množično počastile svoje godbenike Franc Vončina rojanski zlatomašnik V Doberdobu odstopila podžupanja Primorski Št. 153 (20.781) leto LXIX. Hrvaška v pristanu, ostali še na odprtem morju Rado Gruden Po burni plovbi in po dobrih desetih letih od vložitve prošnje je Hrvaška končno le zaplula v pristan in postala 28. članica Evropske unije. Ta sicer ni več tisto, kar je bila v času vložitve prošnje, toda Hrvaški kljub temu prinaša več koristi kot problemov. V Zagrebu druge izbire tudi niso imeli, od njih pa je odvisno, kaj jim bo članstvo v evropskem klubu »izbrancev« prineslo. Povsem drugačen je položaj ostalih kandidatk. Nadaljevanje širitve na ostale balkanske države in Turčijo bo gotovo odmaknjeno v ne prav jasno določeno prihodnost. Razpoloženje v članicah nadaljnji širitvi ni naklonjeno, velike pomisleke pa ima predvsem Nemčija, ki se tega vprašanja loteva z veliko previdnostjo. Črna gora je že lani poleti začela pogajanja za vstop v EU, toda njena evropska perspektiva je še zelo oddaljena. Podobna ugotovitev velja za Srbijo, ki si jo marsikdo v EU želi kot prihodnjo novo članico. Toda Beograd je doslej dobil samo začasni datum za začetek pogajanj. Kosovsko vprašanje je še vedno prevelika ovira na poti v EU. Še dlje od Bruslja so Makedonija, ki je kandidatka že od leta 2005, Kosovo, ki lahko upa šele na začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, in BiH, ki ob vseh problemih, ki jih še vedno ima, za članstvo sploh še ni zaprosila. Veliki »bavbav« Evrope je Turčija. Pogajanja je začela skupaj s Hrvaško, vendar je Evropa za Ankaro danes še bolj oddaljena, kot je bila na začetku pogajanj. Toda Evropska unija bo morala hočeš nočeš ugrizniti v vsa kisla jabolka od Balkana do vrat na Bližnji oziroma Srednji vzhod. Brez balkanskih držav je nemogoče pričakovati popolno stabilizacijo razmer na tem območju in s tem odpravo nevarnosti, ki jo je balkanska smodnišnica predstavljala v zgodovini in jo deloma predstavlja še danes. Podobna ugotovitev velja tudi za Turčijo, ki je sicer pretežno azijska država, vendar pa je za Evropo strateško preveč pomembna, da bi jo lahko kar tako meni nič tebi nič spustila v objem islamskih držav. V tej dolgoletni članici zveze Nato imajo velike interese tudi Združene države Amerike, zato ne bi bilo nič čudnega, če bi se v Washingtonu odločili, kot so se že v nekaterih drugih primerih, da bolj odločno podprejo in »pospešijo« turško pot v Evropo. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri GorenjiTrebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 2. JULIJA 2013 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s saboj Snami aplikacijo s spletne trgovine ^^ Avaliable on the LJ App Store I U POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € lili C.M- UUUUU I HRVAŠKA - S slovesnostmi po vsej državi Dobrodošlica 28. zvezdici EU OPČINE - 37. redni občni zbor SDGZ O uspešnem kljubovanju krizi TRST - V razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je sinoči potekal 37. redni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, na katerem je bil za predsednika potrjen Niko Tenze. Po poročilu predsedstva so udeleženci soglasno odobrili obračun in finančno stanje za leto 2012 ter proračun za leto 2013. Ob potrditvi Tenzeja so sinoči izvolili tudi novo deželno predsedstvo SDGZ. O dogodku bomo podrobneje poročali jutri. TRST - Gledališče Adrijan Rustja 80-letnik TRST - Tržaški gledališčnik Adrijan Rustja je včeraj dopolnil 80. leto. Ob okroglem življenjskem jubileju smo se z njim pogovorili. Na 11. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA Matija Praprotnife Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 ZAGREB - Na Hrvaškem so slovesno obeležili vstop v Evropsko unijo. Osrednja slovesnost z visokimi gosti iz tujine je potekala v Zagrebu, prireditve pa so pripravili tudi v številnih drugih mestih in na mejnih prehodih, kjer so dvignili zastavo oziroma postavili tablo Evropske unije. Posebej slovesno je bilo v krajih ob hrvaško-slovenski meji. Z vstopom Hrvaške v unijo je bil ukinjen carinski nadzor na 74 mejnih prehodih med Hrvaško in sosednjimi državami članicami EU. Ostaja policijski nadzor na meji, Hrvaška pa načrtuje, da bo srdi leta 2015 postala članica schengenskega območja. Včeraj se je na zadnjem plenarnem zasedanju pred počitnicami zbral tudi Evropski parlament. Začetek je logično minil v znamenju širitve evropske družine na 28. državo članico. Na 2. in 3. strani Trst: na Pokrajini o delovanju LAS Kras Na 4. strani Devin-Nabrežina: javna dela 2013 TRST - Včeraj Zaključek prve faze projekta Eduka TRST - V okviru čezmejnega projekta Eduka - Vzgajati k različnosti, katerega vodilni partner je Slovenski raziskovalni inštitut, se je zaključila prva faza izvajanja, rezultate katere so včeraj predstavili v Trstu. Delovne skupine so pripravile preko sto predavanj in delavnic ter poskrbele za izid gradiva o zgodovinskih narodnih skupnostih in »novih« manjšinah oz. migrantih. Projekt, katerega cilj je promocija medkulturnih vrednot, se bo nadaljeval v šolskem letu 2013/2014. Na 5. strani Na 4. strani Matura: v Trstu padle tri stotice Na 5. strani V Tržiču trčila skuterist in kolesarka Na 12. strani V Novi Gorici 800 praznih stanovanj Na 14. strani ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH r0 SKUPIN MAVHINJE 22.6. - 7.7. V* 10 9771124666007 Torek, 2. julija 2013 ALPE-JADRAN SLOVENIJA-HRVAŠKA - Nov režim pri prestopanju meje Po vstopu v EU skupni policijski nadzor OBREŽJE - Notranja ministra Slovenije in Hrvaške, Gregor Virant in Ranko Ostojic, sta včeraj na mejnem prehodu Obrežje predstavila skupni slovensko-hrvaški policijski nadzor pri prestopanju meje. Po Virantovih besedah je po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo prišlo do spremembe režima na meji, ki bo veljal najmanj dve leti oz. do takrat, ko bo sosednja država sposobna sama prevzeti nadzor zunanje evropske meje. Prva sprememba je bila sicer odprava carinske kontrole na slovensko-hrvaški meji, druga pa je uvedba enkratnega ustavljanja pri njenem prehodu, je dodal. Na mejnem prehodu Dragonja od danes že po novem Posledica novega režima na meji bosta hitrejši prometni pretok in poenostavitev nadzora, omenjena ureditev pa po podatkih policije sedaj velja za 33 od vseh 57 slovenskih mejnih prehodov s Hrvaško. Skupnega policijskega nadzora pa zaradi slabe prometne pretočnosti zaenkrat ne bo tudi na drugih dveh največjih mejnih prehodih, Gruškovje in Jelšane. Kot je dejal hrvaški minister Ostojic, bo na mejnih prehodih poslej manjša gneča, uvedbo novega režima na meji, pri kateri po njegovem ni bilo nobenih zapletov, pa je pripisal dosedanjemu dobremu sodelovanju policij in ministrstev z obeh strani meje. Hrvaška policija pri vstopanju v schengenski varnostni sistem pričakuje tudi pomoč slovenskih kolegov, Hrvati pa naj bi bili sposobni schengenske obveznosti prevzeti v dveh letih, je še napovedal Ostojic. Po besedah vodje sektorja mejne policije generalne policijske uprave Melite Močnik novi mejni nadzor poteka tako, da potniki pri vstopu v Slovenijo najprej opravijo hrvaško izstopno kontrolo in hkrati vstopno v Slovenijo ter schengenski prostor, pri izstopu pa je postopek obraten. Zaradi boljše opremljenosti slovenskih mejnih prehodov in zaupnosti podatkov schengenskega informacijskega sistema mejni nadzor poteka na slovenski strani meje. Pri sodelovanju s hrvaškimi policijskimi kolegi pri uvedbi novega režima ni bilo večjih zapletov, je še povedala Močnikova. HRVAŠKA VEU SKGZ: Manjšine vezivo za večje povezovanje EU TRST - Slovenska kulturno-gospodarska zveza pozdravlja vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Z njenim članstvom v EU se nadaljuje pot velike evropske integracije, ki predstavlja pomembno izhodišče za uspešen in miren razvoj skupnosti na naši celini. Evropa potrebuje veliko energije in modrosti, da bo postala to, kar od nje vsi pričakujemo. Pot bo vsekakor naporna, a poti nazaj ni in zato je treba delati v prepričanju, da obstajajo pogoji za vsestranski razvoj Evrope, ki mora iskati v njeni različnosti razloge za uspeh, piše v tiskovnem sporočilu SKGZ. Narodne in jezikovne skupnosti predstavljajo v Evropski uniji veliko bogastvo, ki ga je treba iskati in ovrednotiti. Doslej se je EU premalo posvečala tem temam in prešibko je bilo njeno prizadevanje, da bi tovrstna problematika postala vezivo in razlog za še večje sodelovanje in povezovanje. Pomembno je nadaljevati s sporočilom, ki so nam ga v Trst prinesli predsedniki treh sosednjih držav in ki so prav narodnim skupnostim zaupali veliko odgovornost in vlogo utrjevalca odnosov med sosednjimi državami. SKGZ izraža zadovoljstvo, da je italijanska narodna skupnost, ki je po razdružitvi Jugoslavije živela v dveh državah, končno našla skupno evropsko streho. To bo gotovo prispevalo, da se bo sodelovanje in povezovanje slovenske in italijanske manjšine še bolj utrdilo in postalo ena glavnih značilnosti tega zanimivega in pluralnega območja v prostoru med Alpami in Jadranom. Tudi Slovenci, ki živijo na Hrvaškem, bodo odslej imeli veliko več priložnosti za povezovanje z matično državo in z drugimi slovenskimi skupnostmi, ki živimo v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Ob zavedanju, da sta zdajšnja gospodarska in kriza vrednot veliko vprašanje za vse nas, lahko z večjim optimizmom zremo v bodočnost, saj se je z vstopom Hrvaške v EU, ki se je s tem tudi številčno povečala, utrdila naša evropska senzibilnost, še piše SKGZ. HRVAŠKA - Slovesnosti po vsej državi Na mejnih prehodih odslej zastave EU ZAGREB - Vstop Hrvaške v EU so proslavili tudi v številnih drugih mestih in na mejnih prehodih. Splitsko Rivo je točno opolnoči razsvetlil velik ognjemet, v Osijeku pa je zado-nela Oda radosti. Včeraj je bil ukinjen carinski nadzor na 74 mejnih prehodih med Hrvaško in sosednjimi državami članicami EU. Na mejnem prehodu Obrežje-Bregana sta finančna ministra Slovenije in Hrvaške, Uroš Čufer in Slavko Linic, opolnoči odstranila tablo z napisom »Carinska uprava Republike Hrvatske«. Nato so uslužbenci carine in mejne policije dvignili zastavi Hrvaške in EU, 15 minut čez polnoč pa so čez mejo spustili prvo vozilo, ki je vstopilo v Hrvaško kot članico EU. Na mejnem prehodu Drago-nja-Kaštel so 15 minut pred polnočjo ob navzočnosti piranskega župana Petra Bossmana in bujskega župana Edija Andreašica slovesno dvignili zastavo EU. Načelnik istrske policijske uprave Dragutin Cestar pa je odkril tablo z napisom Evropska unija. Ta prehod bo med prvimi mejnimi prehodi v Istri, na katerih bo z vstopom Hrvaške v EU veljal nov mejni režim. Od danes naprej bodo slovenski in hrvaški policisti na prehodu opravljali skupno mejno kontrolo, in sicer na slovenski strani, kar bo gotovo pripomoglo k manjši gneči med poletno turistično sezono. Na mejnem prehodu Bajakovo na meji s Srbijo so prav tako slovesno odkrili tablo z napisom Evropska unija in dvignili zastavo EU. Direktor hrvaške policije Vlado Dominic je prvemu vozniku, ki je po polnoči prečkal mejo, podaril košaro s hrvaškimi tradicionalnimi proizvodi in kravato. Slovensko delegacijo na slovesnosti v Zagrebu je vodil predsednik Borut Pahor (zgoraj v sredini) skupaj s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovicem (levo) in premierjem Zoranom Milanovicem; hrvaški finančni minister Slavko Linic (levo) je opolnoči skupaj s slovenskim kolegom Urošem Čuferjem (v sredini) na mejnem prehodu Obrežje odstranil tablo z napisom Carinski urad Republike Hrvatske (posnetka Ansa); spodaj Debora Serracchiani s predsednikom Giorgiom Napolitanom ob prihodu na zagrebško letališče pred slovesnostjo v Zagrebu (foto Urad pred. rep.) SLOVENIJA - Ustavljen postopek za odvzem naslova FDV: Magistrsko delo Alenke Bratušek ni plagiat V koaliciji zadovoljni in menijo, da so zdaj odstranjeni vsi dvomi - Opozicija bolj redkobesedna LJUBLJANA - SD, DL in DeSUS so pričakovale presojo FDV, ki je ugotovila, da magistrsko delo pre-mierke Alenke Bratušek ni plagiat. Menijo, da so zdaj odpravljeni vsi dvomi. V opoziciji so bolj redkobesedni. Po mnenju predsednika SD Igorja Lukšiča je dobro, da si je Fakulteta za družbene vede (FDV) pri ugotavljanju sumov plagiatorstva magistrskega dela pre-mierke vzela čas. Kot je dejal, je bilo namreč treba odpraviti vse dvome, saj gre za visoko državno funk-cionarko. Poudaril je, da so bili ti s poročilom in kre-dibilnostjo argumentov fakultete tudi odpravljeni ter se ne bodo načenjali novi. »Senca dvoma je odstranjena, vlada in koalicija nadaljujeta delo s polno paro,« pa je za STA navedel predsednik DL Gregor Virant. Prvak DeSUS Karl Erjavec je pojasnil, da je glede na pojasnila Bratuško-ve tudi pričakoval takšno odločitev komisije FDV. Iz SLS pa so za STA sporočili, da je konkretna odločitev senata FDV stvar fakultete, ki pa bo s posledicami oziroma učinki te odločitve morala živeti sama. Menijo, da imajo fakultete praviloma preveč ohlapne kriterije, ki pa bi morali biti poenoteni, jasni in predvsem nepristranski. V največji opozicijski stran- ki SDS so se odzvali le na družbenem omrežju Twitter. V odgovor na vprašanje »Kako pri senatu FDV dosežeš, da ponaredek ni plagiat« so le pripeli povezavo do posnetka Bratuškove na koncertu Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič aprila letos v Stožicah, kjer ob nastopu gostujoče skupine Zaklonišče prepeva poje pesem Bandiera rossa. Vodja poslancev PS Jani Moderndorfer je prepričan, da bo Bratuškova sedaj bistveno lažje opravljala svoje delo. Kot pravi, ji sicer ne bo lahko, saj »bodo ovire vedno na poti, sedaj ne več domnevni plagiat, ampak kaj drugega«. Takšno odločitev FDV je pričakovala tudi pre-mierka, ki je vesela, da je s to presojo FDV zgodba končana. Za STA so iz njenega kabineta sporočili, da bi ob drugačni odločitvi odstopila s položaja, kot je tudi obljubila ob svojem imenovanju. Senat FDV je namreč danes sprejel sklep o ustavitvi postopka za odvzem znanstvenega naslova Bra-tuškovi, saj pogoji za odvzem naslova ne obstajajo, so sporočili s FDV. Kot so zapisali, je komisija za presojo pogojev za odvzem znanstvenega naziva namreč ugotovila, da njeno magistrsko delo ni plagiat. (STA) LJUBLJANA - 114 udeležencev Pod geslom Všečkam slovenščino začetek Poletne šole slovenskega jezika LJUBLJANA - Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je včeraj začela Poletna šola slovenskega jezika, ki letos poteka pod geslom Všečkam slovenščino. Intenzivnega tečaja slovenščine, ki ga že 32. leto pripravlja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, se udeležuje 114 posameznikov iz 27 držav. Na Poletni šoli bo sodelovalo tudi 32 udeležencev s slovenskim poreklom, ki živijo v tujini - v Argentini, ZDA, Avstraliji, Avstriji, Franciji, Italiji, Nemčiji, Švici, Rusiji, Srbiji, na Hrvaškem, Madžarskem, Nizozemskem in na Švedskem - in so dobitniki štipendije ministrstva izobraževanje, znanost in šport ter urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Udeleženci poletne šole lahko izbirajo med dopoldanskim štiritedenskim in dvotedenskim tečajem ter izbirnim popoldanskim tečajem, na katerem se bodo pripravili na izpit iz znanja slovenščine. Organizatorji poleg jezikovnega tečaja napovedujejo tudi pester spremljevalni program. Ta je namenjen spoznavanju slovenske kulture, zgodovine in današnje družbe. Kulturne običaje in navade bodo udeleženci lahko spoznavali v različnih delavnicah, srečanjih z znanimi Slovenci, prek ogledov slovenskih filmov ali gledališke predstave, koncerta in športnih dejavnosti. Obenem že osmo leto poteka tudi Mladinska poletna šola slovenskega jezika za mladostnike od 13 do 17 let. Trajala bo od včeraj do 17. julija. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 2. julija 2013 ZAGREB - Z veliko svečanostjo in številnimi gosti v glavnem mestu proslavili vstop v Evropsko unijo Hrvaška začela sanjati svoje evropske sanje 3 ZAGREB - Hrvaška je v noči na ponedeljek ob polnoči postala 28. članica Evropske unije, kar so proslavili v številnih mestih po državi. Posebej slovesno je bilo v Zagrebu, kjer se je, ob številnih državljanih, proslave udeležili tudi celotni hrvaški državni vrh ter voditelji EU in mnogi drugi visoki predstavniki iz več držav, ki so Hrvaški zaželeli dobrodošlico. Slovensko delegacijo je vodil predsednik države Borut Pahor, ki se je udeležil tudi slavnostne večerje. V čast hrvaškemu vstopu v EU sta jo pripravila predsednika hrvaške države in vlade Ivo Josipovic in Zoran Milanovic. Poleg visokih predstavnikov iz tujine pa so bili na večerji tudi mnogi predstavniki hrvaškega političnega in javnega življenja, med njimi tudi upokojeni general Ante Gotovina. Po večerji se je približno 170 visokih gostov iz tujine udeležilo proslave na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačica. Italijansko delegacijo sta vodila predsednik Giorgio Napolitano in predsednik vlade Enrico Letta, na povabilo predsednika republike pa je bila v Zagrebu prisotna tudi predsednica Fur-lanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. V osrednjem delu proslave, ki se je začel nekaj pred polnočjo, je hrvaški premier Milanovic v nagovoru poudaril, da Hrvaška z vstopom v EU »ne bo nikamor zbežala, temveč bo ostala tam, kjer je in bo imela novo odgovornost. Na nas je, da podamo roko državam v regiji pri čim hitrejšem sprejemanju evropskih kriterijev, je dejal hrvaški premier. Poudaril je, da ima Hrvaška s temi državami nerazdružljive povezave, med katerimi je bilo najbolj vzvišeno sodelovanje v antifašističnem boju med drugo svetovno vojno. Obenem je dodal, da Hrvaško od Srbije, Črne gore, kot tudi od BiH oddaljujejo vojni dogodki iz 90-ih let. Povezuje nas tudi privrženost vrednotam solidarnosti in svoboščin, ki jo želimo še bolj vtisniti v temeljni koncept EU, je dodal. Kot najpomembnejši strateški projekt Hrvaške v združeni EU je izpostavil razvoj in spodbujanje intelektualne radovednosti, saj so v šolah in na fakultetah ključi bolj svobodnega in zadovoljnega življenja. »Zgodba o hrvaškem uspehu je zgodba o skupnosti, upornosti, ambiciji in viziji. To je glavno sporočilo današnjega dne, sporočilo, da lahko uresničimo tudi tiste cilje, ki se zdijo težko dosegljivi,« pa je poudaril hrvaški predsednik Josipovic. Izpostavil je, da bo Hrvaška odgovorna, konstruktivna in dejavna članica EU, ter da Evropa ponuja, ne bo pa tudi podarila dobre priložnosti za države in posameznike. »Naj večno živi Evropa, naj večno živi evropska Hrvaška,« je nekaj po polnoči sklenil urad- Na vladni palači v Zagrebu zdaj druga ob drugi plapolata evropska in hrvaška zastava; predsednica Litve Dalia Grybauskaite, ki od včeraj vodi Evropsko unijo je hrvaškemu predsedniku Ivu Josipoviču predala majico EU z napisom Ena ekipa, ene sanje (v sredini) ansa vseh 27 članic EU. Dodal je, da članstvo Hrvaške v EU predstavlja spremembo smeri v novejši zgodovini Zahodnega Balkana. »V preteklih mesecih ste skupaj s Slovenijo pogumno preskočili ovire, tako je bilo tudi z BiH. Na tej isti poti sta tudi Beograd in Priština dosegli zgodovinski sporazum,« je spomnil. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je omenil skupne dosežke EU in Hrvaške in izrazil pričakovanje, da bodo prispevki vseh hrvaških državljanov pri skupnem projektu obogatili vse članice EU. »Dobrodošli v EU. Dobrodošli domov,« je sklenil. Na prehodu v za Hrvaško zgodovinski dan sta zbrane na Trgu bana Jelačica nagovorila tudi namestnik predsednika irske vlade Eamon Gilmore in predsednica Litve Dalia Grybauskaite. Irska je s 30. junijem sklenila vodenje EU in ga za šest mesecev prepustila Litvi. Med nagovori je potekal bogat kul-turno-zabavni program, v katerem so prepletali hrvaško zgodovino in sodobne dosežke. Izvajali so tako glagoljaške in izvirne ljudske pesmi kot uspešnice popularne godbe, kot sta Moja prva ljubav skupine Haustor ali Smooth Criminal v izvedbi 2Cellos. Na video zaslonih, ki so bili na fasadah poslopij ob osrednjem trgu, so predvajali kratke filme, med njimi denimo film o paški čipki, na trg so pripeljali tudi znameniti transformator, ki ga je izgradil Nikola Tesla. Ob polnoči so pevski zbori na Trgu bana Jelačica skupaj s pevci iz več drugih hrvaških mest, v katerih so potekale proslave, zapeli tudi himno EU, Odo radosti. Točno ob polnoči so na slovensko-hrvaškem mejnem prehodu Obrežje/Bre-gana umaknili napis carina, na mejnem prehodu Bajakovo s Srbijo pa postavili tablo EU. ni del programa Josipovic, potem ko je Hrvaška dosegla enega svojih strateških ciljev - polnopravnega članstva v EU. Zbrane so nagovorili tudi voditelji EU. »Vrnili ste Hrvaško tja, kamor pripada, v srce Evrope,« je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je zaželel dobrodošlico 28. članici. Ocenil je, da se je Hrvaška v zadnjih nekaj desetletjih precej spremenila ter napovedal, da bo EU nada- ljevala s pomočjo Hrvaški, ki je primer drugim državam v regiji. »Od ponedeljka bodo vaši predstavniki sedeli z ramo ob rami s predstavniki drugih držav članic. Skupaj bodo odločali v dobro vseh državljanov EU: od Zagreba do Zaragoze od Splita do Stockholma,« je poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki je dobrodošlico Hrvaški zaželel v imenu Vstop Hrvaške v Evropsko unijo so na mejnem prehodu Obrežje/Bregana opolnoči proslavili z ognjemetom ansa KONZORCIJ ZA BONIFIKACIJO SOSKE DOLINE Pravni sedež in uradi: 34077 RONCHI DEI LEGIONARI (GO) - Ulica Roma 58 Tel. +39 0481 / 774311 Fax +39 0481 / 774333 MATIČNA ŠTEVILKA 90007040315- ID DDV 00441790318 E-mail: info@pianuraisontina.it OBVESTILO O ZAČETKU POSTOPKA (11. čl. O.P.R. št. 327/01 i nadaljnje spremembe in dopolnila, 7. in 8. čl. Zakona št. 241/90) Zadeva: Sporočilo o začetku postopka, namenjenega vzpostavitvi vnaprej določenih omejitev za razlastitev zemljišč za izvedbo naslednjih del: »Ukrepi bonifikacije in sanacije zgodovinskih terasastih zemljišč na tržaškem kraškem obronku« (ULFJK 015/10) in »Ukrepi bonifikacije in sanacije terasastih zemljišč na tržaške kraškem obronku — 2. Ukrep« (ULFJK 013/11), v skladu z 11. členom O.P.R. št. 327/2001 in nadaljnjimi spremembami in dopolnili in s 7.in8. členom Zakona št. 241/90. EDINI ODGOVORNI ZA POSTOPEK - omissis - OBVEŠČA Začetek postopka za dela »Ukrepi bonifikacije in sanacije zgodovinskih terasastih zemljišč na tržaškem kraškem obronku«, v skladu z 11. in 16. členom O.P.R. št. 327/2001 in s 7. in 8. členom Zakona št. 241/90 in njihovimi nadaljnjimi spremembami in dopolnili; Na spodaj navedenih nepremičninah bodo vzpostavljene vnaprej določene omejitve za razlastitev z varianto Regulacijskega načrta Občine Trst (9. čl. O.P.R. št. 327/2001): KO Prosek: List mape 7: katastrske parcele: 415, 416, 419, 422; KO Prosek: List mape 8: katastrske parcele: 401/1, , 402/1, 404, 406/1, 406/2, 455, 454, 486, 483/1, 487, 488, 490, 492/2, 493, , 495, 496, 561/3, 578, 582, 586, 588, 590; KO Prosek: List mape 12: katastrske parcele: 1577, 1581, 1596, 1605/1, 1610, 1611, 1612, 1613/1, 1613/2, 1614, 1615, 1669/2, 1670, 1671; KOProsek: Listmape 13: katastrskeparcele: 585, 1514/3; Spodaj navedene nepremičnine bodo začasno zasedene za izvedbo del: KO Prosek: List mape 8: katastrske parcele: 423/1, 439, 440, 441, 442, 444, 445/1, 445/2, 446, 447, 448, 449, 562/1, 577, 584, KO Prosek: List mape 12: katastrske parcele: 1575, 1578, 1579, 1580/1, 1580/2, 1597, 1598, 1601, 1602, 1603, 1607/1, 1607/2, 1608, 1609, 1655/1, 1656, 1662, 1663/1, 1663/2, 1664, 1665, 1666, 1667, 1668/1, 1668/2, 1669/1, 1669/2; Za dela je predvidena začasna zasedba in razlastitev območij, katerih naslovnica bo Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina - Državna posest -Trst - Matična številka 80014930327; Načrt in priloženi dokumenti so vloženi pri Konzorciju za bonifikacijo Soške doline, Ulica Roma 58 - 34077 Ronchi dei Legionari (GO), za rok 30 dni od datuma objave tega obvestila, in sicer od 01.07.2013 do 30.07.2013, na voljo komurkoli, ki bi želel vpogled, točneje od 8.00 do 13.00 ure od ponedeljka do petka; Interesenti lahko vložijo morebitne pisne opombe, ki jih je treba poslati Konzorciju za bonifikacijo Soške doline v roku 30 dni od objave tega sporočila; Konzorcijski funkcionarji, ki so bili zadolženi v izvedbi postopka, so: Odgovorni za postopek: dr. Daniele Luis Zadolžen za preiskovalni postopek: geom. Anna Cumin. Ronchi dei Legionari (GO), 01/07/2013 PREDSEDNIK (p.i. Enzo LORENZON) 6 Torek, 2. julija 2013 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu POKRAJINSKI SVET - Predsednik Franc Fabec in direktor Erik Švab na avdiciji Lokalna akcijska skupnost za ovrednotenje Krasa Lokalna akcijska skupnost Kras je bila ustanovljena leta 2008 z jasnim namenom: pridobiti evropska finančna sredstva, s katerimi naj bi Krasu (Tržaškemu in Goriškemu) omogočili razvoj. S to premiso je predsednik konzorcija LAS Kras Franc Fabec uvedel avdicijo na včerajšnji seji tržaškega pokrajinskega sveta, ki jo je s tehničnimi podatki o dosedanjem delovanju konzorcija