263. številka. Trst, v sredo 21. septembra 1904 Tečaj XXIX. Izhaja tmA ***** H Tudi ;b aedeliah is praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. fitatzn itrvllke se prodajajo po 3 botč. (6 atotmk) » KOjih tobakamah ▼ Trstu is okolici, Ljubljani, Gorici, » ji, Kranjn Mariboru, Celovcu, Idriji, Žt. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmeatu itd. i® narofib® sprejema uprava liata „Edinost", ■ . Giorgio Galatti it. 18. — Uradne are ad 2 pop. da 8 zveder. »« Lflasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 1157. dinost Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti Je moči Varofinlaa sn&ia sa tw Iste 24 kron, pol leta 12 Sron, 3 mesece 6 kron Na naročbe brez doposlane naročnine ae jpiava ne onr*. Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo liata. Nefrask«*aw plana se ae sprejemajo In rokopisi se ne vračala. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uprava lUtf. UREDNIŠTVO: Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcifa lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti itv. iS. PoStno-hranilnični račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Poročilo Knropatkinovo na carja. PETROGRAD 20. (Uradno, Brzojavka generala Kuropatkina es carja Nikolaja od vče raj poroča: Dne 17. t. m. se je vršilo natančno rekcgno3ciranje sovražnikovih pozicij. Zdi se, da so japonske pozicije pri Bianjupudza močno utrjene tsr da so tam utaborjene vsaj tr; brigade pehote s 12 topovi. Ena kozaška patrulja je zapadno od Bian upu iza naletela na tracsport živine ter je zaplenila 30 natovcrjenih konj. Vztočno od B anjupudza ni bilo opaziti sovražnih čet. Dn9 18. t. m. se ni sDvražaik umaknil iz svoje linije, ki jo je zasedel, vendar se je kcnštatiralo, da je v okolico vasi Bianiu-T udza dospelo sovražniku o aČanje. Večji dal japonskih vojnih sil, nahajajoči!) sa v Liao-jaDgu je prešel že na desni breg reke Tai-t^iho. Gibanje med Čunguzi ob reki Iaao. LONDON 20. »Standard« poroča iz Tientsina : Kitajski podkralj je odposlal 500 vojakov v okraj zapadno od reke L:ao, vsled šet-ar so prštali Cunguzi mirneji ; vzlic temu bi b.lo potrebno, da pridejo v ondotne kraje znatneje vojaške čete. POET ARTUB. Podminirana utrdba. Podmorski čoln. LONDON 20. »Diilv Telegraph« po-roča iz Čifu : Glasom pisem nekega ruskega •astnika v Port Arturju, so pomorski topovi ▼ utrdbi Liautešav radi neprestanega streljanja že obrabljeni. Zato so Rusi podminirali s smodnikom utrdbo proti zapadu na stri angležke milje daleč, da jo spustč v zrak. Ladija, ki je prodrla japonsko blokado, je pripeljala v Port Artur podmorski čoln, katerega so oskrbeli z dobrovoljci z oklopnjače »Peresvjetc. Porcije v Port Arturju so sicer Kale, vendar zadostujejo. Poročilo generala Steselja na carja. Napad na reduto odbit. PETROGRAD 20. (L'radno) General Steselj je poslal carju Nikolaju sledečo brzojavko : Dne 10. septimbra. Sovražnik nadaljuje da nema obstreljevanje vtrdb, baterij in notranje trdnjave, vendar ne s posebno silo. Ranjenci pokazujejo svojo hrabrost s tem, da vstopajo, čim so ozdravili takoj zopet v rede bojevnikov. Navdušenje čet je veliko. Dne 16. septembra. Danes po noči prati 3. uri so Jepcniu z enim batalijonom napadli reduto pii vodovodu, bili so pa od garnizije odbiti. Ko so Japonci dobili ojačenje, so napad ponovili, a biii so od garnizije, katero j« podpiralo topništvo, po pol ure trajajočem bxu zopet odbiti. Sjvražnik je pri teh napadih zgubil mnog > vojakov ter ni hotel več ■ askakovati ridate. Z veliko hrabrostjo seje odlikoval izlasti podporočnik Filipov. Not napad na Port Artnr. ĆIFU 20. (Reuterjev b.ro). Glasom za-resljivih poročil sa pričeli Japonci včeraj ob svitu obči napad na Port Artur, ki so ga nadaljevali do noč1. Vsa znamenja kažejo, da skušajo Japonci vzeti rszna glavne vtrdbe na severovztočni strani Port Arturja. Imenovanje. PETROGRAD 20. Ćlen državnega sveta general konjeništva, gre t' Ignatiev, je bil imenovan generalnim pobočnikom carjevim. Japonski plen v Iuaojangn. TOKIO 20 (Reuterjev biro) Iz glavega i aLi mandžurske armade so danes brzojavili ea so Japcnci v zadnjih bojih pri L:aojangu zaplenili 16.000 koku (japonski utež) ječmena, rži, pšenice, 1300 sodov petrolej«, ltfOO sodov sladkorja m 166 tonelat premoga in mnogo drv. Japonci eo zasedli 353 hiš in 214 magazinov, ki imajo poprečno 58.000 jardov površja. Parnik »Lena«. W A8HINGTON 20. (Reuterjev biro) Pogodba glede ruske križarke »Lena« dovoljuje častnikom in možtvu iste, da Bmejo svobodno bivati v San Francidcu, vendar pod pogojem, da ne smejo za časa sedanje vojne prokoračiti mestnih mej in da se morejo le potem vrniti na Rusko, ko bo o tem vprašanju prišlo do sporazuma med Rusijo in Japonsko. Brzojavne vesti. Nižeavstrijsti deželni zbor. DUNAJ 20. Povodom otvoritve nižeav-etrijskega deželnega zbora je bila predpolu-dne v cerkvi sv. Štefana slovesna služba božja, kateri so prisostvovali namestnik, de želni maršal, župan in mnogo poslancev. Deželni zbor sta otvor;la deželni glavar in namestnik z pozdravnima nagovorima. Med došlimi vlogami se nahaja tudi predlog, v katerem se poživlja vlado, naj pojasni, ako bo resnična poročila časnikov, da se v novi trgovinski pogodbi z Italijo nahaja tudi določba, da bo smela Italija uvažati v Avstrijo na leto 400.000 kvintalov vina po znižanih carinskih postavkih. Po izvolitvi odsekov je bila seja zaključena. Društvo za pospeševanje avstrijskega brodarstva. DUNAJ 20, V nedeljo predpoludne sa je konstituiralo tukaj po vzoru nemške bro-darstvene zveze društvo za pospeševanje avstrijskega brodarstva. —Zveznim predsednikom je bi izvoljen grof Silva Ta-rouca, I. podpredsednikom dr. Lueger, II. podpredsednikom pa predsednik upravnega sveta tržaškega tehniškega zavoda, vitez Hut-terott. V upravno vodstvo je bilo izvoljenih več državno- in deželnozborskih poslancev iz različnih dežel. Soinograški deželni zbor. SOLNOGRAD 20. Deželni zbor je bil danes otvoijen z pozdravnima nagovorima deželnega glavarja in deželnega predsednika. Kronanje kralja Petra. BELIGRAD 20. Odposlanci Nemčije in Francije ter bolgarsko posebno odposlanstvo so izročili danes predpoludne kralju Petru lastnoročna pisma dotičnih vladarjev. Rojstvo italijanskega preds'.oionasled-nika. RACCONIGI 20. Danes ob 11. uri predpoludne j9 bil v kraljevem gradu v prisotnosti predsednika senata Saracca za eivilne matrike in ministra za notranje stvari Gio-1 ittija kakor kraljevega notarja, podpisan čin o rojstvu presto onaslednika. Princu so dali ime: Humbert Niaolaj Tomaž, Ivan Marija in naslov: Princ Piemontežki. Za priči sta bila : Bivši poslanik na Danaju grof Nigra in predsednik zbornice