(»oštnma plačana v gotovini Leto LVIII.
V Ljubljani, v soboto, dne 5. aprila 1930
1. izdaja *t.2oin
Naročnina
Dnevna Izdaja
H kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din pollelno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljsko Izdala celoletno vJugo Slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 C
SCOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp, pelll-vrsla moli oglasi po 150 in 2 l>,vetji oglasi nad 45 mm višine po l>ln2-50, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din g Pri ve&iem □ norocnu oopu3t
Izide ob 4 zjutraj
r^zen pondeljKo lr. dneva po prazniku
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici št. 6/MI Rokopisi se ne vračajo, netranhlrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva St. 2328
Uprava Je v Kopitarjevi ul.SI.O j- Čekovni račun: Ljubljana Stav. lO.GSO In 10.34S
Inseratc, Sarajevo Sl.75ti3, Zagreta št. 39.011, Vrafia '»> »urici/ St. 24.797
Anglo-egiptski problem
Britanski ,empire' je v sedanjem inomenlu na tem, da reši egiptovsko vprašanje, potem ko so angleški državniki rešili vsa ostala vprašanja svojega izvenevropskega vladarstva, izvzemši indsko.
Egiptovsko vprašanje obstoja za ,empire' pravzaprav že dobrih sedemdeset, če ne celo osemdeset let, pereče pa je postalo šele, ko se je končala svetovna vojna 1914-1018. Da je Egipt prišel pod vpliv Anglije, so krivi egiptovski kedivi, ki so se nekako v prvi polovici devetnajstega stoletja od nadoblasti turškega sultana slcoro popolnoma svobodili in mu zgolj plačevali visoko letno dan. Njihovo prizadevanje za popolno neodvisnost dežele jih je zapletlo t velike kolonijalne načrte in gospodarska podjetja, čemur pa kljub za tiste čase naravnost občudovanja vredni naprednosti niso bili kos. Kedivi so sami 6ilno potratno živeli, niso znali povoljnc rešiti agrarnega vprašanja Egipta, boleliajočega na suženjstvu telahov pod maloštevilnimi velelatifundisti, in so uvajali prisilno industrializacijo po monopolskem sistemu, ki je seveda žalostno propadla.
Radi tega se je začel širiti vpliv Francije in Anglije, ki sta za ogromne obresti in koncesije polnili večno suho blagajno egiptovskega kediva. Najbolj sta pospešila ta proces Said paša in Ismril pa-ga _ prvi je vladal od 1.1854. do 1863., drugi od leta 1863. do 1879. - ki sla v svoji ogromni podjetnosti Egipt angažirala v svetovno politiko in gospodarstvo, dokler niso prišle egiptovske državne finance v popolen in formalen bankerot. Francoska i akcijska družba, v kateri je kedive bil večinski akci-jonar, jo zgradila sueški kanal, ki se je otvoril leta 1869. Kedive pa je gospodaril z državno blagajno 'tako, da je svojih 176.602 sueških akcij za 4 milijone funtov šterlingov moral prodati Angležem. Od tega dne datira pravzaprav prikrito varuštvo Anglije, ki je počasi izrinila iz dežele sovpliv Francije, katera se je za to izgubo kompenzirala v Maroku in osrednji Sahari. Od leta 1879. do 1882. sta nadzirala egiptovske finance angleški in francoski generalni nadzornik, dokler ni ostal samo angleški, ki mu je kedive podelil v ministrskem svetu pravico absolutnega veta. Treba je reči, da Angleži rsvojega vpliva niso izrabili samo v utrditev svojega Apolitičnega gospodstva i p v okrepitev svoje industrije in trgovine, ampak tudi v gospodarski dvig n napredek Egipta, ki bi bil brez njih izkrvavel >od skrajno koruptno in potratno upravo. Simpatij >a si Anglija zato seveda ni pridobila, ker je v slu-aju potrebe znala biti naravnost kruta in neusmi-jena. To je ludi povzročilo kravavo vstajo polkov-iika Arabi paše leta 1882., ki pa je v končnem re-mllatu le utrdila nadvlado Anglije, ki je postavila ivoje vojake v Aleksandnji in Kahiri in zastražila i-es sueški prekop. Naposled je Kitchener osvojil Se Sudan, ki ga je bil iztrgal kedivu znani Mahdi ,n tako so se Angleži vgnezdili tudi v tej bogati soloniji egiptovske države, dasi se je formalno za-;edba Sudana zakrinkala pod naslovom : ar.gleško-»giptovskega kondominija«.
S Sudanom jo Anglija dobila v roke gornji tek Nila in začela graditi velikanske jezovne in druge naprave, ki pomenijo popolno gospodarsko premoč tistega nad vsem Egiptom, ki ima regulacijo nil-Bkih voda v rokah.
Odpor proti angleški nadvladi je rastel in fastel. Med svetovno vojno je Anglija zaradi turko-Jilstva kediva Abbasa, ki ga je odstavila, progla-iila nad Egiptom 16. decembra 1914 tudi formalni Irotektorat. Ko je stopil na prestol sedanji kralj Ihmed Fuad, neobičajno spreten politik, so je pojavil protiangleškemu gibanju egiptovskih naciona-Istov na čelo Zaglul-paša. Angleži so moža sicer jjaprli in internirali, ker pa je radi tega nacionalistična propaganda le rastla. so ga kmalu izpustili hi pustili, da je prišel na vlado Medtem so v An-;liji sami prišli na vrh laburisti, ki so se z Zaglul->ašo začeli leta 1924. pogajati za odpravo angleškega raruštva. Pogajanja so obtičala tako zaradi notranjih zprememb v Angliji kakor v Egiptu, so se potem larkrat obnovila, pa so vedno obtičala, dokler ni nnatral sedanji egiptovski premier nacionalist Na-las-paša sedanji moment, ko v Londonu spet vla-lajo laburisti, za ugoden, da pogajanja dovede do sonca.