dopolnil direktor Erik Švab. Fabec in Švab sta prispela na pokrajinsko sejo, da bi zadostila zahtevi des-nosredinske opozicije (prvi podpisnik svetnik Ljudstva svobode Claudio Grizon) po pregledu dosedanje dejavnosti organizacije. Iz razprave je bilo mogoče zaznati, da je hotela opozicija (predvsem Grizon) postaviti vodstvo LAS Kras v škripce, češ da se je začetek delovanja zavlekel in da je konzorcij posloval negativno. Iz odgovorov tako Fabca kot (predvsem) Švaba pa je postalo pokrajinskim svetnikom in odbornikom kmalu jasno, da gre zapozne-lost delovanja in negativno poslovanje pripisati deželni upravi (ki jo je do pred nekaj meseci upravljala prav desna sredina). Pravi avtogol, torej. Avdicija je bila vsekakor za LAS Kras marketinško zelo pomembna. Po ustanovitvi je konzorcij pripravil načrt o krajevnem razvoju. Ta predvideva do konca letošnjega leta priliv nekaj manj kot dveh milijonov evrov na kraško ozemlje, in to preko razpisov za koriščenje evropskih sredstev. Prav včeraj je zapadel rok za dva razpisa, je pojasnil Švab, v kratkem pa naj bi izdali nova. Skupno je predvidenih osem razpisov. Zadevajo projekte za ovredno- Erik Švab in Franc Fabec (z leve) med avdicijo v tržaškem pokrajinskem svetu kroma tenje kraškega ozemlja, njegovih proizvodov, za turistično promocijo, za podporo kmečkim turizmom, za oddajo sob v najem, za trajnostni turizem, za rekreacijske in turistične dejavnosti, za ozemeljski marketing. Ob tem LAS Kras sodeluje pri treh evropskih projektih iz programa Interreg Italija-Slovenija 20072013, sodeloval je pri pripravi masterpla-na za razvoj kmetijstva na Krasu in še nekaterih pobudah. Sedež je bil dolgo odprto vprašanje (nanj sta se navezala svetnika Ljudstva svobode Massimo Romita in Giorgio Ret. Grizon je hotel izvedeti, zakaj je bil prvi razpis izdan šele štiri leta po začetku delovanja konzorcija, in zakaj je slednji vsa ta leta deloval proračunsko negativno. Švab mu je pojasnil, da je deželna uprava potrebovala skoraj leto za izdajo odloka o financiranju načrta o krajevnem razvoju, prvo deželno financiranje (60 tisoč evrov) pa je datirano 4. oktober 2011. Brez slednjega pa razpisov ni bilo mogoče izdati. Prvi prispevek za delovanje 20082010 je dežela posredovala šele decembra 2012. Ko bi ga posredovala pravočasno, ne bi bilo negativnih številk v bilanci. Švab je dodal še nekaj pomembnega. Upravni odbor LAS Kras deluje brezplačno, medtem ko so upravitelji ostalih štirih tovrstnih konzorcijev v Deželi (v Fur-laniji) plačani. LAS Kras se opira na pomoč treh sodelavcev, ostali konzorciji imajo štiri ali pet zaposlenih. Torej: delovanje LAS Kras je - v primerjavi z drugimi konzorciji - super-varčno. Na začetku seje so se prisotni poklonili spominu astronomke Margherite Hack, ki ji je Pokrajina lani podelila svoje najvišje priznanje, srebrni pečat. M.K. Drevi Antepremio v Wartsili, jutri pa prireditev Naši angeli Pred jutrišnjo prireditvijo Naši angeli, na kateri vsako leto podeljujejo novinarske nagrade v spomin na štiri ubite kolege (Marca Luchetto, Sašo Oto, Daria DAngela in Mirana Hro-vatina), bo nocoj zaživela tradicionalna debata Antepremio - Predna-grada. V paviljonu tovarne Wartsila bo danes ob 18. uri mogoče prisluhniti letošnjim zmagovalcem, katerim se bodo v pogovoru z odgovornim urednikom italijanske redakcije deželnega sedeža Rai Giovannijem Mar-zinijem pridružili še Amadeo Ricuc-ci, Elio Colavolpe, Toni Capuozzo, Pino Scaccia in Daniele Mastrogiaco-mo. Sesljan: od četrtka plačevanje parkirnine Parkirišče v Sesljanskem zalivu od četrtka dalje ne bo več zastonj. Treba bo plačati parkirnino. Devinsko-nabrežinska občinska uprava je po nekaterih birokratskih zapletih spravila pod streho oddajo službe za parkirnino. Na razpis se je prijavila le ena družba, ki je ponudila 2-odstotni povišek izklicne cene (in seveda zmagala). Tako bodo morali av-tomobilisti, ki bodo parkirali svoja vozila v Sesljanskem zalivu, od četrtka plačati parkirnino. Oddelek tržaške univerze »konzulent« beneške luke Oddelek za gospodarske, podjetniške, matematične in statistične znanosti tržaške univerze (Deams) je postal konzulent pristaniške oblasti iz Benetk. Mesto si je »zaslužil« z raziskavo tržišča o sedanjih in potencialnih možnostih beneškega pristanišča na področju tovorov kmetijskih pridelkov in prehrambenih proizvodov. DEVIN-NABREŽINA - Letos predvidenih štirinajst posegov Več kot 4 milijone za javna dela Odbornik za javna dela opozoril na »zaviranje« pakta stabilnosti, ki ne omogoča večjega števila investicij Ta vražji pakt o stabilnosti nam ne dovoljuje, da bi storili vse, kar bi hoteli, in za kar imamo tudi nakazana sredstva. Devinsko-nabrežinski občinski odbornik za javna dela Andrej Cunja je postavil to premiso ob predstavitvi seznama javnih del, ki jih bo občinska uprava opravila letos. Na seznamu se je znašlo štirinajst posegov. Skupna investicija bo znašala nekaj več kot 4 milijone evrov. Dobršen del, skoraj milijon 700 tisoč evrov, bo odpadel na obnovo Botanjka. Tam bodo varnostno uredili območje in primerno opremili obalo. Nadaljnja štiri dela imajo opravka z morjem oziroma vodo. Pred Ribiškim naseljem je predvidena namestitev premičnih pregrad, ki naj bi obvarovale naselje pred visokimi plimami (investicija vredna 460 tisoč evrov). Uredili bodo nadalje breg Timave (185 tisoč evrov), zunanja ureditev kopališča Castelreggio bo stala nekaj več kot pol milijona evrov, vodovod za Kohišče pa skoraj 80 tisoč evrov. Dva posega zadevata nogometno igrišče v Nabrežini: izredno vzdrževanje in zunanja razsvetljava (skupna investicija znaša 363.550 evrov). Nekaj manj, 334 tisoč evrov, bo stala obnova nogometnega centra v Vižovljah (drugi del). Med pomembnejšimi posegi sta še utrditev temeljev vrtca v Ribiškem naselju (220 tisoč evrov) in parkirišče Ples v De-vinu (50 tisoč evrov). Andrej Cunja kroma Ob proračunu je bil odobren tudi triletni seznam javnih del 2013-2015. Prihodnje leto bo občina vložila v javna dela kar 11 milijonov evrov. Več kot polovico (skoraj 6,5 milijona evrov) bo stala nova karabinjerska kasarna v Nabrežini. Na prihodnje leto je - prav zaradi pakta o stabilnosti - zdrknil začetek obnove osrednjega trga v Nabrežini. Prvi del toliko pričakovanega posega bo stal dober poldrugi milijon evrov. Projekt o trajno-stni mobilnosti na območju Plesa v De-vinu bo zahteval dober milijon evrov. Drugi del posega za ureditev zunanjega prostora kopališča Castelreggio bo stal 516 tisoč evrov, razširitev in vzdrževanje poslopja osnovne šole v Šempolaju 240 tisoč evrov, ureditev centra za skrbstvo v Naselju San Mauro (v nekdanji kasarni finančne straže) 450 tisoč evrov, ureditev trga v Ribiškem naselju pa 452 tisoč evrov. M.K. Javna dela v letu 2013 Delo Investicija (v evrih) 1. Obramba pred plimo v Ribiškem naselju ........... . . . . 460.000 2. Obnova območja Botanjeka . . . . 1.695.000 3. Zunanja ureditev kopališča Castelreggio (1. del).......... . . . . 562.118 4. Ureditev poljskih poti v Nabrežini .................. . . . . 101.619 5. Parkirišče Ples v Devinu....... .....50.000 6. Utrditev temeljev vrtca v Ribiškem naselju ........... . . . . 220.000 7. Ureditev brega reke Timave . . . . . . 185.000 8. Vodovod na Kohišču (2. del) . .....79.300 9. Izredno vzdrževanje igrišča v Nabrežini .................. . . . . 180.000 10. Zunanja razsvetljava ob igrišču v Nabrežini........ . . . . 183.550 11. Obnova igrišča v Vižovljah (2. del) 334.000 12. Gradbena vzdrževanja........ .....14.000 13. Vzdrževanje prometne signalizacije ....... .....10.000 14. Vzdrževanje šolskih poslopij . .....10.000 Skupno ....................... . . 4.084.617 Margherita Hack kroma GLEDALIŠČE ROSSETTI Naši angeli za Margherito Hack Prireditev ob mednarodni novinarski nagradi Luchetta Prireditev Naši angeli (I nostri angeli) v okviru mednarodne novinarske nagrade, ki nosi ime po štirih umorjenih tržaških novinarjih Marcu Luchetti, Saši Oti, Dariu DAngelu in Miranu Hrovatinu in bo zaživela v gledališču Rossetti jutri, 3. julija, bo posvečena spominu na preminulo astrofizičarko Margherito Hack. Znanstvenica je namreč leta 2011 prejela posebno nagrado Luchetta zaradi širjenja znanosti in hkrati spodbujanja miru, sožitja in bratstva. Naj opozorimo, da so brezplačna vabila na voljo med 9. in 14. uro pri blagajni gledališča Rossetti. Stefano Borgani, ravnatelj tržaške astronomske opazovalnice, ki jo je Hackova vodila od leta 1964 do 1987, se znanstvenice spominja kot pokončne in pogumne ženske, ki je ugled tržaškega inštituta ponesla na mednarodno raven. V zadnjih časih so bili njeni obiski vse redkejši, je zapisal v poslovilnem sporočilu, zato pa se je oglašala telefonsko in se jezila nad politiko, ki je bila vselej premalo pozorna do znanosti in raziskovanja. V njen spomin, piše Borgani, bomo raziskovalci nadaljevali s svojim delom po moralno neoporečni poti, ki jo je Hackova začrtala. Častne docentke tržaške univerze, ki je neutrudno spodbujala razvoj in sprejemanje novosti, se je spomnil tudi novi rektor univerze Sergio Paoletti, tržaška škofija, pa je spoštljivo počastila spomin neutrudne laične akterke našega in širšega socialnega življenja. / TRST Torek, 2. julija 2013 5 MANJŠINE - Predstavitev rezultatov prve faze izvajanja čezmejnega projekta Eduka Delavnice, predavanja, ankete in film za promocijo medkulturnih vrednot Preko sto delovnih srečanj, predavanj in delavnic, izid dvo oz. večjezičnih publikacij o »starih« in »novih« manjšinah, izvedba anket ter priprava kratkometražne-ga filma in didaktične igre. To je »bera« prve faze izvajanja čezmejnega projekta Eduka - Vzgajati k različnosti, ki so jo včeraj opoldne predstavili v dvorani Tessitori v Trstu, kjer je tudi potekal zbor partnerjev projekta, kjer je vodilni partner Slovenski raziskovalni inštitut, sodelujejo pa še Pokrajina Ravenna, Univerza na Primorskem, univerze v Trstu, Vidmu in Ca' Foscari v Benetkah, Furlansko filološko društvo, Italijanska unija ter Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega središča Slovenske akademije znanosti in umetnosti. O rezultatih, doseženih v prvi fazi projekta, ki se je začel 1. oktobra 2011 in se bo predvidoma zaključil 30. septembra 2014, je uvodoma spregovorila Zaira Vidau s Slorija, ki je spomnila na cilj projekta Edu-ka, se pravi na promocijo medkulturnih vrednot za ustvarjanje znanj in orodij za vzgajanje k različnosti in večkulturnosti v šolskem in univerzitetnem okolju. Kaj je bilo konkretno storjenega v tej smeri, so podrobneje orisale koordinatorke nekaterih delovnih sklopov Norina Bogatec in Marianna Kosic s Slorija ter Nives Zudič An-tonič s Fakultete za humanistične študije O doslej opravljenem delu so spregovorile predstavnice Slorija in Univerze na Primorskem kroma Univerze na Primorskem. Tako so v okviru tretjega delovnega sklopa v nedavno končanem šolskem letu 2012/2013 potekale čezmejne raziskovalne delavnice za dijake višjih srednjih šol, točneje liceja Car-ducci iz Trsta in gimnazije Carli iz Kopra. Dijaki so izvedli sedemnajst delavnic ter dve predstavitvi (v Kopru in Trstu), obenem še anketo med dvesto vrstniki ter pripravili dvajset minut trajajoči film z naslovom Živeti v različnosti. V okviru četrtega delovnega sklopa so na različnih osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah ter univerzah stekle informacijske in promocijske dejavnosti o zgodovinskih narodnih in jezikovnih manjši- šli pa sta tudi trijezična publikacija o slovenski, italijanski in furlanski skupnosti ter dvojezična publikacija o migrantih v Sloveniji in Italiji. Peti delovni sklop pa obsega osnovne in nižje srednje šole (na italijanski strani sodelujejo večstopenjske šole Iqbal Masih, Sv. Jakob in Vladimirja Bartola, na slovenski pa osnovni šoli Pier Paolo Vergerio in Elvire Vatovec), ki se pripravljajo na oblikovanje dvojezične didaktične igre. Doslej so opravili približno tretjino dela, izvedli so šest delavnic in določili vsebine za igro, preostalo delo bodo opravili v šolskem letu 2013/2014. V okviru šestega delovnega sklopa pa se čezmejna raziskovalna skupina s predstavniki univerz in raziskovalnih ustanov z obeh strani meje ukvarja z raziskavo o medkulturni vzgoji v šolah oz. o sprejemanju in vključevanju v multietnične in večjezične razrede. V ta namen so pripravili vprašalnike za učitelje, starše in učence 22 osnovnih šol v Italiji in Sloveniji, na nekaterih nižjih srednjih šolah v videmski pokrajini pa so stekla prva srečanja oz. so izvedli raziskave na temo doživljanja med-kulturnosti v sodobnih vzgojnih okoljih. Dejavnosti se bodo nadaljevale v prihodnjem šolskem letu 2013/2014, dosedanji rezultati pa bodo oz. nekateri so že dosegljivi na spletni strani projekta www.eduka-itaslo.eu. (iž) DRŽAVNI IZPIT - Konec mature na liceju Slomšek in na dveh smereh liceja Prešeren Vsi izdelali, nekateri odlično V Trstu se je državni izpit včeraj končal tudi za maturante naravoslovno-multimedijske in znanstveno-fizikalne smeri Liceja Franceta Prešerna ter za kandidate obeh smeri Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška (tam so včeraj dopoldne izprašali še zadnje kandidatke pedagoške smeri). Na obeh šolah se ponašajo tudi s prvimi odličnjaki na letošnji maturi: najvišjo oceno 100/100 sta prejela kandidata znanstveno-fizikalne smeri liceja Prešeren, stotico s pohvalo pa je prejela kandidatka družboslovne smeri liceja Slomšek. Drugače se je včeraj s spraševanjem kandidatov nadaljeval ustni del na jezikovni smeri liceja Prešeren, ki se bo zaključil danes z izpraševanjem še zadnjih kandidatov, medtem ko je objava končnih izidov za klasično in jezikovno smer napovedana za popoldan. Kot znano, pa so izide mature na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana in Tehniškem zavodu Žige Zoisa objavili že prejšnji petek. V nadaljevanju objavljamo izide na naravoslovno-multimedijski smeri liceja Prešeren in obeh smereh liceja Slomšek. Licej Franceta Prešerna Naravoslovno-multimedijska smer 5. A: Beatrice De Cecco 84/100, Marco Leo 76/100, Erik Marega 72/100, Samuel Montalto 80/100. Znanstveno-fizikalna smer 5. B: Sofia Carciotti 78/100, Tamara Castlunger 76/100, Erik Colja 85/100, Denis Daneu 90/100, Denis De Vecchi 85/100, Karin Manzon 77/100, Tamara Pertot 76/100, Alessia Peruz-zo 63/100, Martin Pipan 85/100, Dejan Christian Schnabl 85/100, Irina Tavčar 94/100, Jakob Terčon 100/100, Igor Valič 100/100, Štefan Zuzek 80/100. Humanistični in družbenoekonomski licej Antona Martina Slomška Pedagoška smer 5. razred: Katja Bandi 81/100, Lisa Frank 85/100, Alice Giacomelli 82/100, Beatrice Goiza 81/100, Valentina Jogan 87/100, Irina Kneipp 83/100, Giulia Meneghetti 95/100, Andreja Nad-lišek 81/100, Ingrid Peric 88/100, Veronica Sedevcic 76/100, Karin Tenze (pri-vatistka) 90/100. Družboslovna smer 5. razred: Elija Baldassi 88/100, Desiree Canzian 71/100, Fedra Crociati 70/100, Leila Crociati 72/100, Ivana Cur-ri 100/100 s pohvalo, Martin Marche-sich 68/100, Sofia Porro 65/100, Dejan Stepančič 75/100, Samantha Šmid 95/100, Patricija Uršič 83/100. več fotografij na www.primorski.eu Objava izidov na liceju Slomšek (zgoraj) in na liceju Prešeren kroma Nesreča v središču: 19-letnik na Katinari V središčni Ulici Battisti se je včeraj zgodila prometna nesreča, v katero sta bila vpletena skuter znamke Gilera in avtomobil fiat punto. Huje jo je skupil 19-letni fant, ki je upravljal motorno kolo - zaradi pretresa možganov so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico. Zdravniki so si pridržali prognozo. Dinamiko nesreče preučujejo mestni redarji. Vse kaže, da je 32-le-tni moški, ki je sedel za volanom avtomobila, nenadoma presekal pot skuterju: 19-letni motorist je zato zadel v bočno stran avtomobila in dobil močnejši udarec v glavo. Besede solidarnosti z reliefnimi ilustracijami V okviru državnega projekta »A spasso con le dita«, ki podpira otroško književnost in integracijo s slepimi oz. slabovidnimi bodo v petek, 5. julija, ob 16. uri v veži tržaške kve-sture odprli razstavo reliefnih ilustracij in priredili didaktično delavnico za vse udeležence z naslovom Besede solidarnosti. Pobuda je nastala v sodelovanju z državno zvezo ustanov za slepe in slabovidne in združenjem Enel Cuore Onlus, z namenom, da bi širila kulturni potencial reliefne literature za najmlajše. Od leta 2010 do 2012 so brezplačno razdelili 5000 knjig javnim knjižnicam, pediatričnim bolnišnicam in kulturnim inštitucijam in tako omogočili spoznavanje sveta, ki je bil številnim popolnoma nedosegljiv. V Trstu bodo na ogled reliefne table, ki jih je uresničila dvanajsterica umetnikov in ustvarjalcev na temo solidarnosti. Na ogled bodo do ponedeljka, 8. julija, in sicer vsak dan od 9. do 19. ure. Več informacij je na voljo po elektronski pošti ritt-meyer@istitutorittmeyer.it. 6 Torek, 2. julija 2013 TRST / OPČINE - V Prosvetnem domu začetek letošnjega Poletja pod kostanji Za začetek godba in opera Kljub vse prej kot v poletnem večeru so prejšnji četrtek v Prosvetnem domu na Opčinah »krstili« letošnjo izvedbo Poletja pod kostanjem Slovenskega kulturnega društva Tabor. Zbrane je najprej nagovorila predsednica društva Dunja Sosič in se zahvalila vsem, ki so podprli pobudo (ZSKD, Zadružni kraški banki, Conad-Nova srl, Društveni prodajalni na Opčinah, konzorciju Skupaj na Opčinah in rajonskemu svetu za Vzhodni Kras), nakar je na oder stopil Pihalni orkester Ricmanje, ki se je dokaj številni publiki predstavil z dodelanim, a hoc pripravljenim programom, ki je prevzel vse prisotne. Glasbeniki so disciplinirano sledili dirigentski paličici Aljoše Tavčarja, ki je skupino vodil suvereno in natančno, tudi skozi pasti in zanke izvedbeno zahtevnega programa, ki je bil pretežno operno obarvan. V tem delu koncerta je bilo mogoče prisluhniti skladbam in arijam Fran-za Josepha Wagnerja Unter dem Doppeladler, Sergeja Prokof'eva Montagus and Capulets (iz opere Romeo in Julija), po-klon Giuseppeju Verdiju pa so predstavljale arije Gualtrier Malde... Caro nome (iz opere Rigoletto), Credo in un Dio cru-del (iz opere Otello), finale drugega dejanja iz opere Rigoletto, slavnostna koračnica iz opere Aida in še Scena e duetto iz drugega dejanja opere Rigoletto. Ta del koncerta sta dodatno oplemenitila so- Pihalni orkester Ricmanje je bil protagonist prvega openskega poletnega večera pod kostanji kroma pianistka Monica Cesar in bariton Piar-paolo Cappuccilli. Opera, a ne samo, kot je bilo napovedano, zato so se godbeniki nato podali na Karibe po sledeh gusarjev s filmskima kulisama Klaus Badelta Pirates of the Caribbean, Symphonic Suite in Hansa Zimmerja Pirates of the Caribbean, At World's End. Navdušena publika je iztrgala dva dodatka in sicer Jungle fantasy ne- znanega avtorja in Štruclovo Lojtrco. V mrzli junijski večer so poslušalci odhajali s toplim srcem, saj so jih ogreli glasba in odlični izvajalci. Naslednji večer pod kostanjem pa vabi v kino. Tradicionalna poletna filmska predstava bo letos gostila zgodbo dveh emarginiranih oseb, ki se srečata in skupaj iščeta pozitivno plat življenja, kar bi morali vsi početi. Film Pozitivna plat (II lato positivo, režija David O. Russell) je dramatičen in obenem romantična komedija z odličnima igralcema, kot sta Bradley Cooper in Jennifer Lawrence, ki je prejela letošnjega oskarja za najboljšo žensko vlogo. Film bodo začeli vrteti ob 21. uri, SKD Tabor pa bo ponujalo lubenico in po-kovko. V primeru slabega vremena bodo film vrteli v dvorani. SREČANJA - Maturanti skupine RAST XLII Mladi Slovenci iz Argentine na obisku Za 18 mladih slovenskih fantov in 13 deklet iz Argentine se je v četrtek začela enomesečna velika pustolovščina. V spremstvu treh zastopnikov Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Buenos Airesa, šolnikov in predstavnikov staršev Mirjam Oblak, Eme Urbančič Marušič in Poldeta Malalana, so se v Buenos Airesu vkrcali na letalo in po prestopu v Rimu v petek dospeli v Ronke. Pred začetkom dvotedenskega tečaja slovenščine v Ljubljani in nadaljnjih obiskih, srečanjih, ogledih in bivanju pri sorodnikih so si privoščili dva »zamejska dneva« v priredbi Knjižnice Dušana Černe-ta. V petek so si pod vodstvom Aleša Breclja, Gregorja Batagelja in Iva Jevnikarja ogledali Oglej in Gradež, v soboto pa Repentabor, Trst, Mi-ramar in Devin. Vmes je bilo srečanje na kmetiji Pipan v Mavhinjah (na sliki KROMA).Tam je bila možnost za srečanje z nekaterimi mlaj- šimi in starejšimi predstavniki naše skupnosti ter medijev. Mlade goste so pozdravili predsednik KDČ Ivo Jevnikar, devinsko-nabrežin-ska odbornica za kulturo Marija Brecelj, predstavnica Mladih za prihodnost Giulia Leghissa in predsednik Slovenske prosvete ter odgovorni urednik Mladike Marij Maver. Skupino RAST XLII (to je 42. Roj abiturientov srednješolskega tečaja) sestavljajo maturanti sobotnega tečaja, na katerem ob svojem rednem študiju na argentinskih gimnazijah poglabljajo slovenščino, slovenski zemljepis, zgodovino, slovstvo, etnografijo, a tudi verouk, glasbo, petje in druge predmete. Enomesečno bivanje v Sloveniji je krona vsake generacije pe-tošolcev, ki vsakokrat pred odhodom objavijo tudi bogat almanah s slikami in sestavki vseh udeležencev. Letošnji nosi naslov Mladike slovenske lipe smo, ki je zacvetela na argentinskih tleh. OBLETNICA - Nekdanji dijaki zavoda Zois Štiridesetletnico mature proslavili z lepim izletom V soboto, 25. maja, smo se skupina bivših sošolcev T.T.Z. Žiga Zois podali na celodnevni izlet, da bi na čim lepši način praznovali 40. obletnico naše mature. Sošolka Ivanka nam je skupaj z agencijo Aurora Viaggi organizirala prav prijeten izlet v park Parco giardino Sigurta in kraj Va-leggio sul Mincio. Vreme nam je bilo kljub slabim napovedim naklonjeno, tako da smo lahko brez problemov izpeljali ves program izleta. S kombijem smo se pripeljali do vhoda parka Sigurta. Tam smo se z vodičem na električnem »shuttleju« več kot uro vozili po prekrasnem cvetočem parku in izvedeli marsikaj zanimivega o vsej njegovi zgodovini. Potem smo ob okusnem tipičnem kosilu v kraju Valeggio sul Mincio nazdravili in prijetno poklepetali. Popoldne smo si privoščili še sprehod in ogled starega predela tega mesteca Borghetto, ki je s svojimi mlini in hišicami na reki poznano kot eno izmed sto najlepših italijanskih središč. Seveda smo se večkrat in povsod slikali, da bi imeli čim več spominov na ta dan. Vzdušje je bilo ves dan prijetno in sproščeno, tipično za prijatelje, ki se občasno srečujejo, ker pač imajo lepe skupne spomine in doživetja. Izlet smo si zamislili predvsem zato, ker smo kot bivši razred vedno pogrešali pravi šolski izlet; smatrali so nas namreč za preveč nemirne dijake ... Udeležba na našem izletu je žal bila pod pričakovanji, saj je štel naš bivši V. razred 30 dijakov: 10 fantov in 20 punc iz mesta in okolice. V 40. letih smo se seveda precej porazgubili, dobra tretjina razreda je pa vseeno obdržala medsebojne prijateljske stike. Treh dobrih prijateljev, kot so bili Drago B., Vlasta B. in Peter R., žal že nekaj let ni več med nami. Nje smo na izletu zelo pogrešali, saj so se vedno z veseljem udeleževali vseh naših pobud, srečanj in praznovanj dosedanjih obletnic. Bili so pa vsekakor z nami, čeprav le v našem spominu in v naših srcih. Kot je razvidno iz priložene slike, nas je bilo na izletu samo 13: Sašo kot edini moški predstavnik »blažen med ženami«. Imeli smo se pa izredno dobro, argumentov za klepet nam ni zmanjkalo in tudi smeha ter dobrega razpoloženja je bilo na obilo. Zvečer smo se polni prijetnih občutkov vrnili domov in si ob slovesu obljubili, da bomo take pobude še ponovili z željo, da se nam drugič še kdo pridruži. 