B aneheri. Štrajk v Italiji končan. RIM 20. Iz mest, v katerih je bil štrajk, prihajajo poročila, da se je povsod zopet povrnil mir ter da eo mesta povodom obletnice zavzetja Rima v praznični obleki. Nesreča na železnici. S osebe ubite. FERRARA 20. Danes po noči se je neka lokomotiva, kat*r<» s> na tira premikali in na katari je bil le kur A spustila v tek iz kolodvora na orfp't<. pr go. Štiri kilometre proč od Ferrare je lokoa>< tiva trdila v brzo-vlak, ki vozi med Bolonjo in Benetkami. Vagon za prtljago seje vžgal, tako je zgorel tndi poštni voz. Pet vagonov za potnike je ostalo netaknjenib. Obe lokomotivi sta bili poškodovani. Pomožni vlak, ki je bil oJpo-slai na mesto nesreče, je potnike, od katerih jih je bilo 6 težko in 9 lahko ranjenih, pripeljal 7 Ferraro. Tri osebe sj bile ubite. Nizozemski državni zbor. HAAG 20. Danes je kraljica s prestol-nim govorom otvorila zasedanje nizozemskega državnega zbera. V svojem govoru je kra- ljica naglasila, da so odnošaji z inozemskimi državami najprijazneji. Z ozirom na vojno v Vztočni Aziji ee je Nizozemska izjavila za neutralno. Grška mornarica. ATENE 20. Giška vlada je nedavno prosila Francozko, za dovoljenje, da sme od-poslati nekoliko grških pomorskih častni k) v v froncozko mornarico. Francozka je v to privolila. V kratkem se poda na francozko z dvoletnim dopustom en pomorski poročnik in en podporočnik. Jriester Mm" o HreM 1. Mi pišemo nekaj časa 82ra o italijanskem irredentizmu le po dolžno3fci kronistov Beležimo dogodke in pojave, kakor jih mora novinar sploh beležiti po možnosti. Ali ne ešo-tiramo sa več radi italijanskega irredentizma, niti se ne izpostavljamo več radi njega kakor takega, dokler se ne dotika direktno naše koža. In prijetno nam je, ker vemo, da smo v tem pogledu v popolnem soglasju z našo slovensko javnostjo v Trstu. V tem se ravno zrcali tista velika evolucija v mišljenju našega ljudstva, katere ne bi bil ša pred malo leti nikdo smatral za možno, katere evolucije ne bi bila morda mogla izzvati najživahneja agitacija od slovenske Btrani, ki pa so jo srečno izzvale naša c. kr. oblasti, slepo služeče željam nezmiselnega, absurdnega in slepega vladnega zistema. Važni so rt zlogi, ki bo nas doveli do tega, da se ne razgrevamo več radi italijanskega irredentizma in njegovih pojavov. V prvo smo sprevideli, da se nam je tako razgrevanje presneto slabo izplačalo. Ne le da nam ni nič koristilo! Še škodovalo nam je ! Danes bi bilo morda naša položeaje vendar nekoliko drugače, ugodneje, da se je naš živelj tu v minolih desetletjih malce manje rargreval radi italijanskega irred3ntizma in . da se jb mesto tega nekoliko več zanimal za-se, za svoj položaj in svoje koristi, ter da }e videl jasno, da bo oni, katerim je hotel ustrezati se svojo borbo proti italijanskemu irredentizmu često — prijatelji, zavezniki in zaščitniki njegovih sovražnikov v taboru italijanske irredente ! Mi smo Be v minolih let h borili proti jedaemu sovražniku. Ali koristi od tega nismo imeli mi, ampak drugi sovražnik našega narodnega nMpredka. In ker je to sovražnik, nas je tepel dalje brez vsacega ozira i*a storjene mu usluge in je ostajal zvest zaveznik druzih naših sovražnikov. Tako so nas skušnje poučile, da se nam slabo izplačuje naša borba proti italijanskemu irredentizmu. In to ce le radi škode, ki smo jo trpeli, ampak tudi zato, ker je slednjič začel v nas prevladovati občutek, da s tem razgrevanjem za — šibo, ki nas tepe tembolj, čim bolj se jej laskamo, postajamo v zasmeh toliko pred sovražnikom, proti kateremu smo se borili, kolikor pred sovražnikom, za katerega Brno se razgrevali, pred resničnimi prijatelji in slednjič pred lastnim zdravim razumom. Pa še neki drugi efekt Be začenja pojavljati vsled spremembe naše taktike. Dokler eo se Slovenci razgrevali radi delovanja irredente, so lepo puščali vsi — in tudi oni, katerim na korist smo se razgrevali — da smo si samo mi smodili prste v ognju in smo bili petem vedao še kaznovani za to ! Dolgo časa je trebalo in mnogih britkih izkušenj : j velike škode je trebalo na vBeh naših interesih, da smo se slednjič spametovali. Sedaj pa, ko as nočemo več razgrevati radi irredente, so se začeli — drugi! Prav oni, radi katerih smo mi prej hodili v ogenj in ki bo nas v plačilo sa to redno kaznovali. Isti krogi, ki so prej, .dokler smo bili mi v boju proti irredenti, zatrjevali, da irrendente ni in so nam predbacivali smešno pretiravanje, isti krogi so sedaj začeli dokazovati eksistenco irredente in pisati proti njej! Ista »Triester ZeitUDg«, ki je glasilo primorskega vladnega zistema, ne dokazuje več, da ni irredente in nabira gradiva in podatkov, v dokaz proti Villariju, v dokaz, da tudi po Italiji je irre-denta in da deluje z dobro organizacijo. Rusko-japonska vojna. Trst, 20. septembra 1904 Dopisnik lista »Mornig Post« v \Vas-hingtonu je izvedel baje od uradne strani sledeče: Kritike angležkih časnikov o japonski strategiji pri Liaojaogu in laskava pohvala o Kuropatkinu, ki da sa j a vapešao umaknil v Mukden, kakor tudi grajalne opazke nekih vojnih poročevalcav, so napravile v Japonski neprijeten utis. Vedno je bilo Japoncev, ki bi ae raje zvezali z Rusijo nego li z Anglijo in sedanje kritika so vzbudile utia, da Anglija nutako odkritosrčna s Bvojim zaveznikom, kakor bi bilo to potrebno. Pripomniti treba, da omalovažavanje japonske strategije škoduje Japoncem, ker oarčuje Rusijo in zmanjšuje simpatije do Japonsske. Ki -tajski uradniki v Pekingu Ee nagibljejo mnenju, da so angležke simpatije inanje prijateljske Japoncsm, nego se je mislilo. Isti dopisnik meni, da nadaljevanje take pisave angležkih listov se bolj ozlovolji Japonce tsr oslabi angltžki upljiv. Da, da! Japonci so visoko leteli v svojih — saniah. A sanjam sledi vsikdar vzdram-Ijenje. In čim sladkeje so bile sanje, tem gren-keje je vzdramljenje, ker donaša razočaranja, ker stavlja človeka zopet na tla realna resnice. Dvojno so eanjali Japcnci, ko so se spustili v to vratolomno krvavo podjetje. Pričakovali s\da jim od zunaj pride dejanska pomoč in da bo zvršeno vse v par mesecih — popred, nego se bo mogla ruska vojska ojačiti. Motili so se v prvem in zaračunali so se v drugem. Mesto dejanske pomoči jim prihajajo sedaj iz Angležke — nepovoljne kritike. Ruska vojaka pa danes ni le številna, ampak ima tuli gotovost, da se bo vedno množila. Na rečeni dve premisi so Japonci naslon:li svoji šansi. Porušili sta se cba. Ni čuda torej, da se na Japonskem nič kaj prav ne vesele angležkega prijateljstva. Nu, naj Be tolažijo s tem, da niso oni prvi, ki jih je glava bolela po an-gležkem prijateljstvu. Zadnje dni so japonofili zopet napovedovali drugo, veliko, odleč