Topot vsa znamenja kažejo, da se bo sporazum resnično sklenil. Pravijo, da bi utegnil bili golov že tega meseca. Na eni strani je v Egiptu danes na vladi narodna stranka, ki ima veliko odgovornost, pa zato želi z Anglijo ostati v prijateljski zvezi, na drugi strani je angl. del. stranka do skrajnosti popustljiva. Medsebojne diferenčne točke niso več takega značaja, da se ne bi dale po obojestranskih od-Btopkih rešiti v interesu obeh strank. Da mora varstvo sueškega prekopa ostati v rokah Anglije, temu se .udi egiptovski nacionalisti ne upirajo, da se le odpo-kličeta angl. garniziji iz Aleksandrije in Kahire. Odpravi predpravic tujcev v Egiptu se Angleži ne bodo protivili. Kar tiče zunanjo politiko Egipta, ki je do-zdnj taktično v rokah angleškega visokega komisarja. se bo zamenjala s svobodno pogodbo med Egiptom in ,empirom', na podlagi katere se bo Egipt zavezal, da bo svojo zunanjo politiko vodil v soglasju z Anglijo, ki hoče prevzeli obrambo Egipta proli vsakemu tujemu napadu. Najtežje bo vprašanje Sudana, ki bi ga Egipt rad dobil popolnoma nazaj. Vendar se bo tudi v tem oziru skoro gotovo našel izhod v znatnih gospodarskih koncesijah Angliji pa v adminislrativno-vojaškem kondo-tniniju. Zato pa Egipt poslane popolnoma suverenska država, ki bo imela tudi svoj sedež v Društvu narodov.
Dogovor trojice sklenjen
Sporazum Amerike, Anglije in Japonske glede tonaže za vse vrste ladij
London, 4. apr. n. Angleško-aineriškc-japonski dogovoi trojic« je že določen v p lenobnostih, ker sta včeraj zvečer ameriška in angleška vlada druga drugi sporočili potrebne koncesije za dogovor.
Pogodba predvideva, da se število velikih oklopnih ladij po možnosti v enem letu spravi na število, ki je bilo v Washingtotiu določeno za 1. 1936. v razmerju 15 : 15 :9. s leni, da .;e postavi iz službe 5 angleških, 4 ameriški in 1 japonski drednaught. Amerika se odreče zgraditvi svoje ogromne oklopne križarke. Olftue velikih križark s '20 cm topovi se prizna Angliji 146.800, Ameriki 180.000 in Japonski 1(58 tisoč 400 ton. Amerika in Japonska sta se dogovorili, da bo imela ao 1. 1936. Amerika v službi samo 15 ladij, Japonska pa samo 12. Za male križnike s 15 cm topovi dobi Anglija 102.'200, Amerika 103.500 in Japonska 100.450 ton. Amerika se odreče omejitvi tonaže malih križark, tako cla bo mogla Amerika to tonažo porabiti večinoma za lo, da bo gradila hitre male križarke po 9800 ton s .14 topovi po 15 cm. Torpednih rušilcev bosta imeli Amerika in Anglija po 150.000 ton, Japonska pa 105.500 ton. Med vsemi tremi državami se je dogovorila popolna pariteta glede podmornic v razmerju 1 :1 :1 po 52.700 ton.
Senator Rcad je novinarjem izjavil, da ne more dovolj naglasiti finega razumevanja, s katerim so sprejeli Angleži in Japonci ameriške predloge.
Pri pogajanjih med tremi delegacijami ni bilo sofistike. Vse tri delegacije so bile odkri-
tosrčne. Jaz si ne moreni predstavljati, je nadaljeval Read, prijetnejših pogajanj od teh. Tu ni nihče zmagal, temveč se je sklenil časten i li pameten sporazum med tremi.
angleški spmazum razbit
Pariz, 4. apr. n. :> Peti t Parisien izjavlja, da je angleška delegacija v Londonu nenadoma spremenila svoje stališče. Včeraj sta v an-
gleškem kabinetu MacDonald in Snovvder gladko odklonila dogovor med Briandom in Heudorsohoni o interpretaciji čl. 16. S tem je konferenca zopet ogrožena. 'Eclio de Pariš« piše, da so uradniki Foreign Officea najživah-neje protestirali proti Briand-Henclersonovemu kompromisu, ker sta oba zunanja ministra sestavila navadnim Zemljanom popolnoma nerazumljivo besedilo kompromisa, ki je ne j t :no posebno v tem, ali bi bila Anglija de iure obvezana. udeležiti se vojaških sankcij.
delegacija zapusti London
ltalita se nikakor ne odreče pariteti s Francijo
dogovor ogrožen
Locarnski
London, 4. apr. n. »Dailv Herald« piše, da je Grandi včeraj Hcndersonu ponovil odklonitev Italije, da bi se udeležila interpretacije določb Društva narodov samo po državah ter zahteval, da sme interpretirati čl. 16 statutov edinole Društvo narodov samo. Delo konference bi se s to diskusijo samo zadrževalo. Italijanska delegacija je dosti dolgo čakala in konferenca mora končno priti do odločitve. Grandi je ponovno naglašal, da zahteva Italija pariteto s Francijo in je jasno izjavil, »la nadaljnje bivanje italijanske delegacije v Londonu nima nobenega pomena, če bi Francija vztrajala pri svoji superiornosti nad Italijo. On sam pa mora že meseca aprila biti v Rimu, ko se bo razpravljalo o njegovem proračunu.
