemčiji. držuje na največji napor, __gotovo kmalu prišel.
kL
Amsterdam, Nizozemsko. 14. ju-ija. — Kakor pišejo Les Nouvel-les, je feldmaršala Himlenburga pri burnem sporu z nemškim cesarjem za'dela kap v nemškem glavnem stanu v Spa.
Kakor se zagotavlja, sta bila cesar Viljem in feldmaršal Hin denburg različnega mnenja glede nemške ofenzive proti Parizu. Se-stanek je bil 16. maja. Vsled razburjenja je zadela Himlenburga kap na možgane, vsled česar je umrl.
Potreba bakra v Nemčiji.
Nemško rekrutiranje v Rusiji.
Italijansko bojišče.
Rim, Italija, 14. julija. — Današnje oficijelno poročilo vojnega urada se glasi:
"Običajni artilerijski boji so bili včeraj malo bolj živahni od Valarse do vzhodnega pobočja Asiago planote. Naš ogenj je razpršil sovražne čete severno od Boreola prelaza. Pri Coroni so bili novi sovražni napadi takoj od* biti.
V zračnih bojih so biH izstreljeni
Amsterdam, Nizozemsko, 14. ju Amsterdam, Nizozemsko. 1 i lija. — Potem ko so bile zaplenje- julija. — "Libau Zeitung" p i ne vse kljuke pri vratih in oknih, ča. da nameravajo N in -i r< krni lonei in ponve ter vse drugo rodje rati vojake tudi v zavz. ieni s i iz bakra in med i, za izdelovanje skem ozemlju. List ]>ise : municije. so nemške vojaške obla- "Mladeniči i/ baltiši: ] ;-r<-v-, sti obrnile svojo pozornost na jav- eij se pripuščajo v	> > v,
na poslopja z bakrenimi strehami, žbo v nemški armadi."
Med številom bakrenih predmetov so oblasti zasegle tudi slovita	Boljševiki se selijo, brandenburška vrata, streho palače princa Alberta, mnogo cerkev Stockholm, Švedska, 1 1. in sinagog ter muzejev. Več do- Neka brzojavka z <i j j «• !>.	i broznanih hotelov in restravraeij poroča iz Moskve, da - Jiam • ter privatnih poslopij je bilo pri- va boljševiška vlada preseliti j/ siljeuih, da dajo bakrene strehe. Moskve v Muron, ki se nahaja ]
__	milj vzhodno d Moskve in hn i 1-!
Kajzer in Liehnovsky.	tisoč prebivalcev, \'ojn miiustet
London, Anglija, 14. julija. — Leon Trocki je obvestil sovj 'tov Na osebno prošnjo kajzerja je ve- kongres, da so v nekaterih oi-.ra-čina članov nemške gosj>oske zbor jih sov jet o vo čete postale n> /v- -nice sklenila, da ne izključi prin- ste, ker so se pridružile sovraž-ca Lichnovskvja, nemškega |>osla- niku.
nika v Londonu v času pričet ka Nenadna selitev vlade v t a ko vojne ki je izdal brošuro, v kateri: majhno mesto je nerazumljiva. je kritiziral nemški zunanji urad, Ako bi bila boljševiška zmaga nad ter o&vaSil nemški vladi krivdo uporniki v Moskvi popolna, 6e-iza obrob vojne. '____ , __ litev ne bi b^a potrebna^
GLAS NARODA. 15. JUL. 1918.
6	I A ^^ f^J	f*^	r™^ Jjk #**sovjetno vlado zopetna vstanovitev ruske armade, ki bi nastopila pro
' **	1	"	ij Nemčiji. Moje mueiije pa temeiji na značaju iu inspiracijah so-
QOMPAH T vjetov samih.
Mr. Olgiu opisuje te principe v splošnem, dočim zamolC-uje te-
ILOVIW1Q
PUBLISHING
(Bbtnoiio Daily.) Owned and published by tfc* (a corporation.)
flANI RAK8RB. President.	LOUIS BENEDIK.
~	*	* *	*	*	*	> >z katere črpa naš narod svojo
moralno silo za borbe, ki se pridejo.
"Kosovski dan ni dan žalosti,
meljne točke. Temeljni fakt je pa to, da so sovjeti vtelešenje nem- temveč dan zinage. — zmaga časti škega soeijalizma.	jter vere, — ter je tako postal naj-
l Socijalizem je otrok nemške misli in rojen na nemški zemlji, večji narodni praznik. Na ta dan 'Se več: socijalizem je otrok nemškega čustvovanja ter nemškega'm i ne prosSavljamo svojo kata-'duha materializma iu despotizma.	jstrofo. temveč dan samopožrtvo-
e.	„«t „ a__,„tn „	New York SB 00' Karo1 Marx je doVršil SV°J s5*te™ leta 1S50- Njegova temeljna valnosti svojih dedov v obrambi
£ S'"V"** je 5e VeC% ,,jeg0V Udh? llista bHa 1,ik0U	j svobode in vere proti barbarstvu
Za pol leta................ 2.00 Za Četrt leta sa memto New Tork 1-80 1 . Rusija je ime.a sama zase dovolj pameti, da se je borila ob stra- iu brutalni sili.
Tm Aetrt leta .................. 1.00 Za Inozemstvo »a celo leto...... S.00 ni zaveznikov od začetka vojne do "revolucije". Zatem je pa na po-
vabilo sovjetov in v ostrem sporazumu z najboljšimi socijalistiničmi nauki izgubila pamet. Odšla je z bojne fronte ter se udeležila brest-
Boljše zdravljenje za manj denaija«.
Place of Business <4! tbe corporation and addresses of above of flee* s;
Ki Cortland t Street, Boroujfh of	New York City, N. Y.-
"(iLA8 NARODA" Izhaja rnak dan IjttsemSl nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") •very day except Sundays and Holiday
Subscription yearly $3.50. _
Advertisement on
4 * Danes se aliaja naš narod v istih preiskušnjali. Mesto turških
litovskih0pogajanj. Vsled tega se jaz ne zavzemam za sovjete, to je	štirinajstega stoletja, napa
Prt
Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poftlljatl po — Money Order, ■pressembl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi pnjkjl naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA"
rnrtlmnAt Mt
Wew Tork CJIty.
Telefon: 2876 Cortlarnlt
Naša največja zahteva
Mi Slovenci v Ameriki •imatuo zelo slabo navado, namreč, da ve prir-kamo za medvedovo kožo in kockamo zanjo, ko je medved £e ilaleč v brlogu.
Seveda. pričkanje je prijetnejše iu veliko bolj manj nevarno kot pa poditi uie«lveda j/, skrivališča ler mu zadati smrtni udarec.
premerimo in prevdarim o, kako bomo vstrojili kožo, kdo jo bo stroji! in ko jo l>o barval, če bo to potreba.
'An hudo se skregamo pri takili prilikah, in vsak hoče biti pametnejši i>| svojega soseda.
\ ni od ved, kje j«, medved! — Smrči iu >>e ne zmeni za naše pričkanje. —
Ameri&ki Slovenci smo začeli vstauovljati republike, kraljestva. federacije in ^<iin bogve. kaj še vse. Natančne načrte smo sc-stavili, in ncKateri so *»L že vnaprej zaisgurali svoje ministrske
stolce.
Na plavil«« >tvitr pa nismo pomislili.
In kaj j«' 1» glavna stvar!
Najprej .se moramo otresti jarma, ki nas tlači. Sele potem, ko bomo ln«'z jarma, bomo lahko pomenili, če bomo šli na levo ali na de>no. naprej ali nazaj.
Kilo j«' pi> ta jarem! — Ta jarem je AVSTRIJA.
Sedanja vojna nam je dala priliko doseči ono, po čemur že
Sedanja vojna nam je dala priliko, doseči ono. -po čeinur že ftoletja hrepenimo. Sedanja vojna nam ponuja SVOBODO. Vsi-Ijnje nam j » takorekoč. mi pa prepiramo, koliko oken bo imelo poslopje, v katerem bo nastanjena naša bodoča vlada.
I/ suženjstva v svobodo je dolga pot. Ce ga polomimo pri prvem koraku, ne bomo nikdar prišli na cilj.
Ko /idajo zidarji hišo. postavijo najprej temelj. Nikomur ne pa.le v glave, da bo odtegh 1 svojo pomoč pri zidanju temelja samo vsledtega, ker in- ve, kakšno znamenje bo prišlo na streho.
Naša prva in temeljna zahteva naj bo: — Proč od Avstrije!
t e enkr.it to dosežemo, . 'uo dosegli veliko in skoraj bi rekli.
da vse. —
T.i naš kiik naj se razlega p«> Ameriki, dobi naj častno Ml est o v ameriškem časopisju in sploh povsod, kjerkoli pridemo v dotžko s zastopn ki zavezniških narodov.
Svet mora izvedeti našo poglavitno zahtevo. Zavezniški svet j • obljubil pomagati vsem zatiranim in trpečim. Svojo obljubo bo tudi izpolnil in pri tem mu moramo iti na roko.
Ameriški Slovenci poznamo težje našega naroda.
Mi znamo poročila, ki prihajajo iz Avstrije, čitati tudi med vrsticami. I<i eesar ni v teh poročilih povedanega, moramo poveiiati in govoriti m", edini svobodni del našega naroda.
Veliko jih je med nami, ki se ne strinjajo s Krfsko deklaraei-jo. K rt" s* k a deklaracija je bila potrebna, kajti v nji je pojasnila Srbija kot oficjelna elaniea entente, da se hočejo Hrvati in Slovenci osvolxnliti avstrijskega jarma.
Ta Krfvka deklaracija vsebuje pa tudi važno točko, ki izpod -bije \ se pom sleke glede kralja iu bodoče vlade, namreč, da bo odločevala o vsi in nan l:ia -kuj^r-ina, ki bo obenem tudi najvišja in-štauea glede vseh notranjih in zunanjih zadev.
V narodni skupščini bodo zastopani Slovenci, Hrvati iu Srbi po svojih odposlancih.
Ce se bodo ti odposlanci izrazili za kralja, bo Jugoslovanom vladal kralj, če se I »odo izrazili za republiko, bo Jugoslavija republika. —
Tako bo in nič drugače. Kdor narobe uči, je napačen učitelj.
Mi ameriški Slovenci nimamo nobene pravice vsiljevati svojt mnenje Jugoslovanom v starem kraju. Naša naloga je, pripravljati j:m put. Naša fiolo«ra je orati, bi v njivo bodo oni sami zasejali seme, kakoršnokoli bodo hoteli.
Naša največja dolžnost je pozabiti zaenkrat vse medsebojne prepire in nesoglasja in iz dneva v dan ter ob vsaki priliki naznanjati zavezniškemu svetu, da hočejo Slovenci — proč od- Avstrije!
Ce ameriški Slovenci rešimo v polni meri to svojo nalogo, smo
dorili vse, kar smo mogli in morali storiti.
-1----
Ali se bo Rusija še borila
PIŠE CHARLES JOHNSTON.
za socija listič no razrešenje.