lno bitke. Nekateri so ža čuli celo, kako kanoai groma tam nekje pri Mukdenu, in — slavili s j japonsko ifenzivo. Najbolji odgovor za te vesti nestrpnih japonotilov je za danes dejstvo, da nam daues sploh ni prišla nikaka vest z bojišča. Nase mnenje — oprto na dosedanje skušnje — je, da utegne minoti ša nekoliko dn j, ali pa par tednov, predno [zaprično Japonci zopet se svojo of nzivo. Pribcdaje dni bo čuti iz Mandžurije bržkone le o kakih manjih praskah. Pri Liaojangu je bila lekcija toli huda, in žrtve, ki so jih morali Japonci plačati za Bvoj »vspeh« tolike, da je opravičena misel, da se bodo Japonci precej časa pripravljali, predno bodo tvegali nov tak posku?. Mi smo imeli danes priliko, da smo govorili z nekaterimi čaBtniki o bojih pri L aojangu. Na podlagi dejstva, da Japonci sami priznavajo, da bo zgubili v onih bojih do 500 častnikov, računajo naši častniki, da so japonske skupne izgube iznašale do petdesettisoč mož ! Po takih lekcijah postajajo menda tudi japonski vojskovodje nekoliko previdneji. Mobilizacija ruske vojske. Iz Odese bo sporočili »Barliner Tage-blattu«, da se mobilizacija osmega armadnega zbora, kateremu zapoveduje generallajtnant Milov, redno vrši. Pričakuje se, da pride sam car inšpicirat čete. Iz OdeBe se poda car baje tudi v Kišenev. Govori se, da bo na tem potovanju spremljal carja novoimenovani minister notranjih stvari Sviatopolk M.rski. Japonci ujeli pri Liaojangu le 13 fiusov. Maršal Ojama je sporočil v Tokijo, da je general Oku ujel v Llaojangu trinajst Ruiov. Ganertla Kuroki in Ncdeu nista pa ujela niti enega Ru mož. Ssdaj sj imata organizo /ati dve armadni diviziji in vs3 japonske redne čete odideio na bojišče. 1)7« diviziji sta bije odiš?i iz pred Port Arturja v Laojang v ojačanje čet maršala Ojame. Sprememba na namestništvu v Trstu. Ziderek »Nsrodni list« je dobil z Dunaja — kakor trdi — od dobro informirane osebe poz tivno zatrdilo, da je blo na Dunaju že pred enm mesecem končno določeno, da pride baron Handel za namestnika v Trst. To da se tudi zgodi, ako ne bo kakih komplikacij radi mane afere, v katero te je zaplel Handel v Dalmaciji. Ca se pa obtožbe proti Handelu dokažejo tako ali tako kekor resnične, poteaa ne bo mogel biti — po mnenju ouenjenega dopisnika — nikjer več namesto kom. Mej tem pa traja dalje negotovost giede bodočega namestnika v Trstu. Vendar se zadnje dni zopet množe glasovi, da pride princ Hohcnlcha rodit politično upravo in zastopat vladto politiko v naše Primorje. Vpr&šfcn'e je le : ali dosedanjo, ali kako bodoč novo Slav iiost i v Belemgradu. V nedeljo ob deset-h dopoludne je bil otvorjen v llalemgradu kongres zdravnikov ; zborovanje se je vršilo ** gledališču ob navzočnosti kralja Petra. Kongres je otvori 1 Avakuuov c, a mioisteraki predsednik Gruid je v imenu vlade pozdravil navzoče Slovence, Hrvate, Bolgare in Ćeh». Me i drugimi ie govoril tudi S'ovenec dr. Šiajmer iz Ljubljane. Kralj je sprejel na to delegate v avdi jenci. Ob 11. uri dopoludne je otvoril kralj prvo jugoslovansko razstavo. Ob prihodu so mu priredili burne ovac-je. Kralj j a izrazil -.zstave svojo veliko zaoovoljnost. Otv 'ftnju je prisostvovala vsa jugoslovanska omlad - , mnogo pisateljev, umetnikov in 1. a. h odličnjakov. Razstava je zelo lepa ; najbuie »o zastopani Slovenci s IGO d9li, za njimi pridejo Hrvatje s 120, Srbi z 00 in Bolgari z 80 deli. V nedeljo je dcBpel v Beligrad srbski odposlanec v Parizu Vesn?c ter prinesal seboj kraljevsko krono, ki je bila izdelana v Parizu. Ž njim je prišel tudi posebni dopisnik pa-rižkega lista »Journal«. V ponedeljek dopoludne je bil na Bvečani nač:n otvorjen koDgres jugoslovanske omladine. Danej na praznik pravoslavnega Malega Šmarna se vrši v stolni cerkvi slovesno kronanje kralja Petra. Krona, žezlo in državno jabolk > ao izdelani iz brona starega topa iz časov srbskega us Janka pod Karagjorgjem. Krona nosi napis: »V spomin na ustajo leta 1804«. Na žezlu je tri aaj ^karatni dijamant z meča Karagjorgje. Vse insignije »a kronanje stanejo skupno 20.000 dinerjev. »luška socijalna demokracija zboruje sedaj v Bremenu. Otvorjeaje tega vel:c?ga sboda se je vršilo dne iS. septembra. Udeležba je velika. Došlo je kacih .'»00 delegatov iz vseh delov Nemčije. Tudi avstrijska e:cijalna demokracija — državnozborska in stranka — je zastopana. Poslanca B:be!a eo pozdravljali viharnimi ovacijami. Ta poslednji je menil, da na shod.h sccjalne demokracije moiejo pač rtzoa mnenja hudo trčiti edno ob druge, ali sovražniki f»e zastonj nadejajo, da bi navet&l pclom. — S tem je torej pripoznal tudi Bćbel ssm, da je močna ona atruja v nemški socijalni demokraciji, ki ni zadovoljna ee sedanjim ortodoksnim pogramom in ki stremi po reviziji programa. Učiteljstvu! Zahteve razumniških slojev stopajo dandanes vsepovsodi v ospredje. Ni več daleč čas tudi našega odrešenja ! Neomajno zaupanje, ki nas je vspodbujalo do sedaj v navdušeni borbi za naše svete težnje, dospe konečno do zmage. Z ve so naše nade, nestrpna naša pričakovanja ! Konečao odiočitav, ono zadnjo srečonoBno besedo, ki uteŠi toliko skrbipolnih učiteljskih družin, mora sedaj izreči naš pra* vični zakonodajalec ! Mogočni cesarski ukaz sklicuje naš deželni zbor na dan 21. t. m. Tekom tega zasedanja se predloži gospodom deželnim poslancem načrt novega šolskega zakona. Vsako razmotrivaoje o izidu tega zasedanja bilo bi za sedaj prezgodaj. Deželno učiteljsko društvo, ki se vedno odločno poteguje ca stanovske koristi in pravice, sklicalo je izreden shod, ki bo v sredo dne 21. t. m. ob treh popoludr.e v gledališki dvorani v Gorici. Od vreh zapuščeno učitelj-stvo te dežele obdajajo javni in prikriti bo-vražniki. To uč.teljstvo, ki je tlači beda in mnogokrat tepejo nadloge, najde uteho svojih gorja le v svojih združenih mečeb, le v svoji krepki in tesni organizaciji ! Toda sedaj je vendar-le predloženo učiteljsko vprašanje deželnemu zboru naše gro-fovine. Novi nsčrt zakona ni nikaka korenita preustrojitev šolskega zakonodajstva, niti ne odgovarja dejanskim razmeram in potrebam uč teljstva. Sveta naša nsloga je dvigniti ljudsko šolo posebno s povzdigo naiodne izobrazbe, kateri bo sledila gospodarska rešitev v deželi. Da, učiteljstvo mora zahtevati jednoglasno pravo in koristno šolo; šolo, ki je sposobna, pravočasno prijavil. Ali vsi dokazi niso n 6 pomsg&li. Zato sem podpisani, v zavesti, tla nisem nič zakrivil, pustil Lloyda in njegovo delo, ki je med nami rečeno, prav slabo plačano. Moje mnenje jef da se s poštenimi delavci ne sme postopati na opisani način, osobito pa ne, ako so ti v mnogoletntm službovanju dokazali svojo vestnost in poštenje. Trst, 20. septembra 1904. Iran