Rim. 4. apr. n. Po vesteh rimskih listov je včerajšnji razgovor Grandija z MacDonal-dom in Hendersonoin končno razčistil položaj in je sedaj jasno, da Italija nikakor in pod nobenim pogojem ne odneha od svoje zahteve po pariteti s Francijo. Razgovor z MacDonai-dom je bil izredno živahen. Grandi ni pustil nobenega dvoma o tem, da bi separaten sporazum Anglije s Francijo o tolmačenju čl. 16 Italijo odvezal vseh prevzetih obveznosti, torej tudi locarnskih pogodi). Komentarji listov šc navajajo, da je Italija pripravljena na zaključni seji londonske konference jasno odvrniti od se be odgovornost za dogodke in ves problem oboroževanja in razoroževanja spraviti pred Društvo narodov.
Patrijarhovo stanje kritično
Kralj in člani sinoda pri bolniku
Belgrad, 4. aprila. AA. Davi ob 10 je Nj. Vel. kralj v spremstvu maršala dvora, divizij-skega generala Dimitrijeviča posetil Nj. Svetost patriarha Dimitrija na Dedinju. Nj. Vel. kralj je želel Nj. Svetosti patriarhu Dimitriju skorajšnje okrevanje in ga naprosil, uaj ga po okrevanju obišče v njegovem dvorcu na Dedinju. Patriarh Dimitrij se je zahvalil Nj. Vel. kralju za osebno zanimanje in za najlepše izražene želje. Nj. Vel. kralj je ostal pri Nj. Svetosti patriarhu Dimitriju kake pol ure.
Belgrad, 4. apr. k. Vesti o poslabšanju bolezni poglavarja srbske pravoslavne cerkve so izzvale v Belgradu splošno sočutje Patriarh uživa v vseh krogih velike simpatije z ozirom na svojo miroljubnost in svoj miroljubni značaj. Pred bolnico, kjer patriarh leži, se neprestano zbirajo številne množice prebivalstva, ki se zanimajo za patriarhovo zdrav- tveno stanje. Patriarhovo stanje je še vedno nespremenjeno kritično.
Belgrad, 4. apr. r. Patriarliova bolezen je zelo rosna. Ledvico ne delujejo več. Patriarh sprejema številne obiske. Popoldne so bili pri njen vsi člani svetega Sinoda. O seji plemima uprave sv. pravoslavne cerkve je poročal me-tropolit Dodžič. V zvezi s svojo boleznijo je za vsak slučaj patriarh izdal naredbe glede uprave cerkve in glede dispozicij z njegovo osebno imovino. Sv. Sinod je obvestil vse ar-hiereje o težkem patriarhovem stanju. Bel-grajski nadškof o. Rafael Rodič se je danes tudi vpisal v knjigo posetnikov pri patriarhu Dimitriju in se zanimal za njegovo bolezensko stanje.
Belgrad, 4. apr. AA. Zdravniški konsilij, sestoječ iz gg. dr. Mihajla Petroviča, dr. Vr-beekega, dr. P. Nikolajeviča in dr. S. Nikola-jeviča, je ugotovil danes to-le stanje bolezni pri Nj. Svetosti patrijarhu Dimitriju: nespremenjeno, zavest nekoliko skaljena, lahen de-lirij, utrip 90, uren povečan 2.07%, urin v poslednjih 24 urah okoli 20 cm.
Sovjetsko poslaništvo - centrala vohunstva
Senzacionelna odkritja „Germanije" o berlinskem sovjetskem
veleposlaništvu
Berlin, 4. apr. n. »Germania« objavlja senzacionalne vc?ti nekega ruskega emigrantskega lista iz Pariza o razmerah v ruskem sovjetskem veleposlaništvu v Berlinu, ki je centrala sovjetskega vohunstva in propagande. Pravo osebje poslaništva obstoji samo iz 9 oseb. Razen njih pa je v poslaništvu mnogo tajnih agentov in 23 nameščencev, ki ne uživajo eksteritorialnosti. Berlinsko GPU vodi neki Goldstcin, vojaško vo-
hunstvo vojaški ataše Kutna, politično vohunstvo pa je v rokah Laurensa, Steina in Normana. Tajno delo se vrši v posebnem krilu poslani-škega poslopja, kjer se nahaja brezžična postaja, kemični laboratorij, fotografski atelje, obsežno skladišče orožja in strupa, pisarna za ponarejene potne liste, v kateri so zaloge potnih listov vseh držav in tudi zaloge diplomatskih potnih listov vodi veleposlanik sam.