Mr. Olgiu poziva sovjete v imenu demokracije. Toda vse to pozablja, ko govori o sovjetih : — Ta vlada ni poskus enega razreda, da bi podvrgel drugega. To je samo poskus gotovega dela delavcev iu kmetov, tla bi odpravil vse druge socijalne razrede.
dajo danes nemške, madžarske in bulgarske horde, a z istim ciljem zavladati ad svetom s pomočjo brutalne sile. Inspir'ran s svetim spominom na Kosovo, naš narod
svojo čast. S surovo silo vlade danes naš sovražnik v vseh naših deželah. jugoslovanskih, čeho-slova-
Zakaj slavimo Kosovo
Govor poslanika Mihajloviča na newyorški proslavi
Ravnokar sem čital članek, dober in odkrit članek, katerega je priobčil Moissaye J. Olgin v junijski številki "Asia". V članku je rečeno, da je dobil uisee razrešitev in stavi štiri pogoje:
1.	Nemški militarizem je treba uničiti.
2.	Rusija se mora dvigniti ter ostro nastopiti proti na val ju j oči
Nemčiji.
'5. Rusija mora ostati demokratična dežela.
I Amerika mora izpremeniti svojo dobrohotno, nevtralnost > uktivno dobrohotno vmešavanje v sedanji krizi.
Z delom teh pogojev so jaz popolnoma strinjam. Iz teh glavnih pogojev izvaja Mr. Olgin gotove praktične zaključke. Dovolite mi, da jih navedeni:
— Zdi se, da je Mr. Oglin proti boljševikom. da je pa za sovjete. ga naroda in da smo smo sd zashi-J'o njegovem mnenju reprezentirajo sovjeti efektivno organizacijo j žili priznanje njihovih odličnih ruskih delavcev in kmetov. Torej pretežno večino ruskega naroda.,zastopnikov- Resnica je počasna. On pravi, da oni elementi boljševizma, proti katerim so Amerikanci jali dalekoeežna, in kdor gre po tako odločni, niso reprezeutat;vni, da počasi izginjajo, ter daj&jo njeni poti, je gotov, da bo našel mesta boljšim sovjetnim prineipom. — Ni dovolj, da Amerika samo zasluženo nagrado. Naša nagrada prizna vlado-sovjetov, pač pa mora začeti žnjimi tudi aktivno so-' za ono kar smo storili, je ta prosla, delovati z namenom, da izžene Nemčijo iz Rusije ter da še enkrat va, a istočasno tudi zagotovilo, da \4posobi rusko armado za bojno črto.	[bomo dobili priznanje za ono, ker
S praktičnimi zaključki Mr. Olgma se pa jaz ne morem stri- naš narod dele danes. Ker v seda-
Na Kosovski proslavi, ki se je vrš»la dne 17. t. m. v New Yorku. pri kateri so bili navzoči poleg Jugoslovanov, Čehov in Poljakov tudi številni ameriški odličnjaki, med njimi zet predsednika Wilso-na. T)r. Stockton Axson, James M. Beck ter član francoske misije v Združenih državah, Pierre de La-nux. je govoril srbski poslanik Ljubomir Mihajlovič krasen govor enako prisrčen, kakor tudi odločen, v katerem se s kristalno lepoto izražava duša našega naroda in globine našega narodnega in ljudskega življenja, sinteza naše morale. altar, pred katerim se skoz petsto let vrše molitve za končno zmago časti in svobode.
Govor poslanika Mihajloviča prinašamo v celoti:
'4 Pred več kakor petsto Leti. ko srbski narod in kasneje tudi njegovi rojaki Hrvati in Slovenci, kakor tudi njegovi sonarodnjaki Čeho-Slovaki in Poljaki obupno odbijali invazijo divjega naroda Turkov, ko so pradedi mojih bratov — ki danes prisostvujejo tej proslavi — skoz dva stoletja branili Evropo pred to invazijo, — Amerika še ni bila odkrita. A danes smo zbrani v tej Ameriki, pod okriljem velike demokratske republike. ter imamo prednost, da pred tem odličnim zborom, ki predstavlja duh ameriškega naro-
enako velike, kakor so bile one pred toliko stoletji, a ideal naroda je ostal isti: SVOBODA !
nas za vedno podjarmi. Neodvisnost Poljske, Ceho-Slovakvo ter svoboda in združenje vseli Jugoslovanov, so edina garancija za svetovni mir ter so edino sredstvo. da se zlomi pangermanizem. Vojna se ne bo končala na bojnih poljih, temveč v Avstro-Ogrski. Tam so moji rojaki napovedali novo vojno svojim madžarskim in nemškim tiranom, in danes zahtevajo oni svobodo in pravo samo-odločevanja. Od uspeha te borbe od visi konec te vojne. Ako se Av-stro-Ogrska vzdrži kot država s svojim sistemom zatiranja, bo vojna za nas izgubljena- Toda. ako si Jugoslovani. Čeho-Slovak* in Poljski uspemo, da pridemo do svoje svobode in združenja, zagotovljen bo trajen mir. Glavni cilj Nemčije v sedanji vojni je. da ohrani obstanek Avstro-Ogrsk", ki znači za pangermaiiizem n;ij-važejši členek v verigi. L i veže Hamburg z Bagdadom. Glavni cilj zaveznikov mora torej biti razrušen je A vstro-Ogrske. ker njeni narodi zahtevajo ono svobodo, na katero imajo pravo in zato, ker je mogoče preprečiti uresničenje nemških namenov samo. ako se razruši Avstro-Ogrska.
"•laz verujem v doseženje te zmage prava malih narodov, in verujem. da bodo zavezniki priznali, da je priznanje teh pravic v interesu svetovnega miru. Jaz sem prepričan, da ho prišla ta zmaga, še poseho radi tega. ker so Združene države posogle v vojno za uresničenje teh načel, vsled katerih sino mi izgubili svojo svobodo. Izjava državnega tajnika Lansin-♦ra. v kateri se izražava živa simpatija Združenih držav za našo borbo, je dokaz, da je ta borba pravična in da bodo naše zahteve uresničene.
Kosovski dan. ki «ra danes
To ni demokracija; to je samomor. To je popolnoma ono, kar!zoI>et žrtvuje vse, kar more kak! jaz mislim, namreč, da je Rusija izgubila pamet. 1„ Mr. Olgin vidi narotl žrtvovati, a on zopet rešuje jasno, kakšne posledice ima Rusija od tega: nemški možgani so Rusijo popolnoma zasužnjili.
— Ne, vi ue morete uničiti uemškega militarizma z nemškim so-cijalizmom. To se je že večkrat jasno dokazalo, posebno pa sedaj.*	poljskih. Zmaga sovražni
Rusijo je privedel do sedanje nečasti in mizerije cdiuole nemški odvisi od tega. če je v stanu, d« socijalizem. ki je triumfiral v "revoluciji".
Do marca leta 1917 se je ruski vojak junaško boril ob strani za-\ezuikov, kajti k temu sta ga dovedli dve izvrtsni sili: zvestoba in |pokornost. Brez teh dveh stvari ne morete stvoriti niti korporalske straže, še veliko manj pa velike armade.
Rusi, čeravno niso bili tako pametni kot bi morali biti. so kljub temu spravili skupaj desetmiljonsko armado. Vsled te«ra so bili pre podeni štirje nemški armadni zbori pri Marni, vsled tega je bil vsta vljeu avstrijski naval v Italijo in vsled tega je bila vstavljena na vzhodni fronti nemška armada, tvoreča tri miljone Nemcev. To so storili Rusi, ker jih je navdalaja ruska zvestoba. Zatem so pa prišli >ovjeti s svoje poslanico egoizma iu izdajstva. Če bo !e več tega strupa, je nemogoče, da bi sledilo ozdravljenje.
Ker je izgubila 'ruska armada dva glavna principa, zvestobo in pokornost je šla v propast. Vzemite ta dva principa Pershingovi armadi ali Ko«* ho vi armadi, pa jih v enem dnevu ne bo več.
Vsled tega je za Rusijo ed no zdravilo, edina pot. da se vrne Rusija na bojno črto poleg zaveznikov, da se Rusija zopet bojuje, če se oprime dveh posvečenih principov, pokornosti in zvestobe.
To se pa ne bo prej zgodilo, dokler ne bo Rusija po dol^i iu trpki preiskušnji spoznala smrtonosen strup svojega sedanjega nazira-nja, ter da je njeno sedanje stališče napačno. <da. bedasto.
Tekom treh mesecev bi se lahko vrnila Rusija na bojno črto in sicer na pravo stran, če bi se otresla svojega sedanjega samoljubja in norosti.
Zvestoba in pokornost — brez teh dveh stvari ne more ck-^ti-rati armada, ne more eksistirati dežela.
Mi v Ameriki lahko to sedaj izprevidimo kot še nismo izprevidel i nikoli. Pametna zakonodaja našega špionažnega akta je direkten poziv na lojalnost in pokornost in vsi Amerikaiiei se mu mogočno pokore. Posledica tega je, da se smatra naše aktivne nemške socijaliste kot kriminalce.
Kdo in kaj je naša prava vladujoča moč? — Predsednik AVil-sou? — Ne. -- Načelnik eksekutive je služabnik ameriškega naroda, ki vlada pod našim dednim vladarjem, ameriško ustavo. Ameriška ustava je pa vtelešenje ameriškega duha svobode potom pravičnosti. To, in ne anarhija, je prava demokracija.
Sedaj pa vprašajmo sami sebe, odkrito iu brez zavijanj: Kakšna vlada bi zopet zainogla vstanoviti v Rusiji pokorščino in zvestobo?
Letina na Rumun- Pismp iz ujetništva skem
S. Gahriele di Baricella, Italia. ;	; Ula^orotlui g. Sakscr!
Poroča se, da je letina na Rumun-[ Prosim Vas najvljudneje, da skem slaba. — Le ena petidvajse. 0,>i»v»te v Vašem cenjenem listu tinka pridelka drugih let. (
od mojih, v Severni
Pariz, Frd.ieija, 1J. julija. Rumunsko kmečko prchivaUtvri se nahaja v veliko bolj resnem po-
ol* javite v
le«leče vrstice: ! Ker nimam naslovov (ti'cli bratov, bivajočih
Aunaiki. jim želim tem potom po-
ročati. da m-ii. še živ in zdrav in da
. . . ..	.... . .Sl* nahajam že dalj čaasa v italjau-
lozaju radi pomanjkanja hrane n. sklM1, lljt.lllU)VM y(.1|n
naslov je •
Martin l)o!ini«ck
-	. .	" rv» ; 11 IIJC1 III>1
obleke kot je bilo kedaj od pričet-10„|Jtsj j,, \i()| Ku vojne naprej. Poročilo, ki jej dospelo na .V
m, ua se nfi
leto?
■ioeiatcd Prevs. kaže. v>i pridelki izjalo
da so >» vili.
Pridelek koruze, ki predstvlja
v	normalnih časih glavno hrano lfaJia ljudstva, bo znašal manj kot eno petindvajsetinko običajnega pridelka. Pšenic ■ iu drugih žitnih
vi	>t se ho pridelalo le toliko, da >e 1 h*) mogla prehrauiti le ena deseti-! i.a prebivalstva.