Hrvatio. Skupščina »Zveze slov. pevskih dru Števc. (Dalje). Iz razsežnega tajnikovega poročila je razvidno, da so dosedanji vspehi «Zveze« jako zadovoljivi. Odbor je imel zelo takr, kakor z mnogimi drugimi, ki se v našem Trstu — ne izvršujejo. Ali smo tu res ex lex v vsakem pogledu. A če zakoni res ne veljajo tudi za nss, potem pa naj ne« izvole izključiti tudi od raznih dolžnosti, ki so nam Daložene do države in do občine! Slavenskim trgovcem. Od popolnoma zanesljive strani se poroča : Pač zadnji čas je, da bi slovenski trgovci začeli nekoliko bolj na prste gledati raznim nemškim trgovskim potnikom. V naša kraje, izlasti v Trat, prihaja daa na dan mnogo trgovskih potnikov, skoro izključno nemških zagriž^ncev. Niti med nami, na naši zemlji, ne morejo prikrivati svoje mržnje do odjemalcev S.o-vencev. Pa čemu tudi ? V »Slovenskem Narodu« čitamo o tem j veliko po=la z dopisovanjem, kar je ie v dole t pičnem dogodku : j kaz, da se društva, stoječa v zvez , zavedajo Te dni sem sedel v kavarni »Drau« v j velike važaesti ta organizacije. Po poroČdu Beljaku. Pri nasprotni mizi je sedelo več, blagajnika goBpcda G o t t h a r d a je pjra-trgovskih potaikov. Govor sa j9 bil zasukal I vitelj evidence gospod Armic podal jako med drugim tudi na narodno vprašanje. No, zanimivo in h trndoljubivostjo sestavljeno to naj bi bili ališzli slovenski trgovci! Med statistiko o društvih, ki eo v >zvez:« in ki tem, ko so bili potniki vsi edini, da je ne- ; ao odgovorila na stavljena jim vprašanja o možao delovati z Italijan5, b Čehi in z Ma- j številu pevcev in njihovem dosedanjem na-djari, ako se temeljito ne pozna njihovega i tttopu. Sedaj je v »Zvezi« 27 društev s pri-jezika, so se smejali in norce brili iz nas bližno 1000 pevcev. Ii tega poročila smo do-Slovencev. »Slovenski trgovec te prvi po- zaali tudi, da sti Ee za pristop k diuštvu zdravi nemško, ko si vatcpl!« »Slovenec je priglasili tudi dve slovenski pevski društvi je srečen, ako zamore govoriti z menoj \z — Nemčije, ki pa po pravilih, nista mogla i nemško«. biti veprejeti kakor inozemski društvi, vendar Take in enake tbadljivke so sledile ena pa jjma pojde »Zveza« na roko po možnosti, drugi. Ti dve društvi sta »Ilirija« v Essenu na Ali niemo morda sami krivi, ako ljudje, ^eattalskem in »Cvetlica« v Martenu tudi ki se živć ob našem kruhu, tako drzno go- Da AVestfalskem. Največ ovira delovanja vore o nas?! Bodimo odkriti in priznajmo aaših pevskih društev ali pomanjkanje vztraj-kar naravnost, da emo tami podlaga tujčevi njh izšolanih pevcev, ali pomanjkanje primerne Proč torej z mlečnostjo ! Kdor hoče dvorane ali dobrih tenoristov in pa — ' da iztrebi iz našega ljudstva vse predsodke, i delovati 2 Dami> zaat5 mora n" g®°tne podpore, vsa sovraštva in nestrpnosti minolih dob. »pehati. Pri velikih tovarniški podjetjih; V3a tri poročila - tajnikove blagajm- Da povdarimo to svojo dolžnost in drugo j im83° za v9ako »a'<>dno8t 8™J*Sa P°CI\,ka' *«>vo in upravitelja evidence - so bila vspre- . i , w . v J , , , za nas Slovenca pa imajo— Nemce! Koufco ieta z veliko pohvalo. K poslednje emenje- ravno tako vzv:seno dolžnost naše dežele, da 1 J J r r j x- * .. i- i_ - - Slovencev bi lahko pr šlo k dobremu kruhu, nemu poročilu se je oglasil za besedo gosp >il se nemudoma reši učiteljsko vprašanje na r ^ j & , . j . _ ^ .... . ako bi bili naši trgovci, kadar naročajo Henrik Turna, ki je opozorJ, da »g»- do3tojea in časten način, pribitimo vsi na '°m * ... . . , j , . . ii- i • blago — boli narodni!! V tak:h slucajin glasbeno društvo« poje razne slovau- shod v eredo, pripravljeni na felecnji upapolni ® x A --ir tamil t se ne zahteva od njih ni najmanja žrtev, gkladbe kolisor le možno v originalu, ia ampak le nekoliko samozavesti ! Zato bodi gkušnja uči, da z vspehom. Tudi ljudje z skrb slovenskega trgovstva, da tudi o na- dežele pozdravljajo to m sel z navdušenjem. naskok! Odzovi se vsakdo temu pozivu l Stanovska zavest in medsebojna ljubezen nas sili v to ! Na noga torej vsi s povzdignjenimi srci do jasnih višin sreče, zadovoljnosti, miru in konečne zmage ! Le malo pa jih ostane v slavi kupovanju ne pozablja na svojo narod- Tako se vzbuja ljubezen do slovenskega in nost ! slovanskega petja in naše ljudstvo se priuču e Slovenščina na naših srednjih šolah, slovanski jezikovni glasbi. (Frenetično mk- evoji žalostni Iskrenim obžalovanjem dozuajemo, da se tudi bravenje.) - -J* • ...... . ! to je pr;javii predsednik, di pre- nega csamljenih in zasmehovan h od vsega ja v- letos lep odstotek ilovnatih d.jakov ni pri-, Na to je prjavil preaseani* ax pre- . ljudski izobrazbi naklonjenega mnenja! gl«l ^ pouk v slovenščini. Dotični dijaki idemo k 5 točki dnevnega reda, k preiava- Odbor deželnega nčiteliske-a društva 86 menda -P^avI6iijejot da hočejo s takim nju g,sp. profesorja m koncertnega vodjt Odbor deželnega UCltelJSKe^a štrajkom dati izraza svoji nezadovoljnosti z H ubada o »povepeševanju zveznega na- v Gorici, dne lo. septembra 1904. izvestnimi razmerami na g mnaziju. Mi pa mena«. Oim se je predlagatelj dvign i, somu Anton Jacebi, odgovarjamo, da takov način izražanja neza- skupščinarji priredili dolgotrajno in pr srčno Bajt Franc, Falconer Jožef, Franzot Jožef, dovoljnosti ni dopusten ni ee stališča naših ovacijo. Jacopig Marija, Jordan Emil, Keranik-Rott narodnih koristi, ni ee stališča koristi dija- (Pride še.) Leopolda, Kosovel Anton, Križman Ignacij, kov sam:h. Ako se naši dijaki ne uče svo- Prihodnje zasedanje porotnega so Kutin Anton, Nigris Pavel, Urbančič Alojzij. jega mater.nega jezika, ne škodujejo nikomur dišča v Trsu se pr čne jutri dne 2'2. sep- Opomba. V emialu dovoljenja o. kr. drugemu, nego naši skupni stvari in —svoji tembra ob 9. uri predpoludne. Predsednik« m okrajnih šolekih svetov bo imelo vse učitelj- lastni bodočnosti. A neizmerno moralno škodo je določen predsednik deželnega sodišSa, stvo dežele prosto na dan zborovanja. provzročajo naši stvari pred očmi naših mno- dvorni svetovalec Mihael Urbancioh, nj(g» (Obžalujemo, da nam je peziv dospel številnih sovražnikov, katerim dajajo s tem vima namestnikoma pa pod[:r;dše inik dež. prepozno, da bi ga mogli natisniti ža v vča- nevarno orežje v roke proti — pouku slo- sodišča Eaail vitez Nadamlenski in deželno rajšnjem izdanju. Op. ured.) venščine naših srednjih šolab. Podobni so ne- sodni svetovalec Henrik Pederzolli. spametni materi, ki b škafjm vode izliva Na dijaški kongres r Belemgradu je tudi — otroka, ki se je kopal v šsafu. odposlalo včeraj več tržaških rodoljubov na- Še jedce odkritosrčne besede naj nam stopno brzojavio: Živela mladež, širi^jica ne Štejejo v zlo naši dijaki 1 Je namreč