4RSSDEN v organizaciji SKD Lonjer-Katinara r-\ DANES, 2.7. v ŠKC v Lonjerju ob 20. uri - predstavitev knjige Diane Bošnjak - Mondi paralleli / Paralelni svetovi ob 21. uri - nastop zbora Tončka Čok iz Lonjerja Včeraj danes Danes, TOREK, 2. julija 2013 MARIJA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 1.23 in zatone ob 15.47 Jutri, SREDA, 3. julija 2013 IRENEJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,5 stopinje C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro severozahodnik, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. julija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040 630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ™cmedia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31. avgusta 2013 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje - TRST / TRST Torek, 2. julija 2013 7 U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.10 »L'uomo d'acciaio«. ARISTON DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »To be or not to be«; 18.15, 21.30 »Searching for sugar man«. CINECITY - 16.15, 17.25, 18.40, 19.20, 19.50, 21.05, 22.15 »World War Z«; 16.00, 18.20, 18.50, 21.10, 21.40 »L'uomo d'acciaio«; 16.00, 22.15 »Dream Team«; 16.30 »Cha Cha Cha«; 18.30, 21.15 »Into the Darkness - Star Trek«; 18.05 »After Earth - Dopo la fine del mondo«; 16.40, 21.50 »Fast & Furious 6«; 16.15 »Epic«; 20.20 »Queen -Hungarian Rapsody«. FELLINI - 16.00 »Epic«; 17.40, 20.00 »Il fondamentalista riluttante«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Salvo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.10 »Passioni e desideri«; 18.20, 22.00 »Stoker«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.50, 21.15 »La grande bellezza«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.30 »Čas po zemlji«; 20.40 »Jekleni mož«; 18.30, 21.20 »Jekleni mož 3D«; 16.35, 18.10 »Krila«; 16.35 »Mojstri iluzij«; 19.00 »Nerodna tajnica«; 18.40 »Pošasti z univerze«; 15.40, 16.10 »Pošasti z univerze 3D«; 21.15 »Prekrokana noč 3«; 16.05, 18.35, 21.00 »Pripravnika«; 16.20 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 21.00 »Svetovna vojna Z«; 20.30 »Svetovna vojna Z 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Mai Stati Uni-ti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »World War Z«; Dvorana 2: 17.30, 19.30, 21.30 »World War Z 3D«; Dvorana 3: 16.30, 20.20 »After Earth«; 18.00, 22.00 »L'uomo d'acciaio«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Blood«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »World War Z«; Dvorana 2: 18.00, 21.00 »L'uomo d'acciaio«; Dvorana 3: 18.15, 21.30 »World War Z 3D«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Passioni e desideri«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.00 »Paulette«. M Izleti presega 12.000,00 evrov. Info in vpisni obrazci na www.provincia.trieste.it (welfare & cooperazione). Sprejem prošenj v navedenih datumih, od 8. do 16. ure, v tajništvu dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72. SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na in-fo@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (tor-čet, 10.00-12.00). SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). ¿1 Čestitke OMPZ BARAGA vabi v ponedeljek, 8. julija, na romarski izlet na Sv. Višar-je in Belopeška jezera. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123. PETDESETLETNIKI (1950) občine Dolina in vzhodnega ter zahodnega Krasa organizirajo v nedeljo, 14. julija, enodnevni izlet v Istro (avtobus in ladja). Informacije na tel.: 333-1157815 (Ladi) ali 339-7064120 (Milan). KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za avtobusni izlet v Pariz, od 20. do 25. julija, z vodenim ogledom znamenitosti francoske prestolnice, obiskom Versaillesa in na po-vratku postanek s krajšim ogledom sa-voiskega Chambery. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo od 2. do 9. avgusta. Ogledali si bomo veliko zanimivosti. Informacije in prijave na tel. 00386-70407923 ali dusan.pavli-ca@siol.net. 9 Šolske vesti OTROŠKE JASLI MAJA, v prijetnem naravnem okolju, pod vodstvom strokovnega osebja, vabijo malčke do 3. leta. Tel. št.: 040-327522, 340-4022209. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da do srede, 3. julija, sprejema prošnje za vpis otrok v poletne centre, ki jih organizira na podlagi deželnega zakona št. 10/88 in nad. spr. v podporo družinam. Navedenih poletnih centrov se lahko brezplačno udeležijo otroci od 1. do 12. leta, ki obiskujejo jasli/vrtce/šole s slovenskim učnim jezikom in ki izhajajo iz družin, katerih potrdilo Isee ne v petek, 5. julija, ob 20.30 v cerkvi sv. Antona Puščavnika v Borštu. Na sporedu skladbe iz svetovne zakladnice in izpod domačih peres. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji JSKD in ZSKD bo v nedeljo, 7. julija, ob 20. uri na vrtu sedeža SKD Barkovlje. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Doberdob in Godbeno društvo Viktor Parma-Trebče. FOTOVIDEO TS 80 vabi na predavanje v sredo, 10. julija, ob 20.00 v Ul. S. Francesco 20, na temo »Internet kje, kaj in zakaj. Kaj lahko in kaj ne smemo«. Predavanje bo vodil strokovnjak računalniških sistemov Elvis Guštin. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. "ZJ Obvestila AŠD Mladina iskreno čestita NIKIJU HROVATINU za odlično opravljeno maturo. Danes MARINA in LIVIO praznujeta 25 let poroke. Še na mnoga skupna zdrava in vesela leta vama želijo Ilarija, Diego, Martin in Elisa. Ponosni nonoti čestitajo JAKOBU ob odlično opravljeni maturi. Odbor Mladinskega trebenske-ga krožka čestita svojemu odborniku DENISU za opravljen zrelostni izpit. Želimo mu obilo uspehov. 0 Prireditve ARTEDEN/13: SKD Lonjer-Katinara vabi ob 18. uri v ŠKC v Lonjerju na srečanje z umetniki: danes, 2. julija, Zoran Rožič (slikar); sreda, 3. julija, Yoshimi Yokoyama (fotografinja); četrtek, 4. julija, Daša Grgič (plesalka); petek, 5. julija, Roberto Dedenaro (pesnik). Večerni program pa predvideva: danes, 2. julija, ob 20. uri predstavitev knjige Diane Bošnjak »Mon-di paralleli/Paralelni svetovi«, ob 21. uri nastop zbora Tončka Čok iz Lo-njerja; četrtek, 4. julija, ob 20. uri Utrinki z beneškega bienala 2013 s prof. Jasno Merku, ob 21. uri nastop združene skupine za sodobni ples Vrtojba-Trst; sobota, 6. julija, ob 20. uri AT Vernissage - zaključna razstava s performansi umetnikov. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na večer »Srečajmo se v Ljudskem domu« v sredo, 3. julija, od 18.30 v Podlonjerju v Ul. Masaccio 24. Na programu bodo: predstavitev knjig La banda Collotti in La lotta e' arma-ta, srečanje z izvoljenimi predstavniki SKP, recital poezij in praznik včla-njevanja 2013. MLADINSKI KROŽEK DOLINA IN ŽUPNIJA SV. URHA prirejata tradicionalno praznovanje sv. Urha v četrtek, 4. julija ob 19. uri s slovesno sv. mašo v župnijski cerkvi v Dolini. Sledi koncert Malih kitaristov iz Brega in Pihalnega orkestra Breg pri prostorih Majence. SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine -Poletje pod kostanjem: četrtek, 4. julija, film v italijanščini »Il lato positi-vo« (režija David O. Russell); petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Furian in Maxino s tečajniki kabaretske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Gi-rotondo d'Arpe »Wandering harps«. Začetek ob 21. uri. V slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani. SKLAD MITJA ČUK vabi ljubitelje po-hodništva in prijatelje na predstavitev vodnika Pešpot Slivno v četrtek, 4. julija, ob 20.30 v Bambičevi galeriji na Opčinah. Avtor Zvonko Legiša bo v besedi in sliki razkril zamisli in vzgibe raziskovalnega dela, ki je zraslo iz korenin ohranjanja in vrednotenja narave, zgodovinske in kulturne dediščine vasi in njenega okolja. ZBOR JACOBUS GALLUS vljudno vabi na koncert Na poletni večer, ki bo BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1) - v juliju bodo srečanja v torek 9., sredo 10. in četrtek, 11. julija, od 17.00 do 19.00. Za informacije: tel. št. 040-226386 (Magda). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L Albero Azzurro, obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne, 16.00-18.00, ob sobotah 10.00-12.00. Predvidene delavnice oblikovanja: Info: tel. št. 040299099, pon-sob 8.00-13.00 - Igralni kotiček Palček. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 2. julija, ob 20.45 redna pevska vaja, v petek, 5. julija, ob 15. uri odhod avtobusov iz Padrič za nastop na Festivalu Lent v Mariboru. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata tečaj windsurfa za odrasle, ki se bo vršil 5., 6. in 7. julija ter 13. in 14. julija. V petek ob 19.00 teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 13. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax: 040-299858, info@yccupa.org in na www.yccu-pa.org. JEHOVE PRIČE obvešča, da bo zborovanje za slovenske vernike v petek, 5. in soboto, 6. julija, od 9.20 do 16.55 in v nedeljo, 7. julija, od 9.20 do 15.40 v Celju, Dečkova 1, dvorana L1 na Celjskem sejmu. Vstop prost. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramarskega gradu v tedenskih sklopih do 5. julija. V okolju Miramarskega parka se bomo učili petja in odrske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v prestolni dvorani v gradu. Informacije: 349-7730364 in 3471621659, info@accademialiricasan-tacroce.com. SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v petek, 5. julija, v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini ob 20.00 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju. Vabljeni! SKD ŠKAMPERLE vabi na redni občni zbor v petek, 5. julija, v društvene prostore na Stadjonu 1. maj, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke obvešča, da bo delavnica umetnosti in ustvarjalnosti v naravi z akademskim umetnikom Leonardom Calvom potekala od 8. do 11. julija ter od 15. do 18. julija, 10.00-11.30 na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b. Info na tel. 040-774586 ali 3334784293. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih namenjene osnovnošolcem, ki znajo plavati. Poskrbljeno: jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: 8.-19. julij; 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.0018.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Od ponedeljka do petka 13.00-18.00: 15.-19. julij; 29. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpis in info.: pon., sre. in pet. 9.00-13.00, sob. 16.0018.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. ORATORIJA NA KONTOVELU v priredbi OMPZ Baraga bosta potekala od 15. do 19. julija in od 22. do 26. julija. Vodili ju bodo mladi, strokovno usposobljeni animatorji iz Slovenije. Oratorijski program vsebuje vzgojno izobraževalne delavnice in igre. Vabljeni dijaki nižjih srednjih šol, učenci iz osnovne šole in otroci zadnjega letnika vrtca. Istočasno bo za študente in dijake višjih šol potekal praktični tečaj vodenja mladinskih skupin. Za udeležbo se javite čim prej pri sestri Angelini, tudi na tel. št. 347-9322123. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.0012.00 ter ob sredah in petkih 18.0020.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsi-rena.it; www.tpkcntsirena.it. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 29. julija do 9. avgusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 25. avgusta do 4. septembra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, karinmala-lan@gmail.com. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE pod veščo roko mentorice Katje Lavrenčič bodo od 27. do 31. avgusta, v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem Rtiču. Če bi se še kdo zaželel priključiti ustvarjalni skupini in doživeti bogate ustvarjalne počitnice ob slovenski obali se lahko nemudoma prijavi na sedežu ZSKD, tel. 040-635626, in-fo@zskd.org, www.zskd.org. Na voljo je še nekaj prostih mest. H Mali oglasi 30-LETNO dekle išče delo kot hišna pomočnica, spremljevalka starejših oseb ali kot varuška otrok. Tel. št.: 3284713479. DIATONIČNO HARMONIKO rutar cfb, odlično ohranjeno, prodam Tel. št.: 389-9651104. IŠČEM delo kot hišna pomočnica - likanje. Tel. 040-2296004. LETOŠNJA MATURANTKA na klasičnem liceju nudi lekcije osnovnošolcem (vsi predmeti) ter srednješolcem in višješolcem bienija (vsi humanistični predmeti in angleščina). Tel. št.: 340-7430160. PRODAM mitsubishi L200 double cab, letnik 2003, 100.000 prevoženih km. Tel. št.: 040-208271. PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za za- »Poletni fotoutrip« se vrača med bralce. Dajte duška svoji fantaziji in fotografski žilici. Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali povežite se na našo spletno stran in nam posvetite enega svojih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu, lahko pa fotografijo ■ dostavite tudi -osebno v uredništvih v Trstu in Gorici m Pojdite torej na počitnice s Primorskim! vod Ž. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični li-cej v Gorici. Tel. št.: 040-208002. PRODAM kamper, motorhome laika, letnik '91, opremljen z vsemi dodatki. Tel. št.: 333-4872311. PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah). PRODAM mladiče nemškega ovčarja z rodovnikom. Tel. št.: 339-5472406. PRODAM staro hišo z vrtom v Škednju. Tel. št.: 333-4863968. PRODAM, samo ljubiteljem živali, štiri simpatične osličke. Pokličite tel. št.: 040-2070123 ali 339-2622683 ali 3388961853. SKUTER MALAGUTI f15, 50 kubikov, v dobrem stanju prodam. Tel. št.: 040291479 ali 331-3901302. Id Osmice BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229199. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. št.: 040-299806. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. Tel. št.: 040-200634. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. TOMAŽ METLIKA - Žpanov vabi na osmico v Bazovico 32, Tel. št.: 040226386. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. Prispevki V spomin na Sergija Oto in Albina Na-bergoja darujeta Duilio in Meri 40,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'An-gelo, Hrovatin. Namesto cvetja na grob gospe Marije Jazbec Ferluga darujejo Alma, Renata in Magda Slobez 40,00 evrov za KŠD Rojanski Krpan. 6 Torek, 2. julija 2013 TRST / TREBČE - V nedeljo proslavili 100 let godbe Viktor Parma Lep in doživet praznik »Skupina ljudi, ki dvakrat tedensko piha ali trobi v razne instrumente, pred njimi pa stoji človek, ki nenehno maha z rokami po zraku. Res čuden pojav. In tako že sto let! V čem je smisel vsega tega? Katere so skrivnostne sile, ki to omogočajo? Veselje, ki se rodi v duši, ko nekaj zaigraš, spoštovanje do soigralcev, s katerimi ustvarjaš, občutljivost do umetnosti, ko te preplavi občutek miru in zadoščenja ob dobro opravljenem delu, poštenost do samega sebe, zavedajoč se lastnih zmogljivosti. To je godba.« Tako je zapisal mladi kapelnik Luka Carli v brošuri, ki jo je Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč natisnilo ob častitljivem jubileju. Da je godba res vse to, pa še veliko več, je dokazalo veliko število ljudi, ki je napolnilo vrt trebenske-ga Ljudskega doma: ne samo vaščani, temveč tudi prijatelji in podporniki iz bližnjih in bolj oddaljenih vasi so s svojo prisotnostjo soustvarili res lep in doživet praznik, ki je ob brezhibni organizaciji ponudil celovečerni koncert in prisrčno ceremonijo s podeljevanjem nagrad in priznanj vsem , ki so kakorkoli prispevali k osvojitvi visokega cilja. Lepo oblikovana brošura, ki jo je uredila Alina Carli, v sliki in besedi prikazuje dolgo pot godbe, ki je kljub dvema svetovnima vojnama znala ohraniti kohezijo in navdušenje ter se vsakokrat prerodila kot arabski feniks. Godci, ki so prikorakali na vrt in se nato disciplinirano razporedili na odru, so oblikovali lepo začrtan program, ki se je želel pokloniti najpomembnejšim kapelnikom polpretekle dobe: Bachovo Glasbeno prebujenje je bilo posvečeno Francu Benčini, Gosse-tova Simfonija za vojaško godbo Radu Škabarju, še pred tem pa so segreli občinstvo z Biskupovo koračnico Vorwärts in skladbo Slovenci in Hrvati, ki jo je pred petdesetimi leti dirigiral Sveto Grgič. Dvajsetletje, med katerim je godbo vodil Leander Pegan, so zaznamovale Učakarjeva Vesela dežela, Privškov Maček v žaklju in Uvod k spevoigri Ro- Na dvorišču trebenskega Ljudskega doma se je v nedeljo zbralo res veliko ljudi kroma kovnjači Viktorja Parme. Najnovejše obdobje, ki se je začelo pred sedmimi leti s predajo dirigentske paličice Luki Car-liju, pa je zazvenelo z Manganijevim venčkom Furlanskih ljudskih pesmi in plesov ter Walterjevo Just in Time. Program sta sproščeno in prikupno povezovala Trebenca Eva Ciuk in Danijel Malalan, zato ni bilo dolgočasja kljub ceremonialu, ki je vseboval veliko število gostov, daril in priznanj. Predsednik Enzo Carli je dejal, da se kljub visoki starosti godba nenehno obnavlja, za kar nosi zaslugo godbeniška šola, ki deluje že pol stoletja. Izpostavil je pomembnost druženja ob glasbi, ki ustvarja prijateljske vezi in pristno solidarnost, ki se izkazuje tudi ob težkih trenutkih, in se zahvalil vsem članom ter njihovim družinam za vztrajnost in požrtvovalnost. Hvaležnost je godba dokazala tudi z vabiloma bivšima kapelnikoma, Svetu Grgi-ču in Leandru Peganu, ki sta prejela veliko aplavzov in umetniško darilo (vrsto akvarelov je izdelala Katarina Kalc): oba sta izrazila svojo navezanost na ansambel, ki ju hrani v tako lepem spominu, mojster Pegan pa je našel pohvalne besede za svojega bivšega učenca Luko Car-lija, ki je po začetnih težavah obvladal ne-lahko funkcijo. Vsi učenci godbeniške šole so prejeli spričevala, vsi člani godbe priznanja, pokrajinska predsednica ZSKD Živka Peršič in referent za godbe Rinaldo Vre-mec sta podelila lepo število bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih priznanj, godbi pa plaketo. Vsa trebenska društva so zbrala sredstva, s katerimi so godbi poklonila prapor, veliko daril pa so sla-vljencem prinesla prijateljska društva: godbe iz Postojne, Sv. Antona, Brega, s Proseka, PO Kras iz Doberdoba, PO iz Ricmanj, Kraška pihalna godba, Društvo Karnival, godbeno društvo Nabrežina, SKD Lipa iz Bazovice, pa tudi pokrajinski odsek Vsedržavnega združenja samostojnih godb. Flavte Nina Kovačič, Anja Kriz-mančič, Irina Perosa in Silvo Sopotnik, klarineti Davor Berdon, Devan Jerman, David Kralj, Daša Hrovatin, Manuel Malalan in Rene' Matassi, trobente Jan in Giancarlo Foraus, Janko Andolšek, Igor Kalc, Sandy Slavec in Mirna Viola, saksofoni Roberta Coretti, Emma Marcolin, David Grizonič in Matjaž Mihalič, tenorji Enzo in Martin Carli, baritona Martin Mesar in Florjan Kralj, hornistki Manuela Carli in Maruška Hrovatin, pozavne Damjana Ota, Giorgio Hrovatin, Mauro Marcolin in Maurizio Lovrenčič, basi David Ciacchi, Giorgio Prašelj in Marcel Kralj ter tolkalci Milan Čuk, Samuel Kralj, Robert Čuk, Ivan Kralj, Ivan Gornik in Tina Renar so se s svojim kapelnikom lahko veselili topline in navdušenja, s katerim je občinstvo neposredno čestitalo godbi Viktor Parma za stoletje uspešnega dela, poslovili pa so se s trebensko himno, ki je bila uvod k bogati zakuski. Katja Kralj Predsednik Napolitano se je zahvalil Dragu Slavcu V začetku aprila je Drago Slavec iz Doline poslal predsedniku republike Gior-giu Napolitanu svojo knjigo spominov, ki je ob številnih predstavitvah in vsled zanimanja bralcev postala prava uspešnica. V spremnem pismu se je Drago skliceval tudi na partizanske izkušnje predsednika, v želji, da bi mu branje obudilo spomine na odporništvo. Direktor tajništva urada predsednika republike Carlo Guelfi je Slavcu 29. maja poslal v Napolitanovem imenu prijazno zahvalo za »Zgodbe mojega življenja -Storie di una vita«. Julijski večeri pri Miličevih Združenji ARIS, ki se posveča raziskovanju staranja, in Bioest vabita na julijska poletna srečanja na Krasu. Na kmetiji Milič v Zagradcu bodo vsak torek v juliju ob 20.30 namreč priredili večerna srečanja ob klepetu in skodelici čaja. Na srečanjih bo spomin segel v kmečko preteklost, ki je marsikdo danes ne pozna in na kateri temelji današnja družba - naša identiteta. Drevi bo beseda tekla o hrani bogatih oz. revnih z Diano De Rosa in Pierluigijem Sabattijem, prihodnji torek pa bo na primer Manlio Princi pripovedoval o vodi kot viru življenja. Gledališke in plesne delavnice v juliju Kulturno združenje Actis ponuja v juliju zanimive gledališke in plesne delavnice ter spoznavanje tehnike fotografiranja, ki jih bodo vodili priznani mentorji. Dogajanje bo potekalo na sedežu društva v Ul. Corti 3/A. V petek, 5. julija, bo finski igralec in režiser Tapani Mononen poskrbel za klovnovsko delavnico, ki se bo zaključila v nedeljo, 7. julija, medtem ko bo od 10. do 14. julija, režiser Corra-do Calda vodil gledališko delavnico, fotograf Gabriele Gelsi pa bo postregel s temeljnimi načeli scenskih načinov fotografiranja. Od 18. do 20. julija bo plesalka Caterina Rago, ki sodeluje s slovito plesno skupino Martha Graham Dance Company, vodila t.i. master class sodobnega plesa. Več informacij na tel.328 2684565. ARTEDEN - Mednarodna delavnica V Lonjerju koncert in predstavitev knjige V Športno-kulturnem centru sredi Lonjerja se je včeraj začel že enajsti Arteden, mednarodna umetniška delavnica v priredbi SKD Lonjer-Katinara. Do sobote, ko bodo odprli razstavo in predstavili razne per-formanse, bodo v Lonjerju ustvarjali glasbenik Tomaž Nedoh, plesalka Daša Grgič, pesnik Roberto Dedenaro, slikar Zoran Rožič in fotografinja Yos-himi Yokoyama. Danes bo v Lonjerju Rožičev dan: javno srečanje z umetnikom je predvideno ob 18. uri. Ob 20. uri bodo predstavili knjigo Mondi paralle-li, ki jo je napisala lanska udeleženka Artedna Diana Bošnjak, večer pa bo ob 21. uri zaključil nastop domačega pevskega zbora Tončka Čok, ki ga vodi Manuel Purger. Na Verdijevem trgu najboljši kratkometražni filmi Na Verdijevem trgu je od nedelje zvečer na ogled izbor najboljših kratkometražnih filmov z vsega sveta. Tu poteka namreč Maremetrag-gio - 14. mednarodni festival kratkega filma, ki bo trajal vse do nedelje zvečer. Vsak večer si je mogoče, od 21.30 do približno polnoči, brezplačno ogledati številne kratke filme (danes jih je na primer predvidenih enajst). V gledališču Miela pa so na ogled celovečerni filmi, v glavnem prvenci italijanskih režiserjev. Danes si bo mogoče ob 20. uri, v okviru Perspektive Luca Marinelli, ogledati film La solitudine dei numeri primi režiserja Saveria Costanza. Ob 22. uri pa Waves, prvenec Corrada Sassija, v katerem prav tako nastopa mladi italijanski igralec Marinelli, ki bo v petek tudi sam obiskal festival Maremetraggio. Predstavitev Srbije V prostorih urada Europe Direct Občine Trst v Ul. Procureria 2/a bo danes ob 15.30 evropska prostovoljka Milica Koprivica predstavila zgodovino, kulturo in običaje Srbije, možno bo tudi okusiti srbske kulinarične dobrote. Vstop bo možen samo za prvih dvajset sodelujočih, za informacije je na voljo naslov elektronske pošte evs@comune.trieste.it. ROJAN - V nedeljo proslavili zlatomašnika Franca Vončino 50 let med verniki Zlatomašnik Franc Vončina med rojanskimi verniki in vernicami kroma Da je bila nedelja za slovensko rojan-sko versko skupnost posebno prazničen dan, je bilo očitno še pred začetkom jutranje maše, ko je pred mikrofon stopil Renato Što-kelj. Rojanski zdravnik je obudil spomin na tisti 29. junij 1963, ko je v domači cerkvi spremljal novo mašo sokrajana Franca Vončine. Petdeset let kasneje je pred ro-janskim oltarjem ponovno stal Vončina - tokrat monsinjor in zlatomašnik, ki se je pred desetimi leti vrnil v domačo župnijo in jo prevzel od priljubljenega g. Stanka Zorka. Ravno njemu je šla Vončinova posebno hvaležna misel, ki jo je izrekel med pridigo. Sicer pa se je rojanski praznik popoldne nadaljeval v Marijinem domu. V veliki dvorani se je zbralo veliko ljudi, ki so želeli počastiti monsinjorja Vončino. Zapel mu je domači cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Zulejka Devetak, v imenu rojanskih vernikov se mu je zahvalila Uča Trobec (njen govor je prebrala Dorica Žagar), na oder pa so stopili tudi predstavniki župnij, v katerih je Vončina služboval (Bazovica, Sv. Jakob, Op-čine, Mačkolje, Boljunec). Na sporedu so bile zahvale, obujanje spominov, priložnostna darila. Barkovljani, pri katerih tudi mašuje, so mu prinesli košaro domačih dobrot. Slavje se je nadaljevalo ob bogato založenih mizah in v prijetnem vzdušju, h kateremu je pripomoglo tudi sproščeno petje - njegov uspešni pobudnik je bil upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. / MNENJA, RUBRIKE Torek, 2. julija 2013 9 ODPRTA TRIBUNA Zaprtje Tržaške knjigarne bi bilo prava katastrofa Mislim, da bi bilo zaprtje Tržaške knjigarne, o katerem se v zadnjih dneh precej govori, velika škoda za vso našo manjšino. Tržaška knjigarna je danes še edina točka, kjer se sestajajo, ne glede na politično prepričanje, različni ljudje, medtem ko so druga okolja v mestnem središču politično bolj opredeljena. V mestu nasploh aktivnost popušča, kar se opaža tudi v Društvu slovenskih izobražencev, kjer je letos precej manj ljudi, kot jih je bilo prejšnja leta. Medtem ko Slovenski klub sploh nima več rednih predavanj ob istem dnevu, ampak prireja bolj priložnostna srečanja, ki so različno obiskana, nekatera dobro, nekatera zelo slabo. Stiki med nami so edina možnost, da jezik ohranimo, brez stikov namreč tudi jezika ne bo več. Na vsakem koraku opažam asimilacijo. Na to sem prvič opozorila pravzaprav že pred štiridesetimi leti in sem šla zaradi tega tudi na Drago, kjer mi je prof. Peterlin javno odgovoril, da sem pesimist in da stvari sploh niso take, kakršne se mi zdijo. Jaz pa sem takrat že poučevala na tečajih slovenskega jezika Italijane, ki sploh niso bili Italijani. Moje tečaje je obiskovalo približno 1600 ljudi, od katerih je bilo morda 20 do 30 Italijanov, vsi ostali so bili v prvi generaciji poitalijančeni Slovenci. Veliko je bilo med njimi celo takih - bili so razmeroma mladi - ki so obiskovali slovenske šole. Imeli so šoloobvezne otroke, ki niso znali niti ene same besede slovensko, niti tega niso vedeli, da imajo nono v Dolini, ampak so rekli, da jo imajo v »San Dorligo del-la Valle«. Naša dolžnost je, da posvetimo Tržaški knjigarni, oziroma kateremu koli okolju, kjer bi se lahko Slovenci srečevali, največjo možno pozornost. Dolga leta, kar desetletja, se je govorilo o