Mednarodna konvencija o delu
Osemurnik ostane — Mednarodne preiskave v vseh državah
Ženeva, 4. apr. AA. 14. zasedanje mednarodne konference za delo bo posvečeno razpravi o drugem delu konvencije o delovnem čas u. Pri tej priliki je mednarodni urad dela v Ženevi izdal tako zvano modro knjigo z odgovori na vprašanja, ki so bila o tem predmetu stavljena posameznim državam lani. Od 29 odgovorov je 18 držav izjavilo, da so za predloženi načrt. Med temi državami so Nemčija, Francija, Italija. Šest držav je
,Empire' pa bo zopet dokazal, da zna vladaii ko nobena draga velesila na svetu. Ko obvlada egiptski problem, mu osiauc samo še en problem — Gandi.
priporočilo razne izpremembe. Pet držav, med njimi Velika. Britanija in Japonska, pa so mnenja, da za enkrat ni mogoče v tem vprašanju določiti obvez mednarodnega značaja. Načrt konvencije upošteva vse le odgovore in določa delovni čas na 48 ur na teden. Po pravilu naj delovni čas ne presega 8 ur na dan, v izjemnih primerih pa ne 10 ur. Delovni teden ne sme trajati dalj kot 48 ur. Načrt predvideva nadalje mednarodno preiskavo v vseh državah. Preiskava nai se n.mnšn na delovne pogoje v industriji, hotelih, restavracijah. gledališčih iti podobnih podjetjih. Anketa naj bi trajala 4 leta, a njena porrrila bi se dostavljala mednarodnemu uradu dela.
Savske banovinske trošarine
Zagreb, 4. apr. r. Banska uprava Savske banovine je izdala razglas o novih banovinskih trošarinah, ki so te le:
Za 100 1 piva 60 Din. 100 1 vina 100 Din. 100 kg ekstrakta esence in eterskega olja z alkoholom 400 Din, od hlilerske stopnje špirita 7 Din. od hlitrske stopnje žganja 5 Din, od finega vina v zaprtih steklenicah 1.00 1 200 Din. Za šampanjec 100 1 500 Din.
Te nove trošarine se bodo plačevale od 1. aprila. Z ozirom na te trošarine je zagrebška delniška pivovarna zvišala cene pivu za hI 70 Din. Dosedaj so vsi davki na hI piva znašali 157 Din, sedaj pa so se zvišali na 224 Din. S tem povišanjem se je cena pivu v tovarni zvišala za 70 p pri litru.
Premestitve diplomatov
Belgrad, 4. apr. AA. Z ukazom Nj. Vel, kralja so imenovani:
za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra na Dunaju dr. Grgur Andjelinovič. izredni poslanik in opolnomočeni poslanik v Pragi;
za izrednega ministra in opolnomočenega poslanika v Bruslju dr. Miloje Milojevič, izredni poslanik in opolnomočeni minister na Dunaju ter
za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Pragi Peter Pešič, izredni poslanik in opolnomočeni minister v Bruslju, vsi v 1-1
Stampar generalni inšpektor za higijeno
Belgrad, 4. apr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za generalnega inšpektorja za higijeno pri ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja v 3-f dr. Andrija Štampar.
Divjaška justifikacija v Afganiji
Peshawar, 4. apr. AA. 11 pristašev bivšega afganistanskega uzurpatorja so te dni privedli v Kabul. Vsi so bili obsojeni na smrt ter je bila smrtna obsodba izvršena na prav azijatsko grozen način. Vsakega obsojenca so privezali pred topovo cev in nato ustrelili, da so bila trupla docela raztrgana.
Komisija za likvidacijo
dvolastniških posestev
Sofija, 4. aprila. AA. »Svobodna reč« doznava, da bo za likvidaci'0 dvolastniških posestev sestavljeno 6 'komisij, ena osrednja in pet' krajevnih. Sre-dišnja komisija bo štel; 4 člane, trije člani bodo stalili. V krajevnih komisijah bodo zaslopmia okrožna sodišča, davčna in sicska oblasiva ter ministrstva ooliedelstva, vojske in financ,
Zakon proti terorju v Avstriji
Po Hpretuosli kanclerja Sohobra sc boj za proliterorski zakon, ki je trajal dobrih 6 mesecev, končava z ugodnim zaključkom. Dr. Schobru se je posrečilo da je dosegel med obema strankama prav srečen kompromis. Zakon jc bil sprejet v pravnem odseku in ni dvoma, da ga bo te dni sprejela ludi zbornica v drugem in tretjem čitanju.
Kaj prinaša novi zakon, o katerem se je toliko pisalo za in proti? Varstvo za vse strokovne organizacije; varstvo pred nasiljem vsem, ki hočejo delali; varstvo proti zlorabam pritiskanja plač navzdol in obenem prepoved odtegovanja pri zaslužku za razne strokovne in društvene potrebe, kar so dosedaj delali delodajalci.
Zelo nerada in težko, a končno se je vendar tudi socialna demokracija vživela v dejstvo, da se po načelu svobode in pravičnosti ne more nikogar silili, da pripada ravno socialnodemokratskim, ozir. -svobodnim-' strokovnim organizacijam. Krščanske in ljudske strokovne organizacije dobijo po novem zakonu enakopravnost s socialnodemokratsklmi, kar se jim je dosedaj odrekalo. To pomenja zelo važen korak naprej v avstrijskem strokovnem gibanju. Krščanski socialci ne bodo mogli biti poslej enostavno vrženi na cesto, zato ker niso pri socialistih organizirani, kar se je dosedaj zlasti na Dunaju pogosto godilo. Socialistične strokovne organizacijo poslej ne vživajo izključne legitimnosti. Priznane in enakopravne so jim krščanske in ljudske strokovne organizacije, — stvar, ki je pravzaprav ra-ruinljiva sama po sebi, ako je res, da živimo v demokratični dobi, je vendarle potrebovala več kot deset let, da se je uveljavila proti odporu socialistov. Odslej bo veljalo, da je taka kolektivna pogodba neveljavna, ki določa, da smejo v kakem obratu biti zaposleni le organiziran« ene strokovne organizacije. Za morebitna nesoglasja bo postavljen poseben razsodiščni urad.