<>uo malo živil, kar ji je bilo. so rekv rirali Nemei. Krušno racijo x,> je še nadalje ^krčilo ter znaa sedaj manj kot pol funta na <Ian.
I Vi^ionien S. Gabriele Villa
di <iueri"a, tli liaricella,
I ^aiua.
Bologna.
Kosovski spominski dan je dan slavimo, nas je naučil, da vedno
velike in odločne bitke med Srbi in Turki koncem štirinajstega stoletja. Vsled te bitke so bili Turki predčasno zaustavljeni, toda Srbi so izgubili vse in bili so tako izčrpani, da so bili dva ali tri desetletja kasneje popolnoma pod jarmi jen i od Turkov. Borbo' so kasneje nadaljevali naši rojaki na Ogrskem in v Avstriji, a Vi vsi veste, da so Poljaki pG«l Janom Sobjeskiio rešili Dunaj in Avstrijo. To je v par besedah zgodovina naše borbe proti Turkom. Neposredna posledica vsega tega je bila za naš narod ta. da smo polagoma izgubili neodvisnost in svobodo vsi. Nekateri v borbi proti Turkom, a <lrugi na ta način, da so pomagali našim novejšim so-vražnjkom Ogrski, Avstriji in Pni siji. Češka je z ozirom na turško nevarnost ponudila združenje z Avstrijo ter s tem izgubila svojo neodvisnost a Poljska je hira sramotno razdeljena med njene sosede. —
"Taka je b«la usoda našega na,-1
obdržimo živo %?ro v boljšo bodočnost. kljub vsem teškim pre-iskušujam. Pomen t«' proslave s" nahaja popolnoma in edino v tej veri.Veliki mož te velike republike. Daniel Webster, ko je govoril o svoji pripravljenosti. <la žrtvuje svoje življenje za svojo domovino, ako je potreba, je r«»kel: "Dokler živim. <lajte mi domovino, ali vsaj narlo v domovino, in to v, svobodno domovino."
"Nada v svobodno domovino, je danes nada. za katero mi umiramo, prepričani bolj kakor kdaj poprej v našo končno zmago".
Pismo slov. vojaka.
Položaj, 5. maja 1918. '* (»las Naroda", 82 Cortlandt ?>t.. New York City. Velecenjeno uredništvo: —
Kerensk, Rusija, M. marca CHS.
\ elee«,njeni go*po<I !
Ker s. v kratkem času poslovim «*»u te nesrečne tležele ter se podam v domo v iiio. Se Vam naj prisi čiiej-e zahvaljujem za vse dohrote, katere ste mi storili v mojih težkih iu žalostnih časih, katere &eo» preživel v ujetništvu. Za-
v Rerabiji je najbrž prav take
nejrotova
i h valju j<m m-
Let in a
ter ho najorz prav ta ko pomanj kljiva kot na Rumun*kem. Deloma radi zanemarjenja. deloma ra- j., ^ di pomanjkanja delavcev, semen- p0ztiravji
/a denar, do-j>isova-nje in za časopise, s tcu dnem prenehajte mi pošiljati tudi časopis. Torej >e enknit iskrena h vane 'mm v Vasem imenu vse
sega žita in neugodnih vremenskih razmer, so t-- dežele, ki so bile ne-] koč skladišča poljedelskih pro-! dnktov, pravcat«* zapuščene pusti-1
Ce pričakujejo Nemer kaj živili
tega obširnega ozemlja. — tako' se končuje, poročilo. -—• potem mo-' rejo imeti le malo upanja na leti-1 no bodočega leta. V sedanjem le-) Tu ho dobila Nemčija le toliko, ka. ' gre enkrat v usta.
Vsi m amenkanskim Sloveu iskreni p«»zdrav!
ajam Vam vdani
Alojzij Savšek.
< i-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Našim dopisnikom. V za«kujem
času miio prejeli nekoliko pritožb,
ker uiso bili nekateri dopisi prio'b-
<•'. ni. Povedali smo na tem ne-stu
>r neki.likokrat, «la smo bili pr i-
iii'M.ini nekatere «l«»i>ise zadržati. Odprava zračnega bombardiranja. Zf|;lJ- p:1 jih homo 1>olu^Mua vse
objavili, ra um takih, ki morebiti ž-.' niso več primerni, ker so zastareli.
Dopisov nekaterih, ki so se pritožili. oa nismo prejeli. <!otovo so se >mi poiti i/,Lrithili. Kavno tlanes smo na prejeli dvoje pisem, kal«»-i ih e.uo je bilo odposlano 22., «lrti-go pa li!>. maja.
Ženeva, Švica, 12. julija. — Ob
R
■lin se
je pričela zopet- kampanja. da se vstavi zavezniško bombardiranje nemških me>t ob Renu.
lladenski deželni zb«»r je bil na-prošen. <la sprejme r«»solu«*'jo, ki naj poživlja vlado ve!'keg-i voi-vode. da naj zastavi pri državnih oblastih ves svoj upliv. da se nied bojujoČMui se narodi pride do sporazuma, «la se na ole*h stFaneh opustijo zračna bombardiranja mest izven cone vojaških operacij. V svojem govoru v deželnem zb'»-rn .i" poslance Narun, ki je podpiral pretlhjg, izjavil, da nimajo bombardirania krajev za fronto nobene vojaške koristi in da trpe samo nedolžne žene in otroei.
Razpravljajoč o tej najnovejši kampanji piše "Lausanno flazet-te"\ «la s«i Nemci od začetka vojne_ s Zeppelin i in aerordani bomhar-dirdi London in Par"z ve« kot stokrat, me«ltem ko zavezniki tekom treh let iz različnih vzrokov niso mogli povrniti, pa zato ne j«t-Pisal sem Vam že nekolikokrat kajo z<]h] pa v.-m«., le po nekaj as prosili, da bi dali v og! se|	trajajočem bombardira-
Kad bi izvedel za ui.islov svojega j.rijiitelja VALKNTIN A <iAS SKK. doma iz Sorrce pri Škofji l/«)ki na Kninjskem. Pred dvema lotoma je bival v Hut te. Mont. Prosim eenjcue rojake, če kd«» ve, «la mi naznani, ali naj se pa sani oglasi. — Mik«; (iasser, ];,,x ls:;, C«>ueuiaugli, (1 17--7 )
roda, ko je branil svojo svobodo in Vas prosili, da bi dali v og! se
in «last in ko je vršil svojo dolž-j Vašega lista, da Seen, očeta 10-[nj(J nji,!0vih fwlprt h mest v ijejo nost napram krs« anski EvropiJ NACIJA iu brata J \NBZA TAN-|» Kainerad" Neki veliki francoski zgodovinar j KO. od katerih že dve leti nisem je rekdl, da so Slovani s svojimi dobil nikake vesti. Prosim, da se
da, govorimo ter zaeno z jimi sla ,prsi napravili obzidje, ki je brani- j mi takoj oglasita na spodnji na-vimo pomen one silne bitke, v ka- Jo civilizacijo proti barbarom, in slov. ali pa če kateri
Avstrija se boji revolite*je.
teri smo izgubili svojo svobodo, a v kateri smo ohranili svojo čast. Ponosni smo, da enake prilike proslavljamo v snedi naj napredne jše-
proti
<la j" bil ta razlog, zakaj niso mogli sodelovati pri napredku človeštva, dasi so bili njegovi pijonirji.
pa
za nju naslov, na naznaniti.
Jaz sem prišel s«nn i/ Rusije v
. , ,-i Italjanski glavni vojni stan, 1*
a: mi blagovoli ....	** .. . J.
julija. — Avstrijski ujetniki potrjujejo poročila, da mnogi pleme-nitaši na Češkem in Moravskenf
ŽENITNA PONUDBA.
«i«»renjs\i fant se želim .seznaniti s Slovenko v slamsti od jo do let. katera z«>li ««tati vedno v t«j «lež«'li. Jaz sem star :.*:; let iu ima.m ti*go\"ino. Piškl«- na: Ženin, c o (ilas Naroda. *2 Cortlandt St., New York, N. V.
POZOR, ROJAKINJE!
Poštena dekle ali vdova si-eilnje star«.sti «b>bi službo, ali pa če jo v«*s«'li možHi s*. Oglasi naj se za pojasnila na naslov: John Golob, 97-il Ave M. South Chicago. III. (13,17,19—7)
Iz te dolgotrajne borbe se je ro-	jugoslovansko vojsk«.. Tu	^	^^ ker se
dila nasa velika ljubezen za svobo- I>r°v dobro. Nasah fantov je tu'^.^
ljubezen
do, za kojo, dasi skoz stoletja v sužnjosti. smo bili vedo pripravljeni. da se zopet dvignemo in zanjo borimo. Bitka na Kosovu in njene strašne posledice za naš narod so nas naučile, da cenimo svobodo in east pred vsem drugim
Posebno blago, .tudi tako ki se mnogo krat prikriva
mnogo.. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam.
Narednik Ignacij Tanko, 4. četa, 2. bat.. P. 24. Amiee de Serbie. Kurope.	Salonique.
Ta veliki dogodek je porodil neštete legende, tradieije in narodne Naroda", največji slovenski dnev-1 jn <ja zato prodaja svoja tamošnja . Niti ne vrjamem, da bi bila posledica te ali one kooperacije a-nji borbi so žrtvie našega, naroda pesmi, ki tvorijo narodno biblijo, 'nik v Zdrni. državah.	I zemljišča.
To je razno tako blago ki se ne more P>iv«i avstrijski zunanji minister dohiti povsod in ga potrebuje vsak srrof ('črnin je prodal svojo zemljo flovek, bodisi star ali mlad, zdrav ali na Teškem za 3 miljone kron (600 bolsin' reven ali premožen. Zelo zani-tisoč dolariev ")	jmiv, [todočljiv in obsežen seznamek in
Poroča se, da je prejšnji av-
x .. . . . __, . ' j . , domači zdravnik* cena centov; v
strijski ministrski predsednik grof mUjKi ilIiam tudi vsa v knjigl OI>lsana
('aim Martinitz izjavil, da bo na'wtraviia.
Rojaki, naročajte se na "Glas;Moravskem prišlo do revolucije
P. O.
MATH. PEZDIE,
City Hall Station Box 772, Hew York,



PROSLAVA V WASH1NGT0NU
NEODVISNOSTI IN RAZVITJE JUGOSLOVANSKI? ZASTAVE. — VDELEŽBA NAŠEG A NARODA. — ČLANI JUGOSLOVANSKEGA NARODNEGA SVETA PRI LANSINGU. — DR. BIANKINI IN NJEGOVA SOPROGA GOSTI PREDSEDNIKA WILSON A NA MOUNT VERNONU IN PRI SVEČANOSTI. — BETTY BAKER, HČERKA VOJNEGA MINISTRA, JE NOSILA ZASTAVO S SRBKINJO, HRVATICO IN SLOVENKO. — SVEČANO RAZVITJE JUGOSLOVANSKE ZASTAVE.
Posebno poročilo.
GLAS NARODA, 15. JUL. 1918.