med ideje celokupnosti našega naroda od koruških njimi tudi takih, ki bi hcteli, da jim bodi planina do Carigrada! ura za pcuk v slovenščini ura — odmora,: Afera bomb. Po odredbi preiskova'- Drobne politične vesti. Češko učiteljišče vOpavi. V prvi razred covega češkega uČ teljiiča v Opavi se je vpisalo 5t> učencev. AvBtro-ogrsko-ilalijanskm trgovinska pogodb«. Kakcr javljajo iz R ma, bo v par dneh podpisana nova trgovinska pegodba in 15-mesečni provizorij. Angleži v Tibetu. Reuterjev biro poroča iz Shasse, glavnega tibetanskega mesta, da odpotuje angležka ekspedicija od tam doe 23. t. m. Nastopila je že z ma in po gorab je padlo mnogo scega. Domače vesti. T stvari domovinske pravice smo prejeli : Kar počenja tukajšnji mestni magistrat v stvari domovinske pravice, to presega vBe meje. Že do blizo štiri leta Čakajo ne- ...... .... » . j * odoočitka. No, m: smo uverjeni, da so le nega sodnika so včeraj izpustili iz zaporov katerniki na rešitev prošnje za dosego ao-|uuF ' , . . m ,, . ? * t> n • i - • u-i . , . n • • redki taki dijaki, ali jih je! Ttm redkim nekega Avgusta Bonif-.cio, ki je bil v pre- movinske pravice! Pritožbe in urgiranja na LC ' • .. . . , . , c , o j * c. kr. namestništvu. izdajajo toliko, koiikor bodi povedalo, da ss s takim bagatehzova- iskavi rad, *fcre bomb. Sodno postopane i zda; o urgiranja na mag:stratu ! Nekateri; Poukl1 v 9VOJem materinem jeziku žalo- proti njemu je ustavljeno. '(imena imamo na razpolago) so urgirali na c.18tno Povijajo za tisto važno in lep, na- Mraz V L)ubijam so imeli v ponc- I kr. namestništvu že po dva- in po trikrat. ^ ki 3° ima vršiti ^eligenca med deljek gorkota le 6 stopin]^Celzija. Zraven tega bo bili esebno pri dotičnem j dom narod! referentu, okrajnemu glavarju, gosp. Sforza : a vse to ni nič pomagalo. Naše mnenje je, da se gospodje na magistratu menijo za vladne opomine pri bi žao toliko — kolikor za lanjski sneg! To mora že enkrat nehati ! Zakon govor, da mora občina, oziroma magistrat prošnje, zadevajoče domovinsko pravico, rediti najdalje v teku 6 mesecev. Tu pa se čaka do dve leti na rešitev. Ako je dotična prošnja odbita, (kar se tudi faktiSno dogaja v največ slučajih) in je prosilec uložil rekurz na c. kr. namestništvo — mora zopet čakati par let, predno ss magistratu izljublja, da izda dekret, ki je obvezan dati ga po nalogn c. kr. namestni&tva ! Mi apeliramo na dvornega svetnika g. Schwarza, kakor tedanjega voditelja c. kr. namestništva, naj on ukrene kaj »res izdatnega proti polževemu u rado vanju magistra-tovcev. Drugače bomo siljeai misliti si, da je tudi e zakonom o domovinski pravici Bralno pevsko društvo »Ladija« r Nadejamo se, da bedo naši dijaki uva- Devinu izreka _ veem bratskim društvom ževali te naše dobrotne besede. svojo iskreno zahvalo na tem, da eo drzge Kazmere v Lloydovem arsenalu. — volje prihitela na veselico v Devin ter eo-Podpisam sem bil 9 let v L\cydovem arBe- delovala na. slavnosti. Srčna hvala pa tudi nalu in sem vedao veBtno vrš:l svojo dolž- drugim rodoljubom, ki eo nas obiskali, nost. Predminoio soboto sem zaprosil delo- Bag plati ! vodja gosp. Galdolfc, naj mi devol:, da Odbor >Ladije«. izostane m v ponedeljek dne 19. t. sn., ker Vreme. Dams še le cficijelno ko: ca imam opravila v Sežani. Delovodja mi je poletje, a v resnici imamo že več dni pravo tudi dovolil zaprošeni dopust. zimo. Mraz je tak — Dossbna pa ^o niči Navada je — ako ni pravilo — da kakor v decembru. Vsi s > ž* popolonma delovodje dovoljavajo dopuste, ako ti ne zimsko oblečeni. Po noči je lahki svršnik presegajo osmih dni. V torek dae 13. t. m. premalo — * treba je prave zimBfce suknje, sem se podal zopet na delo. A koliko je bilo Burja tudi že grozno razsaja. Sploh je bilo — zaSujenje, ko sem opazil, da so aneli s table in je še — letos vse leto vreme ja^o ču Ino moj delavski znak. Naznanili so mi potem, in hudomušno. da ssm kaznovan na osem dni brezdelja, in Na deželnem sodišču je bila predvče- eicer Mto, ker da sem večkrat izojtal ob rajnjem kazenska razprava radi trikolore, ki ponedeljkih. so jo bili napravili v noči od 2. avgusta t. Jaz sem dokazoval, da sem, ako sem 1. na novej, še ne končanej nameBtništveni tudi kedaj ieostal, vsikdar imel dovoljenje, palači. Toženi so kili 18-letni barvar L.uilf-oziroma da sem izostanja cd dela vselej vit Deifibbro doma ie Latisane blizu Vidmi v Italiji, 18 let ii brezposelni natakar Mani j Leore doaa iz Pirana, 19-letni privatni uradnik Romeo Camerini doma iz Ancone v Italiji, l*-letni fotcgrsf-*ki agent Edvard Pakor doma iz Gorice, 19-letni Ferruccio Višnovakij doma iz Trsta in 3<>-!etni trgovski potovalec Hektcr Cusin doma iz Treta. Izprva so bili toženi radi zločina motenja javnega miru, a t^kcm preiskave ee je spremenil naslov obtežbe in je njih Sin postal pregrešek vapodbujsnja na dejanja, katera zakon prepoveduje. Na predlog državnega pravdnika dra. Cheraicha je bila razprava tajna. No, eaj je bilo bolje za tožence. kejt: ta razprava jih je pokaza a v tako žalostni, smešni in sramotni u5i, da človek res ne ve, bi sa mu-li smilili, ali bi jih zaničeval. Tožili so eden druzega, vsi drugi s^ bili več krivi, nego oni, ki je ravno govoril. Delali eo za idej al, seveda, a njih i dej al je bil — denar ! ! Glasom obtožnice je tcženec Cusin vspodbujai ostale tožence na trikoloriranje namestitvene palače; toženca Camerini in Delfabbro, da sta izvršila trikoloriranje, prvi da je vrgel jajčjo lupino napolnjeno z ru dečo barvo, a drugi da je vrgel dve jajčji lupini napolnjeni z belo oziroma zeleno barvo ; Pakor, Višnovskij in Leone da so pa pri tem pomagaii, i a sicer prva dva s pripravljanjem jajčjih lupin, a tretji a tem, da je straži! v hipu trikoloriranja, da bi re darji ne zasačili Camerinija in Dalfabbra. Prvi je bil zaslišan toženec Cusin. Dejal je, da je nedolžen. OJ svojih sotožencav da pozna eatco Camermija, a tudi žajim je začel občevati le malj dni pred dogodkom in to po naključju. Dne 1. avgusta zvečer mu je Camerini v kavarni »Stella polarec, povedal, da rameruje fce svojimi prijatelji trikolcrirati namestništveno palačo. Oa ga je skušal prepričati, naj opusti to misel, da ne pride v nepriliko. Dne 3. avgusta je srečal Camerinija na trgu rudečega mosta. Tu mu je Camerini povedal, da so isto noč izvršili svojo nakano ter ga obenem prosil, nuj zanj in njegove prijatelje nabere neioliko — denarja. On ga je pust 1 tam, rekši mu, da ee bosta ž a videla na večer v kavami. Zvečer istega dne, ko je bil v kavarni »Ai volti<, je mefto C^merin ja pr šel k njemu Deifibbrj ter ga vprašal, (la-li je nabral kaj denarja za cjib, ki so izvršili ir,ko!oriranje. Povedal mu je obenem, da j a