tem, da bomo prišli do svoje restavracije, danes je nimamo. Kamor koli grem, povsod se srečujem z ljudmi, ki so se poitalijančili. V zadnjem času tudi politiki ugotavljajo, da smo izgubili glasove volivcev, torej je naše volilno telo manjše, kot je bilo. V resnici se mi zdi to popolnoma razumljivo. Nekateri mislijo, da ljudje pač volijo druge stranke in da manj glasov ni posledica asimilacije. Osebno sem prepričana, da je vzrok prav asimilacija. Te dni, ko ležim v bolnišnici, moram povedati, da sem srečala že nekaj ljudi, ki sem jih na podlagi imena in priimka, ki ju imajo obešene na svojem oblačilu, vprašala, če znajo slovensko. Odgovorili so mi, da so starši govorili slovensko, vendar s svojimi otroki niso nikdar govorili slovensko, zato ne znajo niti ene besede. In to so ljudje, ki so danes stari približno od 25 do 35 let. To se pravi, da so njihovi starši še vedno živi, ampak aktivno niso vključeni v naše organizacije. Naredili smo velikansko škodo, ker smo opustili kapilarno organizacijo Osvobodilne fronte, ki je v vsaki ulici vedela, na koga lahko računa in kdo je aktiven. To smo popolnoma zane- PISMA UREDNIŠTVU Turizem v devinsko-nabrežinski občini Slišal sem že dosti slabega na račun družbe Promotrie-ste posebno kar zadeva njen način upravljanja »turističnega« delovanja kadar se tiče slovenske stvarnosti. Ampak tisto kar sem doživel ta teden presega vsako domišljijo : imel sem obisk iz Slovenije in da si preskrbim nekaj gradiva za boljše spoznavanje naših krajev za moje goste, sem vstopil v sedež bivše turistične organizacije v Sesljanu. Že na vratih so bila vsa pojasnila, kaj je v tem uradu, v vseh jezikih, samo v slovenščine ne, vstopim noter kjer me sprejme gospa, ki ne obvlada slovenščine in ki ne pozna devinsko-nabrežinske stvarnosti ! Ob pultu stoji mizica s kar štirimi zastavicami :evropsko, italijansko, madžarsko in hrvaško, seveda brez tiste, ki bi morala predstavljati tukajšnje avtohtono prebivalstvo. Velika večina razstavljenega turističnega gradiva in označevanje tukajšnjih vasi in zanimivosti je samo v italijanščini, celo seznam osmic in kraških agri-turizmov je naveden z imeni krajev brez slovenskega prevoda in naziv občine Devin-Nabrežina, ki bi moral biti zmeraj dvojezičen, je v tej zgibanki družbe Ajser samo enojezičen in kot je navedeno, je med sponzorji celo občina Devin-Nabrežina. Upam, da to so še ostanki prejšnje občinske uprave ! Na moje izrecno vprašanje mi uslužbenka vljudno priskrbi tudi material v slovenščini. K sreči dobim tudi novo kartico Krasa, ki jo je pripravila sedanja občinska uprava in ki nekako reši res mučno situacijo. Obiskal sem tudi razstavno dvorano, kjer sem si ogledal izredno zanimivo fotografsko razstavo že legendarnega fotoreporterja Maria Magajne. Na zelo prijeten način so razstavljene slike kraške obale od Štivana do Mi-ramara izpred 60 ali več let ! Tudi pesniški dodatek verzov R.M.Rilke-ja in drugih, tudi slovenskih avtorjev daje enkraten veličasten ton kraški obali ! Vrnil sem se še dvakrat v istem tednu z drugimi gosti na obisk razstave in vsakokrat dobil drugo uslužbenko, ki seveda ni bila domačinka. Postavlja se vprašanje ali si res ne znamo urediti sami razvoj obalno-kraškega območja in smo kot nekakšni nerazviti potrebni nenaklonjeni ali celo sovražno razpoloženi družbi iz mesta ? Imamo že nekaj let cel kup domačih občinskih in pokrajinskih upraviteljev in kako to, da niso v stanu rešiti to mučno situacijo z sezonskim turističnim uradom v Sesljanu ? V tej skupini so celo podpredsednik tržaške pokrajine Igor Dolenc, prijatelj Max Veronese, ki ima visoka zadolženja na ce- marili. Mestnih prosvetnih društev sploh nimamo več, čeprav smo jih nekoč imeli. Pri Sv. Jakobu so tisti, ki so bili še zadnji aktivni v društvu Ivan Cankar, danes med aktivnimi vodilnimi Slovenci. Niti ne spominjam se več, kje vse smo imeli društva. Ohranjeno je še delovanje v Barkovljah, v Rojanu in pri Sv. Ivanu. V Rojanu je društvo celo na novo zaživelo, ker prej Krpana, ki ga vodi Peter Verč, ni bilo. Verč je tudi eden izmed zelo redkih, ki so si spremenili priimek. Da je danes naš položaj kritičen, mi potrjuje tudi zelo šibka zavest Slovencev, posebno tistih, ki imajo otroke, pa ne čutijo potrebe, da bi spremenili svoj poitalijančeni priimek. Res je, da je tega kriva tudi naša politika, ker je bila takoj po vojni tendenca, naj nihče ne prosi sam za spremembo, doseči moramo ukinitev poita-lijančenih priimkov in zahtevati vrnitev prvotnih priimkov. To se seveda ni zgodilo, danes so ljudje do tega popolnoma apatični in jih to sploh ne zanima več, kot to ne zanima niti aktivnih Slovencev, s katerimi se srečujem na raznih prireditvah. Ker imam pač dolg jezik, jih tudi vedno vprašam, zakaj si ne spremenijo priimka. Na splošno so na smrt užaljeni in se obrnejo proč ali pa mi povedo, da je to stvar osebne odločitve. Obstoj Tržaške knjigarne je nujen. V resnici je danes naš položaj že tako kritičen in tako omejen na manjše število ljudi, da je nujno, da ohranimo vsaj tisto, kar še imamo, zato je Tržaška knjigarna izredno pomembna. Njena upraviteljica Ilde Košuta je tudi zelo iniciativna in podjetna in bo verjetno našla še kaj, s čimer bo pritegnila ljudi. Morda bi lahko tam organizirali tudi kakšne pogovore o jeziku ali kaj podobnega. Na žalost imam 91 let in ne vem, če bi lahko pri tem sodelovala, vendar, če bi imela možnost, bi bila gotovo vsak dan brezplačno na razpolago za tako delo. Lahko bi se dogovorili za posvetovalnico, ki bi delala tudi nekaj ur dnevno, če bi našla sposobne ljudi, ki bi se za to zavzeli. Kajti na žalost peša tudi znanje jezika učiteljev in profesorjev, kar je popolnoma razumljivo. O tem je prav te dni napisal daljši članek Ace Mer-molja, ki analizira naš položaj. Z njim se popolnoma strinjam, čeprav naši vodilni ljudje še do nedavnega niso opazili, da postaja tudi naš vsakdanji pogovorni jezik vsak dan skromnejši. Izredno bogastvo slovenskega glagola je na težki preizkušnji, ker v italijanščini nima vzporednic. Ne samo raba, tudi razumevanje vseh pomenskih odtenkov dela večini govorcev že precejšnje težave. Izguba kraja, ki še edini omogoča srečanje in navezavo medsebojnih stikov, bi bila za mesto prava katastrofa. Potrebna je kapilarna akcija za spodbujanje branja in kupovanja knjig. Lelja Rehar Sancin Mfi lotnem kraškem območju in vsi ostali, ki bi se morali angažirati in doseči premostitev teh že večletnih težav ! Rad bi spomnil naše upravitelje, da je bila lepa zgradba na odcepu za Sesljanski zaliv zgrajena z denarnimi sredstvi Generalnega komisariata za deželo FJK za razvoj turizma devinsko-nabrežinske obale in ustanova, na katero je bila vpisana lastnina, je bila : Avtonomna ustanova za razvoj turizma devinsko-nabrežinske obale ! (dobesedno: Azien-da Autonoma di Soggiorno e Turismo della Riviera di Duino-Aurisina) In samo po nesrečnem razporejanju deželnega turizma v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bile ukinjene vse manjše turistične ustanove in to usodo je učakala sesljanska in miljska turistična ustanova, smo prišli pod okrilje tržaške APT in tako naša nepremičnina je bila prepisana na tržaško ustanovo (Azienda Promozione Turistica) z sedežem v ul . Sv. Nikola št.6 ! Pri nadaljnem zapiranju APT-jev je Dežela FJK dala »našo« sesljansko stavbo v upravljanje tržaški Pokrajini. Vprašanje je legitimno, zakaj Pokrajina ne vrne upravljanje te zgradbe devinsko-nabrežinski Občini, ki bi morala biti edini logični gospodar te turistično izredno važne imovine in končno v njeno notranjost postaviti Urad za stike z javnostjo, ki bi lahko čez celo leto dajal prepotrebne turistične usluge vsem obiskovalcem tega področja z domačimi uslužbenci, ki poznajo tuje jezike in predvsem so točno seznanjeni z turistično infrastrukturo celega našega območja! Samo na ta način se lahko res pomaga kraško-obalnemu turizmu, ki je doživel zelo hud udarec z zaprtjem informacijskega urada na devinskem počivališču avtoceste Benetke-Trst in ki je usmerjal velik tok turistov v hotelske in izven hotelske zmogljivosti tržaške pokrajine! Upam, da bo ta moj apel tiste, ki imajo možnost pomagati pri rešitvi teh problemov, spodbudil da bomo vsaj za prihodnjo turistično sezono 2014 imeli kakšen otipljiv rezultat. Lucijan Kocman PREJELI SMO »STO in dokončna meja iz leta 1954« Pred 39 leti - še pred osimskimi sporazumi - je Primorski dnevnik objavil pismo uredništvu odv. Bogdana Berdona o vprašanju londonskega memoranduma ter meje med Italijo in Jugoslavijo. Ker je tema zaradi zagovornikov obuditve Svobodnega tržaškega ozemlja v letu 2013 spet aktualna, je odv. Berdon predlagal, naj se njegovo pismo po tolikih letih spet objavi. Ponovno odprtje »tržaškega vprašanja« z znano noto italijanske vlade se v glavnem naslanja na besedno igro okrog pojma »razmejitvena črta«. Toda tudi v krajevnem merilu je opaziti nekaj zmede okrog tega pojma. Nekateri »dejavniki« napačno trdijo, naj bi »status cone B« še vedno čakal na »dokončno rešitev«, češ da Londonski sporazum ni zaključil vprašanja meje med Italijo in Jugoslavijo »na odseku med cono A in B«. Ta meja naj bi ostala »odprto vprašanje«, ker »v določilih Memoranduma ni govora o meji, marveč o razmejitveni črti«. Do takih in podobnih zmot lahko pride, če se ne upošteva edino pravilnega načina tolmačenja Memoranduma (in kakršnekoli druge pogodbe), ki je v tem, da se presodi celotno besedilo. Italijanska vlada (in zagovorniki njenega stališča) pa iztrže in izolira neki izraz iz celotnega teksta in gradi svojo »tezo« na osamljeni besedi ali osamljenem izrazu. Trdi se namreč, da »de-markacijska črta« (»linea di demarca-zione«) ni »meja« med obema državama, ampak nekaj »manj«, nekaj »začasnega«, ki naj bi potrebovalo še neko »priznanje« s strani italijanske vlade, katere »suverenost« naj bi še vedno veljala nad bivšo »Cono B«. Zaradi tega ni odveč poglobiti pomena izraza »demarkacijska črta« ali »li-nea di demarcazione«, okrog katerega se suče vsa modrost sobesednikov. Zemljepisna pojma »Cona A in B« sta se prvič pojavila v Devinskem sporazumu z dne 20.6.1945, ki sta ga podpisala predstavnika jugoslovanske armade in zavezniških sil v Sredozemlju. Tedanja »Cona A« je obsegala tudi Gorico, Pulj, Sežano, Komen itd. Od takratne »Cone B« pa jo je ločila tako imenovana Morganova črta. Z Mirovno pogodbo z Italijo sta se »Cona A in B« skrčili na ozemlje Svobodnega tržaškega Ozemlja (STO). Z Londonskim sporazumom z dne 5.10.1954 pa sta bivši »Coni A in B« docela izginili v pravnem in dejanskem pogledu. Zagovorniki italijanske iredenti-stične »teze« zelo površno trdijo, naj bi tedaj prišlo do delitve ozemlja STO med Italijo in Jugoslavijo na podlagi Morga-nove črte, ki je ločila preostalo bivšo »Cono A« od bivše »Cone B«. Resnica pa je bistveno drugačna. 1. Z Londonskim Memorandumom so najprej razdelili bivšo »Cono A« na dva dela. En del bivše »Cone A« je dobila Italija, medtem ko je bil drugi del bivše »Cone A« (področje na Miljskih hribih, ki gre skoro do Socerba) dodeljen Jugoslaviji. 2. Jugoslaviji so istočasno priznali celotno bivšo »Cono B«. Iredentisti pa popolnoma pozabljajo na del bivše »Cone A«, ki je leta 1954 pripadel Jugoslaviji. Odgovor je zelo preprost: »zanemarjanje omenjenega področja bivše »Cone A« dopušča slepomišenje in besedne igre okrog pojma »demarkacijska črta« (»linea di demarcazione«). Spomenica o soglasju z dne 5.10.1954, ponavljamo, ne določa ozemeljske razdelitve v skladu z Morgano-vo črto (ki je ločila bivšo »Cono A« od bivše »Cone B«), ampak predvideva novo mejo, to je, mejo, ki je dodelila Jugoslaviji tudi del bivše »Cone A«. Toda ta nova meja med Italijo in Jugoslavijo je ob podpisu Londonskega memoranduma obstajala samo pravno, v besedilu pogodbe, in na priloženi mapi (Priloga I). V naravi smo imeli takrat samo Morganovo črto, ki so jo stražili jugo- slovanski in zavezniški vojaki. To pa je narekovalo izvršilni tehnični postopek za postavitev nove meje na kraju. Z drugimi besedami, novo mejo, ki je pravno že obstajala in ki je bila začrtana na mapi ali zemljevidu priloženemu Spomenici o soglasju, je bilo treba »demarkirati« (»de-marcare«), zakoličiti v naravi. Tako člen 3 Memoranduma določa »preliminarno razmejitev« (»A preliminary demarcation«, »prethodno raz-graničenje«), ki so jo izvedli predstavniki bivše ZVU in bivše jugoslovanske vojaške uprave. Isti člen (glede na to, da se je nekaterim zelo mudilo čimprej priti v Trst ne glede na »preciznost« razmejitve) predvideva še »Komisijo za razmejitev« (»A Boundary Commission«, »Komisija za razgraničenje«), ki sta jo imenovali italijanska in jugoslovanska vlada v roku treh tednov, za postavitev »bolj točne meje« (»italijanska i jugoslovanska Vlada imenovat če odmah komisiju za razgraničenje kako bi se postiglo tačni-je razgraničenje prema karti u prilogu I«, »The Italian and Jugoslav Governe-ments will immediately appoint a Boundary Commission to effect a more precise demarcation of the boundary in accordance with the map at Annex I«). Šlo je tedaj za novo državno mejo med Italijo m Jugoslavijo. Tudi člen 2 Memoranduma o soglasju zelo jasno govori o »novi meji« (»nova granica«, »the new boundary«). Trditev, da Londonski sporazum »ne govori o meji, marveč o razmejitveni črti« (»linea di demarcazione«), je nedvomno sad površnosti. »Granica« je meja. »The boundary« je ravno tako meja (»confine«, »frontiera«). Da so takratni pogodbeniki sklenili dokončno razmejitev, izhaja iz celotnega besedila pogodbe in njenih prilog. Rekli smo že, da ni dovoljeno iztrgati nekaj osamljenih izrazov in na njih zidati gradov v oblakih. Naj bo dovolj navesti samo člen 1, ki jasno izraža voljo podpisnikov, da se spravi vsa stvar »h kraju«. Besedilo tega člena je zelo jasno, preprosto in ne povzroča nikakih težav pri tolmačenju. Italijanski tekst prav po domače pove, da so pogodbeniki sklenili Londonski sporazum o soglasju »per metter fine all'attuale insoddisfacente situazione«. Angleško besedilo prav tako ne nudi ni-kake možnosti za slepomišenje »to bring the present unsatisfactory situation to an end«. Srbsko-hrvaško besedilo je tudi zelo jasno: štiri vlade so podpisale sporazum, da »bi se sadašnja nezadovoljava-juča situacija najbolje okončala«. Vsakdo, ki je v dobri veri, razume, da je Memorandum postavil dokončno mejo med Italijo in Jugoslavijo. Pojem »demarkacija« je le tehnični izraz za opis postopka postavitve abstraktne mejne črte iz mape v naravo. »Demarcazione« pomeni »zakoličenje« ali »zakoličevanje«. Nesmiselno je reči, da sta, leta 1954, navedeni komisiji »za-količevali zakoličenje«. V tem pa je tudi vsa besedna igra iredentističnih modrijanov. S postavitvijo dokončne nove meje pa so tudi raztegnili jugoslovansko civilno upravo nad bivšo »Cono B« in nad delom bivše »Cone A«. Če združimo civilno (zakonodajno, sodno in administrativno) oblast ali upravo z vojaško prisotnostjo, imamo popolno državno vrhovnost ali suverenost. Še nekaj besed v zvezi z iredenti-stično tezo o »neugasli italijanski suverenosti« nad bivšo »Cono B«. Člen 21 Mirovne pogodbe z Italijo zelo jasno določa. »La sovranita italiana sulla zona co-stituente il TLT, cosi come esso e sopra definito, cessera con l'entrata in vigore del presente trattato« (italijanska suverenost nad STO preneha, ko stopi v veljavo mirovna pogodba). Konec italijanske suverenosti ni nikakor podvržen pogoju imenovanja guvernerja za STO. Italijanska suverenost nad »Cono B« je prenehala že leta 1947, v nasprotnem primeru bi po isti logiki lahko trdili, da ima Italija »suverenost« nad AIbanijo, Etiopijo, Libijo. Bogdan Berdon, Trst, 19.4. 1974 1 0 Torek, 2. julija 2013 KULTURA / MAVHINJE - Med vikendom pravi gledališki maraton Med igrivostjo in najžlahtnejšim ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Energija mladih preveva ozračje desetega mavhinjskega festivala, kjer je vsestranska ustvarjalnost »under« igralcev, avtorjev in režiserjev v soboto prevevala vse starostne stopnje tekmovalnih kategorij. Podkovana žaba Gledališki maraton je odprla lutkovna skupina otroškega zbora Ladjica z duhovito in kreativno uprizoritvijo ljudske pravljice Podkovana žaba. Devinske skupine lutkarjev so že nekaj let ubrale plodno pot kakovostnih delavnic, ki redno obrodijo prepričljive sadove in tako je bilo tudi tokrat, ko je skupina najmlajših žela velik uspeh z zgodbo o nečimrni žabi velikanki. Poučna zgodba se ujema z modrostjo učinkovitega pedagoškega pristopa, saj je ključ odličnega dela devinske ekipe kombinacija strokovnosti in pametnega gesla, ki bi ga lahko strnili z besedami »čim preprosteje - čim boljše«. Devinski otroci se veliko naučijo in pokažejo zelo spodbudne sadove dela na igralskem, pevskem in obrtniškem področju, a brez nepotrebnega pretiravanja, da bi se skupina lahko zbrano osredotočila na vsebine. Režiser Igor Cvetko je postavil svoje motivirane in zagnane male lutkarje okrog mize gledališke delavnice, jih učil discipline in pravega tempa s pomočjo glasbil, jim vlil smisel za skupinsko delo, kar daje nastopu solidnost in igralcem zelo jasno usmeritev ne glede na to, če se med nastopom kaj ponesreči. Vlogo zelo samozavestne »podkovane žabe« je odločno prevzel Matej Tavčar, suvereno reglja-joča in povezana skupina žabic iz živahne mlake (Nicola Floreani, Sara Komar, Cecilia Olivotti, Niko Pahor, Mark Rebula, Jana Stanissa, Greta in Zoe Terranova) pa je brez negotovosti izpeljala ne samo dobro naučeno, a tudi doživeto zborovsko nalog°. Hruške gor, hruške dol Mali lutkarji rastejo, zato imajo v De-vinu tudi starejšo skupino nadebudnih navdušencev lutkarske umetnosti, ki so pod režijskim vodstvom Jelene Sitar Cvetko uprizorili Puntarjevo pravljico o muhastih hruškah, ki nočejo pod zob, a se bojijo tudi nevarnega padca z veje. Gasilci jim morajo zato pomagati, a ostanejo na koncu ujeti med vejami in morajo počakati jesen, da lahko padejo s hruške, a samo, če zapoje-jo dovolj »zrelo« pesmico. Ponavljajoči se refren teh poti gor in dol po hruški je postavil mlade izvajalce pred preizkušnjo popuščanja napetosti in zbranosti v cikličnem dogajanju (z variacijami) s petjem, igranjem, sestavljanjem in razstavljanjem lestev, tržnice, drevesa s kle-petavimi in pojočimi krošnjami. Utrujenost pa se je pojavila samo ponekod, saj je spretnost skupine prišla do izraza v prepričano oblikovani igri, kjer ni šlo samo za delo z lutkami, a tudi za ekspresivno podajanje bistrega besedila. Posebne omembe so vredne simpatične lutke, izdelane izključno iz odpadnih materialov: plastenke čistil, vrečke, plastični pribor, zamaški. Izdelali in animirali so jih Veronica Bandiera, Lara Bearzi, Svetlana Brecelj, Karen Cancellari, Tina Fabi, Špela Ferfoglia, Arianna Moro, Beatrice Susa, Blaž in Urška Terpin ter Mira Tavčar v vlogi branjevke, kateri hruške povzročajo dnevne in nočne more (slednje s kitajskimi sencami). Cirkus z Divjega zahoda Mladinska dramska skupina Breg društva Slovenec se je podala nič manj kot na divji zahod, kjer se strelja, ropa banke, poje in pleše v škornjih in karirastih srajcah. Če pa upoštevamo tekst Žarka Petana Cirkus z Divjega zahoda, ugotovimo, da predstavljata največjo nevarnost ameriškega zahoda prebrisani ženski, ki se v glavnem ukvarjata z nakupovanjem in prisilita soproga, da od jutra do večera skrbita za hišo in vrt. Tudi mimoidoča, nekoliko nerodna cirkuška družina se po naključju znajde sredi zakonskih zdrah, skupna ljubezen do cirkuškega varieteja pa poravna vse napetosti, da se zgodba lahko konča s petjem, plesom in dobro voljo. Vodvilski značaj teksta je narekoval iz- Podkovana žaba kroma Hruške gor, hruške dol kroma Cirkus z Divjega zahoda kroma 11 a. m.: branč pri nas kroma vedbo z izrazito burkaškim pridihom, v kateri pa je karikiranje dvorazsežnih vlog privedlo pri nekaterih likih do izrazitega forsiranja. Tekst bi bil potreben bolj radikalnega črtanja ali učinkovitejše priredbe, saj je v tej obliki brez potrebe zavlačeval komične situacije, bizarna zgodba pa je splošno gledano ponudila režiserki Boži Hrvatič možnost razvijanja elementov, ki spodbujajo njeno domišljijo, kreativnost in nedvomni smisel za humor. Sanjsko-burkaški svet je nosil njen pečat z originalnimi in smešnimi detajli izvedbe, kot tudi delo sodelavcev, ki so poskrbeli za dodelane, pisane kostume in scene. Nekdanja razbojnika in zdaj hišna tepca Vampi in Vimpi sta bila postavna Matej in Marko Petaros, navihani ljubici pa Tina Klun in Sophie Vinci, čudaški cirkuški direktor (v bližnjem sorodstvu z najbolj znanim piratom iz Karibskega morja) je bil Damjan Gomisel, krotite-ljica zveri in prej imenovanega direktorja je bila Nika Pregarc, cirkuška Lev in Osel Jan Loredan in Matija Succi, komično zmedeni klovn Alice Jez, atletska akro-batka pa Ilaria Jez. 11 a.m.: branč pri nas Nekdanje male dame, redne udeleženke mav-hinjskega festivala so zrasle, a so še zmeraj navezane na priljubljeni zamejski oder, kjer so na osnovi pridobljenih izkušenj in v znamenju vedno živega navdušenja do dramske umetnosti, danes igralke, režiserke, ukvarjajo se s priredbami, scenami, glasbo. Helena Pertot, Valentina Oblak, Julija Berdon in Maruška Guštin so tokrat nastopile kot odrasla skupina Mosp-a z uprizoritvijo Delaportejevega komedijskega utrinka 11 a.m.: Branč pri nas. Štiri prijateljice se srečajo ob prigrizku, prijetni pogovori pa nepričakovano zavijejo v napačno smer in dnevna soba se kmalu spremeni v pravo areno. Besedilo je lahkotno in rahlo kot puder, liki so vezani na »posh« stereotipe uspešnih mladih žensk, ki imajo Tolstoja na nočni omarici, a ga najraje uporabljajo kot podlago za kavč. Tokrat so ustvarjalna dekleta iskala bolj zabavo kot izziv, a v skladnem ujemanju, v katerem je vsaka našla prave pogoje za jasno karakterizacijo različnih osebnosti posameznih likov. Četverica je dejansko poskrbela za vse tako na odru kot v zakulisju in si izposodila off glas Patricije Jurin-čič samo za didaskalije, ki uokvirjajo zgodbo in like. Peter in sanje Praznični dan je klical po posebnem presenečenju, zato je mavhinjski festival v nedeljo razveselil svoje obiskovalce s sladkorčkom izven konkurence in sicer z nastopom rekordno mlade igralske skupine občinskega vrtca iz Šempolaja. Kdor je mislil, da bodo srčkani otroci zaradi rosne mladosti kvečjemu zaplesali desetminutni ringaraja, se je krepko motil. Dvaj-setčlanski ansambel je namreč pripravil pravo štiri-desetminutno predstavo s solističnimi in skupinskimi nastopi, glasbo, recitacijo, kostumi in večkratno menjavo scen. Delo prizadevnih vzgojiteljic govori o fantku, ki sanja o obisku Marsovčka, kateremu prikazuje lepote tega sveta. V papirnati, narisani otroški sobici, se tako pojavljajo prijatelji, starši, palačinke, živalice in rožice (vsak s svojo narisano sceno). Energija, ki so jo motivirani malčki vložili v ta projekt, pa je poglavje zase in zrcalo uspešnega pedagoškega dela. Vzgojiteljici Andrejka Terčon in Ingrid Sedmak sta se podali v kar zahtevno pustolovščino, očitno pa sta poznali ključ, saj so se otroci odzvali urejeno, disciplinirano, prepričano, ko so jasno in glasno recitirali in zapeli ob spremljavi harmonike, saj so začutili, da bo dosežek presegel meje običajnega šolskega nastopa. Gledališka supermineštra Nedeljski tekmovalni program se je v Mavhinjah začel s programi televizije Vigred, ki je predvajala Gledališko supermineštro skupine Mi se gremo gledališče. Izrecno za šempolaj-ski otroški ansambel jo je »skuhala« Kim Furlan, ki je poleg besedila podpisala tudi režijo. Supermineštra spravlja v isti kotel junaka videoigrice, mitološko osebo, slona in tarantelo, ki prihajajo iz televizije in se na koncu vanjo vrnejo s pomočjo mornarja. Tako je programov konec in otroci gredo spat. Simpatični Tadej Gruden in njegovi kolegi Caterina Sinigoi, Fabian Siega, Mia Sveva Jankovič, Tina Žbogar, Elisa ter Ca-terina Sedmak so otroci, za katere je bila igra napisana in ki so se v igro vživeli po svojih najboljših zmožnostih, čeprav brez jasne, skupne usmeritve. Zmanjkalo je namreč bolj izrazito mentorsko delo, ki daje replikam pravi tempo in razdrobljenemu dogajanju povezanost. Za to pa bosta v bodoče poskrbela čas in izkušnja, ki bosta v oporo že obstoječi obilni dobri volji. Umor v vili Roung Dobra gledališka predstava je kot imenitna kulinarična specialiteta: potrebuje prvovrstne sestavine in dobrega kuharja. Dramska družina F.B. Sedej zato ni prepustila naključju niti najmanjšega detajla svoje nove uprizoritve, s katero je merila onkraj meja amaterstva. Zagotovila si je osnovo odličnega in (zgodovinsko) avantgardno nekonvencionalnega teksta, predane igralce, glasbeno kuliso s priredbami uveljavljenega mladega skladatelja, kultivirane estetske citate, izvirne in profesionalno oblikovane scene in kostume, ščepec kreativnih efektov, veliko ekipo sodelavcev, ki so skrbeli za vse detajle, zanesljivo režijo. Omenjena sredstva je investirala v odlično uprizoritev komedije absurda Umor v vili Roung Achilleja Campanileja v slovenskem prevodu