Dan 4. julija bo zapisan v ztro- Sokolov > katerimi je l>ii tudi doviui tiašeira naroda z zlatimi čr-1 kraljev ič Marko. Za 11> prvo sku-kami. Daleč s\i»j»- jiotlačene p:no je korakata .Miss Hetty l>a-doiiioviiie, za e isa najbolj krvave ker. hčerka vojnega tajnika, ki je borbe m najstrašnejšega ti,»lje-'v tut>i narodni no>nji nosila s še n ja, >kozi katero prehaja na* iui- trt ni di usimi deklicami. od karo*!, >0 razvili Jugoslovani zasta- te rili je bila ena Slovenka. " ena vo svojega združenja. svoje bodo- Hirvath-a in ona Srbkmja, izvito če svobtnle iu neodvisnosti v prt-- jugoslovansko zastavo Z,i zastavo stoliei in na svobodni zemlji svoje *o korakali vsi oni, ki so bili \ velike i/aščit nice Amerike.	narodnih nošah, za temi pa so s*.
Zastava, ki seje razvila v Wash-1 uvr>tili pevei. korporacij* in za ingtonu dne 4. julija v prisotnosti *topniki ter oni, ki so bili v civilni tisočev našega *iu ameriškega na-j obleki. Spre ved je bil zaključen rodu, je od sedaj naprej posvečen i oddcll »oiu Sokolov, znak naše narodne borbe, pod ka-| At»tieultui al Grounds je bil terim se l-o jugoslovanski narod postavi jen poseben oder taiubu-boril. do trier j<» iznova ne razvije niše in 'rod bo. Pi ipravljt-ni so bili na milih tleli svobodne domovine.* stoli /:i iroste in odličtiike, ves l'videvajoč, i.ako velike važno-'prostor pa j»* bil okoli in okoli o-sti Imi enodušua iu složna mani- krušen z ameriškimi in našimi na t«ista<-ija, jr naš nan>d odzval1 rodnimi zastavami. V sredi je bil nad vsako pričakovanje; iz večine p<*>tavljcu "«r» čevljev visok mlaj. jugo»lo\ ansl.ib kolonij so prispela iunme::jen. da prvikrat svobodno odposlanstva ali cele skupine, da v zraku drži n.iso jugoslovansko prisostvujejo proslavi. Nekaterim zastavo.
ni bilo žal niti dva ali tridnevno j Na Agricultural C rounds je bilo potovanje, da bi mogli prisostvo- j ze polno odličnih oseh iu občin-vaiti razvitju zastave, ki uteh šuj«stva. ki k noš sprevod z navdu iu rezrezentiri celo našo borbo in šenjem pozdravilo. Takoi je na-vso našo bodočnost. Predolge i>i stalo med vsemi veselo nzpolože bilo. ako bi hoteli našteti vsa dru-jnje ter se je naš svet hitro spodiva iu v>e korporaeijc, vsled tega j/„«4 z ameriškim občinstvom, ki se 11 < k* t * > 11 o omejiti samo ua to, da j,- z velirim zanimanjem motrilo na.štojemo kolonije, ki so bile ;:a-j i,aša narodna odela.
' v(T i
17. Fnod Administration.
Pr'er Tater ain't skecrin' up a Ifling' tv«>n he siv we alls mu?' eat less wheat en less meat en save all de fat en supar we kin. We h.is ji^l pot ter fee<t dat bie army er fightin* soier hoys, en we kin do hit by eatisr risiht smart mn" taters en garden sass en eatin" mo" fish en frame 'stid er pork and l>»-ef. Kf we alls don't uir» ter fee.l dem »».iT? ris-ht n»w we'll he feed In* somebody *fo' long en it won't be us.

Mnogo ljudi, ki nimajo pojma o električnih žarkih, so bili zdravljeni z istimi in zdaj trpe od iste bolezni. Ako želite biti ozdravljni svoje bolezni, je edina pot, da se zdravite z pravimi zdravili. Jaz sem izdravil na tisoče bolnih, zakaj ne vas? Pridite k meni in jaz bom skušal po mojih skušnjah vas ozdraviti. Jaz morem zdraviti vsako bolezen, ki se jo mora ozdraviti, neoziraje se na to. kako dolgo že trpite in sicer v najkrajšem času iu za najnižjo ee«o: potem naj bodo bolezni krvi. srea, ledie, kože. mehurja. želodca ali pljuč. očes. ušes ali v nosu. Jaz zdravim moške in ženske bolezni, navduho, revmatizem. kašelj, srbečico, težkočo pri dihanju.
1'radne ura:
t h I !» zjutraj do C. jmjml. oh nedeljah in praznikih od !♦. zjutraj do 1 poind.
Dr.JinFueyMoy
308 Grant Street PITTSBURGH, PA.
stopane. Haiti more Burdmc, Jlobokeu, I .eb anion, Monesscii, Nnv Vorl.
vseli, 1 \i so tlačeni. Ona je nostala ognjišče svobode. In vsled Tega se ni čuditi, da smo mi potlačeni narodi našli svoje zaščitnike med te-i - * mi 'predstavniki moderne svobode.
Toda to. kar nam oni dajejo, iti ^anio zaščita, temveč so nas vzeli tudi pod syojo obrambo. \a evropskih bojiščih se nahaja danes že nad en iniljon teh branit cljev svobode sveta. Njim bo sledil d:n-gi iniljon i n nadaljuj milj >ni. dokler Jie bo porušena zveza zločincev. katero tvorijo nemške, madžarske, turške in bolgarske horde. katerih edina težnja je. uničili svobodo civiliziranega sveta. Te uivje čete so ranile mnogega izmed nas. toda ubile niso i:iko-gar. ili še živimi*! Paugermani-zein je zelo nevaren sistem. Medtem ko sini» mi vsi delovali za miren razvoj na.š-h krajev in za ua-predek človeštva, je ipangermaui-Zem raz\il \se svoje sile da z brutalnim nasiljem vsili svojo oblast celemu svetu. Ko so si Vemvi za-
Jugoslovanska 0==
Katol. Jednota
" Trideset miljonov oseb, ki žive \ mraku habsburške teumiee iu ki so pripravljeni, otresti se v javnem uporu sramotmega jarma.
t elii za uresničenje velikega cilja: za popolno uničenje pangerma-niznia. No, Jugoslovane čiika «e druga naloga. Njih življenska na-
r.\o jih. Altooua, Pa.; Sokoli iu korporaeije sO^zavtcelij gotovili zaveznike v Avstro O gr-Md.; Hiooklyn. N. \ ,,aio otlredena mesta, nakar je do- s k L Bolgarski iu Turčiji, so napo-!'a.. t 'eieenton, N. \ . ; srbski poslanik g. Ljuboiuir ved di boj celemu svetu. Mi v Kv-N. d o bust own, P:«-1 M ihajlovič. ki je izi'i-zi! željo, da j ropi kuio se branili tii leta a tedaj
je ta dežela videla, da je svobod;'
ra I »a.
I.eitsdale. Pa.; sam o<obno razvije,jugoslovansko Melveesport. Pa.; za-tavo. »»rihod poslanika je bil X. M ex.: PbiUdi-lpliia,* mizdravljen s srbsko narodno Pa.; Pittsburgh. Pa.: Pueblo, himno, katero
Coio.; Kankin. Pa,: N. v.; Itwbester. Pa. Pa.; San Diego, t jI. Mo.; Woodland, i'a town. < > ; Yukon. Pa.
Kid:
ewood, rati.
so odigrali tambii-
Sti el t on, i
S* Louis. I
( Zavladala je tišina, samo lahen Vomigs-, vetrič je poigravaj z listjem, ka-Jkoi da hoče s posebnim milogtas-
<>il ;>>ioi'riški'h in iuoz«*niskih twl
sveta v nevarnosti. ;u zvesta svojim principom, nam je priskočrla iui pomoč. Natl en miljen sinov te republike je od>!o nreko oceana
pošilja ameriskeonu narodu posla-(loga bo, da bodo v imenu svetov-nico. v kateri ga prosijo: "Ponra-|ne deauokracije verna straža gajte nam v tej poslednji borbi, katere izid pomeni za nas ali smrt ali popolno neodvisnost!'* Žrtve avtokracije gledajo iz svojih temnic. s svojih morišč na. !o mesto preko, oceana, na ta vaš K a pito I. od koder je vaš predsednik pro irlasil evangelij svetovne demokracije. V svojem snnrtnem trenutku pozdravljajo žrtve Habs-! buržanov ideale demokittcije in
I bodočo svobodno in neodvisno Jugoslavijo Iz i-ok Amerike sprejemajo Jugoslovani bakljo državljanske svobode. Sl:u-a zgradba, umirajoče habsburŠVo cesarstvo, ta najstarejša trdnjava pravic kraljev po milosti božji, jc že v plamenu. To cesarstvo jc oila ne-\arnost za svobodo vsake dežele na svetu, torej tudi ameriške svobode. Med amerikauizmom m av-.^ro-ueniškini duhom ne more biti kompromisa, onadva se izključu-jet i kot življenje in smrt. kot votla in ogenj. Ni samo slučaj, da prevVanie Amerika vodstvo vseh Ic
« I 11
Yzhoda. Dalkan, organiziran v svobodne države ter kot zaveznik Poljske in Češke bo živa ograja ljudi j, ograja, tako številna. k'a-kor je po številu prebivalstvo današnje Nemčije. To bo granitni /id svobode iu demokracije. Prišel bo dan, Ko bo korakala ameriška vojska proti Berlinu in Dunaju. Tega dne bo tudi naš narod iki-zd:avil z nepopisnim navdušenjem to zastavo, ker bo noga njenega nosilca stopila na svobodna tla na-sje domovine. In od tedaj naprej bo ona zastava mirnega tekmovanja med narodi. Ona mora postati zastava delavnega naroda, k' vidi v proizvodih miru, v energičnem delu, v završit\i intelektualnega življenja v enakosti in soeijalni solidarnosti m.jpovršnejšo oblike plemenitega d da. Skozi stoletja je žrtoval naš narod gomile žrtev.' Smi-t teh žrtev ne sme biti zaman: drog. one zahtevajo svojo večno pravi-	Prizor
Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leti 1900.