Delavske posredovalnice morajo sprejemati v evidenco vse brezposelne delavce in naj pripadajo katerikoli strokovni organizaciji. Pravtako delodajalec pri prevzemu delavstva ne sme staviti kot pogoj, da so delavci organizirani v eni določeni strokovni organizaciji.
V drugem delu je najvažnejša določba o varstvu proti prenizkim plačam. Novi zakon določa, da vsaka kolektivna pogodba velja za vse delavstvo dotičnega podjetja, — tudi za neorganizirano in neodvisno.. Tako bo preprečeno, da bi delodajalci izrabljali delavca. Delodajalec ne sme neorganiziranega delavca slabše plačati, kakor organiziranega, s katerim se je pogodil potom kolektivne pogodbe" Lahko bi se pa zgodilo, da bi podjetnik napravil dve koletkivni pogodbi, eno z manjšino, drugo z večino, vsako od druge ločeno. Za ta slučaj pa velja določba, da ostane v veljavi ona pogodba, ki je ugodnejša za delavstvo.
Vredno je tudi omeniti, da novi zakon prepoveduje podjetniku, odtegovati delavstvu pri plačali zneske i strokovne ali društvene namene. Izvzeti so le prispevki za podpore delavstvu, ki je zaposleno v podjetju, oziroma za njihove družine. Postavljene so stroge določbe in kazni na vse tiste, ki bi skušali kršiti zborovalno svobodo drugače mislečega delavstva, ali preprečiti njihove manifestacije in obhode.
Novi zakon bo celotno avstrijsko delavstvo brez ozira na kulti rno pripadnost lahko mirno sprejelo, ker nudi pravzaprav mnogo dragocenih svo- , boščin delavstvu.	'
Zagrebški roparski vlom še vedno nepojasnjen
Zagreb, i aprila, r. Predpoldne se je vršil V Ilici 17, kjer se je izvršil roparski vlom, sodni jgled. Zločin je se vedno nepojasnjen. Navzoči so bili državni tožilec dr. Griinvvald, preiskovalni sodnik dr. Gvozdenovič, kriminalni šef dr. Petrovič, policijski komisar dr. Bogdanovič in osumljenec Franki, ki sta ga vodila dva detektiva. Osumljenec je trenutno malodušen, takoj nato hladnokrven in zbran. Po ogledu na dvorišču so v trgovini rekonstruirali zločin. Priči sta bili na licu mesta zaslišani in konfrontirani z osumljencem, in Bedekovičevo ženo. Ogled in zasliševanje nista dala pozitivnih rezultatov, ker Franki uporno taji, da bi bil zagrešil zločin. Po ogledu so ga odpeljali v policijske zapore. Ker je Bedeko .ičevo stanje težko, se je Franklova konfrontacija r. Bedenekovičem odložila.
Vzgleden dijaški konvikt v Zagrebu
Zagreb, 4. apr. r. Koncem preteklega leta se Je v Zagrebu otvoril dijaški konvikt blaženega Marka Krizevčamna. Zgradila ga jc apostolska nunci-jatura v Bečkereku za 11 milijonov Din in sicer za dijake- iz Vojvodine, ki študirajo na zagrebških viso':ih šolah. Ta zavod upravlja Franjo Angelj, kon-^ultor iz Velikega Bečkereka. Zavod ima .138 sob, ki so kiasno urejene. Sobe so zračne, svetle, z električno napeljavo, s centralno kurjavo za pranje m si.šes Eavod ima veliko dvorano za obednico, prostore za solnčemje, čitalnico. Vsa nadstropja so med seooj zvezana z liflom. Sedaj je v zavodu 108 dijakov, prostora pa je za 260. Iz Bamata 80, iz Srbije 20. ostal; so h Hrvatske, Slavonije in Dalma-rije. Posebna wba s popolno oskrbo stane 1?00 Din. Co 'P lujeta dva skupaj pa 1100 Din.
Revizijei vefsajaite pogodbe izključena
Zanimiva izjava ministra Beneša
Pariz, 4. apr. n. Zunanji minister dr. Beneš je izjavil v lnteivjuvu v : Figaroju , da na revizijo versaiflske mirovne pegodbe ni misliti in da sedanja povojna generacija ne bo doživela, da bi se mogle teritorijalne spremembe svetovne vojne zopet spraviti v razpravo. To velja tudi za gdanski koridor. Gotovo je, da se bodo nein-ško-poljski odnošaji zelo zboljšali. Vsaka vojna
nevarnost bo odstranjena, če bodo države v ženevskem protokolu jamčile za varnost in če bo motilec miru moral računati s tem, da bo imel proti sebi skupno fronto vseli ostalih članic Društva narodov z njihovo politično, gospodarsko in eventuelno tudi vojaško močjo. Lahko se opaža trajno naraščanje moči Društva narodov.