Laane, ki je bil že aretcvan, pretil, da odkrije vso stvar. Oa (Cusin) mu je odgovoril: »Naredili 6te po otročje« in potem je odšel. Zvedel je petem, da sta ga Camerini in Delfabbro š« vtčkrat *>kala, a cn ju ni videl, dokler ni bil areto-tovan. Za njim je bil zasliš n toženec I^sone. Ta je plima], da je obljubil, da bj straži). Ko eo t dš i oni s pripravami iz kavarne, je odšel po drugi pt ti tudi on, a on ni šel straži, irarvtč se je vrnil v kavarno. Naslednji dan je pa rekel, da je stražil, samo za to, da dobi obljubljeno plačilo. Teienec Višnovskij je povedal, da je slišal Cas na govoriti o tri kolorira nju cerkve sv. Antona novega in da bi trebaio zopet narediti kaj taceg*. Pomagal ja res pripraviti jajčje lupine, a eni večar ;e straž 1 stoječ pod magietratovimi oboki. Dae 3. avgusta je šdl s Cjmerinijcm in Da.libbrom h Cusinu, da bi j m dal kaj denarja. Toženec Camerini je povedal, da je Cusin odobrava! nakan « trikoloriranja in da je obiju tal poskrbeti za plačilo. Povedal je tudi — o čemer ga pa ni vprfešal nikdo —, da je bila 15 dni pred tem dogodkom postavljena italijanska zattiva trikolora na mestni giai. O Um se desedaj niti ni vedelo. Državni pravdn k je izjavil, da ho5e t> tej stvari uvesti pre szavo. Toženca Pakor in Deifabbro sti priznala krivdo Ur izjav.ia, da sta to naredila v nadi, da dobita dobro plačilo v denarju. Na to je b lo zEsliŠJ.n h več prič. Te so pa pričale vse v j rileg toženca Cus na, a na škodo « t ta! h tožencev. Sod ače je ob-todilo vse tožence, in sicer Cusica na 3 mesece, Camerinija, Deifabbra in Višnovskfga ca 2 meseca, Pakorja na 1 mesec, a Lsota na 3 teine zapora. 24.000 kron vrednosti Izgubljeno, ali ukradeno? Gospod Pavel Sab., dunaj-čan, ki se je na svojem potovaiju ustavil za par dni v Trstu, je včeraj pr javil na policiji, da sta mi ziranjkala '* briljanta, vredna 24 OOt) kron. Dejal je, da ne ve, če ja je morda izgubil, ali ča sta mu lila ukradena. Gospodarsko. Otvoritev deželne sadne razstave v Radovljici na Gorenjskem. (Izv. poročilo). V soboto dne 17. t. m. se je na uprav slovesen način vršila otvoritev sadne razstave v Radovljici na Gorenjskem. Točno ob polu-jedaajsti uri dopoludne so prispeli na lice mesta : Ni. ekscelenca deželni predsednik Kranjske, baron Hein s prem. g. soprogo, vi?okoČ88t:ti g. deželni glavar Oton pl. De-tela, visokoč. gesp. župan ljubljanski Ivan Hribar, c. kr. okrajni glavar radovljiški visokoč. g. Oton pl. Detela, visokoč. g;;sp. dvorni svetnik Dralka. državni poslanec Ivan Pogačnik dekan radovljiški, visokoč. gosp. Obisk občinBtva v razstavi v soboto po-' Pariz. fSklep.) Avstrijske dr avi« „ i _ . ji* • i-, . —.— Lombardi —-—unificirana tirSka rent* H-*.S7 poludne in v nedeljo je bil, v primeri z meniice °a London 252.-20. avstr^Va zlat« okoliščinami in hladnim vremenom, uprav i 102.85 ogrska 4°/„ zlata rent« 100.85, LSnderb"- '—.— turSke srečke 129.25. narižka bank« 12 03, italijanske m?ridijonalne akcije ——, akcije Fiu Tinto I4.ć»2. Bolja. London. fSklerO Konsolidiran dn»« 88% lep. Razstavo je obiskalo v prvih dveh dneh nad 500 gostov iz vse Kranjske. Sodba je bila že v tem prvem začetku ta, da tako lepe razstave že dolgo ni bilo na Kranjskem. Na razstavo je že do otvoritve nad 100 razstavljavcev poslalo : svoje sadje, sadne pijače, Btroje, vrtne žice in drugo. Sadnih vrst je Lombardi srebro 26: Spanskfl rent* 87a lijanska renta 103»/,, tržni diskont, 23/lc menjic> r.* Dunaju 24.23 dohodki banke —.— izplačila bantr —.—. Stalna. Tržna poročila 20. septembra. . - BudimpeSta Pšenica za oktober 10.28 ^o razstavljenih vec nego 100. Poseono se je i io.29: ra april 10.64 do 10.65 Rž za oktober 7 as odlikovala s svojim lepim sadjem Notranjska, * s prvim častnim darilom. Drugo odlibova- Vreme: dež. nje se bo vršilo prihodnjo soboto. H a vre. (Sklep/* Kava Santoe sood p^ . . rage za tek. mesec po 50 kg 45.25 frk, za dec Ker bo treba še mnogo poročati o tej i;s.so. _ Janez vit Novak in razni drujji dostojan- j zanimivi razstavi, omejili smo se za v prvo j New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodoč* stveniki ter več odličnih dam. Načelu raz-j™ to kratko poročilo in pristavljamo za 0 (Sklen pop.) Kava Santo« «0- tožniki uradov, danps še toliko, da naj oni padjarji, ki ftVPrage za september 36l/2, z? der. 37V4, za marec žele razstaviti, pošljejo svoje pridelke prej ko 1 S'3/*- ™ 38V4 mirno: - Kava Rio onv^rr 1 loco 37—38, navadna reelna 39—42, navadnr. dob^ mogoče. Istctako naj nikdo, ki količkaj more, j 43_ ne ?amudi prilike, da si ogleda to lepo; Hamburg. (Sklepi Sladkor za sept 2l.lr>, zn oktober 22 45, ru dea 22.2!>1 7a januvar 22 37 z> razstavo. stave so j;h pričakovali za? šolstva, duhovščine, občin in mnogo odličnega občinstva. Na to je bil slovesen vbod v razatavno( krasno ozalšano poslopje. Po tem, ko je Nj. ekscelenca g. deželni predsednik pozdravil razne udeležnike slovesnosti ter jih odlikoval z nagovorom, stopil je okrajni glavar ter častni predsednik razstave visok. g. pl. Detela ra vzvišen prostor pred piramido z doprsnim kipom Xj. Vellč. ca3srjg Franca Jožefa I. ter v krassem in jedrnatem govoru najprej ; v lepi slovenščini in potem v nemškem je-z ku opisal z&početek razstavna misli in razvoj trudapolnega delovanja do izvršitve razstave. 1 Jedro glavarjevega govora je bilo približno to-le: Ko je letos pomladi tako bujno cve-! tela vsa naša sadonoena dežela, sprož la Fe je v Radovljici lepa misel, da bi ee naj priredila na Gorenjskem sadna razstava. Nekateri možje fo vzeli delo v roke in je privedli, Šacgaia . Na predvčerajšojem splošnem na I srečno tako daleč, da je bila razstava zago- padu na Port Artur je sodelovalo tudi bro- avgust 22.95. iM rno. Vreme maj 22.65, zs oblačno. Sladkor tuzemeki. Centrifugaipile, promptr«^ K 66.50 do 68.00, za september K —— do —-marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč i« Meliep7 promptno K 68.30 do 69.30. za sept. K —.— —.—, marec-avg. 68-30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 10,3/10. Sh Java 11.4 V, Trdno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15 75, r? r-okt. 16.