Glavni urad v ELY, MINN.]	1
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, Box 251, Cor.emaugh, Pa. Podpredsednik: L0U1£ BALANT, Box 10G Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISIILER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, SaliJa Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr- JOS. V. GRAIIEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M", So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio, FRANK ŠKKABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se no bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Prizor dvi:;tienja zastave ua
dn
svoje /.ivjjenje za
ličnjakov
<oi da
j* m pozdraviti novega sokola, ki prisust vovid i naši je pripravlja!, da prvikrat raz-proslavi: .Mrs. Newton Baker, so- vije svoja rila... proga vojnega tajnika z otroci.| Ponioivki kapitan Šuletič je pri-
kongresnik Uorlaiul s ^v.ijo sopi«o-(vezal z mornarskimi vozli zastavo skeira srstema. Njen obstanek ie
iztK eeli odbor V. \V. C. A.. 3lrs. ter jo izioeil jr. poslaniku Forest. Miss M.ivarvk. hčerka začel oolaironoi vleči
v Evropo, d; svobodo človešt va. sebe j nosijo zastavo, katera predstavlja one priheipn. ki so proglašeni za da,11
mu, Amef ika ira bo preiragnta. — Avstro-tOgrska je srce patnrerman-
K! jo je
erka začel [>obiponiji vleči navzgor, več vi-1 Tedxi j je veter zaiuinel močneje,
sostvovala v velikem številu. njena v zavezniški ter njej vedno
polog srbskega poslanika gosp. prijateljski deželi. Ljubonura Mihajloviča so bili na-| Iu ona se je dvigala sveto iu po-vzot-i ostali -ospmlje s poslanstva,'fcaliko. Pri svojem prvem poletu
v vladanju sile nad potlačenim: narodi. Xa'oga Avstro-Ogrske je, da pi-ipravi ])<»t pangermani-Tmu ona
in,
i ta daleč od domovi-j poti, ali ko je začel naš odpor o-
je na-vojno
profesorja Masarvka, ter
šokih ameriških, angleških iu tu-' hotel je osokoliti našo zastavo in J na Vzhod. In ona bi bik us^la munskih .-astmkov. Omeniti 1110- ji reči, d»a naj .se ne boji. kajti če-'v tem. ako bi ji Slovani ne zaprli ramo tudi znanega ameriškega prav je raz v'
časnikarja Cordon* -Smith in od-jne, katere nade in življenje osna| grožavati nemške namere, <ične aiinei lške publike, ki je ]>ri- sedaj predstavlja, je vendar dvig-
pove>dala Avstro-Ogrska
a odstrani srbske vojske smo vi- je bil ta naš sokol miren hi plah (lajiča, poročnika'čutil je morda, da ruši ter ubija
Jclaea in skotila ter narednika
deli
Srb ji. ki je bila središče tega odpora. Svetovna vojna se ni pričela radi slučaja med Avstro-Ogrsko in Srbijo kol predstaviteljico vseh Jugoslovanov, temveč radi tega. ker je od iziila boja med tema dvema državama bila odvisna
zm.a-.ra ali namere. Svobodna in demokratska Srbija je bila vzor o«iega. po čemur smo mi Jugoslovani stremeli, da učinima za našo domovino, to
oSvobotle zasužnjene narode. Spo-mniiiio s<» l,f»sed. katere je izgovoril Lincoln leta 1861. v dvorani proglasitve neodvisnosti v Phila-j delphi.ji: ' Proglasitev neodvisno-roj tva ameriškega naru.la. Mi,Kli ni	samo temu na-
sinu branili proti pangermaniz- rt>du- temveč upanje eeleum svetu
za vse bodi»«-e čase." Oče vaie konst itucije je jxwlpisal |>rogbis neodvisnosti za vse narode sveta, nada pa bo izpolnjena po zmagi na evropskih bojlseihr Razvitje nove zastnve jisgrrslovaMtske države je sla » a bratstva. Ne na podlagi osvajanja, temveč na podlagi medsebojnega sporazuma- se bo zedinilo sedem miljonov Srbov, Hrvatov in Slovencev Avstro-Ogrske s Srbi iz Srbije v eno novo državo. Za ta narodni ideal je prelita srbska vojska potoke krvi. V preteklosti je bil naš narod razdeljen edino s pomočjo habsburške avtokracije in iS pomočjo vašega iti našega največjega sovraž
po razvit ut zastave CO. One so j'ginile za osvoboditev ni4*d poslanik nim govorom, celega naroda, za boljšo bodoč-' Velika krasna skupina vm-u
onih narodov, ki gredo za tem. da!nos* Ilovih Pokolenj. ki bodo si-eč- vdeleženee% proslave.
na pod to novo zastavo. Ona Imj b. Ista skupina nekoliko druži vel a v demokraciji, a demokra- gaciia.
Prve štiri s'ike
Ker s«, te zastave iiaineiijcne za enkrat samo za okrasitev drušUe-uih prostorov, bodo ^anio tri čevlje dolge in dv;i čevlja široke.
PklG.lt>—7,»
ve-v sa k i j
cija an act ckftnoinski p roe vit m '',ve si in -:iue so v velikosti)
srečo. Nad grobom Washingtona	P-X2U palcev, zadnji d\e pn v
in nad Kapitolom se dviga sohiee.	bKosti 7 - palcev, ( ena
To je so I ne e nove dobe. Ta nova	t"otog!.iHji je $1.50. doba ie prekaljena na boječih 1>	ne hi smele man.
Evrope in povsod tam. kjer se dvi-	""boni jugoslovanski hiši
Glas iz groba
Cesarica Marija Terezija, ki jc via i dala Avstriji od 1740 do 1780, jc
:,!i* v povedala, kar je mislila o Prusiji
jned-
kjer se bore uporniki. Iu vs,'!11 1"» hi ""»'ale biti
obešene v vseli ]>i*t»siorih društev 111 o-r«ralii/aeij. v vsi.
javno raz-i naših
ga jo 111
\ tem svečanem trenutku, ko raz
vijajo uporniki to zastavo revolu- Ul Uslev in (hl'^inizacij. v vseli ju-eije in svojemu bodočefra mirnega gt»"l«»v:ins\ih trgovinah, gosiilnali in rekoustruktivnega dela. kličejo in .b'vnih prodorih. Vsi oni. ki so nemim, toda pripravljenim mi- 'm,i ,,a I»<»^avi v Wa-hingtoiiu. sam. ki streme po neodvisnosti: Pa s» b.nlo gotovo želeli vidnega Ne obupavajte: nova zastava j»ri-	»a nepozabne trenutke,
haja. ž njo pa Amerika in aineri- -^"'očila za fotografije spre j e-ška deni"'
loKraeija.
(Konec prihodnjič.)
Dr. Trumbič
j 111.1 Jugoslovanska Pisarna. Southern Uldg.. Washington. D. , <'. Z naročilom je treba poslali takoj tudi denar ter natančno oz.iiičiti. katera slika se želi.
pozdravlja v imenu Jugoslovan.
poraz pangermanske! uika — paiigermanizma. No. na-šf skega Odbora razvitje jugoslovan-
narod ima samo eno dušo in samo eno skupno bodočnost. Po enoduš-ui volji celokupnega našega naroda je naš cilj popolnino zedi-
ske zastave.
goslovanske zastave v Washing-
majorja
1 iu skoi)la ter nareuuiKa svojim pojavinu tisočletnega lju-Mandiča in l!orkoviča.	I tega dvoglavega orla, videl je o-
sko/i celo popoldne je piW koli .sebe duhove vseh naših pobi-stvovalo ra;/.vitju naše zastave in,tih junakov iu narodnih mnčeni-ostale proslave iz.m itoma nad 30.kov. katerih prisego mora izpol-lisor ,tM>,)-	^	niti naš sokol v potokih naše krvi.
*	j ležak 11111 je bil najbrž prvi polet, «!a uaes«ničenje te težnje je značilo njenije. Naše zediujenjc se ne os-
Pred proslavo je bilo S članovj vivloč. <la dvoglavi oivl, čeravno propast Avsti o-Ogi-slie. Nemčija navija na meču in krvi temveč na Jugoslovanskega Narodnega Sve- oslabljen in star. še vedno preži je imela nalogo, da reši Avstro- volji in sporazumu naimla. Naša ta. ki so obenem tudi ameriški dr- na njegovo gnezdo, preži na nje-|Ogr,ko z uničenjem edinega svo- nova zastava izraža harmonični zavija'1 i_ sprejetih od državne<ra guve mladiče sokoliče, tam daleč'ln>d:ieg3i dela jugoslovanske do-^'m.boLizem bratske enakosti. V tajnika Lansinga. kjuteremu so iz-'preko morja v naši domovini. Imoviaie — Srbije. No, naši sovraž-1 njej vidim ''.arjo boljših, plemeiii-
nm-iii memorandum \pn dsedni- Na tiso^*«e resnih oei ga jc sprem-jniki so se .prevarili. Razrušili so tejsili in človekoljuLnejših odno- skega in slovenskega imena, ka Wilson,1 tor s,i sc obenem za- ljalo na. njegovem prvem poletu.'meje Srbije, toda zedinili so naš šajev med vsemi narodi. In kotjna^ji svečanosti povodom oblet-hval.li tudi na zadnjih izjavah, s srca vseh pa so močno utripala... } narod. Srbe, Hrvate in Slovenec posledico te vojne vidim izpolnje-1 uice Proglasitve Neodvisnosti se kater..ni je za gar witiral v iniemu Kot da nam je bii vsem naii 53 čcv-i v njih borbi proti sovražnikom ne besede Amerikauea Emersona: | pridružuj« jugoslovanski n:wod z ameri-ke »bule ne samo simpatije, Ijev visoki mlaj prenizek, kajti ko|svobode: Da. mi smo se zedinili "Novi ljudje, nove miisli. nove dr- zanosom in navdušenjem..V velikem Wash in gtomu vidi svojega duhovnega vodjo v borbi za osvoboditev izpod avstro-ogrske tira-
NAROČILA
za jugoslovansko zastavo.
Jugoslovanska društva
t jugoslovanska urusiva 111 organizacije.. katere bi želele dobiti novo jugoslovansko zastavo, naj
Povodom svečanega razvitja ju- U\	takoj Jugoslovanski
pLsarni.	Southern. Hldg..
tonu }>ošilia Jugoslovanski Odbor ^ asliuigtwi, D. < '.. ki jih bo po-v I^ndonu kot centralna oblast U'M /a (
celega jugoslovanskega gibanja v rr vnaprej označiti, ker je odvis-Kvr,.pi in v Ameriki navdušene ,,a od ,la '"arocb :.eim več dru
?I>1 111 v
pozdrave ameriškemu narodu in vsem emigrantom srbskega, lirvat-
Da-
štev ni organizacij s. bo priglasilo. toliko cenejše bodo zastave
in Hohenzollo:ncih.
* - V >akdo v Kvropi ve. koliko zaupanja s(- sme polagati na pruskega kralja iu njegove besede", jt- pisala. '"Francija je to poskusila ob nekaterih prilikah 111, da govorim v splošnem, v Evropi »11 vladarja, ki bi se bil mogel ogniti njegovi perf.dnosti. In tak kralj >i- iu če postaviti Nemčiji za diktatorja in zaščitnika. :>7 let je bil ta človek v svojim militarističnim des]»otizmom n -»vojimi zmagami bič Evrope. Zavrgel je vse prizna ne principe pravice iu resnice: za-metuje vsako pogodbo iu vsako zvezo in mi smo prvi, ki »mo izpostavljeni njegovim udarcem."