Protiangleška revolta v Kathutti
Zaradi policijske odredbe v varstvo živali — 6000 glava množica bombardira policijo s kamenjem — Ogenj iz strojnih pušk, 40 oseb
u Šilih 300 ranjenih
Kalkuta, 4. aprila. Gandistična propaganda je imela v četrtek svoje prve odmeve v Kalkuti. Revolta je izbruhnila iz slučajnega povoda. Policijska oblast je na prošnjo društva za varstvo živali odredila, da imajo vozniki. ki vozijo tovore z voli, od 12 opoldne do 3 popoldne počivati, da se preveč ne muči žival, kakor je to žalibog navada v Indiji, kjer krave božansko časte, vole in drugo živino pa uprav satansko mučijo. Toda baš ob 12 opoldne v četrtek, ko je imela odredba policije stopiti v veljavo, se je okoli 20 voznikov pojavilo na mostu Howrak že/, reko Hooglily. Policija, ki sestoji iz samih domačinov, je voznike, ki so povečini muslimani, pozvala, naj vole izprežejo in odvedejo počivat. Ti pa so odrekli pokorščino, živali sicer izpregli, iz vozov pa naredili barikado, tako da se jo vstavil ves promet. Policija je nato šla voznikom naproti z revolverji v rokah, med tem pa se je zbrala množica brezposelnih in temnili elementov, ki je grozila, da pomeče policaje v reko.
Ko je došla policiji pomoč, je množica, ki jo med tem narastla na dobrih 5000 glav. začela še hujše obsipati policijo s kainenji. Policija se je med tem umaknila v bližnjo stražnico. Množica je nato stražnico naskočila, tako da je pretila agentom smrt, V tem momentu jc častnik dal povelje streljati z mi-traljezo. Množica se je spustila v divji beg, na begu pa so se ji pridružili drugi elementi, ki so zmedo vporabili v to, da so začeli ple-
niti. Med tem so se zbirali tudi nacionalisti, vzklikajoč: »Živela revolucija! 2ivela neodvisna Indija!« Nato je nastopilo vojaštvo in napravilo v najkrajšem času z oklopnimi avtomobili popoln red. Število ranjenih je ilOO, ubitih pa jc bilo 40 oseb, toda v resnici utegne število biti dosti večje. Faktično vlada v Kalkuti pravo obsedno stanje.
Zdaj vlada v mestu popolu mir. Vendar so oborožene sile pripravljene, ker se je bati novega izbruha nemirov, ko dospe v mesto župan Sen Gupta. ki ga je bilo sodišče v P.an-goouu obsodilo na 10 dni ječe, pa se zdaj vrača. Med tem se tudi Gandi na zapadli Indije bliža Džalalpuru, kamor dospe v soboto in bo dal v nedeljo rano zjutraj signal za začetek civilne nepokorščine po vsej Indiji.
Zmerni indski elementi, ki se čedalje bolj oglašajo proti revolucionarnim metodam, se boje, da ne bi potrpljenje angleške oblasti prišlo do kraja in da se ne bi upravičeno gibanje Indije za dominijonskim položajem zaradi revolucionarne agiiacije ekstremistov krvavo udušilo. Kajti angleška oblast, ki se na zunaj zadrži čudovito mirno in skoro pasivno, je do zob oborožena. Po vseli večjih središčih dežele stoji v pripravi ogromna množina oklopnih avtomobilov in letal ter vojaštva. Če bi bila delavska vlada prisiljena braniti prestiž Anglije v Indiji z vsemi sredstvi, potem bi bil ugodni moment za sporazum zopet za dolgo vrsto let zamujen. Indski liberalci se boje, da je ta moment sploli že izgubljen.
Avstr. so c. demokrati na umiku
Dunaj, 4. apr. n. V narodnem svetu je prišlo danes pri razpravi o protiterorskeni zakonu do ostrih prerekanj med socialnodemo-kratsko opozicijo in pa strankami večine. — KrSčnnskosocialni poročevalec dr. Kneussl je kot najvažnejšo pridobitev zakona uauU-šal, da podjetja ne sinejo več odtrgovati od mezd prispevke za strokovne organizacije in strankarske svrhe, da pa se je obenem poskrbelo tudi za odredbe proti pritisku za me-
zde. Levica je z burnimi medklici zahtevala, da se kaznujejo oui industrijci, ki bi sestavljali črne liste, katere zakon prepoveduje. Socialna demokracija je kljub svojim raznim protestom uvidela, da je potreben umik in da more upati na novo strojenje delavstva šele potem, če si bodo po veljavnosti proti-terorskega zakona podjetniki dovolili prestopke in bodo s tem imeli socialni demokrati boljše volivno geslo.
Zagrebške vesti
Zagreb. 4. apr. r. Ta mesec se bo selil Cer-cle. F run ca is \ novi časnikarski dom, kjer so že nahajajo prostori zagrebškega časnikarskega .Irnštva. Ob priliki preselitve Cercle Francais pride v Zagreb francoski poslanik v Belgrndu t. Dard in drugi odlični gostje. Ob te j priliki bo svečana akademija in otvoritev velike reprezentativne razstave sodobne francoske umetnosti.
Zagreb, 4. apr. r. Novo spopolnjcni občinski svet je izvolil poseben odbor za preosnovo mestnih davščin. Prva seja je bila včeraj. Predsedoval je župan. Ia odbor ima namen proučiti vse načine bndžetiranja modernih mest. Na pod-lairi njegovih dognanj se bo sestavil novi pro-.	.....1......1, «„.,;„i:;i, ... I,„ ----1.1
I tu u 11 tiu urupiil	i ,,.« ii,	.jv; pi,uigmi 11
zagrebškim razmeram.
Dunajska vremenska napoved. Deloma dež. Nekoliko topleje.
Oblačno.