in priredbi Marinke Počkaj. Futuristično domiselna in igriva detektivska drama je po svoji naravi in stilnem izvoru sugerirala postavitev v začetek 20. stoletja s prijetnim, elegantnim retro priokusom, ki ga je poleg kostumov Snežice Černic poudarjala glasbena kulisa Patricka Quaggiata s hudomušnimi songi in motivi Petrolinija, De Angelisa, Tria Lescana, ki so jih izvajalci podali s primerno mero »či- sto resne«, bistre ironije. Avantgarda je izzivala z intelektualnimi igrami, ki se sprehajajo po labilni meji navidezne, zelo »urejene« in lucidne norosti; humor zaživi ravno v tem bizarnem ravnovesju, ki ne zdrsne v farso in niti v obnavljanje staromodnih kalupov. Režiser Franko Žerjal in njegova igralska ekipa so uspeli ujeti bistvo z iskrivo izvedbo, kabaretnim humorjem, vir-tuoznim obvladanjem tempa. Kriminalka brez morilca in brez mrliča, a z ekstravagantnimi preiskavami in zasliševanji, je bila začinjena s skrbno sestavljenim izborom specifičnih, absurdno komičnih dodatkov in detajlov, kot sta na primer majordom, ki edini govori s stereotipnim angleškim naglasom in tako opozarja na angleški okvia zgodbe, ali policist z nekredibilno lakiranimi nohti. Estetska teža postavitve, ki jo je z velikimi zlatimi okviri elegantno črno-belega družinskega okolja visoke družbe scensko oblikovala Jasmin Kovic, je zagotovo pripomogla, da so se igralci lažje in še bolj prepričljivo vživeli v smisel teksta in značaj uprizoritve, nad katero je bdela (z zaznamujočo, posrečeno ekscentrično vlogo) avtoritarna neobaročna Di-daskalija. Ko stremljenje po zelo dobri predstavi sloni na takih osnovah, je ambicija utemeljena; tako lahko nastanejo uprizoritve, ki dajejo amaterski dejavnosti najžlahtnejši pečat. Rossana Paliaga Jutrišnji spored na mavhinjskem trgu Mavhinjski festival si bo pred zadnjim bogatim gledališkim vikendom privoščil trenutek oddiha, saj tako danes kot v četrtek na sporedu ne bo predstav. Jutri pa se bo program pričel z vodvilom Krojač za dame Georgesa Fey-deauja v izvedbi mladinske gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Sledili bodo prizori sodobnega življenja na vasi s predstavo KUDa Grešni kozli z naslovom (u)TRI(n)KI. Peter in sanje kroma Gledališka supermineštra kroma Umor v vili Roung kroma / KULTURA Torek, 2. julija 2013 1 1 POGOVOR - Tržaški gledališčnik Adrijan Rustja je včeraj dopolnil 80 let »Želel bi si ponovnega stika z gledališko publiko« »Rodil sem se v soboto, da bi lahko počival v nedeljo« - se pošali Adrijan Rust-ja z naslovom svoje avtobiografske knjige o gledališkem zakulisju. V resnici pa se ni nikoli razkomotil v ugodnih položajih, ravno obratno, saj je v svojem poklicu izbral »nehvaležno« vlogo večstranskega ustvarjalca: je namreč igralec, gledališki in radijski režiser, mentor (njegov življenjepis obsega na stotine uprizoritev in vlog), pa še knjigovodja, saj je Borštnikov nagrajenec in prejemnik nagrade Marija Vera za življenjsko delo opravljal v gledališču tudi administrativne posle v delikatnem trenutku boja za finance in prehoda na pravno bolj urejene položaje delavcev. Igralski poklic ga je privabil postopoma in pravzaprav še danes ohranja lucidno di-stanco do te »čudne« človeške in umetniške dimenzije. V povojnem času je na Vrdeli začelo delovati prosvetno društvo, kjer sem kmalu postal uradni recitator. Do odločitve, da bi postal dramski igralec, pa je prišlo le več let kasneje, po raznih nastopih v amaterskih prireditvah, na radiu in po diplomi na Trgovski. Moja knjigovodska kariera v podjetju je trajala en teden, v ansamblu slovenskega gledališča v Trstu pa sem bil zaposlen štirideset let. V tem dolgem obdobju se je koncept igralskega poklica bistveno spremenil. Moj spomin sega do leta 1945, ko sem bil priča prvi povojni predstavi slovenskega gledališča v Trstu, ki je pomenila ponovni, pričakovani prerod. Vračali so se igralci, ki so pred vojno delovali v teh krajih; želeli so si vrnitve kljub pasjim pogojem. Po sili razmer so opra- Adrijan Rustja arhiv pd vljali več nalog pri uprizoritvah, obvladali so vse posle - in to jih verjetno najbolj razlikuje od današnjih igralcev. Bili so komedijanti, v najbolj žlahtnem pomenu besede: znašli so se v katerikoli situaciji. Akademija gradi široka obzorja, a ne ponuja takšnega nauka, kot sem tudi sam preizkusil, ko sem vanjo vstopil z dragoceno izkušnjo, a brez pravega znanja. Vam je bližji poklic igralca ali režiserja? Izobrazil sem se kot režiser in postal igralec po sili razmer. Če pomislim na vse predstave, v katerih sem igral, bi zato izpostavil tiste, kjer sem lahko deloval v dvojni funkciji, na primer Naše mesto ob 60-letnici in Zadnje lune ob 70-letnici. Pravzaprav lahko povem, da me je na poseben način mikala tudi glasba, saj sem tudi uprizoril nekaj operet. Klavir sem študiral najprej z ženo Vita Levija, potem s Stanetom Maličem, z Abramo-vo in Sancinovo. Leta 1955, ko me je režiser Babič povabil k sodelovanju, nisem pravzaprav vedel, če me zanima bolj glasba ali gledališče. Še danes ne vem, če je bila odločitev prava. Igralec mora biti avanturist, jaz pa sem uradniško ostal v istem gledališču celo kariero; odklonil sem možnosti delovanja v drugih okoljih, raje sem prodajal svoje znanje s torbo trgovskega potnika. Kot režiser in mentor ste se posvečali tudi amaterskim odrom, na poseben način kot soustanovitelj Beneškega gledališča. Izkušnja z Beneškim gledališčem se je začela v sedemdesetih letih, ko smo kot gledališče gostovali v Benečiji in navezali prve stike. Z ustanovitvijo ansambla se je odprla nova pot, ki se je v smeri postopnega, boljšega obvladanja jezika razvila deset let skozi različne dramske zvrsti. Naučil sem se, da je amatersko gledališče posebna in zahtevna šola: amaterski igralci ne rabijo samo mentorja, temveč očeta in prijatelja, ki pa jim z največjo profesionalnostjo, jasno in dosledno pojasnjuje svoje zamisli. Upokojeni igralci se navadno oddaljujejo od gledališkega okolja, vi pa ste eden od najbolj rednih obiskovalcev Slovenskega stalnega gledališča in drugih bližnjih in bolj oddaljenih prizorišč. Dejansko ohranjate neobremenjen stik z odrom in namesto nostalgije gojite željo po opazovanju novih, sodobnejših prijemov. Moram pa priznati, da me sodobne uprizoritve večkrat razočarajo, saj iščem smisel, medtem ko je prazna ekscentričnost najbolj kvotiran adut. Na hvaležne spomine pa se ne naslanjam: nihče mi ni podaril ničesar, čeprav ni dneva, ko ne bi pomislil na vsakega od svojih nekdanjih kolegov. V gledališče rad zahajam, ker me vse zanima, saj sem radoveden človek in s svojo ženo redno obiskujem tudi operne predstave. Vesel sem, da me Radio Trst A še zmeraj upošteva in bo kmalu predvajal mojo jubilejno, avtorsko satirično enodejanko. Imam pa majhno željo: želel bi si ponovnega stika z gledališko publiko. Rossana Paliaga KOPER - Glasba Delavnice z znanimi glasbeniki Koper bo prihodnjih deset dni v znamenju glasbenih delavnic oz. masterclassov, na njih pa bo 35 udeležencev iz 12 držav izpopolnjevalo svoje glasbeno znanje pod taktirko svetovno priznanih pedagogov. V okviru delavnic, ki jih organizirata Univerza na Primorske in KUD Ars Haliaeti, se bo v tem času odvilo kar 11 koncertov. Mednarodni "mojstrski razredi" klasične glasbe, ki se bodo odvijali v Kopru in Ljubljani, pomenijo ne le kulturno, ampak tudi duhovno obogatitev življenja primorske univerze, je na včerajšnji novinarski konferenci poudarila pro-rektorica za mednarodno sodelovanje in umetniško dejavnost Tadeja Jere Lazanski. Po besedah glasbenega pedagoga in predsednika KUD Ars Ha-liaeti Roka Palčiča sodelovanje univerze kaže, da želi tudi visoko šolstvo v Sloveniji razširiti svojo kulturno in izobraževalno ponudbo. Zanimanja za mojstrske razrede je vse več, je ugotavljal Palčič. Tako bodo letos gostili 35 udeležencev iz 12 držav, med katerimi so poleg Slovenije še iz ZDA, Izraela, Portugalske, Španije, Francija, Hrvaške in Srbije. Nova znanja bodo pridobivali od svetovno uveljavljenih pedagogov, to so Ida Bieler na violini, Sijavuš Gadžijev in Kevin Robert Orr na klavirju, Koryun Asa-tryan na saksofonu, Alenka Zupan na flavti in Marko Feri na kitari. Že lani so v okviru delavnic izvedli pet koncertov, ki jim je prisluhnilo skoraj 2000 poslušalcev, letos pa bodo v desetih dneh priredili kar 11 koncertov, od tega bo dva koncerta predvajala tudi Televizija Koper. (STA) LJUBLJANA FESTIVAL - Po dveh uvodnih izrednih dogodkih se dogajanje vrača na običajna prizorišča Na Kongresnem trgu v četrtek svečano odprtje, v petek pa pravi »žur« s hrvaškim duom 2Cellos Veličastno. Kot so si zamislili organizatorji. Začetek letošnjega, že 61. Ljubljana Festivala je dva zaporedna hladna poletna večera povsem zapolnil ljubljanski Kongresni trg. Otvoritveni dogodek v četrtek, 27. junija, ki so ga omogočila sredstva EU - kot je med nagovorom povedal direktor in umetniški vodja festivala Darko Brlek - je bil na osnovi klasične glasbe zasnovan »jubilantsko«. Najprej je bil to poklon Hrvaški pred njenim uradnim vstopom v Evropsko unijo, nato pa so se z izbranim programom poklonili Wa-gnerju in Verdiju ob 200-letnici njunega rojstva. Pravzaprav letošnji festival, je uglednim gostom in zbrani množici povedal Brlek, poteka v sodelovanju s festivaloma v Opatiji in Linzu. Omogočili so ga tudi številni sponzorji, katerim se je direktor še posebej zahvalil in katerim tudi sicer organizatorji namenjajo izrecno pozornost. Med njimi je glavni ljubljanska mestna občina in na slovesnem odprtju je zbrane v »najlepšem mestu sveta« pozdravil tudi prvi meščan Ljubljane Zoran Jankovic. Četrtkov otvoritveni koncert so skupno oblikovali orkester Purpur, Orkester slovenske vojske, zbor Opere HNK iz Zagreba in Akademski zbor Ivan Kovačic. Pod taktirko Ivana Re-pušica so z naštetimi v prvi skladbi, Brucknerjevem Te Deumu za soliste, orkester in orgle v C-duru, WAB 45, zapeli solisti: Martina Zadro - sopran, Jelena Kordic - alt; Aljaž Farasin - tenor Četrtkov otvoritveni koncert na Kongresnem trgu v Ljubljani in Luciano Batinic - bas. Wagnerju so se poklonili s preludijem k III. dejanju opere Lohengrin, Verdiju pa z znanim zborom ciganov iz opere Trubadur. Zaključna skladba pa je zadonela v čast festivalu, njegovim organizatorjem in vsem prisotnim. Izbrali so namreč Uverturo 1812 Petra I. Čajkovskega, v kateri se oglašajo tudi zvonovi in topovi. In vse to, dodatno opremljeno z vizualnimi učinki družbe Ars electronica, je odmevalo po prostranem ljubljanskem trgu. Manj veličastno, zato pa bolj »ljudsko« je bil zasnovan petkov večer. Tokrat je bila pravzaprav Hrvaška, nova članica EU, še bolj v ospredju: na ljubljanskem festivalskem nebu sta namreč bučno zablestela slovita čelista Luka Šulic in Stjepan Hauser, ki sestavljata nadvse priljubljeni duo 2Cel-los. Z duom, ki trenutno sodi v vrh svetovne popularne glasbene scene, je v začetnem, »resnem« delu sodeloval Komorni orkester Slovenske filharmonije, nato se je začel pravcati pop- rock žur, ko je divji tempo z igrivima čelistoma izvajani glasbi dajal še mladi bobnar. Vstopnice za petkov večer so bile cenovno dostopnejše, sedeži neo-številčeni, že uro pred koncertom se je ob vhodih na prireditveni prostor zbrala množica. Vse je napovedovalo glasbeno »veselico«. Večer, če odmislimo kislo vreme, se ni začel spodbudno. V prvem delu - program je bil nakazan le v glavnih smernicah - je ozvočenje dvakrat neprijazno zatajilo. Simpatična mlada glasbenika se nista dala motiti, zaigrala sta začeto skladbo do konca in nato začela koketirati z občinstvom. Med drugim je Luka Šu-lic dokazal, da dokaj dobro obvlada slovenščino in si prislužil dodaten aplavz, Stjepan Hauser pa je že nakazal, da je med dvema bolj norčav. Tehnične težave so bile mimo, resnega programa, v katerem so med drugimi igrali Vi-valdija in Piazzolo, je »bilo fertik« - kot je v mikrofon povedal Šulic in se zahvalil filharmonikom. Potem je dogajanje postalo veliko živahneje, tako zvočno kot vizualno. Mlada, akademsko izšolana glasbenika igrata na čelo kot rockerji na kitaro: ni slučaj, da sta med redkimi napovedmi izpostavila prav poklon Jimi-ju Hendrixu. Kot pop-rock zvezde se tudi ponašata na odru in spodbujata občinstvo k sodelovanju. Ljubljansko jima je bilo v petek izredno naklonjeno in z njima soustvarilo poseben glasbeni dogodek. Po glasbi ples. Od ponedeljka, 1., do četrtka, 4. julija, so organizatorji Ljubljana Festivala nanizali tri različne plesne večere. Začetni, ponedeljkov je pripadel ba-letnikom Opere in baleta SNG Maribor, torkov Beloruskemu državnemu plesnemu ansamblu Koroški, četrtkov pa najbolj znanemu, sloviti skupini Be-jart Ballet iz Lozane. Omeniti je treba še sredin večer, ki ga bosta v prostorih Slovenske filharmonije s samospevi oblikovala Bernarda Fink in Marcos Fink. (bip) 6 Torek, 2. julija 2013 TRST / APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORIŠKA - Odstopili pokrajinska odbornica in doberdobska podžupanja Zamenjavi na pokrajini in doberdobski občini V doberdobski občinski upravi prihaja do zamenjave. Z včerajšnjim dnem Luisa Gergolet ni več podžupanja, potem ko je odstopila iz delovnih razlogov. Odgovorna je bila za šolstvo, socialo, zdravstvo in kulturo. »Nove zadolžitve v Fei-glovi knjižnici v Gorici zahtevajo vso mojo prisotnost in energijo. Ker je tudi na občini veliko dela in moraš slediti številnim zadevam, sem se odločila za odstop s pod-županskega mesta,« pojasnjuje Gergole- RONKE - Občina Proračun vreden 17 milijonov Proračun ronške občine za letošnje leto je vreden 17.504.771 evrov, pri čemer znašajo tekoči stroški 13.767.023 evrov. Stroški za osebje predstavljajo 25 odstotkov vseh stroškov, glede na lansko leto so se znižali za šest odstotkov. Na ronški občini so posebno pozornost namenili delovanju socialnih služb, tako da so socialnemu sektorju namenili 36 odstotkov proračunskega denarja, dodatnih 55 tisoč evrov pa bo šlo za pomoč pri plačevanju najemnin in za nakup osnovnih življenjskih potrebščin. Na področju šolstva se je občina odločila za ukinitev šolskega prevoza v nižje srednje šole, kar pomeni, da ne bo več vozil niti šolski avtobus iz Ronk v nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu. »Vsekakor pa si prizadevamo, da bi se čim prej zaključila gradbena dela na šolskih poslopjih v ulicah Capitello in Campi,« poudarja občinska odbornica Sara Bragato, ki je med četrtkovim zasedanjem občinskega sveta predstavila vsebino proračuna občinskim svetnikom. Po poglobljeni razpravi so proračun odobrili z glasovi večine in Ljudstva svobode. »V normalnih pogojih, bolje rečeno v normalni državi, bi proračun odobrili že decembra, zato pa je toliko bolj pomenljivo dejstvo, da smo osrednji občinski dokument zaradi splošne gospodarsko-fi-nančne krize pripravili komaj junija,« je še poudarila Bragatova in med drugim pojasnila, da bo priliv od davka IMU znašal 2.526.000 evrov. Z globami, ki jih bodo izdali za razne prekrške prometnega zakonika, bo občinska blagajna bogatejša za 50.000 evrov, podjetja za mobilno telefonijo bodo za svoje antene plačala 40.000 evrov, priliv od izdaje novih gradbenih dovoljenj bo znašal 60.000 evrov. Bragatova je razložila, da so proračun pripravili, čeprav še ne vedo, kolikšen bo priliv od davka Tares in kolikšno bo znižanje deželnih prispevkov. Opozicijski svetnik Komunistične prenove Luigi Bon opozarja, da je proračun sad varčevalne politike Lettove vlade, ki bo uničila socialno državo. Bon je vložil dvanajst amandmajev, ki so bili vsi zavrnjeni; opozoril je tudi, da je nov intermodalni pol, ki ga načrtujejo ob letališču, popolnoma nepotreben. »Veliko bolje bi bilo, ko bi več denarja namenili socia-li,« poudarja Luigi Bon. tova in poudarja, da je v krajevnih upravah vedno več birokracije, kar zahteva od odbornikov veliko več dela in časa. Ger-goletova se bo tako odslej osredotočila na svojo vlogo koordinatorke v Feiglovi knjižnici, kdo jo bo nasledil na občini, pa bo uradno potrjeno v prihodnjih dneh. Župan Paolo Vizintin bo v odbor imenoval nadomestnika, ki ga bo predlagala Demokratska stranka. »Nedvomno Demokratska stranka mora biti s svojim predstavnikom prisotna v občinskem odboru,« poudarja Vizintin in pojasnjuje, da bo ime novega odbornika uradno potrjeno prihodnji ponedeljek. Do zamenjave pa ne prihaja le v Doberdobu, ampak tudi v goriški pokrajinski upravi. V prejšnjih dneh je v javnost prišla vest, da bo po Sari Vito, ki je po volitvah postala deželna odbornica, zapustila ekipo predsednika Enrica Gherghette tudi Bianca Della Pietra, ki je skrbela za delo, socialo, izobraževanje in enake možnosti. Della Pietrova odstopa iz osebnih razlogov, odborniško mesto bo uradno zapustila 5. julija. »Obžalujem, da se je Bianca Della Pietra odločila za ta korak, saj je svoje delo dobro opravljala. Pred časom sem jo skušal prepričati, naj vztraja, zdaj pa mi ne preostane drugega, kot da spoštujem njeno voljo,« je povedal predsednik pokrajine Gherghetta, ki bo novega odbornika imenoval v prihodnjih dneh. Povedal je, da namerava odborni-ško mesto ponovno zaupati predstavniku stranke Svoboda ekologija in levica, ki mu bo v ta namen posredovala seznam možnih kandidatov. (ur) Bianca Della Pietra bumbaca Luisa Gergolet bumbaca NOVA GORICA Torbice ni bilo več Tat izkoristil nepazljivost Novogoriški policisti so v nedeljo obravnavali tatvino ženske torbice. Neznani storilec je v enem od novogoriških lokalov izkoristil nepazljivost oškodovanke in ji ukradel torbico; ženska jo je ob prihodu v lokal odložila na mizo poleg vhoda v stranišče. Oškodovan-ka je v torbici poleg osebnih in drugih dokumentov imela mobilni telefon Samsung Galaxy S III, bančno kartico in manjšo vsoto gotovine. V zvezi z obravnavanim primerom tatvine so policisti na podlagi zbranih obvestil in ugotovljenih dejstev podali kazensko ovadbo. (km) GORICA - Ukinjajo parkirno cono B Popoldansko parkiranje septembra ne bo več brezplačno Plačevanje parkirnine bumbaca TRŽIČ - Prometna nesreča na Drevoredu San Marco Trčila skuterist in kolesarka Oba sta se poškodovala, zato so ju z rešilcem peljali na zdravljenje v tržiško bolnišnico Žensko peljejo s prizorišča nesreče; skuteristu še nudijo prvo pomoč bonaventura Na križišču med Drevoredom San Marco ter ulicama Bixio in Car-ducci v Tržiču se je včeraj okrog poldne pripetila prometna nesreča. Trčila sta skuterist srednjih let in šestdeset-letna kolesarka. Moški je bil namenjen iz marine Nazario Sauro v Ulico Mat-teotti, med vožnjo preko Drevoreda San Marco pa je podrl žensko. Po pričevanjih nekaterih očividcev naj bi ženska peš prečkala Drevored s kolesom ob sebi, ko je na semaforju gorela rdeča luč. Po trčenju sta oba padla na tla, ženska se je pri tem udarila v glavo. Na kraj so kmalu zatem prihiteli reševalci iz službe 118, ki so obema nudili prvo pomoč na kraju nesreče; njuno zdravstveno stanje naj ne bi bilo zaskrbljujoče. Na prizorišče nesreče so prišli tudi mestni redarji, ki so poskrbeli za urejanje prometa. Zaradi prometne nesreče je prišlo v središču Tržiča do precejšnjih zastojev, saj je bila vožnja po mestu nekaj časa ovirana. Goriški občinski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel sklep, na podlagi katerega bo s prvim septembrom v mestnem središču začel veljati nov sistem parkiranja. Razlik med t.i. cono A in cono B ne bo več: v ulicah, kjer je parkirnina doslej znašala 0,60 evra na uro in kjer je bilo popoldne parkiranje brezplačno, bodo po novem veljala ista pravila - torej urniki in tarife - kot v ulicah cone A, kjer stane ura parkiranja en evro. S tem se bodo letni prihodki občine povišali za okrog 25.000 evrov. »To je edina odločitev, ki smo jo doslej sprejeli,« je poudaril občinski odbornik Stefano Ceretta, ki pa je v isti sapi napovedal, da bodo septembra stopile v veljavo tudi nove cene parkirnin. »Informacije, ki so prišle v javnost v prejšnjih dneh, niso bile popolne. Tarife parkiranja v modrih conah bi se lahko tudi povišale, v zvezi s tem pa nismo še sprejeli nobenega sklepa. O morebitnih podražitvah bo v prihodnjih dneh razpravljala in odločala pristojna komisija občinskega sveta,« je pojasnil Ceretta, po katerem namerava uprava tudi povišati število parkirnih prostorov, kjer je parkiranje podnevi dovoljeno le proti plačilu. »To je odločitev, ki jo bo sprejemal občinski svet. Trenutno še ne vem, katere nove ulice bomo vključili v sistem modrih con,« je poudaril odbornik. Občina Gorica danes upravlja okrog 1050 parkirnih mest, od katerih je lani imela 786.000 evrov prihodkov. V cono B, ki jo bodo čez dva meseca ukinili in kjer je ura parkiranja doslej znašala 60 centov, spada nekaj več kot 90 mest. Le-ta so v ulicah Codelli, Carducci, Duca DAosta (med ulicama Tominz in Randaccio), Boccaccio, Dante, Petrarca, Diaz (delno), Nizza (od ulice Maniacco do ulice Margotti), Ri-smondo, Galilei, Maniacco in na Trgu Donatori di Sangue. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 2. julija 2013 13 TRŽIČ - Karabinjerji aretirali 54-letnega A.J. Z ukradenim avtom tat ni prišel daleč Tržiški karabinjerji so v minulih dneh aretirali 54-letnega romunskega državljana, ki so ga zasačili za volanom ukradenega avtomobila. 54-letni A.J., ki nima stalnega bivališča in je v preteklosti že imel opravka s silami javnega reda zaradi raznih kaznivih dejanj, je ukradel avtomobil tipa Bmw 316 s parkirišča v Ulici Colombo v Tržiču, nekaj ur zatem pa so ga karabinjerji že prijeli. Poveljstvo karabinjerjev je zgodaj popoldne poklical 49-letni tržiški avtoličar. Povedal je, da je njegov avtomobil, ki je bil parkiran na parkirišču pred trgovino Mercatone Uno, izginil. Osebje operativnega oddelka je takoj začelo iskati ukradeno vozilo, ena izmed patrulj pa ga je izsledila že okrog 15. ure v Ulici Valentinis. Na vozniškem sedežu je sedel A.J., ki so ga karabinjerji že dobro poznali. Avtomobil so vrnili lastniku, moškega pa so odpeljali najprej na poveljstvo, zatem pa še v goriški zapor. Goriško sodišče je zanj potrdilo pripor. A.J. je namreč v preteklosti že imel težave s pravico zaradi tatvine, posledično pa je sodnik zanj določil obvezo vsakodnevnega podpisa na karabinjerski postaji v Ulici SantAnna. Vzrok previdnostnega ukrepa je bila tatvina, ki jo je 54-letni Romun izvedel na silvestrsko noč: takrat so ga sile javnega reda zasačile na mopedu brez registrske tablice, ki ga je ukradel 82-letni upokojenki iz Karabinjer med poostrenim nadzorom prometa bumbaca Tržiča. Še pred tem pa so ga lani poleti skupaj s sodržavljanom aretirali zaradi tatvine bakra v tržiški tovarni Eurogroup. Tržiški karabinjerji so ob 54-letnem A.J. prejšnji konec tedna prijeli še dva romunska državljana, ki bivata v Laškem. Oba sta osumljena sodelovanja pri tatvini v ob-težilnih okoliščinah v nekaterih trgovinah, ki delujejo v nakupovalnem središču Emis-fero v Tržiču. Karabinjerji, ki jih je poklical varnostnik ene izmed trgovin, so tatova prijeli po krajšem zasledovanju. Pri sebi sta imela še ves plen tatvine, in sicer športno opremo, telovadne copate ter športna oblačila, s katerih so odtrgali varnostno priponko. Plen tatvine, ki je bil vreden okrog400 evrov, so karabinjerji vrnili trgovinam, romunska državljana pa so aretirali. Minuli konec tedna so karabinjerji tržiškega poveljstva ter doberdobske, ron-ške in gradeške postaje v okviru rednih nadzornih akcij pregledali 60 avtomobilov in 12 plovil. Preverili so istovetnost 85 ljudi, med katerimi je bilo 24 tujcev. GORICA - Jutri »Carosello«, ko reklama odkrije televizijo Na stenah razstavnih prostorov Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Réclame - Plakati in skice z začetka dvajsetega stoletja iz Fonda Passero-Chiesa«. Poleg njene umetnostne vrednosti (med avtorji podob izstopajo Antonio Bauzon, Tullio Crali, Argio Orell, Pietro Antonio Sencig, Cesare Simonetti, Lojze Spazzapan) je sprehod po razstavnih prostorih obenem skok v čas, ko so se spričo naglega gospodarskega razvoja spreminjali okusi in potrošniške navade. Poleg serije litografij na pločevinasti podlagi, po izdelavi katerih je slovela tržiška podružnica podjetja Passero-Chiesa, pozornost obiskovalcev priteguje tudi nekaj li-tografskih kamnov. Reklame in vse, kar je z njimi povezano, so velike spremembe doživele z uvedbo televizije in še zlasti z začetkom oddajanja večerne oddaje »Carosello«. Ravno njej bo zato posvečen jutrišnji večer z naslovom »Tutto il me-glio di Carosello«. Ob 21. uri bo prisotne nagovorila prof. Anna Antonini, nato pa bodo predvajali nekatere izmed najlepših »Carosellov«. PODGORA - Delavnica društva Paglavec Ribica Suzana navdihnila malčke LW_'>1 Na sedežu društva Paglavec v Pod-gori je sredi minulega tedna potekala likovna delavnica. Sodelovalo je šest otrok, ki so spoznali novo pravljico, pripravili ročno delo in preživeli nekaj ur v veseli družbi. Članica društva Erika Sfiligoj je otrokom prebrala zgodbo o ribici Suzani, ki je s svojo jato srečno živela v morskih glo- binah, dokler ni nekega jutra spala dlje, kot bi morala. Pravljici je sledila delavnica: otroci, ki so jim na