Malo dni pred svojo smrtjo jc rekla:
*'Hoheiizollcrnska dinastija ne priznava nobenega drugega nagiba kot svoj lastni dobiček. Ako se temu principu dovoli, da bo š<-» dalje ostal v veljavi, ka j bo potem ostalo prihranjenega za naše na s!ednike'!"
ne
"Novi ljudje, nove misli, nove dr-
t eni več tudi dejansko pomoč za je za>tava prispela do vrha, smojpod jarmom sovražnika. Dokaz ž;* ve."' Jugoslovanski Odbor v u iTt..n "cnje naših ulealov. Prenl hoteli in želeli, da bi tu ne ostala, j tega narodnega zediujeuji je ta I-oudotiu. ki j predstavlja vse Jugo-od hodom iz ministrstva so se dali Hoteli ni no ih se vzdigne še višje zastava. Sovražniku se ne more slovane Avstro-Ogrske, je deloval
na"-i narodni vmlitclji skupno z g. in višje, ne čev ljev, temveč 00 ve» Lausiugom slikati.	(tisoč čevljev visoko, da bi jo mor-
Na dan proslave smo brli mi vskda mogli zapaziti tudi naši zn-»_iz-
11 jen i bratje v domovini.
posrečiti.
Ali ste bolni?
nije in za svoje liaeijonaliio zetii-
eeli dan s svojo gosjvj -so- 1 a bi veselo
počaščeni s ti-m. da jc bil predsednik Jugoslovanskega Narodnega Svet a
progo
Tako je tir. P.iaukini zastopal tega dne jugoslovanski pok ret tekom državne proslave na Mount Ver-1101111. ko ji- predscflnik Wilson govoril svoj znameniti govor. « katerim je še enkrat zagotovil, da ne
da bi mas razdelil, J od svojega osnovanja za vzvišeno kajte v tej borbi bomo mi vsi ali vizijo Jugoslavije. Njeno zaslavo njenje v 'l^avni neodvisnosti na-poginili. n!i pa bomo svobodni in-smo ponesli na trnjevo pot izgmin-'šega trodmenega nai-otla Srbov, '/ediujeui. Dejstvo, da se je ta za-|^va. Toda dam-s ni Jugoslavija!Hrvatov in Slovencev. Polagajoč
— - -	j	—	- - —---- — — — 1	----- ------ v	• 1 i ir\111 oiu^cute«. i
In prispela je do vrha zaplapo-, stava razvila prvikrat v tej veliki več vizija, temveč jena trdni potil j/,nJZ spoštovanja pred njegovim
»ost predsednika Wilsona.j Ko je bila z;.stava razvita iu ko zaščito, je dokaz, da jo bomo pose je poleglo -silno navdušenje in nesli nekega dne v našo osvoboje-vikanje. je držal poslanik kralje-!no domovino."
Uunio, navdušeno odobravanje.
deželi, ki nas je vtzela pod svojo uresničenja. Mi iii luiljoui onili. ki!grobom, izraža jugoslovanski ua-
v ine Srbije \ ie, sledeči
"Ritz\rli smo danes to zastavo svobode iu edinstva. Prisezimo. da
g. Ljubomir ^lihajJo-govor:
bo Amerika vtaknila preje meča ( hočemo biti vedno pripravljeni u-v 11 oži ico dokler ne bo celemu m ret i zanjo, lvo so osno vat o! j i te
svetu žaga m utiran mir na podlagi svobod«- in sa mood ločevanja posameznih narodov.
velike republike proglasili jned stoilvainštiriik^setimi leti na današnji dau svojo neodvisnost, so
Ob treh )>opohlue se je začel istočasno proglasili one principe, razporedov at i naš svočani s^>rt-vod ki morajo nekega dne osvojiti celi pred hotelom Virginia. Potem, ko 'svet. Principi osebne so :	"
v katerem so sodelovali Ameri-kan-i iu Jugoslovani, je Nj»r_*iulja-lo poslanikov govor. Hrvatska, slovenska iu srbska pevska društva so pod vodstvom zrezinega zborovodje g. Hudeta zapeia pesem "' I ."pa naša dmiiovina"'. ki je bila v besedilu nalašč prikrojena
čakajo \ trpljenju, čujemo z M t. j rod svoje občudovanje amerlške-\ eniona glas demokratskega pre-imu narodu v današnji njegovi mi-roka iu izvoljenega voditelja tega siji svobotle iai pravice, in roda. »las. ki navdaja z upa-	Predsednik Trumbič. •
njem in močjo in ki daje nezlom-	__j
Ijivo voljo zmage. Jugoslovanski	FOTOGRAFIJE	i
Odbor, ki je prvi v zaoadni K v- o razvitju jugoslovanske zastave, ropi .propovedoval vstauek proti I Povodom razvitja jugoslovaai-' Habsbuiv.anoni. pozdravlja tudi sjske zastave iu pr»»lave Dneva Ne-' tega mesta dva bratska naroda. sj<MIvB*iosTi s«i bili fotografiram vsi katerima delimo isto ir-mlo: češki j važnejši prizori. Fotografije so ic-iit poljski narcKl. Te dni s<» bilij^Ue izvauredno bvfw> ^ »aj-za jugoslovansko himno. Divno'Ohi. ki so i/gubili svojo neodvis- krasnejši s]»omin na veliki zgodo-, so odmevali zvoki himne, a raz-Jnost po bitki na Beli gor:, prizna ,vinski dogodek, ki se je odigral'
Ako Imate kako bolezen, ne Klede oa to, kako dolKo In n« oviraj* na to. kateri »Sravnik ras nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil bm rate adrmvje.
Orldatjenoflt atl pa r^manjkanj« denarja naj ras ne zadržuje. Vae zdravim enako: bogate tn revue. Jnz sem v 1'ittstmrKbu najhoijftl Apecljallat za moSke in nem nastanjen ie mno^o let. Imam najbolje opremljen urad. tudi stroj za X-iarke, ^ katerimi morem videti skozi vaa, kakor skoal steklo, imam svojo lastno lekarno, v kateri ae nahajajo t« vrste domačih In lmortlranlh zdravil. Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelja. Govorim v vašem jeziku. En obisk ras bo prepričal, kaj morem za vas storiti
____ Imam Erliebov siovitl 606 za krvne bolezni In
ozdravim bolezni w nekaj dneh. Ozdravil aem ti-ao£e slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, želodčna tn Jetrne bolezni, srbenje, mozole ln vse kronične bolesaJL
Prof. Dr.TElG. BAER,i
BU SMTTHfTELD 8T,	PITTSBURG B, PA.
nasproti poŠta. VAŽNO.—Odre« to ln prineai s seboj.
n
svobode iu igrana srea pevcev s<» položila v,ni kot neodvisen narod. Mi Jugo
<0 se vsi /brali ter uvrsUIi, se je svobode vladanj« so bili prvikrat zvoke gromko svoje navdušenje, jslovani smo srečni, da so Cehi račel pomikati sprevod akozi glav-j javno izraženi v ameriški revolu- Ko je oesem utihnila, je spre- Poljaki zadobiU po stoletnih ne-
i;lavne zastave in oddelek Amerika je postala pribežališče govoail v angleščini sledeče:
4. julija v ameriški prestolnici, j Fotografije so šesterovrstne, in sicer:	j
I. Prizor pred razvitjem s »e zavito zastavo.	J
1 Deklice v narodni noši. med njimi hčerka vojnega ministra, bratskem sporazumu s Poljaki in drže razvito zastavo.
Telefon urada: Court IMotJ	Telefou na duuiu: Neville ISTO II. i
F. A. B O G A D E K ,	\
ATTORNEY AT LAW	i
VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEUNICE m Bakewett Bolldinc.	{
v« »pa I Diamond in Grant S t s.,	PfTTSBt'RGH. PA.
Nasprotl Court House. „	I
I




GLAS XAttOPA, 15. JTL. 1918.
SLOV. DELAVSKA
OaliM*ljwa da« 16. avfmta *
NA ZVEZA
Inkorporvana 22. aprila 1909 ▼ državi P«
Sedež: Johnstown, Pa.
SLAVNI OUDNIDf PMdaednlk: IT AN PROSTOR, 1096 Norwood B'<L, Cleveland. Oil* Podpredsednik: JOSIP ZORKO. r. f. d . 2, Box 118, Wert Newtc*. Pa. Slavni tajnik: BLAŽ NOVAK, «34 Main St., Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC, «34 Main St., Johnstown Fa. 1 Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemaagh, Pn. Blagajnik: JOSIP ŽELE. «502 St Clair Are., Cleveland, Ohio, ft— blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. BrldgSIWll
NADZORNI ODBOR! PrMsednfk udaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box W, WBleel. Fa. L nadwnlk: NIKOLAJ POVfiE, 1 Grab St, Nomrej Hill, N. 8. Pttt*
frwrgh. Pa.
L aadaornlk: IVAN OROfiELJ, 881 187th St., Cleveland, O hie.
POHOTNI ODBOR: PvMaednli porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72. Rast Miami. Kana
1 porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. 8. Box 14«, Fort Smith. Art. L porotnik: JOSIP OOLOB, 191« So. 14th St, Springfield, DL
VRHOVNI ZDRAVNIK:	_
Dr. JOSIP V. <9RAHEK. »43 E. Oblo St, Plttabttrgk. Fa,
Glavni ara«: «34 Main St. Jehnstewa, Pa
URADNO GLASILO:
"CLil II ARO DA", 82 Cortland t Street N>* I«t CW-
Cenjena draAtva. odroma njih nrndnttt eo nljndno proflenl, pafllljatl Vm dopise naravnost ns giavne*o tajnika In nikogar dragega. Denar aaj se poSlje edino potom PolStnih, Expresnlh. all Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj M
aaslovljsjo: Blaž Novak, Title Trust A Quarantee Co. In tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnla.
V slučaja, da opazijo drnitveni tajniki pri poročilih glavnega taj-kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo nradn glavnega cajnika. da se v prihodnje popravi
— Pa
če. kapitan Trent, katerega sem videl v San Franeiseu ni bil tudi dragi obrazi so mi bili popolnoma neznani.
Najbolj sem se čudil osebi, pod katero je bilo zapisano: ' E. <io*ldedaa!, prvi eastnrk". On, katerega nisem nikoli videl, je bii najbrže vir in ključ vseh skrivnosti, ki so nas obdajale.
Natančno sem študiral njegove poteze in njegovo postavo. Bil je velike postave, krepak in lep. Posebno njegovi lasje so bili nekaj izvanrednega. Name je napravil utis sentimentalnega človeka.
Dolgo časa sem gledal sliko ter pri tem premišljeval, na kak način bi pojasnil kapitanu svoje mnenje. Naenkrat sem se spomnil onega večera, ko sem vprvie videl Trenta in njegove t o vriše v bez-ii hm.__C it »tel j se gotovo spominja, da sem jib tedaj narisal na košček papirja.
Molče sem odšel v svojo kabino ter se vrnil s to sliko h kapitanu.
—	(jo*pod Na res. povedal sem vam. kje sem videl Trenta. Pravil ^em vam tudi že, kakšen je l»il pri oni dražbi. — No,to je ta Trent, ki sem ga videl y San Franeiseu. — To je tudi njegovo moštvo.
Po teli besedah sem mu pokazal svojo skico.
Kapitan je dolgo časa primerjal obe sliki.
—	No. sedaj je je slednji*; zavelo vendarle jasniti — je vzkliknit po dolsrem molku. — Obzorje se čisti. — Mi bi lahko že prej oklepali kaj takega.
—	Ali kaj slutite t
-- Vse b: se lahko pojasnilo čisto naravnim potom, če bi ne bilo one dvežbe v San Franeiseu. — Čudna stvar, čudna stvar.