Angtešhoegiptovska pogajanja
London, 4. apr. AA. Danes so se nadaljevala pogajanja za sklenitev angleško-egiptske pogodbe. Pogajanja so se vršila v zunanjem ministrstvu. Tekom razgovorov se je razpravljalo o raznih točkah opazk, ki jih je napravila egiptska delegacija. Pri pogajanjih je bil dosežen ugoden napredek. Nadaljna seja bo v ponedeljek.
Zopet državljanska vojna na Kitajskem
London, 4. apr. n. Jensišan je sporočil diplomatskemu zboru v Pekingu, da namerava izvršiti kazensko ekspedicijo proti Cangkajšku, ker je sedaj prevzel ■ vrhovno poveljstvo vojske, mornarice in zrakoplovstva v kitajski republiki. Pozval je diplomate, naj v varstvo življenja in lastnine inozemeev ne dajejo Cangkajšku nobene moralične ali materielne pomoči.
Krvavi boji v Abesinji
Rim, 4. apr. A A. Kakor poročajo iz Adtli-sabebe, je nastala krvava bitka med 20.000 vladnih čet novega abesinskega kralja Negusa Tafarija in 10.000 strelci pod poveljstvom Pasa Gughe, soproga abesinske cesarice. — V bitki, ki je bila zelo krvava, je Ras Gugha padel na bojišču. Uporniki so imeli nad 300 mrtvih in veliko ranjenih.
Abvsinska cesarica — umrla
Rim, 4. aprila AA. Italijanski listi poročajo, da je davi preminula v glavnem mestu Abesinije v Addis Abcbi abesinska cesarica, hčerka pokojnega abesinskega cesarja Menelika 11., četrtega osnova-telja sedanjega abesinskega cesarstva. Pokojna cesarica je stopila na abesinski prestol leta 1916. Sedanji cesar Ras Tafari bo nosil po njeni smrti naslov »cesarja cesarjev«.
Vso rodbino zaklal
Pariz. 4. aprila AA. Po poročilu iz Aahena, ie tamkaj delavec zaklal pet svojih otrok, šesli otrok in njegova žena sta bila težko ranjena,
Težka rudniška nesreča
Pariz, 4. apr. n. V belgijskem premogovniku Longterne-Ferant pri Moneu je eksplodiral premogovni prah. Pri leni je bilo ubitih 13 rudarjev, 8 pa nevarno ranjenih.
Novi bolgarski bankovci
Sofija, 4. aprila. AA. Bolgarska narodna banka je prejela nove novčatlice po 200 Din, ki so bile j ugotovljene v Angliji. Tem novčanicam podobne 1 hodo tudi novčanice po 230, 1000 iu 5000 levov,
Švedska kratjica umrla
Rim, 4. apr. n. Danes je po dolgotrajni bolezni umrla v Rimu švedska kraljica.
General v. d. Goltz umrt
Berlin, 4. apr. AA. General von der Goltz je umrl.
Riidiger Graf von der Goltz je bil večkrat imenovan v svetovni vojni. Poveljeval je važnim nemškim oddelkom v bitki na Marni, kjer je bil tudi ranjen in ob Soinme. Leta 1928 so ga Nemci poslali z eno divizijo na Finsko, kjer je zelo odločno potolkel rdeče čete in nato organiziral finsko narodno vojsko. Leta 1919 se je boril v Baltiku proti ofenzivi rdeče armade, obranil Vzhodno Pru-sijo in iztrgal sovjetskim četam celo Rigo. Pozneje ga je morala Nemčija na pritisk antante odpokli-cati. Po vojni je živel v Berlinu in deloval največ pri Stahlhelmu. Izpolnil je 05 let.
Smrtna kazen v angleški vojski odpravljena
London, 4. apr. n. Poslanska zbornica je danes po daljši debati z 21!) proti 35 glasovom oapravila smrtno kazen za vojsko in mornarico.
Zakon o pobijanju nelojalne konkurence
Belgrad. 4. apr. A A. Danes je bil sprejet v avdijenci od Nj. Vel. kralja minister trgovine in industrije ,hiraj Demelrovič Nj. Vol. kralj je pri tej priliki podpisal zakon o pobijanju nelojalne konkurence. Zakon se naslanja na moralne osnove in je v interesu trgovstva iu obrtništva. V zakonu so navedeni tipični primeri reklame, uporabe nepravilnih oznak in izvorov, očrnjevanje drugega blaga in izkoriščanje trgovinskih tajn. Ves zakon sloni na dobrih običajih, sankcije pa so deloma privaltio-pravne, deloma pa kazenskopravne. Za privnHio-pravne sankcije so pristojna kolegijalna sodišča prve stopnje, ki se bavijo s trgovinskimi zadevami, a po sporazumu med strankami se lahko o teh sporih razpravlja pred zadevnimi sodišči trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic. Za kazenskopravno zadeve pa so pristojna civilna (okrajna) sodišču. Pravice vložiti tožbo nimajo samo oškodovanci, temveč v nekih primerih ludi zbornice z'.i trgovino, obrt in industrijo in vsa društva, katerih cilj obstoja pa pravilih v tem, da ščitijo interese le vrste oškodovancev. Zakon ni nastal samo na zahtevo naših gospodarskih krogov, temveč temelji tudi na konvenciji o trgovini in proizvodih od 30. januarja 1929 s francosko republiko, ki polaga po-•sebno važnost na zeščito svojih izvirnih znamk. Zakon bo stopil v veljavo mesec dni po razglasitvi v . Službenih novlnnh«, kar bo dovelj časa, da se interesenti seznanijo z vsebino zakona
I Izjava madf.zan. ministra
Budimpešta, 4. apr. AA. V loku razprave, ki je bila snoči v parlamentu o proračunu mi->, nistrslva /.o zunanje zadeve, jc zunanji mini-sler Valko izjavil, da še vedno ni mogoče podali javnosti pojasnila o poteku pogajanj v Parizu glede vzhodnih reparacij, ker so ta pogajanja se v leku in se položaj neprestano izpreminja., Glede ukinjenja potnih vizov je vlada pripravljena urediti to vprašanje na podlagi reciprocitete. Valko se nadeja, da bodo s 15. majem ukinjeni vizumi v prometu z Nemčijo in AVshijo. Glede zaprek v mednarodni trgovini, da je v lein vprašanju zadnje čase nastopilo znatno izboljšanje, čeprav ženevska konferenca ni dala željenih uspehov.