pomoč priskočile mamice, so s temperami in ovsenimi kosmiči izdelali pisano ročno delo, ki so ga nato odnesli domov. Še pred odhodom jih je čakala malica, nakar so si voščili nasvi-denje na prihodnji delavnici. LAZNA - Priredili so ga že devetič Pohod pod zvezdami Več kot šestdeset pohodnikov se je udeležilo v soboto ponoči sprehoda skozi del Trnovskega gozda od Lokev do Lazne. Zbirališče je bilo na obširnem trgu na Lokvah, odhod kolone pa točno ob 22. uri. Po kratkem postanku pred vaškim pokopališčem zaradi prižiga sveče na grobu jamarja Bojana Krivca, po katerem se imenuje društvo, ki skupaj z občino in civilno zaščito prireja to privlačno pobudo, so se udeleženke in udeleženci podali v gozdno temino. Ducat med njimi je prižgalo petrolejke in jih nosilo vso pot v spomin na čase, ko so gozdarji, gla-žutarji in osnovnošolski otroci vstajali v trdi temi, da so ob pravi uri dospeli do delavnega mesta ali šole. Čarobnost nočnega doživetja je med potjo kvarilo nekaj avtomobilov, ki so pohodnike prehitevali ali jim vozili naproti. Razmeroma veliko vozil je ob prihodu bilo že na Lazni, kar kaže sicer na zanimanje ljudi za veselico, ki sledi, manj pa za rekreacijsko, naravovarstveni in zdravstveni vidik celotne pobude. Še več ljudi je za povratek uporabilo proste sedeže v avtomobilih prijateljev in sorodnikov in se odpovedalo petim kilometrom poslušanja tišine, gledanju zvezd med oblaki nad drevesnimi krošnjami in tihemu klepetu z znanci. Za razliko od prvih let prireditelji niso predvideli nošnje gorečih bakel, kar je sicer pametno zaradi preprečevanja kakšnega požara, je pa na pogled manj privlačno od cik - cak kače, katere udeleženci so sami sestavni del in jo hkrati lahko opazujejo med hojo po vijugasti cesti skozi gozd. S prve izvedbe pred devetimi leti Lepše kot med začetnimi izvedbami so prireditelji poskrbeli za prostor in spored po prihodu na Lazno. Tudi če bi deževalo, kot so nekatere napovedi nakazovale, bi vsi bili na suhem, kajti prav civilna zaščita je postavila dovolj velike ambulantne šotore za hodce, kuhinjo in glasbenike. Kje? Za nekatere naše bralce, še bolj pa bralke, bo zanimivo, če jih spomnimo na trato pod Domom na La-zni, kjer so pred nekaj desetletji foton.n. poleti potekali odbojkarski tečaji za dekleta športnega društva Dom. In še dva statistična podatka: 10 odstotkov nočnih hodcev je bilo iz predmejstva, pohod pa je bil deveti po vrsti. Če bo prihodnje leto ob jubilejnem manj kot 100 ljudi, ne bo v čast ne organizatorjem, ne krajevnemu prebivalstvu in niti vsem tistim, ki se radi premikajo v naravi ob vseh letnih časih, ob vsakem vremenu, podnevi in ponoči. (a.r.) 14 Torek, 2. julija 2013 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Nepremičninski trg V občini je več kot 800 praznih stanovanj V novogoriški mestni občini je po analizi, ki so jo opravili na Univerzi v Novi Gorici, okoli 800 praznih stanovanj, približno 200 se jih oddaja na črno. Novi zakon o davku na nepremičnine, ki naj bi v veljavo stopil prihodnje leto, bo sicer bržkone to sliko nekoliko spremenil, a dejstvo je, da število praznih stanovanj ni majhno. Novogoriški stanovanjski sklad pa bi po drugi strani potreboval vsaj še 100 stanovanj, da bi zadostil potrebam prosilcev. »Naša naloga, ki smo si jo zadali v prihodnje je, da ugotovimo, kako bi lahko prišli do vsaj dela teh praznih stanovanj. Kako torej doseči, da pridemo z lastniki na sredino poti, da najdemo rešitev, ki bi bila ugodna za nas in zanje,« pravi direktorica novogoriškega stanovanjskega sklada Nataša Leban. Ena od rešitev, razmišlja direktorica, bi bil morda dogovor med lastniki in prosilci za neprofitno stanovanje o najemu za določen čas, pri čemer bi lastniki stanovanj bili upravičeni do subvencije. »Za nas bi bilo sicer idealno, če bi te lastnike spodbudili k prodaji stanovanj, sploh če bi lahko dosegli nizke cene in bi tako naenkrat lahko pridobili večje število stanovanj,« dodaja Lebanova. Ponudb zasebnikov je sicer veliko, a kaj ko so cene previsoke, tudi nad 1500 evrov za kvadratni meter. Do aprila so na omenjenem skladu sicer uspeli odkupiti šest stanovanj za povprečno ceno 1.100 evrov na kvadratni meter, na mizi pa imajo še štiri ponudbe nepremičninskih agencij. Sklad ima sicer v lasti 380 stanovanj, a če bi hotel zadostiti povpraševanju, bi jih potreboval še najmanj sto. V zadnjih dveh letih in pol so med 195 prosilci uspeli stanovanje zagotoviti petinšestdesetim. Glede na izsledke omenjene raziskave, je v mestni občini Nova Gorica 13.418 stanovanj, med 6 in 9 odstotkov je praznih. Na novogoriškem nepremičninskem trgu je po podatkih, s katerimi razpolaga stanovanjski sklad, trenutno na voljo 177 stanovanj in 85 hiš, ki so namenjena prodaji. »To predstavlja nekaj manj kot 2 odstotka vseh stanovanj v Mestni občini Nova Gorica. Če zraven prištejem še teh osem odstotkov praznih stanovanj, pomeni to 10 odstotkov stanovanj na trgu, ki so tako ali drugače prazna. Od teh 177 sta- novanj je večina v lasti propadlih gradbenih podjetij in bank, ki zaenkrat še vedno vztrajajo pri svojih cenah,« opisuje situacijo na tržišču Lebanova. V strategiji stanovanjskega sklada za minulo obdobje je bil zapisan cilj pridobitev 125 stanovanj. »Tu smo dosegli 90-od-stotno realizacijo. Od 2008 smo prišli do 107 stanovanj oz. 110, če prištejem še tri stanovanja v Čepovanu. Odpadle pa so bivalne enote, odpadla so tržna stanovanja za mlade družine, ki jih nismo mogli zagotavljati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Za zagotavljanje stanovanj do konca leta se bomo najverjetneje posluževali kreditov, stanovanjski sklad je približno 7-odstotno zadolžen, se pravi,da imamo še možnost zadolževanja. Jaz bi najraje videla, da se zadolžimo pri Republiškem stanovanjskem skladu, če bomo prišli znotraj njihove kvote, sicer bomo morali najeti kredit pri komercialni banki. Upam pa še vedno na povečanje sredstev v rebalansu občinskega proračuna, če se bo ta izvajal v drugi polovici leta. Že letos v začetku maja smo porabili vsa razpoložljiva sredstva, ki smo jih imeli iz leta 2012,« pojasnjuje direktorica Lebanova. Glede zemljišč za gradnjo pravi, da bo Stanovanjski sklad do stanovanj najhitreje prišel pod Rafutsko cesto. »Drugo območje ob kotalkališču bo nekoliko dlje trajalo - tam imamo 3.000 kvadratnih metrov zemljišča, kjer bi se lahko zgradilo 50 stanovanj. V strategiji smo imeli še Majske poljane - kar pa lahko kar odpišemo,« je realna direktorica, saj do izgradnje načrtovanih stolpičev zaradi stečaja Primorja sploh ni prišlo. Sklad si je v bodoče zadal naslednje naloge: zagotavljati manjša stanovanja, uveljaviti model nakupa z najemom, kjer bi mlade družine prišle do lastnega stanovanja, spodbuditi stanovanjsko politiko na področju nezasedenih stanovanj ... »Tudi na ciljno skupino ljudi nad 65 le ne bomo pozabili, imamo namreč kar precej povpraševanja po oskrbovanih stanovanjih, trenutno razpolagamo z 28 takšnimi stanovanji, potrebovali pa jih bomo še najmanj enkrat toliko, saj se za to obliko lahko prijavljajo tudi prosilci iz drugih občin,« še dodaja Lebanova. Katja Munih GORICA - Pravilnik o antenah Tudi opozicija kritična do pritožbe Telecoma »Ker sem prvi podpisnik več amandmajev, ki so bili vključeni v nov pravilnik za postavljanje anten mobilne telefonije, podpiram stališče odbornika Pettarina, ki je napovedal, da se bo občina na deželnem upravnem sodišču zagovarjala proti pritožbi družbe Telecom.« Tako pravi Stefano Abrami, goriški občinski svetnik Italije vrednot, ki je prepričan, da novega pravilnika za instalacijo in nadzorovanje delovanja sprejem-no-oddajnih naprav mobilne telefonije ne gre spreminjati. Kot smo poročali v prejšnjih dneh, je Telecom vložil pritožbo na sodišču, ker ocenjuje, da nov pravilnik z ovira razvoj in krepitev njegovega omrežja v Gorici. Abrami poudarja, da vsebuje pravilnik vrsto inovativnih ukrepov -npr. izključitev zasebnih zemljišč iz pre-ferenčnih točk za postavitev naprav ter dodatne meritve elektromagnetnega sevanja posameznih naprav -, pritožba družbe Telecom pa je le »nerodna pobuda«, s katero želijo zaščititi interese operaterja na škodo interesov občanov. Antena za mobilno telefonijo V Novi Gorici je 13.418 stanovanj, med 6 in 9% je praznih GORICA - Mladinske igre km V Celovcu uspešno zastopali mesto Udeleženci koroških iger na županstvu Na goriškem županstvu je včeraj župan Ettore Romoli nagradil udeležence mladinskih iger »United World Games«, ki so pred dnevi potekale v Celovcu. Goriška delegacija je osvojila prvo mesto v tenisu, drugo mesto v košarki in tretje v odbojki; priznanje so na županstvu v zastopstvu svojih ekip prejeli Licia Roiz, Jernej Nardone, Alessandro Cardinale in Giacomo Marea. Skupno se je iger udeležilo šest tisoč otrok iz 26 mest. Goriško občino je predstavljalo približno petdeset mladih športnikov, ki jih je po Celovcu vodil občinski svetnik Franco Hassek. Med udeleženci so bili mladi, ki igrajo tenis v teniškem klubu na Rojcah, odbojko pri društvu Millenium, košarko pri Arditi in nogomet pri ekipi Audax-Sanrocchese. Risi za festival Amidei Današnje predstavitve letošnjega festivala Sergio Amidei se bo v Gorici udeležil režiser Marco Risi, ki je tudi sam član festivalske žirije. Med drugim se v ki-nodvoranah pravkar vrti njegov celovečerni film »Cha cha cha«, kriminalka z Lucom Argenterom, Evo Herzigova, Claudiom Amen-dolo in Pippom Delbonom v nosilnih vlogah. Marco Risi je režiser, scenarist in producent, film pa mu je bil usojen, saj je sin danes že pokojnega režiserja Dina Risija. Za sabo ima filme različnih žanrov, npr. komediji »Va-do a vivere da solo« in »Nel continente nero« pa tudi družbeno angažirane »Mery per sempre«, »Ragazzi fuori« in »Il muro di gomma«, slednji na temo letalske tragedije pri Ustici. Pred štirimi leti je sezono zaznamoval s filmom »Fortapasc«, ki je rekonstruiral zgodbo novinarja Gian-carla Sianija, padlega pod streli kamore, danes pa je ponovno v kinodvoranah z lahkotnejšim filmom »Cha cha cha«. Letošnji festivala Amidei bo med 19. in 25. julijem izbiral najboljši filmski scenarij, posebno nagrado pa bo izročil francoskemu režiserju Pa-triceu Leconteu. Vinilvečeri v Kromberku V sklopu letošnjih Vinilvečerov na gradu Kromberk bo danes v gosteh predavatelj Tomaž Do-micelj. Njegovo predavanje, ki je prvo v nizu štirih torkovih julijskih večerov, ima naslov Tudi v šesto desetletje z vinilom, začenja se ob 21. uri. Prihodnji teden bo predaval Jure Longyka, glasbeni urednik na Valu 202. (km) Gledališka delavnica V okviru niza »Percorsi di-versi« bo danes ob 18. uri v parku Ba-saglia v Gorici gledališka delavnica z Donatom Acamporo in Ano Saksida. 8. julija bo na vrsti pesniško srečanje s Fabianom Al-berghettijem, 15. julija z Robertom Cesconom in Luigino Lorenzini, 22. julija srečanje z Lus-sio Di Uanis in Fulviom Segatom, 29. julija pa z Guidom Cupani-jem in Antoniom Di Biasiom. Varuhinja v Novi Gorici Varuhinja človekovih pravic Vla-sta Nussdorfer bo jutri s sodelavci poslovala v Novi Gorici. Poslovanje zunaj sedeža je oblika delovanja varuha človekovih pravic Republike Slovenije, namenjena vsem, ki ne morejo priti v Ljubljano. Na pogovor z varuhinjo in njenimi sodelavci se lahko na brezplačno telefonsko številko 080-1530 prijavijo vsi, ki menijo, da so jim kršene njihove pravice oz. bi jim lahko varuh človekovih pravic RS v okviru svojih pristojnosti kakorkoli pomagal. Prijave zbirajo še danes do 12. ure. (km) Ambraverde v Gorici V knjigarni LEG na Korzu Verdi v Gorici bo v četrtek, 4. julija, ob 18. uri Marina Silvestri v okviru niza »Oggi si legge« predstavila svojo knjigo »Ambraverde«. Foto klub praznuje Novogoriški Foto klub bo jutri ob 18.30 v Rotundi SNG v Novi Gorici odprl razstavo ob 45-oble-tnici ustanovitve. Svoje fotografije bo postavilo na ogled 29- članov. Dogodek bo z svojim nastopom popestril Nik Oblak, letošnji finalist showa »Slovenija ima talent«. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 2. julija 2013 15 Ü Čestitke M Izleti ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja ob 100-letnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija dva izleta v Verono: 13. julija za opero »Messa da Requiem« in 24. avgusta za opero »L'Aida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 do zasedbe mest. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v sredo, 3. julija, ob 19.30 na ploščadi pred SNG Nova Gorica poteka Mednarodni festival uličnega gledališča »Ana Desetnica«: nastopa nizozemska skupina Compagnie Mobil s predstavo »Sulky M1«; vstop prost, informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Tmedia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31 .avgusta 2013 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Malta 6 GORICA U Kino MARINA in LIVIO uspešno krmarita svojo zakonsko barko že 25 let. Negujta in častita svojo zvezo ob vsaki priložnosti. Iskrene čestitke! Vera, William in Sandro z družina- 9 Šolske vesti SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študijskega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org. SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, ankle ščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slo-vik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (to-rek-četrtek 10.00-12.00). DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 21.00 »World War Z«. Dvorana 2: 17.50 - 20.40 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 3: 17.40 - 20.40 »Cha cha cha«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »World War Z«. Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »L'uomo d'acciaio«. Dvorana 3: 18.15 - 21.30 »World War Z« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Pas-sioni e desideri«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Pau-lette«. fl Razstave PALAČA CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je odprta med 10. in 13. uro ter med 14. in 18. uro, zaprta je ob ponedeljkih. ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled razstave z naslovom »Palpiti del bosco. Animali di legno di Giorgio Burgnich« v lokalu Hic Caffè v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 31. avgusta od ponedeljka do sobote 8.00-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava z naslovom »La Provincia di Go-rizia e Gradisca: autonomia e gover-no 1861/1914. Letture di un territo-rio«; do 3. novembra 9.00-19.00 od torka do nedelje. V GOSTILNI MILJO pri Devetakih bo do 28. avgusta na ogled razstava računalniškega umetnika Bogdana Sobana iz Vrtojbe. ČLANICE IN ČLANI FOTO KLUBA NOVA GORICA vabijo na odprtje in ogled jubilejne razstave ob 45. obletnici ustanovitve kluba v sredo, 3. julija, ob 18.30 v Rotundi SNG v Novi Gorici. Razstavlja 29 članov kluba. Dogodek bo z svojim nastopom popestril Nik Oblak, letošnji finalist programa »Slovenija ima talent«. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici je na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča; do 6. julija od ponedeljka do petka 10.3018.30, ob sobotah 10.30-13.30. V GALERIJI LA FORTEZZA v Ul. Ciotti 25 v Gradišču je na ogled razstava umetnice Qing Yue z naslovom »The Dragon's Lair«; do 10. julija ob četrtkih, petkih in sobotah 10.3012.30, 17.30-19.30, ob nedeljah 10.00-12.30. V MUZEJU TERITORIJA v palači Lo-catelli (Trg 24 Maggio 22) v Krminu je na ogled fotografska razstava z naslovom »Il tempo di 1 click« (razstavljajo Rossano Bertolo, Maurizio Frul-lani in Paul David Redfern); do 14. julija od četrtka do sobote 16.00-20.00, ob nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00; vstop prost. V VILI DE FINETTI v Coroni pri Ma-rianu bo do 31. julija na ogled razstava Paola Figarja in Claudia Mrakica z naslovom »Sospesi«. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 (poslovna cona) v Solkanu je na ogled razstava Nicole Montemorre z naslovom »Ostan-ki/Residuati«; do 30. avgusta od ponedeljka do petka med 9.00-17.00. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Réclame. Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa«; do 29. septembra od torka do petka 16.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-19.00, vstop prost. Vodeni ogledi razstave bodo potekali ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 17.30 ali po domeni (Cooperativa Musaeus, tel. 340-5738264); več na www.fondazio-necarigo.it. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Koncerti □ Obvestila »LIFE_MUSICHE DI SCONFINE« poteka do 20. julija: 13. in 14. julija glasbena delavnica Giorgia Pacoriga (informacije in vpisovanje na in@dobia-lab.net) z naslovom »L'improvvisa-zione non si improvvisa« v razstavni dvorani Delbianco v Ul. F.lli Zambo-ni 2 v Štarancanu; ob koncu delavnice v petek, 14. julija, zvečer bo na sedežu Dobialab v Ul. Vittorio Veneto 32 - Dobbia - Štarancan koncert udeležencev; več na www.dobialab.net. FESTIVAL OB 17. MEDNARODNEM SREČANJU SAKSOFONISTOV V NOVI GORICI: 3. julija ob 21. uri v Hiši Štekar, Snežatno 31/a - Kojsko, Jama 4et (Marko Čepak & Jani Šepeta-vec Quartett), gost koncerta bobnar Zan Tetičkovič; 5. julija ob 20.30 v dvorani Glasbene šole Nova Gorica »Hommage a Francis Poulenc« Claude Delangle, saksofon, Odile Delan-gle, klavir, gosta koncerta saksofonista Joonatan Rautiola in Matjaž Dre-venšek; 6. julija, ob 19. uri v veliki dvorana Kulturnega doma Nova Gorica koncert finalistov 7. mednarodnega tekmovanja saksofonistov, Simfoničnega orkestra RTV Slovenija; vstop prost; več na www.kulturnidom-ng.si. »GRADO FESTIVAL OSPITI D'AUTO-RE« na nasipu Nazario Sauro v Gra-dežu ob 21.30: v sredo, 3. julija, Al Di Meola, v torek, 9. julija, Nicola Conte in v torek, 16. julija, Brian May; za predprodajo vstopnic informacije na www.azalea.it in www.ticketone.it. »SOUND OF WAVES FESTIVAL« na plaži »Costa Azzurra« v Gradežu: 7. julija ob 19. uri DJ Nari and Milani, vstop prost. 13. julija, ob 21.30 Benny Benassi, informacije za predprodajo vstopnic www.azalea.it in www.ticke-tone.it. 14. julija ob 19. uri »Sunset Sunday«, vstop prost. 21. julija, ob 19. uri Albertino radia DJ, vstop prost. 26. julija, ob 21.30 Elio e le storie tese, informacije za predprodajo vstopnic www.azalea.it in www.ticketone.it. 28. julija ob 19. uri »Sunset Sunday«, vstop prost. 4. avgusta, ob 19. uri »7.2 Tommy Vee - Mauro Ferrucci«, vstop prost. 11. avgusta ob 19. uri »First Class«, vstop prost. 15. avgusta ob 21. uri »The Birthday Party, vstop prost«. 18. avgusta ob 19. uri »Sunset Sun-day«, vstop prost. 25. avgusta ob 19. uri »Closing Party«, vstop prost; več na www.soundofwaves.it. AŠKD KREMENJAK prireja 17. zamejski festival »Diaton 2013« 12., 13. in 14. julija v večnamenskem centru v Jam-ljah. Na programu bo v petek, 12. julija, ob 20. uri tekmovanje v briškoli; v soboto, 13. julija, ob 18. uri otroški ex tempore, ob 20. uri nastop folklorne skupine Gradina iz Ilirske Bistrice, nagrajevanje zmagovalcev ex temporeja in ples ob zvokih tria Atomix. V nedeljo, 14. julija, od 14. do 15.30 vpisovanje godcev na diatonično harmoniko, ob 16. uri začetek nastopov, sledila bosta podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala ter ples ob zvokih tria Atomix. S Mali oglasi V NAJEM dajem povsem opremljeno stanovanje v Gorici, veliko 60 m2. Najemnina po zakonsko predvideni ceni. Tel. 348-5298655. GLASBENA MATICA GORICA bo do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtek 11.0012.00, ob petkih zaprto. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo od 1. julija do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-16.00; zaprta bo zaradi dopusta od 5. do 16. avgusta. URADI ZSŠDI bodo do 15. septembra opdrti po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-14.00. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki od 1. julija do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 4. avgusta, piknik, povezan z izletom v Tolmin. V jutranjih urah si bodo udeleženci ogledali muzej, v katerem je letos na ogled razstava ob 300-letnici Tolminskega upora. Popoldne bo druženje v Brjah (Dobravlje). Vpisovanje je v teku. INFOTOČKA V ŠKC DANICA NA VRHU: vsako nedeljo od 9. do 18. ure ob kavici in prigrizku vas bodo organizatorji seznanili z zgodovino kraškega okolja in napotili na ogled Bre-stovca in Debele griže (po jarkih in rovih 1. svetovne vojne). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti. ODBOR ZA ŽENSKO PODJETNIŠTVO PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI prireja nagradni natečaj »Magi-camente imprenditrice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Zainteresirane podjetnice imajo čas za prijavo do 10. septembra; informacije in obrazec za vložitev prošnje na spletni strani www.go.cam-com.gov.it ali v uradu goriške Trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spazio.impresa@go.camcom.it, tel. 0481-384202/261). PROJEKT »PRIMORCI BEREMO!« poteka do ponedeljka, 11. novembra, v Feiglovi knjižnici v Gorici, kjer je na razpolago 51 proznih del in 9 pesniških zbirk slovenskih ustvarjalcev; sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let. TRŽNICA V KANALU poteka vsako 2. in 4. soboto v mesecu med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki prodajajo zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 003865-3981213 (Turistično informacijski center Kanal). AŠKD KREMENJAK prireja redni občni zbor danes, 2. julija, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20, z naslednjim dnevnim redom: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna za leto 2012 in proračuna za leto 2013, pozdravi gostov, razprava, razno. H Prireditve POLETJE 2013 V PARKU BASAGLIA v okviru projekta »Dolce-mente«: vsak četrtek med 17. in 18. uro bo zdravnik Fla-vio Komauli vodil sprostilna srečanja s tehnikami proti stresu in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin telesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami. Srečanja bodo potekala v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici, ob slabem vremenu v prostorih dnevnega centra; vstop prost. »SREČANJA V PARKU. ŽIVLJENJSKE IN UMETNIŠKE POTI«: v sredo, 3. julija, na prireditvenem prostoru ob glavnem vhodu plaže v Gradežu med 18. in 20. uro bo Valentina Del Cuore predstavila svojo knjigo »Metaforicamente amo-re. Sette racconti pensati per il cinema«; sodelovala bo Rossana Moretti Luttaz-zi, glasbeni poklon pianista Alessandra Scole in Letizie Ranalletta, ki bo zapela, povezovala bo Margherita Reguitti. V CENTRU DANICA NA VRHU poteka do srede, 3. julija, tradicionalni turnir v ma- »Poletni fotoutrip« se vrača med bralce. Dajte duška svoji fantaziji in fotografski žilici. Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali povežite se na našo spletno stran in nam posvetite enega svojih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. m Pojdite torej na počitnice s Primorskim! lem nogometu od 19. do 22. ure; v četrtek, 4. julija, in petek, 5. julija, se bodo štiri zmagovalne ekipe pomerile v polfinalu oziroma finalu, sledilo bo nagrajevanje. Organizatorji bodo poskrbeli za hrano in pijačo. JEHOVE PRIČE prirejajo za slovenske vernike tridnevno zborovanje z naslovom »Božja Beseda je resnica!« v petek in soboto, 5. in 6. julija, med 9.20 in 16.55 in v nedeljo, 7. julija, med 9.20 in 15.40 v Celju, Dečkova 1, dvorana L1 na Celjskem sejmu. Na programu predavanje z naslovom »Kaj je resnica?« in dve gledališki predstavi o biblijskih pripovedih; vstop prost. GORIŠKE POLETNE PRIREDITVE »GO-RIZIA! ARIA D'ESTATE«: na Trgu Cesare Battisti v Gorici poteka do sobote, 6. julija, košarkarski turnir Dudi Krainer. Od torka, 2. julija, popusti, animacija, happy hour po mestnih ulicah, v petek, 5. julija, od 10. ure dalje v Jungle Village brazplačni vstop za otroke v jutranjih urah. V OKVIRU PROJEKTA »DOLCE-MEN- TE« bo v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici v četrtek, 11. julija, med 16.30 in 21. uro debatno srečanje z naslovom »La guarigione perfet-ta«. Na temo holističnega zdravljenja, ki temelji na poslušanju samih sebe in na iskanju notranjega miru bodo govorili psiholog in psihiater Marco Bertali, vzgojiteljici Simona Agostinis in Elisa Stocco, zdravnica Susanna Beira, »coun-selor« Rio Abierto, psihologinja in psi-hoterapevtka Ilaria Bregant, zdravnik psihoterapevt in homeopat Maurizio Cannarozzo, Antonella Chiurco, psihiater in psihoterapevt Giorgio Cri-smani, psihiater in psihoterapevtka Flavia Donadoni, slikarka Serena Ferletti, vzgojitelj Davide Guzzon, endokrinolog Flavio Komauli, Valter Lauri združenja AMA-Linea di Sconfine, Giuliano Co-lussi združenja Fusam, psihologinja in psihoterapevtka Corinna Michelin, Federico Pellegatti združenja VegAnima, fiziater Celestino Turco, inštruktor tehnik tai chi in chi kung Annamaria Zin. Med posegi bo pela pevka Krisztina Ne-meth. Ob slabem vremenu bo srečanje potekalo v prostorih centra Mare Pensante. Udeleženci naj s seboj prinesejo blazinico; informacije po tel. 0481594103/01, 333-4857158, marco.berta-li@ass2.sanita.fvg.it. Pogrebi DANES V ŠTANDREŽU: 11.00, Danilo Marega (s kapele glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.55, Gaetana Buc-carella por. Orselli iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališču. DANES V ZDRAVŠČINAH: 11.30, Fausta Trevisan vd. Conte (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MEDEI: 10.00, Ermes Bevi-lacqua v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 11.00, Vanelina Lucia Marega vd. Battistel (s pokopališča v Versi) v cerkvi in na pokopališču. 