—	Ali mi-lite, da se je izvršil zločin T
—	Nikar ne premišljujte, kajti oba sva preslaba, da bi prišla tej st\ari na dno.
(Dalje prihodnjič.)
Ofenziva v Albaniji
UNIČENJE
Spisal: L. OSBOURNE
ZA "GLAS NARODA1' J. T.

Nadaljevanje
Po teli
pokazal >tar ča>opis ud, kiij namerava.
Jaz
sem ga zaea-
>tvar — je
>ilil Na res
Svdnev Morning lie-
London, Anglija. 12. julija. —
Današnje ofieijelno poročilo iz Kima naznanja, da italjauska armada s pomočjo Francozov zav-
artilerijski boji. V dolini Arasr, naše čete uničile dve majhni sovražni postojanki in *o zajele več ujetnikov. Poskusen sovražni na
zela avstrijsko trdnjavo Berat v I pad na Corone se je z velikimi iz-
Albaniji. Poroča se, da so zajeli bogat plen iu veliko število ujetnikov.
Zadnje ofieijelno poročilo Rima pravi:
V Albaniji naše čete še nadalje čistijo ozemlje, iz katerega se u-tnikajo Avstrijci in zbirajo plen. Našli so tri topove. 8 gorskih topov, štiri zakopue topove in dva zakopna možnarja
gubami izjalovil.
Operacije v Albaniji popisuje naslednje ofieijelno poročilo voj-izMieira urada v Parizu;
V Albaniji naše čete prodirajo dalje. Na desnem bregu reke Dl-voli smo se polastili višin Kajani. Nad levim bregom pa smo očistili celo gorato pokrajino uied Divoli ii: Tomorieo, izvzemši višine, ki obvladajo stek teh dveh rek. kjer
Ob fronti v severni Italiji so bili se sovražnik trdovratno brani. Ce-
lo število ujetnikov, ki so padli v naše roke„ znaša nad 400.
Oddelek boglarskih napadalnih čet, katerim se je pri Varainin, posrečilo začasno zavzeti nekatere srbske postojanke, je bil takoj pregnan.
Rim, Italija. 13. julija. — (Ass. Pres.l — Italjamskim in zavezniškim četam v Albaniji in Mačetio-liiji se je posrečilo napraviti eno samo fronto, ki se razteza od Jadranskega morja do Soluna ob Egejskem morju. Ta razdalja znaša 200 milj.	f
Po mnenju političnih in vojaških opazovalcev se bo Avstrija kmalu razbila.
Angleški monitorji in italjsvn-ski rušile i delujejo skupno z ita-Ijanskiml četami, ki prodirajo v osrčje Albanije- Krilo severno od Koriee tvorjo francoske, bolj proti vzhodu pa grške čete, ki z vsakim dnem naraščajo v moči in ogrožajo bolgarske postojanke.
V .-Vlbaiji je mnogo Srbov in Črnogorcev, ki so izrazili svojo ne-potrpežjlivost, da bi šli v boj in osvobodili svojo domovino. Ta mošnji Jugoslovani in Čeho-Slovaki so prepričani, da bo njihovim rojakom v notranjosti Avstrije i: veliko pomoč, ako bi bila zavezniška ofenziva uspešna.
Vojni ujetniki se vračajo.
Bern, Švica. 13. julija. — Po u-radni statistiki je bilo potoni Švice izmenjanih več kot pol miljona invalidnih in bolnih vojnih ujetnikov. Pred kratkim je znašalo število častnikov in moštvo v švicarskih zdraviliščih 30 tisoč.
Od leta 1934 je švicarska pošta izmenjala med bojujočimi se državami ali pa taborišči nad 500 miljonov pisem iti okoli 10 miljo-uov denarnih nakaznic s skupno svoto nad 139 milijonov frankov.
"Živela revolucija".
Angleška armada.
Pariz, Francija. 12. julija. — Havasov poročevalec na angleški fronti pravi, da imajo Angleži v Franciji 2 miljona vojakov.
ŽELIM DOBITI
dekleta ali tudi ženo z enim cTtrokom za pomoč v kuhinji. Plaža od 35 do 40 dolarjev na mesec. Katero veseli, naj mi piše na naslov: Mrs. Josephine Debevec, Box 3, Cheat Bridge, W. Va. (J3-16—7;
IŠČEM
20 gozdarjev za vsako delo v j^oz du. Plača po $3.50 na dan in hrana pri M o ore & Cappel L. Co. Alamor, \V. Va. Za pnjr-Miila obrnite na: K'muk Mtims, lJ«>x 4l>, Adolph, Randolph Co.. W. Va. (13-15—7)
i
Knehlmannov naslednik.
Amsterdam, Nizozemsko, 14. ju* lija. — Baron von dem Busehe-A Haddenhausen, ki je bil ipodtajniley-4-nemškega zunanjega ministrstva in nekdaj tajnik nemškega poslaništva v Washingtouu, je bil ime-novan za nemškega poslanika za Norveško namesto admirala pl Hintze-ja, ki je imenovan za nem-šega ministra zunanjih zadev kot naslednik dr. pl. Kueluiautia.
Finsko-ruska meja zapela. Stockholm, Švedska, 14. julija.
Zaradi kolere v Petrogradu je finski senat odredil, da se zupre meja med. Finsko in Ru.sijo.
Veliki knez Mihael v Kijevu.
London, Anglija,/ 14. julija. — Neko berlinsko poročilo pravi, da je veliki knez Mihael prišel v u-krajinsko mesto Kijev.
Rad bi izvedel za svoje prijatelje ANDREJA OB K D, JANEZA in JOSIPA KKEMŽAR. ANTONA PEN K O, JOSIPA TRINKACS
erni
njej je
besedah mi den pogledal in ni><-m
_ Oglejte si vendar malo natačnejše to
_ Pri tem je pokazal na glavo časopisa: -
raid, 20. novembra. — Ali veste, kaj to pomeni? — Ali veste, gospod, da je komaj ti najst dni zatem, ko je izšel ta list v Novem Južnem Wa'e>u, bila ladja " Lastevica** že na Kitajskem? — Kako je torej priš-1 "Sidney Morning Herald" v trinajstih dneh v Hon-'coug ? - Trent ni nikjer pristal in tudi m srečal nobene ladje, dokler ni dospel	Ta čas.-pis j.' dospel v njegove roke bodisi v Honkoiigu hod si tukaj. — Meni je vseeno, moj dragi prijatelj.
Po teh beesdah j: sed<-l na star zaboj ter se zamislil.
—	Kje ste pa našli ta časopis? — sem poizvedoval. — listnici?
—	Da. uganili ste. — Toda ne preiskujte je več. — V baino svinčnik in nož.
Kljub temu sem si pa ogledal nož in svinčnik.
Gospod kapitan— win rekel — vi ste izvrsten mornar in se vin prisrčno zahvaljujem za vaše pojasnenje. — Jaz sem pa umetnik in vsled tej_'a mi boste dovolili, da izrazim svoje mnenje glede lioža iu svinčnika. — Ta no/ je za rezanje barve, na svinčniku je pa vtisnjena firma Windsor & NVwton.— Kako prideta ti dve stvari na ladjo? — To je proti vsem naravnim postavam.
_ Človek bi pa res obupal — je vzkliknil kapitan.
_ Da. _ se maadaljeval. — Tega svinčnika se je posluževat
kak risar. — Le poglejte, kako je naostren.
Zatem s\a nekaj časa molče sedela ter se vdajala vsak svojhn mislim. Slednjič sem izpregovoril:
_ t! os pod kapitan, meni >e zdi. da ima pri vsem tem zlodtej svojo roko vmes. - Pravili ste mi, da ste preživeli večino svojega življenja na morju. Povejte ml, če ste že stali kdaj pred tako zago-netko. Stavil bi. da še nikoli. Kaj pomenijo vse te uganke? — Na kakšen način bi jih vi razrešili? — Ali gre v tem slučaju za zava iovalninsko sleparijo? - Ali se je izvršil zločin? — Ali kaj zlodja se je zgodilo ?
_ Da, moj dragi Dodd. prav imate. Če pravite, da sem preživel
večino svojega življenja na morju. In tudi vaše domnevanje, da sem na morju veliko doživel, je parvilno. — Poznal sem naprimer kapitane. k. so lahkega srca izročili celo svojo posadko propasti, samo da so zaslužili par tisoč dolarjev. — l)a. veliko lopovščin se zgodi lia morju, toliko pa tudi ne, kot morda vi domnevate. — Jaz bi skoraj rekel, da nima s tem Trent popolnoma nobenega opravka. — V pristaniščih kar mrgoli samih ljudi, ki pazijo na kapitane. In ti ljudje spravijo vsakega kapitana v ječo, če ni tako čist kakor no-votiskani bankovec. — V vsakem kotu treh oceanov ima Llovdova družba svoje stražnike. — Nadalje so v pristaniščih agentje* zava rovalninskih družb, konzuli, carinarji in zdravniki. Kapitan se nahaja v i<U nevarnosti kot pa človek na kopnem, katerega straži dve tto detektivov.
_ V pristanišču že. — Kako je pa na morju? — sem vprašal.
_ Vi me dolgočasite — je odvrnil Nares skoraj jezno. — Vsaka ladja mora priti v pristanišče kaj ne? — Večno ne more ostati na morju. — Kaj se je zgodilo z "Lastavieo
deli bomo, če bomo natančno iskali. — Boljše je torej, da se podava na delo kot da bi pa / govorjenjem izgubljala dragocen čas.
S ponesrečene ladje sva odšla zvečer, ne da bi našla kaj posebnega.
Kapitan je vzel seboj vse listine in papirje, češ. da jih bo zvečer preiskoval in pregledoval v svoji kabini.
Po večerji sem šel v njegovo kabino. — Sedel je pri mizi ter imel pred seboj razgrnjene dokumnte kapitana Trenta.
Med listinami je bila tudi fotografija.
— Kaj ne. da niso posebno lepi, gospod Dodd? — je rekel Nares in mi jo pokazal.
_ Kdo? — sem vprašal ter vzel fotografijo v roko.
No, Trent in njegovi tovariši. — To je zgodovinska slika te Jepe banke.
Za sliko se nisem veliko brigal, kajti Trenta sem si bil že v Sn Franeiseu dovolj ogledal. — Mornarji so bili fotografirani na krovu. Pod siiko je bilo zapisano: "Posadka 'Lastavice* v Ranggo-hu", Nad vsako osebo je pa stalo ime dotičnika.
Tedaj sem pa nehote vztcepetal po vsem telesu. — Naenkrat nisem bil cisto nič več zaspan in utrujen. Svoj pogled sem zapieil v šestorico popolnoma tujih obrazov.
"Kapitan Trent" je bilo zapisano pod majhnim «uhim možic kom, ki je imel dolgo sivo brado, frank in hlače dokollenice. Bil je podoben pridigarju kakor pa ^pitanu. ->» naj bo kakor ho-
I
Rojaki Pazite!