—, za november-december 16.25, za nov. februvar 16.65 (mirno.) — Plenica za tekoči m«-sec 23.35 za okt. 23.60, za november-dDcembet Po sklepu lista. Rusko-japonska vojna. LONDON 21. Reuterjev biro javlja iz tovljena. Ali, ker eo fe v odboru za prireditev razstave pojavila nekatera nesogla^js, kar utrdbi, se pač mnogokrat dogaja, dali je razstavi svoje pokroviteljstvo c. kr. kmetijska družba in slavni deželni odbor je odposlal deželnega potovalnega učitelja g. Gombača, da vodi i nadalje strokovna dela. VBijeh skupnega de- j lovanja pa je, da imamo pred seboj sadno Razne vesti. V Zahodni Virginiji je 908.000 prebivalcev, a med tem številom ni nobene neomo-žene ženske. Davek na debelost. Švedsko mesto Ha-fanger obdačuje osebe, ki so dosegle preveliko debelost, s posebnim davkom, ki je ,ia nofember-febr. 24.25. (mlačno). Moka za t/»- toliko višji, kolikor bolj debel je človek. toči mesec 31.35 za okt 31.50. za nov. -deoemSe 31.90, za november-fčbruvar 32-25 (stalno) Repicao —————^^^^^^^^ ; pije za tekoči mesec 49.25, za oktober 49 25. za nov. - december 49.50 zi januvar-april 5'».ti • (stalno.) Špirit za tekoči mesec 48.25, za okt. 4;».7f> zs nov.-december 43.75 za januvar • april 41."" (trdno). Sladkor surov 88° uao nov 261/2 — 2 v' t (stalno), bel za tekoči meneč bU1/* za okt. 30'/r za okt. - jan. 313/„, za januvar - april 321 8 (trdno) rafiniran 62—62Vt Vreme: lepo. MIRODILHICŽ ulica Farneto 33 (nova palača), Velika zaloga drog, barv, čopičev, esenc, parfumerij, čajev, špirita, mineralne vode in v to stroko spa-dajočih predmetov. - V zalogi dobiva se tudi dovje. Japonci so včeraj zavzeli dve važni Trgovina. Borzna poročila dne 20. septembra. Tržaška borza. .......j, , „ .. Napoleoni K 19.03^— 19.0t> —, angležke liro K —.— razatavo, kakoreoje .. m v.dela nasa Gorenj-;Lo»doo tagak termto K 239« 239 95 ^ JJpg, svete, petrolej, ČmilO, gobe HS. ska in kateri mora dati svoje priznanje Francija K 94.95—95.10, Italija h. 94 9J 95.10— » r » » r , , . , .. .... f , italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K vsakdo, kakor tudi neutrudljivemu m požrt- , 117.30—117.65, nemški bankovci Iv--—.— vovalnesLU delovanju os^ovalnecra odbora, avstrijska ednotna renta K 99.30 — 99.03, ogrska r . kronska renta K 97.15 97.4(», ftaliianska renM K Čeravno so nam v teku poletja razne ele- 102 75 103.25 kreditne akcije K 658.--o6X — mentarne nezgode uni£ile tidi na sadju mar- državne železnice 11618.-- 650—. Lombardi S . , ® _ . , J 87— h9.—, Lloydove akciie K. 745.--755.—. sikatere lepe nade, vendar kaže ta razstava. Srečke: Tisa Iv 323.--327.—, Kredit K 464 — . da rodi naša lepa domovina toliko krasnega do 474.Bodenkredit 1880 K 309 — 319.—. Bo- , .... denkredit 1889 K 297.— 307.—, TurSke K 134 50 aadja, da moramo biti jznenadjeni. In ravno ^o 13660 Srbske _._ do _._. Razun mestnim cen j. odjemalcem se priporoča tudi onim na deželi, posebno slov. šolskim vodstvom. S. Skrinj ar. ! ta razvoj sadjarstva nam priča iznova, da je možno mirno napredovati v državi, katero vlada tako Jjtidoaiili vladar, kakor je naš th^avni dolg v papirja cesar Franc Jožef I., katerega Bog živi! Dunajska borza ob 2. url dodoI. : Glavarjevemu govoru je sledil gromoviti »živfo !< improviziranega vse je veličastno odmevalo po širnem, akustično seetavljenem razstavnem pceljpju. G ivoru g. okrajnega glavarja sta sledila j krasna govora g včeraj danes 11)0.15 —.— 100.15 — 119.35 119 33 99 40 99.40 90.90 90 95 118.85 118.75 97/25 97.35 fS.75 88.60 1614 — 1614. - 658.50 65n.C0 239 60 239.65 1L7.35 117.371/, -23.46 23.46 19.03 19.01'/, 94.95 95.10 11.34 11.34 Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4®"» Avat. investicijska renta 3*/«*/, ca ceearja in je zadenela s krasno Ogrska renta v zlatu 4*/0 odra cesarska himna, kar' " » ' kronah ' 1 „ renta 31;, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark j — • , . SiO mark deželnega glavarja m pa 2o frankov strokovnega vodje g. Gombaea o bitstvu raz- 10 ital. lir , Cesarski cekini stave in foaaenu sadjarstva, na kar je Aj. ,1 , 1 , . i Parižka In londonska borza, ckscelenca v krateem in stvarnem, slovenski j ..... . . Pariz. iSklep.) — francoska rems 98.15 :n nemssi uveaenem g »voru otvoru razstavo ^ italijanBka renta 104.—. Španski ezteriear 86.42 ia ee je pričel egied iste. Nj. eksoelenoa sa akciie otomanske banke 589.— je mudil v razstavi Čez poldrugo uro in ee je izrazil o isti nad vse laskavo. Čudil ee je krasnemu eadju, ki ga ima dežela Kranjska ia je ponovno pohvalil trudaljubivo delova- nje csaovalnega odbora razstave ter raznih ! druž b na rarstavi sodelujočih lektorjev. Nj. . ekscelenca je očividno v/a lovoljen ostavil razstavo in sc po dovršeni slovesnosti zopet oope^al. Istotako laskavo kakor Nj. ekscelenca, izrazili so fe o rastavi g. deželni glavar, župan Hr.bar, drž. poslanec Pogačnik in drugi dostojanstveniki. Izražali so svoje pri-' znanje osobito osnovalnemu odboru, obstojema u iz gospodov : Ivana Derniča, Ivana I'ajdiga, Franč.dka Gombača, Ivana Koro- j ; šina in Antona Kotmača, kateri odbor ee ni [ i strašil nobenega truda, nobenih zaprek in skrbij, da izvrši to zares ogromno dele. G. deželni glavar je z daljšim govorom odliko-. val g. Iv. Fajdiga, kakor sprožitelja razstavne . ideje in se žnjim pogovarjal o pomenu raz-1 stave za domači gospodarski napredek in izlasti o ležkočah in ovirah, ki jih je bilo treba r. jebhno voljo premagati, da je prišlo do tako l?pe izvršitve tega prekorislnega podjetja. 1 Ljudje vseli stanov le zamorejo brez prometne glavnice dobro iu trajajoče preslužiti ali kot postranski zaslužek pomnožiti svoje dohodke (na dan 15—20kron». Novi patentovani pre'1 meti, ki so jako v rabi. V vsaki vnsi ali okraju eden samoprodajalec. (Blago je prosto carine). Zahtevajte brezplačen prospekt. Paul Lamberty, Altena Westfalen M. 6AL >1' Trst, Corso 4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne prevez*, elastične nog;ovicc in modrci, ortopedičo i aparati, aparati za vzravnavanja života, pasovi za popek, sospenzorji. -. ■ Naročbe se izvrše po meri. ■ ■ PREDMETI ZA BOLNIKE. Najveia solldnost. F. PERTOT, urar, v TRSTU j al. delle poste 9, palača Galatti (zadej Narodnega doma) j ■■' . Prvi slovenski urar. = Ima velikansko zalogo ur vseli vrst iz naj9lovitcljsili tovarn, jj Veliki izbor zidnih ur, koje (laja tudi na obroke. Priporoča se svojim slovenskim rojakom! ij | Cevljarnica SILVIO MONICO se je preselila iz ul. Riborgo št. 10. v ulico Malcanton 8. i Tomasoni Uiisse - Trsi slikar-đekoratćr. i>» ej< ma delo na deželi. — Dekoracije gob s papirjem. Slikarje pob in napisov v vseh slogih in na 1 načine. Ponarejen les ia m-amor Barvanje po-. iHva, podov itd. — Yae po zmernih cenah točno in nitro- — Delavnica: ul. Ugo Foscolo 21. Virgitij Bajt sodar v Trstu, Rojan (ul. del Moreri 106) prodaja nove in stare sode odi "25 do 7.50 litrov. Pisarna za vojaške zadeve. Dovoljena od vis. c. kr. namestništva v Trstu Piazza della Borsa št. 5, II n. Podaje u4meoo io p:erofDD i a?v*te io p ijasniSa v vs h vt jaških in braml>en:h zadevah. Sestavlja ptušnje n utrga zideiaj.jč j-^dnoietLe prostovoljce, nabore, oproščenla id preložitve orežn h vaj ter k on tre In h zhorov ; rerlčaene ženitve, *pr*jem goje: c - v v v» aŠke »• Igaališča, utoke (reiiurze), r^fc amtoi e itd. Uradne ure vsak din od i' do 1. ia od 4. do 7. pipoludne. se odda v najem krasno stanovanje, obstoječe; i/ 5 sob, kuhinje, kopalne sobe in eno za služkinjo in shrambo za jedilu. Natančneje j pojasnila da j a uprava lista „Edinost". fziicrhio Marcon, ul. Tivarnella 3. Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno, janje na dom. Telefon št. 1(3(54. Jicijan Salvafore ornament, kamnoseški mojster. Delavnica spominskih kamnov in marmorja za pohištvo. Trst, ulica Farneto 37. Kmetovalec .Edinosti". i kolom se iičo pod ugodnimi poeoji zsi neko kampanjo. Naslov pove uprava se odda ali proda hiša v bližini Sežane, ki oh-1 'sejra ■> «o1>, kuhinjo. kleti, ! hlev. pod, vodnjak. 24') m- vrta in m'1 travnika. Naslov pove uprava li.sta „Edinosii". V najem V kratkem se otvori prodajal-niča z manifakturnim blagrom Severij Lockmer na trsu sv. Jakoba (pred cerkvijo) z velikim izborom drobnarij, pla-tenine, kotenine, fuštanja„ srajc, zapestnic, kravat, kakor tudi bombaža, volne in predmetov za ženska ročna dela. alop izgotovljenih oblek za možke in dečke Velik izbor Mač delavce, m •Iako u^odue cene. Ulica Arcata štev.. 9 (vogal ulice Sapone). RUDOLF MADDALSM ul. Liro loseolo 11 (regal ul. Pari ni) l Zaloga DoveiaiDstaresapliištviL H = posamezno priložnostno pohištvo. = 5 Eogat izbor spalnih in cbedovalnih sob, podob v okvirjih, zrcal itd. S : Poštene cene. • Fo visokoj kr. zenaaljskej vladi progl&iena ljekovitom vodom radnicom ^paiovačka kiselica naraona alkaličko mu-iatična litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom ki selinom izvr ta >: popud kristala čisto stolno piće__-.....- •. .-.-.-- Prodajalnica izgotovljenih oblek === M Gilta fli TrlBSte' ^ tvrdke edvaed kalasch ^^ Via Tor rente št. 40 yf J^J nasproti gledališču „GOLDONI" ^^ s krojačnico, kjer ae izvršujejo obleke ^^ Vf po meri in najugodnejših cecah. V Ca prodajainici ima tudi zalogo ^ rila za delavski stan po i zven ran n# A K K K Koja je od pivih liefniČkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti žeiutica, t luća, grkljana, raznih katera, astme, mjehura, kamenca. hemeroida (zlatne žile), nateklih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih ženskih bolesti. Xagradjena na mnogim velikim strukovnim izložbama s a 15 zlatnik medalja. „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAČKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u svim liekamama, trgovinama mirodija. restauracijama i gostionama. Glavno zastupstvo za Trst i Istru: Johannes Klingenberg & Comp. u TRSTU ul. (Jiorjrio i. alat ti st. 14. Assicurazioni generali V TRSTU. i L>ru-tvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti po-2aru zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. I ružtvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1902. .... kron 208,032.918.73 Premije za poterjati v naslednjih l«*ih......... „ 82^71.684-24 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1902. . . . „ «11,558.220-13 i*Ia čana povračila: a) v letu 1902.......n .">,2473.446-68 b) od začetka društva do 31. decembra 1902......„ 742,014.072-65 ljetni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via Uella Stazione št. »8,81 v lastnej hiši. X 9 O •d ci a cS "5? »3 O M 0« H Ustanovljeno leta 18 priznano najboljše Oljnate bir¥i zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti^ ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah jffdolf jCauptmann v £jubtjani prva tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. §0* »i o a. .P P iP P-•i o O* S o Iluatrovani ceniki se dobe brezplačno. ni.?kih cenah Isbor ft o 1 j s i h i a navadnih snovij. VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce M. S kakor tudi blaga za bliče, ki se na- ^^ pravijo po meri. Avtorizovana krojačnlca. Kazprodaja! Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo 2 g-L ©S 3ič« krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmeto in sicer : 1 ura od niklja, Anker remont. (na željo tud poerebr.) z lepo razrezljanim pokrovom toSno urejena s 3 letnim jamstvom in škatljico 1 krasna goldin ali nikl|asta okropoa verižica s privesom. Parižki sistem. 1 goldin igla, za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajoa in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont. vred pošilja le za 2 g!d. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krakoro - Stratlom 17. - Krafeoro Neodgovarjajoče sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakepra. rizika. Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasni žepni album s 15 razglednicami mesta Krakove Olikovana v Rimo se zlato kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in — častno diplomo — IVAN ANGELI ulioa Vlncenzo Belllni (nasproti cerkve sv. Antona novega . Edini specijalist /a izdelovanje zidarskih in slikarskih eopieev: lastna specijaliteta čoplfer za barvanje s po kostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. ===== Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje STctilk na plin ob času selitve. Xeprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Novi tržaški cestni načrt 1 - i 1« j ulica sv. Antona Znamenje kaže natančen kraj, kjer se bo v kratkem odprla nova prodajalnica angležkih posebnostij . in sicer pod $t. Z ulice sv. £ntona (Palača Treves). OOOOOO OOOOOO 88§§oo CUNARD LINE konceslonlrana proga v Avstiriji TRST—NEW~YORK. Redno prevažanje potnikov in blaga naglim parnikima. Najcenejše in najprikladnejše ■AMERIKO potovanje iz Avstrije v---AmiiftllVU. Izvrstna narodna domača hrana. kron cenejše od vsake druge konkurenčne proge. - - Odlaz iz Trsta za New-York : Parnika: „IILTONIA" v soboto 19. septembra 1904. „SLAVONIA" v soboto 1 oktobra 1904. nadalje vsako drugo soboto. Za poizvedovanja in vozne listke obrniti se do avstrijskega domačega glavnega zastopa SCHBODER & Co, Trst, ulica Carlo &hep 8., I. naflstr. »H pa do g. franceta Jfowy, konc. agent v £jubljani, JnCarijin trg 1. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovou. Kupuje in prodaja not, ustavnih pisem, p rij o rite t, komniudaii obUgacfj, BcCk, dainic, valni, norcev Sn dam. PrtatN ftsdaj* k Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava ia MkomptnJ« papirje in vnovCnje upale kapoaa Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srećke proti kurzn! jt - _= Izgubi =-- Vinku!uje In dlvlnkuluj« vojadke ženltnlnske kavcije. BaJcompt trn imMammo aania ^ WT Bor~*tm MarodUm. Podružnica v Spljetu Denarne vloge vsprejema ▼ tekočem računa ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge dc dne vzdiga. i Promet m deki In nakaznicami.