6 Torek, 2. julija 2013 TRST / APrimorski r dnevnik w Williamsovo premagala 23. nosilka WIMBLEDON - Na tretjem letošnjem teniškem grand slam turnirju v Wibledonu se nadaljujejo presenetljivi izidi. V osmini finala je namreč izpadla prva nosilka, Američanka Serena Williams, s 6:2, 1:6 in 6:4 jo je premagala 23. nosilka Nemka Sabina Lisicki (na fotografiji ANSA). Od nekdanjih zmagovalk tako v igri ostaja le Čehinja Petra Kvitova, šampionka iz leta 2011, ki se je še četrtič zapored uvrstila v četrtfinale. Iz nadaljnjih bojev pa so izpadle vse Italijanke: Knapp, Penetta in Vinci. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Slovenski teniški aduti v Porotoržu PORTOROŽ - Danes se bo v Portorožu začel teniški turnir serije challenger. Grega Žemlja, Aljaž Bedene, Blaž Kavčič in Blaž Rola so glavni slovenski aduti.Bedene in Kavčič bosta igrala že danes popoldne, jutri pa bosta poleg ostalih Slovencev nastopila tudi Žemlja (ob 20. uri) in pred njim Rola, ki se je vrnil s sredozemskih iger v Turčiji, kjer je osvojil kar dve zlati medalji. Mimogrede: v moškem turnirju Wimbledona ni prišlo do presenečenj. Iz nadaljnjih bojev je izpadel Italijan Andreas Seppi, ki je izgubil proti Del Potru. NOGOMET - Po zmagi v finalu Pokala konfederacij proti Španiji Lepa popotnica za Brazilce RIO DE JANEIRO - Brazilska nogometna reprezentanca je zmagovalka letošnjega pokala konfederacij. Brazilci so v finalu v Riu de Janieru s 3:0 (2:0) premagali izbrano vrsto Španije. Z dvema zadetkoma se je med strelce vpisal Fred, ki je bil natančen v 2. in 47. minuti, ob koncu prvega polčasa je za 2:0 zadel Neymar, ki je bil uspešen v 44. minuti. Zmagovalci Brazilci so si zdaj pripravili tudi lepo popotnico pred svetovnim prvenstvom, ki ga bodo gostili prihodnje leto. Brazilci so tokrat v pokalu konfederacij zmagali še tretjič zapored in zadali Španiji prvi poraz na zadnjih 29 tekmah. V tekmi za 3. mesto pa je Italija šele po enajstmetrovkah premagala Urugvaj (5:4). Za uspeh je zaslužen Buffon, ki je ubranil tri enajstmetrovke. Po rednem delu je bilo 2:2: za Italijo je v 24. minuti zadel Astori, v 73. pa Diamanti. NAJBOLJŠI IGRALEC - Za najboljšega igralca turnirja je bil po pričakovanjih izbran Neymar, ki je po tekmi na novinarski konferenci še razkril, da bo v kratkem moral na operacijo žrelnice. DRUGA PLAT - Če se je pokal s tekmovalnega vidika za gostitelje Brazilce končal odlično - z zmago -, je tekmovanje pokazalo tudi drugo plat. Predvsem glas ulice, množični protesti so Brazilijo zajeli tudi zaradi nogometa in športa nasploh. Država bo v naslednjih treh letih gostila dve največji športni tekmovanji na svetu, nogometno prvenstvo in olimpijske igre, a številni Brazilci so prepričani, da bi morali najprej poskrbeti za boljše šolstvo, zdravstvo in infrastrukturo in se šele potem lotevati blestečih športnih projektov. Toda Fifa se zaveda, da težav ne predstavljajo samo nezadovoljni Brazilci na ulicah in pred stadioni. Nedokončani projekti, pomanjkanje hotelskih zmogljivosti, premajhna letališča, skrb za varnost ... vse to bo leta 2104, če težav ne bodo odpravili, še precej težje rešljivo. Na prvenstvu bo štirikrat več ekip in precej več tujih obiskovalcev. Vsi stadioni morda ne bodo dokončani v predvidenem roku. Problematična je šesterica objektov, na ka- NOGOMET - Maribor Nepričakovan odstop Zahoviča MARIBOR - V slovenskem nogometu je včeraj kot strela z jasnega udarila novica, da je z mesta športnega direktorja nogometnega kluba Maribor odstopil Zlatko Za-hovič. Slednji je v klub prišel leta 2007, od takrat pa je klub doživel strm vzpon, saj je v času njegovega dela osvojil kar devet lovorik: štiri naslove državnega prvaka, tri zmage v pokalnem tekmovanju in dve superpokalni lovoriki. Maribor je v sezonah 2011/12 in 2012/13 igral tudi v skupinskem delu evropske lige, kjer je pokazal nekaj všečnih predstav, cilj letošnje sezone pa je iti stopnico višje in zaigrati v ligi prvakov. Za slovenski dnevnik Ekipa je Zaho-vič izjavil, da odstopa, ker je izčrpan in da mu je zmanjkalo energije. V klubu si sicer želijo, da bi z Zahovičem le našli skupni jezik in nadaljevali sodelovanje, Zahovič pa je za Ekipo zanikal možnost, da bi se premislil. Brazilci so z všečno predstavo v finalu ugnali še do nedelje nepremagljive Špance, jim odčitali lekcijo in jim zadali prvi poraz na zadnjih 29 tekmah. Na fotografiji Gerard Pique (levo) in Brazilec Neymar, najboljši igralec turnirja ansa terih ni bilo tekem pokala konfederacij, predvsem stadiona v Manausu in Sao Paulu za zdaj ne dajeta vtisa, da bi lahko čez eno leto gostila tekme na najvišji ravni. POZITIVNO - Pravkar končani pokal konfederacij je za krovno svetovno nogometno zvezo (Fifa) pomenil tudi testno obdobje za uvedbo tehnologije v golih. Fifa je bila s preizkušeno tehnologijo v Braziliji zelo zadovoljna in bo skušala pospešiti njeno uporabo tudi na naslednjih velikih tekmovanjih. Fifa je na pokalu konfederacij preizkušala sistem nadzora, ali je žoga ob zadetku prešla golovo črto. Ne le, da lahko sistem, ki ga je postavilo nemško podjetje GoalControl, zazna, ali je žoga v celoti prešla golovo črto, preverijo lahko tudi strelce. V malem finalu Italija - Urugvaj so tako s pomočjo tehnologije potrdili, da je prvi zadetek Italije dosegel Davide Astori, ki je žogo z golove črte po prostem strelu Alessandra Diamantija potisnil v KOLESARSTVO - Tour de France Za slovo od Korzike zmaga Gerransa AJACCIO - Čeprav so bili v tretji etapi kolesarske dirke po Franciji štirje kategorizirani vzponi, ti niso naredili selekcije v boju za vrh. Za zmago se je v kratki, 145,5 kilometra dolgi preizkušnji od Ajjacia do Calvija, udarila velika skupina, v kateri je bil najmočnejši Avstralec Simon Gerrans. Kolesar ekipe Orica GreenEdge je v zaključku (v fotofi-nišu) ugnal Slovaka Petra Sagana in Španca Joseja Rojasa. V skupnem seštevku je vodstvo zadržal Belgijec Jan Bakelants (Ra-dioshack Leopard), ki ima sekundo prednosti pred Francozom Julie-nom Simonom in Gerransom. Sekundo zaostaja tudi Brajkovič, Be-lokranjec zaseda 64. mesto. Koren zaostaja pet minut in 39 sekund, trenutno je na 91. mestu. Danes bo moštveni kronome-ter, ki bo zagotovo povzročil spremembe v skupni razvrstitvi. KOSARKA- EP Vstopnice pošle v treh urah LJUBLJANA - Včeraj ob 17. uri se je začela prodaja vstopnic za prvi del EP-ja v košarki. V treh urah pa so za tekme Slovenije proti Španiji, Hrvaški, Poljski in Češki bile vse vstopnice hitro razprodane, na voljo jih je le še nekaj za tekmo proti Gruziji. Tako je včeraj poročala spletna stran MMC Rtvslo. Še vedno sicer obstaja možnost, da bo nekaj vstopnic na voljo na dan posameznih tekem, saj lahko pride do odpovedi ali vrnitve vstopnic FI-BA/FIBA Europe, ki jih bo Košarkarska zveza Slovenije v tem primeru naknadno spustila v prodajo, piše na spletni strani. Informacije o prostih vstopnicah na dan tekme bodo objavljene izključno na posebni podstrani EuroBasketa 2013 na spletni strani Eventi-ma, prodajali pa jih bodo na blagajnah dvoran. Še vedno so na voljo tudi vstopnice za tekme drugega dela, če-trtfinala in polfinala. V tem trenutku je razprodana finalna tekma. Medtem pa je v Taverni v Kopru včeraj svoja vrata odprla prva in zaenkrat edina Info točka EuroBasketa 2013, ki na enem mestu nudi vse ključne informacije o EP v košarki 2013, pa tudi informacije o mestu Koper, slovenski Istri in Sloveniji ter spremljajoči turistični ponudbi. Poleg tega je na Info točki možno kupiti tudi vstopnice za ogled vseh tekem EuroBasketa 2013 in tudi tekem pokala Adecco, ki ga bomo v Kopru gostili od 22. do 24. avgusta. KOŠARKA - Luca Bianchi bo v novi sezoni vodil košarkarje Pallaca-nestro Olimpia Milano. V minuli sezoni je s Sieno osvojil državni naslov. CHIEVO - Novi trener Chieva je Giuseppe Sonnino, bivši trener Pa-lerma in Siene. ODBOJKA - Matez Kaziyski zapušča Trentnino volley. V naslednji sezoni bo nosil dres Halkbanka Ankara. BREZ SLOVENCEV - V Ne- warku so na naboru Lige NHL izbrali 211 najbolj nadarjenih hokejistov sveta iz 11 različnih držav, a med njimi že sedmo leto zapored ni bilo nobenega Slovenca. EP V KOŠARKI- Španske ko-šarkarice so v francoskem Orchiesu osvojile naslov evropskih prvakinj po zmagi s 70:69 proti Francozinjam. MOTOCIKLIZEM - V Imoli Pokal narodov »Trening« je Emili kronal z 2. mestom FORMULA 1 pise Albert Voncina IMOLA - Proseški motoci-klist Mitja Emili se je minuli konec tedna mudil v Imoli na Pokalu narodov, ki je stekel v okviru svetovnega prvenstva Superbike. Na prestižni mednarodni dirki je nastopil po povabilu (wild card), nastop pa je izkoristil predvsem za trening pred četrto dirko Trofeje Honda CBR 600, ki bo ravno v Imoli. V kakovostni konkurenci italijanskih, ruskih in čeških tekmovalcev - skupno jih je nastopilo 22 - je nase opozoril že v kvalifikacijah, ko je dosegel najboljši čas. Vodstva pa na dirki ni zadržal: po slabšem startu je zdrknil na 5. mesto, nato nadoknadil, tri kroge pred koncem spet prevzel vodstvo, a je čisto pred ciljem doživel hladno prho. Po napaki na zadnjem ovinku ga je prehitel Lorenzetti, ki se je tako veselil zmage. Kljub napaki (in dodatnim sekundam) je ohranil drugo mesto. Tekmovalci so nastopali na motorjih različnih proizvajalcev. »Zame je bil to le trening, saj se ne bom udeležil ostalih etap Pokala narodov v Rusiji in v Nemčiji. Cilj letošnje sezone je Trofeja Honda,« je pojasnil proseški motociklist, ki po treh dirkah vodi v skupnem seštevku Trofeje Honda. Četrta od šestih prvenstvenih dirk bo 28. julija. VATERPOLO - Polfinale playoff: Pallanuoto Trieste - Civitavecchia 8:9. Nico Rosbergje osvojil Veliko nagrado Velike Britanije, ki se bo v zgodovino zapisala pod imenom »Velika nagrada raznesenih gum«. Italijanski proizvajalec Pirelli je namreč poskrbel za pravo srhljivko, saj so kar štiri gume dobesedno počile med dirko. To je povzročilo večkraten vstop varnostnega avtomobila na stezo, poleg tega pa je močno zaznamovalo tako Hamilto-novo kot Massovo dirko, saj bi se lahko oba borila za stopničke. Zadeva je resna, saj je bila v nedeljo varnost dirkače\> na zelo nizki ravni, tako da karavana Formule 1 grozi z bojkotom dirke v Nemčiji, ki je na sporedu že v nedeljo. Šlo bi za drugi primer bojkota po Veliki nagradi ZDA iz leta 2005, ko so se dirki odrekli uporabniki Michelinovih gum. Medtem ko čakamo na Pirellijeve ukrepe, lahko povemo, da se je na dirki tokrat sreča nasmehnila Rosbergu, saj je zmagal po odstopu svetovnega prvaka Sebastiana Vettla. Njegovo smolo je tudi odlično izkoristil Fernando Alonso, ki se je uvrstil na tretje mesto za Markom Webbrom Ravno Alonso in Webber ter Hamilton so poskrbeli za pravo poslastico, saj so na koncu dirke s sijajnim prehitevanjem nadoknadili veliko število mest in se na lestvici nekoliko približali Vettlu. Kljub dobremu rezultatu pa v Ferrarijevem taboru sploh niso zadovoljni, saj je njihov dirkalnik še vedno prepočasen v primerjavi z nasprotniki. Zelo hiter pa je postal Mercedes, ki je po tajnih testiranjih v celoti rešil težave s preveliko obrabo gum. Izkazala sta se tudi Felipe Massa in mladi dirkač ekipe Toro Rosso Daniel Ricciardo. Slednji ima namreč dodatne motivacije, saj cilja na to, da bi v naslednji sezoni nadomestil Marka Webbra pri Red Bullu. Šestintridesetletni Avstralec je namreč v Sil-verstonu napovedal umik iz Formule 1 ob koncu letošnjega leta. F1 bo tako izgubila pomembnega in predvsem zelo poštenega dirkača, ki si zaradi svojega obnašanja na stezi in izven nje zasluži posebno mesto v zgodovini tega športa. Srečno Mark! ŠPORT Torek, 2. julija 2013 17 KOTALKARJI V ČERVINJANU Kotalkarice Poleta, ki bodo konec meseca nastopile na državnem prvenstvu v Roccarasu, so konec tedna tekmovale v Červinjanu. Šlo je za državno tekmo, kjer so tekmovalke predvsem preverjale formo. Na zmagovalni oder se je prebila jeunesse Metka Kuk (na fotografiji KROMA), ki iz nastopa v nastop potrjuje dobro formo, Katarina Jazbec pa je po kratkem programu odstopila. Med tekmovalkami divizije A sta brez vidnejših rezultatov nastopili Clio Martellani in Chiara Meula (obe Polet). Med najmlajšimi sta na stopničke stopila Irene Agostini in Alessandro de Lazzari (oba Vipava). Tržaška Slovenka Martina Pecchiar (Pat) je bila 2. med članicami. ZAČETEK MLADINSKEGA DP V nedeljo se je v Courmayeurju začelo mladinsko šahovsko prvenstvo za posameznike. Na tekmovanju, ki se bo zaključilo v soboto, natopa tudi osem zamejskih šahistov. V moški konkurenci med U10 je Stefano Taucer v prvem kolu izgubil, v drugem pa zmagal. V kategoriji U12 je Saša Kobal zbral eno zmago in en remi, Jaro Brecelj v prvem kolu zmagal, v drugem pa izgubil, Boštjan Petaros pa je po remiju proti drugokategor-niku Wangu v drugem kolu izgubil. V kategoriji U16je Enrico Genzo v prvem kolu moral priznati premoč prvokategornika Carlettija, v drugem pa je zmagal. Med dekleti U12 je Lejla Juretič dvakrat remizirala, med U16 pa sta sestri Urška in Mojca Petaros izgubili. (Marko Oblak) ŠE ENA KOLAJNA NA VETERANSKEM DP Na veteranskem državnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki se je v nedeljo zaključilo v Rivi del Garda, sta veteranki Krasa Sonja Do-ljak in Damiana Sedmak v dvojicah osvojili 3. mesto med veterankami 40-50, potem ko sta se do rezultata prebile po pomembni zmagi v četrtfinalu proti višje-postavljenema igralkama Condorelli in Sacco. Med posameznicami je zaigrala še Monica Mosetti; nobena se ni prebila iz skupine, prav tako je Kras obstal v skupini v ekipnem tekmovanju. NOGOMET - Kako so spremembo pravilnika sprejeli pri slovenskih klubih? Državljani EU, dobrodošli! Pri slovenskih društvih pozitivno ocenili odločitev nogometne zveze, ki zdaj dovoljuje registracijo neomejenega števila nogometašev iz držav EU Nogometna zveza LND je v D-ligi in v deželnih amaterskih prvenstvih sprostila registracijo tujih nogometašev, ki so državljani članic Evropske unije. To pomeni, da bodo nogometne ekipe odslej lahko registrirale več tujih nogometašev iz EU, ne pa le enega kot doslej. Edini pogoj je, da imajo stalno bivališče v Italiji. Odločitev nogometne zveze so pri slovenskih klubih sprejeli z velikim navdušenjem. »Končno,« sta na glas povedala predsednik Pri-morja Robert Zuppin in tajnik Zarje Robert Kale. »Končno bo v Italiji tako, kot v drugih evropskih državah,« je dodal Kalc. Na Tržaškem in Goriškem se bo s tem v zvezi bržkone povečal predvsem dotok nogometašev iz Slovenije. Predstavniki slovenskih klubov so se za spremembo tega pravila borili že več let, sta pripomnila goriška predsednika Marko Kerpan (Juventina) in Zdravko Custrin (Sovodnje), kateremu se zdi sprememba pravilnika čisto normalna. » To je sicer šele prvi korak. Lepo bi bilo, ko bi zveza tudi na članske ekipe razširila pravilo, ki velja že pri mladinskih ekipah, in sicer, da lahko ekipe registrirajo državljane EU, ki živijo do 50 kilometrov stran od sedeža kluba. To bi bil končni cilj čez-mejnega sodelovanja,« je pripomnil Custrin. Doslej so društva lahko registrirala le enega tujega nogometaša, ki je državljan članic EU, zdaj pa je število neomejeno: »Prejšnje pravilo je nogometna zveza določila zato, da bi ščitila domače igralce. Zdaj pa kaj takega ne pride več v poštev: pri vseh klubih primanjkujejo igralci, ekipe se zato združujejo, zato je novo pravilo dobrodošlo,« je pojasnil Zuppin. »To bo povečalo tudi konkurenco med igralci. Mesto bodo v ekipah lahko dobili tisti, ki si to zaslužijo,« je še dodal Zuppin, ki meni, da je odločitev zveze še posebej pozitivna za slovenske klube, kjer primanj- Doslej je v D-ligi in deželnih amaterskih prvenstvih lahko igral samo en tuj nogometaš, ki je državljan članic EU. Na fotografiji Dean Avdič (Vesna) kroma kuje slovensko govorečih igralcev. »Sam bom po-tnino raje plačal igralcu iz Postojne, kot pa italijansko govorečemu igralcu iz Trsta,« je še zaključil predsednik Primorja. Spremembo pravilnika so pozitivno sprejeli tudi pri Krasu. Ker je ekipa že sestavljena, novega pravila letos sicer ne bodo izkoristili. Pri ostalih klubih pa ne izključujejo, da bodo že v naslednji sezoni povečali število nogometašev iz Slovenije. Tako nam je potrdil Ker-pan za Juventino, pri Vesni bodo prav tako pogledali čez mejo, pri Sovodnjah pa se že pogovarjajo z dvema nogometašema (imen Cu-strin ni hotel razkriti), večje število nogome- tašev iz Slovenije bo prišlo v poštev tudi pri ostalih slovenskih klubih. Registracija tujega nogometaša, državljana EU, sicer ni tako enostavna, sta opozorila predsednik Krasa Goran Kocman in predsednik Vesne Roberto Vidoni, saj mora v Italiji imeti stalno bivališče, kar pa vsekakor - po pogovoru z ostalimi predstavniki klubov - ni velika ovira. (V.S.) PRELOŽITEV OBČNEGA ZBORA - Športno združenje Bor sporoča, da je občni zbor zaradi tehničnih razlogov preložen na kasnejši datum, in sicer na petek, 12. julija 2013, ob 19.30 v drugem sklicanju v prostorih KD Slavko Škamperle. KOŠARKA - Basketweek V Dolini turnirji 3:3 in All star tekma V Dolini se bo danes začel Basketweek, niz turnirjev 3:3 za mlade, člane in veterane. Danes se bodo od 18. ure dalje pomerili mladi od 11. do 14. leta, od 19. ure dalje pa mladi od 15. do 18. leta. Člani in veterani bodo tekmovali v četrtek od 19. dalje, polfinalne in finalne tekme bodo v petek od 19. dalje. Višek Ba-sketweeka bosta tekmi All star ženke in moški, ki bosta jutri ob 19.30 in ob 21.00. V modri ekipi košarkaric bo nastopila tudi Jessica Cergol (Milje, A2), pa tudi prvoligašica Alice Richter (Poz-zuoli, A1). V moških ekipah pa so vpoklicali tudi člane slovenskih klubov. Igrali bodo Borut Ban, Daniel Batich, Saša Malalan (Jadran), Miran Bole (Bor), Andrea Cigliani, Alberto Grimaldi in Dominik Kos (Breg). Moški ekipi bosta dopolnjevala tudi igralca Lega 2 Marco Diviach in Daniele Mastrangelo (Pall. TS), pa tudi igralci divizije A in B. Trenerja ženskih ekip bosta Giuliani in Jogan, moških pa Mura in Bisca. Summer league: zanimivi finalni dvoboji V nedeljo se je na Stadionu 1. maja zaključil kakovosten košarkarski turnir Summer League, na katerem so nastopili tudi mnogi posamezniki, ki se poklicno ukvarjajo s košarko. Zmaga je pripadla ekipi MG Colors Monstars, v kateri je nastopil tudi drugoligaš Marco Spanghero. V finalu je premagala furlansko selekcijo AB Sport Performance s 77:66. Veliko bolj izenačen je bil dvoboj za tretje mesto, kjer je Tramonteam šele v poslednjih minutah strl odpor ekipe Vuoi che muoro?, kjer je nastopilo največ sedanjih in nekdanjih košarkarjev slovenskih društev. Kljub temu, da so v finalu igrali brez svojega aduta Mirana Boleta, so košarkarji, ki povečini nastopajo v promocijskem prvenstvu, v prvem polčasu, ki so ga zmagali s 50:32, dali pravo košarkarsko lekcijo bolj kotiranim nasprotnikom. Samo trojke iz neverjetnih položajev brežanov Kosa (25 točk) - prejel je tudi nagrado za najboljšega strelca - in Ciglianija (16) ter Cerniza (23 točk) so v zadnjih minutah omogočile (nezasluženo) zmago Tramonteama z 91:81. Za Vuoi che muoro? so dosegli: Bon 7, Pizziga 12, Agapi-to 17, Puzzer 0, Oblak 6, Petronio 14, Udovič 6 in Crevatin 5 točk (v prejšnjih tekmah sta igrala tudi Bole in Querinuzzi). Za 5. mest: Tim Due.Zero - Miners 75:79 (Marko Oblak) TENIS - D1 -liga Za Gajo po napredovanju še 1. mesto Potem ko so igralke Gaje že napredovale v C-ligo, so v nedeljo osvojile še naslov prvakinj. V finalnem dvoboju so proti Triestinu gladko zmagale 3:0. V singlih sta točke prispevali Lara Betocchi in Jessica Varljen. Betocchijeva je kljub bolečinam v rami premagala Eriko Sardoč s 6:0 in 6:2, Varljenova pa je bila boljša od Valentine Pino s 6:4 in 6:1. Tretjo točko pa sta v dvojicah prispevali Varljenova in Martina Belettini. Uspešno so prvenstvo začele tudi igralke Gaje U16, ki so sicer svoje nastope začele že v polfinalu (kot Camagnuzza iz Gorice jim ni bilo treba odigrati kvalifikacijskih dvobojev v skupinah, ker so igralke višje postavljene). Lara Betocchi in Martina Belletini sta se po zmagi proti ekipi Atomat tennis Udinese iz Re-manzacca z 2:1 uvrstili v finale in si že zagotovile nastop na finalni fazi v Vicenzi, kjer se bo pomerilo 8 najboljših ekip iz Triveneta (najboljši dve iz vsake dežele). Betocchijeva in Be-lettinijeva sta osvojili oba singla, v dvojicah pa sta se po zmagi v prvi igri odpovedali nastopu. Za deželni naslov U16 bosta igrali naslednji teden proti Campagnuzzi iz Gorice. JADRANJE - Optmist Na državno prvenstvo pet slovenskih jadralcev Minuli konec tedna je bil za starejše jadralce v razredu optimist odločilen za nastop na državnem prvenstvu, ki bo konec avgusta v Fol-lonici. Dvodnevna preizkušnja za memorial Moccia v Sesljanskem zalivu je bila odločilna, saj se je prva kri-terijska regata zaključila brez plovov. Pravico do nastopa na državnem prvenstvu si je zaslužilo šestnajst najboljših jadralcev, med katerimi je tudi pet slovenskih. Najboljši je bil tokrat Nicolas Starc, sicer član SVBG, Luca Carciotti je bil 7., Sebastjan Cet-tul 11. (oba Čupa), Sara Zuppin (Sirena) 14., Giorgia Sinigoi pa 16. Jadralci so v dveh dneh zaključili vseh šest predvidenih plovov v vetru od 5 do 10 vozlov. Med junioresi so nastopili še 23. Pietro Osualdini (Sirena), 24. Giulio Michelus, 26. Nina Be-nedetti (oba Čupa), 35. Petra Grego-ri (Sirena), 68. Jakob Podveršič (Čupa), 72. Leonardo Glavina (Sirena), 73. Luka Paljk (Čupa), 78. Peter Marzo Magno (Sirena), 84. Irene Lopre-iato (Čupa). Na Memorialu so nastopili tudi kadeti, ki so zaključili v dveh dneh štiri plove. Med najmlajšimi sta se izkazala Alessandro Deluisa (Čupa), ki je bil absolutno 2. in 1. kadet, Elisa Manzin (Sirena) pa je bila 2. kadeti-nja, sicer 6. absolutno. V prvo deseterico sta se uvrstila še Caterina Sedmak in Jan Pernarčič (oba Čupa). Na regati je nastopilo skupno 151 jadralcev, 84 junioresov in 67 kadetov. Zmaga Tineja Sternija V toskanskem obmorskem središču Marina di Carrara je minuli vikend stekla druga etapa Trofeje Kinder + sport za optimiste. Po štirih plo-vih je med 66 kadeti prvo mesto zanesljivo osvojil Sirenin kadet Tinej Sterni, ki je vodil že po prvem dnevu regat. Na regati je nastopil še Jan Zuppin, ki je bil 51. primorski_sport facebook 4 GORSKO KOLESARSTVO Na tekmi Junior Bike v Praprotu tri zmage Na 13. preizkušnji trofeje Junior Bike veljavni za 9. pokal Alternativa sport (na fotografiji KROMA) so se Devinovi kolesarji lepo odrezali. Na tehnično zahtevni progi v Praprotu so zbrali kar dve zmagi in eno drugo mesto. S svojim gorskim kolesom je bil tokrat spet uspešen Noel Boneta v kategoriji G4, prvo mesto je osvojil tudi Peter Chenda med G5, v kategoriji G2 pa je bila prva Petra Godnič. V Devi-novem taboru so bili zadovoljni tudi z Ivanom Braicom, ki je v zahtevnejši konkurenci osvojil 6. mesto. Praprotske preizkušnje Junior Bike se je udeležilo 97 malih kolesarjev. Med društvi je največ točk zbrala videmska ekipa Garzon Team, SK Devin pa je bil drugi. G1: 5. Emil Deluca; G2: 4. (1. ženske) Petra Godnič, 5. Tence Dean , 7. Daniele Cuc-cumazzo; G3: 7. Daniel Moimas, 10. Vanja Ražem, 11. Alessia Mastrangelo, 15. Adam Abdelaziz Hammoussi, 16. Tilen Scatizzi; G4: 1. Noel Boneta, 9. Mattia Di Biagio, 10. Gabriele Cuccumazzo; G5: 1. Peter Chenda, 2. Tarek Nelson, 5.Thomas Bal-zano, 9. Jernej Močnik; G6: 4. Jan Godnič, 12. Francesco Di Bert , 13. Andrea Bal-zano, 14. Amina Milena Hammuossi; Začetniki/Naraščajniki: 6. (5. začetniki) Ivan Braico, 12. Max Zannier, 13. Francesco Cenci, 15. Jarno Zanoni (vsi Devin). 