Ako ste se ponesrečili na železnici, poulični kari ali pri delu in si želite nasveta, kako postopati, da izterjate odškodnino, tedaj sc zaupno ol>ruite na mene. Jaz Vam bodem dal potrebno pojasnilo, kako Izstopati v takem slučaju. Pišite ali pridite osebno.
Anton Zbašnik,
slovenski notar in tolmač vogal Diamond in Grant Street, Pittsburgh, Pa. soba 102 Bakewell Bldg., (nasproti Court tiousa) Telefon Court 3459.	Svoji k svojemu.

>voji k svojemu.
Zdravim samo moške.
I»r. Koler je najstarejši slovenski zdravnik. Specialist v Pitts-bnrgbu in ima 28-letno iskušnjo v zdravljenju moških bolezni.
Žastnipljenje krvi zdravi s slovitim G06, ki ga je iznašel profesor dr. Ehrlieh, Ako imate izpuščaje ia mozole ]>o telesu, v grlu. ako vam izpadajo lasje, ves boli v kosteh, pridite in Očistil vam bom kri. Nikakor ne čakajte, kajti ta bolezen se prenese naprej.
Vso izločevanje iz kanala za izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi in v kolikor mogoče kratkem času. Kadar spoznate. da nimate več moške moči. ne eakajte, temveč pridite iu vrnil vam bom moško muc.
Kilo ozdravim v 30 urah brez o|»eraeije.
Bolečine v mehurju, od Cesar prihajajo bolečine v hrbtu iu križu, palenje pri mokrenju
S;n generala Pershinga.
Warren je edini sin generala Pershinga. Star je 8 let in je edini v gneeralovi družini, ki je bil rein JOSIPA BRKUAR. Prosim j Sen v avgustu 1913 iz ognja, v ksi-eeujene rojake, da mi pošljojoj tereni so zgorele Pershingova že-sijih naslov, ali naj se pa sanifna in tri hčere Mary, Anu in llc-javijo. — Joseph Hrovat, Box Jima. \b, lUajr. W. Va. (l:i-18—7)'
Iščem s-vojega prijatelja JOSIPA L.AID1C. Doma je izpod Vira d a na Primorskem. Prosim ctmjeue rojake, če kdo ve za njegov naslov. Jiaj ga mi iiaznftMii. ali naj se pa sit m oglasi, ker poročat i mu imam nekaj važnega. — Frank Sain. Camp 1, Slaty Fork, W. Va.	(1:1-16—7 i
IŠČE
se dobre dogarje. Jaz imam zelo dober les in plačam zelo visoke cene za francoske doge. — Max Fleisher, 25S Lewis St., Memphis, Tenn.
(25—6, do pr.)
HARMONIKE
London, Anglija, 1:J. julija. — Morning Post prinaša danes iz
Cuirha poročilo, ki pravi, da jeibodfgi kakršnekoli vrste Izdelujem la
popravljam po najnižjih cenah, a delo
nek Rus, ki je prišel v Švico skozi Dunaj, pripoveduje, da v Avstriji vre.
Vsepovsod se poživlja na revolucijo in se o njej razpravlja; po zidili in eelo v železniških vozovih so nabiti lepaki z na p som "Hoch die Revolution". ('"Živela revolucija").
trpežno ln zanesljivo. V popravo i nesljlvo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj t tem poslu ln sedaj ▼ svojem lastnem domu. V popravo vi mem kranjske kakor vse druge harmonike. Stare kupim ali sprejmem ▼ zameno.
JOHN WEN ZEL. 1M7 East C2afl 8U OeveM. OM&
Dr. LGRENZ
EDINI SL0VEN8K0 GOVOREČI ZDRAVNIK fePECUALIBT MOŠKIH BOLEZNI
Slovenski zdravnik.
in ostale bolečine le vrste zdravim z največjo gotovostjo.
Revmalizem, trganje, bolečine, otekline, lišaj, Škroflje in druge kožne bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem
času. da ni treba ležati.
Uradne nre: V ponedeljek, sredo in petek od S. zjutraj do 3. p*»'.c'iiC. V torek, četrtek in soboto od 8. zjutraj do S. zvečer. V nidj-*ic '"o 2. j k »poldne.
Po i»ošti ne delujem. Pridite osebno. Ne pozabite ime iu številke
Dr KOLER, 638 PENN AVE,
PITTSBURGH, PA.
SPODAJ OMENJENI BOJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številka mi. kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo
jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakser.
Bartol J.
No. 330733 Bear Dan.
No. 260638 Besens Mary Mis9
No. 330062 Bobie Vajo
No. 260583 Božiekovie Djuro
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin |jNo. 330086 Grgurič Blaž No. 260573s Gilbert Giuseppe -L- No.-323085 _ .
Kastelie John No. 44708
Kovač Frank No. 260641
Kučie Matija No. 45015
Mikolieh John No. 323252
Modie Iran No. 329720
Novak Rozi No. 45313
Oswald Jos. No. 260621
Pinter No. 330643/
Samide Frank No. 330721 Sinčič John No- 330762 Spaniček Rozi No. 328894 Stareevič Johana
No. S31070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 sTurk Ivan B No. 260647 Turk Jernej No. 329741 Žagar Frank
so. um
644'Penn
avenue
Pittsburgh, Pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jas sam Se zdravim nad 23 let ter Imam skuSnje v vseh boleznih ln ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaSo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Čimprej«.
Jas ozdravim zastrupljeno kri, mazulje ln lise po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčno bolezni, oslabelost, bolezni t mehurju, ledicah. jetrah ln Želodcu, rmenieo, revmatizem, katar, zlato žilo, navdubo itd.
or Uradne are se: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 9. ore sjutraj do 5. popoldan. V torkih. Četrtkih in sobotab od 0. ore zjutraj do 8. are zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldns. — Po pošti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Pran an., Pittsburgh, Pa.
Nekateri driud zdravniki rabijo tolmače, da vas razume J a Jaž znam hrvatsko 8» la starega kraja, tisto vas lažjo zdravim, ker vas
CENIK KNJIG
Icatert ima v
&LOVENIC PUBLISHING COMPANY
Yorftd N. Y,
NAZNANILO IN ZAHVALA.
t
Žalostnim srcem naznanjam roduikon:. prijateljem in znancem žalostno vest. da mi je nemila smrt odvzela mojega dragega soprogu, o/.iroma očeta v starosti 31 let.
Banj ki je Url donia iz Stavce vasi pri Žužemberku. V soboto 2!). junija zjutraj se je podal vesel iu zdrav k svojemu bratu Antonu. Ko je stal ob strani avtomobila, je naenkrat omahnil in padel na tla. Bilo je to na Saraiiac Road in 156. cesti. Xič hudega sluteč «o ga takoj spremili k zdravniku, ki pa ni našel nobene posebne poškodbe. Nato se je vrnil nazaj k avtomobilu iu je hotel iti sani domov. Ker ga pa niso pustili na ukaz zdravnika, si je v hiši svojega brata sam pokladal mrzlo vodo na glavo. To je trajalo kake tri ure. O-noldne mu je postalo bolj slabo iu je padel v nezavest; tako je bil do večera, nakar je ob 9. uri v soboto umrl. Živela sva 5 let v naj-lepsd zastupnosti in ljubezni, zdaj me je pa za vedno zapustil moj neporabljeni soprog in oče dveh otrok, sin star 4 leta in hči 2 leti.
Ranjki je bil član štirih društev. in sicer društva sv. Jožefa, društva Žužemberk, Benefit Society in l^i^'e Insurance Co. k i so mu priredila krasen pogreb.
Prav lepo se zahvaljujem v sen v društvom za krasne vence; naj-prisrčnejŠo hvalo izrekam tudi sorodnikom in prijateljem za krasne vence, kakor tudi vsem onim. ki so mi priskočili na pomoč oi> času žalošti pri mrtvaškem odru mojega neporabljenega soproga: hvala Kev. Damladavaeu s.a vse, kar je storil; iskrena hvala Jožefu Koželj in Franku Hetsčič. ki sta darovala brezplačno avtomobile, kakor tudi onim iz Cotlimvooda, ki so sami preskrbeli avtomobile, nadalje izrekam lepo hvalo po-grebniku Antonu Grdiua za njegov trud in preskrbo ter vsem. ki ^o »a obiskali iu spremili k večnemu počitku.
Dragi, nepoza.blj»*ni soprog in oče. po*'ivaj v miru in lahko naj ti bo tuja žemljica!
Žalujoči ost aLi: Mary Pucelj, soproga.
John in Mary, sin m hči. Frank in Anton, brata. 510:; Luther Ave., Cleveland, O
Oče in 4 sestre v starem kraju. (1:545—71
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angl. tolmač vezan	—.60
Domači zdravnik mali	.25 Hitri računar (nemSko-ansl.)
Vezan	—BO
Pol jedel jstvo	—
Sad je reja v pogovorih	=—.25
Slov. angl. ln angl. slov. slovar	$1.80
Veliki slov. ans. tolmač	92.00
Življenje na avstrijskem dvora
ali smrt cesarjevima Rudolfa
RAZGLEDNICI
Newjorfike, božične, velikonočno in novoletne komad po dncat
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE;
Hlpnotlzem	f—.JM
Doli z orožjem	—.BO
Dve fialoigrl: "Carlljeva tenltev"
ln "Trije fenini" Mesija 2 zvezka Pod Robom SL Postrežba bolnikom Trtna us ln trtoraJ i Trojka
Vojna na Balkifta 13 net Zgodovina e. kr. pdpolka It 17 ■ slikami
NlrOaiflM )S
ali
ZEMLJEVIDI:
Avstro-ItaMjanska vojna mapa Avstro-ogrtiki, veliki vem Celi svet mali Celi svet veliki Evrope vezan «—.28 V°J°» steč ska mapa ^jU Vojni atlas — 30	»tla« nov
_jtq Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo.j
CaL Itd. po ZdrOEenlh držav mali tim Minkalb držav-veliki
gdrtfanlk dtflsv stenska mapa. Da drugI strMki pt (dl frtt n
—.75
—.03 F-.21
=—.28 —M
-A0
<—J25 —.50
13.00
f~J2S —^0
f-J2K t-M f—M
9s.lt
Bad bi izvedel za prijatelja MATIJO Tli OH A, doma iz Založ-nega vrha pri P rezki u, in tudi za JOŽEFA TI SKK, doma iz Babnega polja. — John Oswald, Box 85. Norwich, l'a, (10-: i—7)
Želim izvedet: za naslov moje znanke MAIvlJtt KOS. Svoje-časno je bila v Indiana, Pa. Nadalje bi tudi rad izvedel za. PAVLINO FONDA v Ernest, Pa.; zadnja ima tam nekje sta-riše, ki imajo farmo, če je to resnično. Torej proniui, da se mi enaali druga javi, ali pa naj mi kak drug rojak naznani njih bivališče. Zelo bi bil pa hvaležen kojemu rojaka iz Indiatte,* P«.» ali iz Ernest, Pa., da bi bil tako dober ki bi mi pisal par besed. Jaz bi samo rad izvedel, če je kdo te dve osebi tam poznal. -j-John Janež, Breezy Hill Box 24. Mulberry, Kansas, f10"
(10-iŠ-J),.
L,
-t
m