1 8 Torek, 2. julija 2013 ITALIJA / WASHINGTON - Evropska unija in številne države zahtevajo od Amerike pojasnila Razkritja o ameriškem vohunjenju povzročila veliko ogorčenje v Evropi WASHINGTON - Najnovejši dokumenti o ameriškem vohunjenju, ki jih je v ponedeljek objavil britanski Guardian, razkrivajo, da so bile tarče ameriških programov nadzora komunikacij tudi Francija, Grčija, Italija ter nekatere ameriške zaveznice zunaj Evrope. Ameriški predsednik Barack Obama je evropskim zaveznicam obljubil vse informacije, ki jih bodo želele.Tajni dokument iz leta 2010, ki naj bi ga Guardian dobil od nekdanjega pogodbenega sodelavca ameriških obveščevalnih služb Cia in NSA Edwar-da Snowdna, razkriva, da je ameriška agencija za nacionalno varnost za »tarče« označila 38 veleposlaništev in misij. Dokument navaja podrobnosti o metodah sledenja komunikacijam - od prisluškovalnih naprav na elektronski komunikacijski opremi do uporabe posebnih anten. Guardian je objavil kodirna imena domnevnih operacij nadzora francoske in grške misije pri ZN ter italijanskega veleposlaništva v Washingtonu. Na seznamu tarč so tudi ameriške zaveznice zunaj Evrope - Japonska, Mehika, Južna Koreja, Indija in Turčija. Ze v soboto je nemški časnik Der Spiegel razkril, da ZDA prisluškujejo institucijam EU. NSA naj bi v prostorih predstavništva EU v Washingtonu namestila prisluškovalne naprave ter se in-filtrirala v računalniško omrežje. Na enak način so se ameriški obveščevalci lotili tudi predstavništva EU pri Združenih narodih v New Yorku. Ameriški državni sekretar John Kerry je izjavil, da zbiranje informacij o drugih državah ni »neobičajno«, drugih obtožb na račun ZDA pa ni želel komentirati. Kerry je ob robu varnostnega foruma v Bruneju o tem vprašanju govoril z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton, ki je izrazila zaskrbljenost in terjala pojasnila. Razkritja so razbesnela tudi evropske države. Francoski predsednik Francois Hollande je od ZDA zahteval, naj takoj prenehajo vohuniti za evropskimi institucijami. »Ne moremo sprejeti tovrstnega vedenja med partnerji in zavezniki,« je dejal. Nemška pravosodna ministrica Sabine Leutheusser-Schnarrenberger je medtem menila, da ameriško početje spominja na metode, ki so jih med hladno vojno uporabljali sovražniki. Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel, Steffen Siebert pa je dejal, da morajo ZDA po škandalu znova vzpostaviti zaupanje s svojimi evropskimi zavezniki. Nemško zunanje ministrstvo je včeraj poklicalo na pogovor ameriškega veleposlanika v Berlinu. Za podobno potezo se je odločila tudi Avstrija, ki ameriškega veleposlanika na nujnem pogovoru pričakuje danes. »Od ZDA pričakujemo uradno pojasnilo, ali obtožbe odgovarjajo dejstvom in kakšne vohunske aktivnosti so se dejansko odvijale na avstrijskih tleh,« je poudaril zunanji minister Michael Spindelegger. Italijanska zunanja ministrica Emma Bonino je izrazila prepričanje, da bodo ZDA posredovale potrebne podrobnosti in zagotovila glede poročanja medijev o ameriškem vohunjenju. Predsednik Evropske parlamenta Martin Schulz je opozoril, da bi imelo vohunjenje lahko resne posledice na odnose med EU in ZDA, evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding pa je menila, da partnerji ne vohunijo drug za drugim. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v ponedeljek države pozval, naj zaščitijo nedotakljivost diplomatskih predstavništev na svojih ozemljih. »Od držav članic se pričakuje, da ščitijo nedotakljivost diplomatskih misij,« je dejal Ban v Zenevi. Ob tem je poudaril, da je potrebno zaščititi diplomatska predstavništva, vključno z njihovimi informacijami. Ameriški predsednik Barack Obama, ki se mudi v Tanzaniji, je včeraj obljubil, da bo evropskim zaveznicam zagotovil vse informacije o nadzoru, takoj ko bo zbral vsa dejstva. Ob tem pa je menil, da vse strani sistematično vohljajo druga za drugo. »Dejstvo, da zaveznice prisluškujejo ena drugi, ni naša zadeva,« je medtem na to temo dejal ruski predsednik Vladimir Putin. »Naj počnejo, kar želijo.« Putin se je dotaknil tudi situacije Snowdna, ki je brez potnega lista - ZDA so mu ga namreč preklicale - obtičal na letališču Še-remetjevo v Moskvi. Ker se nahaja v tranzitnem delu letališča, to pomeni, da ni prestopil ruske meje. Putin in Obama sta iskanje poti za rešitev situacije Snowdna zaupala svojim tajnim službam. Direktorju ruske tajne službe FSB Aleksandru Bort- Ameriški predsednik Obama je ob razsežnostih škandala o mednarodni špionaži, ki jo je izvajala ameriška agencija za varnost NSA, v vidni zadregi ansa nikovu in direktorju ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI Robertu Muellerju sta voditelja po navedbah vodje ruskega varnostnega sveta Nikolaja Patruševa naročila, naj »bosta v stalnem stiku in najdeta rešitve«. Putin je sicer v ponedeljek poudaril, da Rusija ni še nikoli nikogar izročila in tudi v tem primeru nima namena prekršiti ustaljene prakse. Ob tem je dodal, da lahko Snowden tudi ostane v Rusiji, a le, če preneha objavljati sporne informacije o nadzoru. »Če želi ostati tukaj, mora izpolniti en pogoj - prenehati mora z delovanjem, katerega cilj je povzročiti škodo našim ameriškim partnerjem, ne glede na to, kako čudno morda to zveni iz mojih ust,« je poudaril Putin. Znova je ruski predsednik zagotovil še, da ruske tajne službe ne sodelujejo z ameriškim ubežnikom. Ameriški časnik Los Angeles Times pa piše, da je Snowden zaprosil za azil v 15 državah. Prošnje naj bi predal ruskim diplomatom. »Tako je ravnal iz obupa, ker Ekvador ni priznal, da ga politično preganjajo,« je dejal neimenovani vir iz ruske vlade. Za katere vse države gre, ni znano. So pa na konzularnem oddelku ruskega zunanjega ministrstva na letališču Šeremetjevo potrdili, da je Snowden za azil zaprosil tudi Rusijo. (STA) EGIPT - Opozicija postavila ultimat Mursiju, naj odstopi v roku 24 ur Bo oblast prevzela vojska? Včeraj svojo odstopno izjavo egiptovskemu premierju Hišamu Kandilu izročilo pet ministrov - Vdor na sedež Muslimanske bratovščine KAIRO - Opozicijski pritiski na egiptovskega predsednika Mohameda Mursija po nedeljskih nasilnih protestih ne popuščajo. Opozicija je Mursiju včeraj postavila ultimat, da mora s položaja odstopiti v roku 24-ur, ali pa se bo moral soočiti z državljansko nepokorščino. Vojska pa je tako opoziciji kot Mursiju dala 48-urni rok za dosego dogovora.Če do tega ne bo prišlo, je vojska napovedala ukrepe za prekinitev pat položaja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Napoved vojske je poskrbela za val veselja na trgu Tahrir, kjer protestira več tisoč ljudi. »Pridi, Sisi, Mursi ni moj predsednik,« so vzklikali. Na ulicah Kaira je bilo mogoče videti številne voznike, ki so glasno trobili in mahali z egiptovskimi zastavami. Pred tem je opozicija sporočila, da daje Mursiju čas do 17. ure 2. julija, da zapusti položaj in državnim institucijam omogoči, da se pripravijo na predčasne predsedniške volitve. »Drugače se bo v torek ob 17. uri začela kampanja popolne državljanske nepokorščine,« so sporočili iz opozicijskega gibanja Tamarod. Gibanje je pozvalo vojsko, policijo in pravosodje, naj stopijo na stran protestnikov. Ob tem je zavrnilo poziv predsednika k dialogu, češ da ne more pristati na polovične ukrepe. «Ni druge alternative kot miren konec oblasti Muslimanske bratovščine in njenega predstavnika Mohameda Mursija,» so sporočili. Medtem pa je v ponedeljek svojo odstopno izjavo egiptovskemu premieru Hišamu Kandilu izročilo pet vladnih ministrov. Vlado so tako zapustili ministri za turizem, okolje, komunikacije, pravosodje ter javne službe. Kandil pa se je že sestal s peterico, da bi se pogovoril o njihovi odločitvi. V Kairu pa so v ponedeljek Mursijevi nasprotniki po spopadih z njegovimi privrženci vdrli v sedež Muslimanske bratovščine. Ko so protestniki zasedli sedež, so iz Na demonstracijah na Trgu Tahrir v Kairu se zbira vse večja množica ansa zgradbe začeli metati stvari in odnašati vrednejše predmete. Po navedbah prič v zgradbi v četrti Mo-katam takrat ni bilo članov Muslimanske bratovščine, saj so jih že pred tem pospremili ven. Protestniki so na sedežu gibanja, ki mu pripada tudi Mursi, ob spremljavi domoljubne glasbe vzklikali gesla proti predsedniku in bratovščini. Sedež je bil tarča napada pro-tivladnih protestnikov, ki zahtevajo odstop Mursija, že v nedeljo zvečer, ko so požgali prvo nadstropje zgradbe, člani Muslimanske bratovščine pa so odgovorili z avtomatskim orožjem in šibrovkami. V nedeljo pa so spopadi in protesti opozicijskih protestnikov izbruhnili po celi državi. Po navedbah vojaških virov so bili to najmnoži-čnejši protesti v zgodovini države, saj naj bi se na ulice egiptovskih mest zgrnilo na »milijone« ljudi. Protesti proti islamističnemu predsedniku, ki je nastopil položaj pred natanko letom dni, so sprva potekali mirno, spopadi pa so izbruhnili šele zvečer. Na osrednjem kairskem trgu Tahrir, simbolu upora proti samodržcu Hosniju Mubaraku, so protestniki mahali z rdečimi kartoni in egiptovskimi zastavami ter prepevali domoljubne pesmi. Protesti proti predsedniku so potekali tudi v Alek-sandriji ob Sredozemskem morju, Mansuri, Menufu, Tanti in Mahali v delti Nila, v Suezu in Port Saidu ob Sueškem prekopu ter v Mursijevem domačem kraju Zagazig. Iz egiptovskega ministrstva za zdravje so v ponedeljek sporočili, da je bilo v nedeljskem nasilju po državi ubitih 16 ljudi, najmanj 780 pa je bilo ranjenih. Osem smrtnih žrtev so zahtevali spopadi pred sedežem Muslimanske bratovščine, med drugim pa so trije ljudje umrli v osrednji pokrajini Asiut, kjer so na protestnike streljali oboroženi neznanci na motorju. Mursi pa je poskušal pomiriti strasti protestnikov. Iz urada predsednika Mursija so v nedeljo sporočili, da je dialog edini način za izhod iz politične krize, v katero je zabredla država. »Dialog je edini način, na katerega lahko dosežemo razumevanje. Predsedstvo je odprto za resničen in resen nacionalni dialog,« je izjavil tiskovni predstavnik Ehab Fahmi. Toda na ulicah Kaira je ves dan odmevalo »Odidi!«, glavna opozicijska stranka Fronta narodne rešitve pa je pozvala k državljanski nepokorščini. Državljane je tudi pozvala, naj vztrajajo na ulicah, dokler Mursi ne odstopi. (STA) I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 30.879,23€ +484,72 SOD NAFTE (159 litrov) 102,96$ +0,78 EVRO 1,3037 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 01. julija 2013 evro (povprečni tečaj) valute 1.7. 28.6. ameriški dolar 1,3037 1,3080 japonski jen 129,99 129,39 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,980 25,949 danska krona 7,4591 7,4588 britanski funt 0,85625 0,85720 madžarski forint 294,07 294,85 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7022 0,7024 poljski zlot 4,3329 4,3376 romunski lev 4,4488 4,4603 švedska krona 8,6958 8,7773 švicarski frank 1,2340 1,2338 norveška krona 7,8985 7,8845 hrvaška kuna 7,4438 7,4495 ruski rubel 43,0606 42,8450 turška lira 2,5099 2,5210 avstralski dolar 1,4190 1,4171 braziljski real 2,9026 2,8899 kanadski dolar 1,3714 1,3714 kitajski juan 7,9952 8,0280 indijska rupija 77,6280 77,7210 južnoafriški rand 12,9526 13,0704 / RADIO IN TV SPORED Torek, 2. julija 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.00 Road Italy - Day by day 11.10 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Ho sposato uno sbirro 15.10 Film: La tata dei desideri 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 21.15 Film: La madre della sposa 23.05 Dok.: Passaggio a Nord Ovest ^ Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 8.00 Aktualno: Agora 10.20 Film: Operazione San Pietro 12.00 Dnevnik 12.15 Serija: New York, New York 13.05 Comiche all'italiana 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS 14.55 Kolesarstvo: Tour de France 17.30 Tour Replay 18.00 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.20 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Simpatiche canaglie 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Ballaro 0.00 Report Cult u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 8.40 Nan.: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (30. junija 2013) Vodoravno: Sportsman, krsta, Argentina, ritem, neon, arendator, srkalo, ton, let, F. T., očiščenje, N. R., Ios, Nils, Stiks, Župančič, skelet, org., dres, Ankara, strateg, aktiva, Gira, pridobitev, globočina, Robin, Er, Sula, ornati, ahat, pariteta, Alao, E. K., verifikacija, mah, srne, A. J., Verona, A. H., Ira, tran; na sliki: Oton Župančič. Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Nad.: My Life 17.00 Film: Sfi-de nella valle dei Commanche 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - Il Quotidiano 21.10 Film: Alaska (pust.) 23.45 Film: Cuore di tuono (krim.) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Il mammo 9.10 Film: Una casa per mamma e papa 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Nad.: Secreto de puente viejo 15.40 Nad.: Le tre rose di Eva 16.50 Film: Un'estate a Citta del Capo (dram.) 18.50 Igra: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Jump - Stasera mi tuffo 6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 7.30 Risanke 9.05 Nan.: Le sorelle McLeod 10.30 Dnevnik: Tg2 Insieme Estate, sledi Tg2 - Storie 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Divieto di sosta 15.25 Nan.: Blue Bloods 15.35 Nad.: Revenge 17.00 Nan.: Guardia costiera 17.50 Dnevnik 18.45 Palio di Siena 2013 19.55 Dok.: Rischio ad alta quota 20.30 23.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Lol 21.10 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.55 Nad.: Countdown 22.50 Nad.: Strike Back 23.55 Film: Fanboys O Italia 1 La l ^ Tele 4 Slovenija 3 6.00 19.55, 22.55, 23.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 21.30 Žarišče 7.50 19.30, 21.45 Kronika 8.00 Seja odbora za pravosodje, prenos 9.00 Seja Kolegija predsednika Državnega zbora, prenos 13.00 Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, prenos 17.00 Seja odbora za obrambo, prenos 19.00 Dnevnik 19.25 20.15 Beseda volilcev 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 23.10 Aktualno 20.35 Na tretjem... 23.20 Odmevi Koper 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Kyle XY 9.35 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville 17.15 Igra: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Catwo-man (fant., ZDA, '03, i. H. Berry) 23.15 Film: Sucker Punch (akc., '11) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Le parole piu belle 15.00 Tartini Festival 2009 15.35 Nautilus 16.00 Mediteran 16.30 Ar-tevisione 17.00 Meridiani 17.30 Ciak Junior 18.00 Mixer 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Pogovor z... 21.00 Avtomobilizem 21.15 „Q" 22.15 Biker explorer 22.45 Dok.: K2 23.15 Eno življenje, ena zgodba Tv Primorka 8.00 19.30, 22.30 Dnevnik TV Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija na Opčinah 10.30 Videostrani 17.30 Komelovi prijatelji 18.30 Naš čas 20.00 Pregled leta - julij 2012 20.30 Na Postojnskem 21.00 Kmetijski razgledi 23.00 Glasbeni večer pop Pop TV LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 In Onda Estate 11.40 Rubrika: I menu di Benedetta 12.30 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nad.: Suor Therese 18.10 Nad.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 SOS Tata 6.00 Risane in otr. Serije 8.35 13.50 Serija: Pod eno streho 9.30 10.35, 11.45 TV prodaja 9.45 15.15 Nad.: Ljubljena moja 10.50 16.05 Nad.: Rožnati diamant 12.00 17.10 Nad.: Kot ukaže srce 12.55 18.00 Serija: Lepo je biti sosed 14.45 Nad.: Mladi zdravniki 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Mentalist 22.15 Nad.: Downton Abbey 23.25 Nad.: Nadarjeni mož Kanal A 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.4016.15 Nan.: Poliziotti con il cuo-re 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 12.55 Rubrika: Le ricette di Gior-gia 13.05 Perle d'arte 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved |lf- Slovenija 1 6.45 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.00 Risanke 9.05 Nan.: Bine 9.20 Zgodbe iz školjke 9.55 Naučimo se s pesmico 10.10 Moja soba 10.35 Nad.: Mladi Leonardo 11.15 Igraj kolce 12.20 Opus 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanke in igrane serije 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Poletna scena 17.40 Nad.: Strasti 18.10 Dok. serija: Budizem na Slovenskem 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Odkrito 21.00 Dok. film: Somrak junakov - Hrvaška, Evropa in haaško sodišče 22.00 Odmevi 22.55 Poletna scena 23.20 Globus (T Slovenija 2 7.00 Otroški infokanal 8.00 Zabavni infokanal 15.25 19.05, 23.10 Točka 17.05 Mostovi - Hidak 17.40 Ljudje in zemlja 18.30 Slovenski vodni krog 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto 20.35 Dok. odd.: Ko pop sreča klasiko 21.25 Film: Overjena kopija 23.55 Zabavni infokanal 6.35 Risanke 8.0012.55 Nan.: VIP 8.55 Faktor strahu 9.55 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 13.45 19.10 Nan.: Vsi moji moški 14.10 19.35 Nan.: Dva moža in pol 14.40 Film: Zadnji Mici 16.35 Nan.: Jimova družina 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.00 Svet 18.40 Volan 20.00 Film: Pripravljen za ubijanje 21.54 Film: Pobeg iz Alcatraza 23.45 Film: Pregon na Aljaski RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Virginia Woolf: K svetilniku - 23. nad.; 18.00 Vabilo na koncert; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahko glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 IKS; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Secondo Casadei; 9.00 Golo- Torek, 2. julija La 7 D, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Mona Lisa smile ZDA 2003 Režija: Mike Newell Igrajo: Julia Roberts, Kirsten Dunst, Julia Stiles, Maggie Gyl-lenhaal in Ginni-fer Goodwin Katherine Watson se jeseni leta 1953 iz Kalifornije preseli na univerzo Wellesley, kamor gre poučevat umetnostno zgodovino. Od skupine najboljših in najbistrejših študentk v državi, pričakuje, da bodo izkoristile vse vpriložnosti, ki se jim ponujajo. A kmalu po prihodu spozna, da se prestižna univerza strogo drži uveljavljenih norm in nenapisanih socialnih pravil. Po mnenju profesorice Nancy Abbey je namreč zaročni prstan na prstancu mlade ženske večja nagrada kot dobra izobrazba. Katherine spodbuja svoje študentke, da bi razmišljale s svojo glavo, a pri tem se zameri konzervativnemu vodstu fakultete. sita vegane; 9.35 Appuntamendi d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.35 Sonorica-mente Puglia; 11.00 I magnifici 22; 11.35, 18.00, 19.00, 23.00, 23.30 Glasbena lestvica; 12.00 Anticipazioni GR, 12.15 Pesem tedna; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.00 Istria verde - Istria Europa; 16.00 E... state freschi; 20.00 Tempo scuola/Luoghi e tradizioni/Speciali/Det-to tra noi in musica; 21.30 Play music like; 22.00 My radio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kor-nika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek' 2- juliJa 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 Ciklonski greben nad Sredozemljem zagotavlja stabilnost ozračja tudi nad našo deželo. Od danes bodo zaradi manjših severnih front severno od Alp nad naše kraje dotekali šibki vlažni jugozahodni zračni tokovi. V_A 1020 LIZBONA .0 22/36. . ŽENEVA 10/22 O MILAN o 16/27 MADRID ° 17/34 VARŠAVA 9/20 dunaj O 9/21 LJUBLJANA BEOGRAD SP1IT °13/25ofija v SPLIT o ,°17/27 R115/27 skopje 15/27 14/21 16/17 ATENE '19/30 0. w\> Dopoldne bo na celotnem območju le zmerno oblačno; popoldne bo v hribih in v predgorskem pasu več spremenljivosti z možnimi plohami in kakšno nevihto. Padavine bodo verjetnejše v Predalpah. Ob morju in v spodnji nižini bo sončno, pihali bodo krajevni vetrovi. Danes bo zjutraj pretežno jasno, čez dan pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Sredi dneva in popoldne bodo predvsem v severni polovici Slovenije krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 17, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C. Ob morju bo jasno, pihali bodo krajevni vetrovi; v nižinskem pasu bo le rahlo oblačno. V hribih bo dopoldne zmerno oblačno, čez dan pa se bo pooblačilo in se bodo začele pojavljati krajevne plohe, ki bodo popoldne zajele celotno hribovito območje. Verjetne bodo tudi nevihte s krajevnimi nalivi. Jutri bo sončno, ponekod bo pihal jugozahodni veter. TOLMEC 010/22 CELOVEC 012/24 TRBIŽ O 9/21 KRANJSKA G. O 9/18 O TRŽIČ 14/22 A S. GRADEC O 12/24 TOLMEČ 011/20 tit CELOVEC O 9/18 TRBIŽ O 10/19 KRANJSKA G. 011/18 /Y) O TRŽIČ 6* 15/24 ¿I S. GRADEC 012/25 CELJE 14/27 O N. MESTO 14/28 O Sonce vzide ob 5.20 in zatone ¡o ob 20.58 i Dolžina dneva 15.38 Luna vzide ob 1.23 in zatone ob 15.47 -äfr/ffir :el z zelo 1960 - Julij se je začel svežim vremenom, ponekod v višjih legah je bila celo slana. V Babnem Polju je minimalni termometer pokazal -1,0 °C, v Novi vasi na Blokah se je < ohladilo na 0,0 °C, na Rakitni na 0,2 °C, v Kočevju na 3,9 °C ter v Črnomlju in na Pragerskem do 4,4 °C. Danes: ob 2.17 najnižje -45 cm, ob 8.52 najvišje 12 cm, ob 12.59 najnižje -3 cm, ob 19.21 najvišje 40 cm. Jutri: ob 2.52 najnižje -51 cm, ob 9.33 najvišje 19 cm, ob 14.11 najnižje -2 cm, ob 20.07 najvišje 39 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj C. ¡o 500 m ..........24 1000 m ..........17 1500 m...........14 2000 m ...........6 2500 m............5 2864 m ...........1 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 9 in v gorah do 10. Avstrijski duhovnik spolno napadel 15 fantov DUNAJ - V Avstriji se je včeraj zaradi obtožb spolnih zlorab otrok začelo sojenje prvemu visokemu predstavniku Cerkve. Na zatožno klop je sedel 79-letni nekdanji ravnatelj samostanske šole Alfons Mandorfer, ki sicer ne opravlja več duhovniške službe. Tožilstvo mu očita spolne napade na 15 fantov in fizične napade na še devet drugih. Grozi mu do 15 let zapora. Fantje, na katere se je spravil tako v šoli kot na izletih v tujino, naj bi bili še posebej ranljivi in imeli osebne težave, trdi tožilstvo. To ga obtožuje tudi, da jih je tepel, brcal in jim grozil s puško. Odkar so pred tremi leti obtožbe zlorab prišle na dan, je leta 777 ustanovljen samostan v bližini mesta Krems v osrednji Avstriji žrtvam že izplačal več kot 700.000 evrov odškodnin. Konec popivanja na prostem zunaj gostinskih obratov N i G HI:„ Čarobna noč^lV^^v Trstu Vrača se Noč razprodaj! V soboto, 6. julija, bo Trst zaživel in postal utripajoče srce nakupovanja. Trgovine, odprte pozno v noč in veliko ponudbe prav zate. In še glasba, degustacije ter zabava za skupno podoživljanje brezskrbnih 50. in 60. let, ki so glavna tema letošnje izvedbe. Uživaj v Trstu ob luninem svitu in izkoristi J : neponovljivo ponudbo M Noči razprodaj. J Ml AcegasAps PALMA DE MALLORCA - Palma, glavno mesto španskega otoka Majorka, želi omejiti popivanje na prostem zunaj gostinskih obratov. Po včerajšnjih navedbah spletne izdaje tednika Mallorca Magazin je tamkajšnji občinski svet odredil prepoved uživanja alkohola v nočnih urah v okolici Ballermanna, enega od barov na plaži. Prepoved velja med 22. in 1. uro, uživanje alkohola naj bi na tak način preusmerili v lokale. Za prihajajoče leto pa načrtuje glavno mesto španskega otoka splošno prepoved uživanja alkoholnih pijač na ulicah. Prav tako nameravajo prepovedati prodajo točenih pijač v vedrih, ki so se ga na plažah domislili iznajdljivi gostilničarji. BRUSELJ - Mednarodno priznanje Nagrada za mir in dialog Ivu Vajglu BRUSELJ - Evropski poslanec Ivo Vajgl je prejel mednarodno nagrado za svoja prizadevanja za mir in spodbujanje dialoga pri reševanju mednarodnih konfliktov, na primer v Zahodni Sahari in Gorskem Karabahu ter med Palestinci in Izraelci. Gre za nagrado Giovanni Losardo, ki so jo podelili junija pod pokroviteljstvom Evropskega parlamenta. Pri delovanju na mednarodnem odru je bil Vajgl »vselej pripravljen dati glas vsem stranem v konfliktih« in spodbujati dialog, na primer v primeru Zahodne Sahare in Gorskega Karabaha ter v palestinsko-izraelskem sporu, so svojo odločitev utemeljili podeljevalci nagrade. »Vajgl je bil vselej kritičen do krivičnih politik. Tudi ko je bila za to obtoževana Slovenija, kot v primeru izbrisanih, ko so bili tisoči jugoslovanskih reziden-tov umaknjeni iz javnih registrov in so jim bile odvzete socialne in politične pravice,« so še zapisali. Evropski poslanec pa je ob prevzemu nagrade izpostavil, da je v mednarodni politiki bistveno spoštovanje mednarodnega prava in moralnosti, za kar se zavzema tudi v Evropskem parlamentu. »Zunanja politika ne sme biti v zakupu mednarodnih lobijev in interesov posameznih držav,« je poudaril. Vajgl je nagrado Giovanni Losardo, ki so jo letos podelili pod častnim pokroviteljstvom Evropskega parlamenta, prejel junija na slovesni podelitvi v italijanskem Cetraru v provinci Cosenza na Kalabriji. Že enajstič zapored jo je podelil Eksperimentalni laboratorij Giovanni Losardo. Doslej so nagrajevali le dosežke v književnosti in novinarstvu, tokrat pa prvič tudi mednarodno delovanje, za kar je nagrajen Vajgl. Nagrado so sicer podelili tudi za delovanje na drugih področjih. Nagrada je dobila ime po italijanskem politiku Giovanniju Losardu, ki se je boril proti organiziranemu kriminalu in korupciji, tudi proti kalabrijski kriminalni združbi 'Ndrangheta. Ta ga je julija 1980 umorila, ko se je vračal s seje občinskega sveta v Cetraru. V novi avstralski vladi več kot tretjina žensk SYDNEY - Včeraj je prisegla nova avstralska vlada premiera Kevina Rudda, v kateri ženske prvič zasedajo več kot tretjino sedežev. Med 30 ministri je namreč enajst žensk, Rudd pa poudarja, da so bile vse imenovane na podlagi dosedanjega dela. Rudd je s prevzemom vodenja laburistične stranke s premierskega stolčka izrinil prvo žensko na tem mestu Julio Gillard. Ob tem pa je število žensk v vladi zvišal z devet na enajst. »Veseli me, da bomo imeli v naši vladi največje število žensk v zgodovini Avstralije,« je poudaril premier. Ivo Vajgl kroma