Estonski general umorjen
Reval, 4. aprila, n. General Unt, poveljnik revalske garnizije, je bil na potu, ko se je vračal z neke seje domov na nekem temnem oglu ustreljen z revolverjem. Policija, ki je prihitela na strele, je zasledovala bežečega atentatorja, ki pa je v temi ušel nepoškodovan. Splošno prepričanje je, da so napad izvršili komunisti, kei je imel ubiti general velike zasluge, da se jc zatrl komunistični puč dne 1. septembra 19124 | Pred več tedni je bilo v Revalu aretiranih 20 ko- J mitnističnih agentov. Smatra se, da je bil afer tat v zvezi s temi aretacijami.
Ninčič na Dunaju
Dunaj, 4. apr. n. Bivši jugoslovanski zunanji minister dr. Momčilo Ninčič je dospe', danes s svojo soprogo na Dunaj, kjer bo \ Kulturbuudu jutri imel predavanje o novi organizaciji Evrope, katero vsi dunajski politični in družabni krogi pričakujejo z velikim zanimanjem.
Napredovanja v trg. ministrstvu
Belgrad, 4. aprila. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni.
V ministrstvu za trgovino in industrijo za načelnika v 2-1 Milivoje Savič in Momčilo Bojič, za načelnika v 3a-I Stjepan Krpan,
za inšpektorja v 3-1 Dragiša Stojadinovič. za inspektora v 4a-I dr. Avgust Pavletič. za svetnike v 4a-I dr. Milan Lazarevič, Spnsojejj D. Nazidekovič in Milivoje Pila,
v upravi za zaščito industrijske svojine v Bei-gradu za predsednika v 2-1 dr. Janko Šuman, za inšpektorja v 4a-I Radimile Čukavec, v državnem zavodu za pospeševanje industrije j In obrti za direktorja v 3a-l Pera Zurevac,
v kraljevski banski upravi Dravske banovini v oddelku za trgovino obrt in industrijo za načelnika v 3a-I dr. Rudolf Mam,
v kraljevski banski upravi Savske banovine v I oddelku za treovino obrt iu industrijo za inšpektorja v 4a-l dr. Ognjeslav Aranicki.
Od Soče in Jadrana
Premeščeni učitelji. Kočevar Ljudmila učiteljica v IJrcnovicah je. bila premeščena \ Umbrijo, učitelj Dakskoblc Leop. i/ Cerknegi* v Apulijo, Kunster F ml« iz Palvij v Emilijo. Pečurič Friderik iz kort v Luzio iu Franc I krbuvac iz Lupogluvo v Lotnburdijo.
Poitulijančenje priimkov. Tržaški prefekl je podpisal več odlokov glede .izpremembe slo- i venskih rodbinskih imen. Košinerlj jc poslal j Cusinelli. Kovačič Fubliri in žerjav — Seriani. -
Nova železnica. V kratkem se bodo pričel« dela za zgradbo nove železnice, ki pojde i. | S. Vito ob Tagliamentu skozi Palmnnovo, l/to- j nians, Gradiška, Miren iu Renče \ Prvueinu i oziroma v Dornbcrg. Železnica bo tekla v ruv- j ni črti in bo vezala furlansko iu vipavsko d<> lino. Gospodarskega pomena nima. ker je V I pava zvezana z Gorico že z dvema progama: J ajdovsko iu tržaško. Od Volejedrage <!o Gorico tečejo že trije liri. Nova železnica i/. Kurle.niio je bolj strateškega pomena.
Konfinncije. Tržaška konfinacijska komisija je prisodila dijaku Benjaminu Cunja / Rocola [ict let konfinacijc radi protidržavnegu delovanja. Meti hišno preiskavo je našla poli- i cija pri njem več jugoslovanskih listov. To j«'! bila glavna ohtežilna okolnost. Aretiran je bil tudi Ivo Nabergoj, posestnik na Proseku. Tudi on jc predlagan v konfiuacijo. Razsodba pa -e ■ ni bila izrečena. Dijak Cunja je že odšel iw j otoke.
Koncert ge. Pavle Lovsrtove
Snoči je bil v Filharmoniji koncert operne hI koncertne pevke ge. Pavle Lovšetove. Obiskan je bil I nabito polno, kar priča o simpatijah, katere uživ? j pri nas vsesplošno lepi in čisti glas te umetnice, j
Na sporedu so bile večinoma skladbe zmerno modernega, recimo neoromantičnega in inipresioni stičnega značaja in torej koncert ni imel toliko novoborski, kakor estetski pomen. Umetnica jc iz brala večinoma kristalno čustvene skladbe in deloma ljubko humorne, kakršne ji lepo pristojajo in v kakršnih je mogla povsem uveljaviti svoj pevski i" umetniški naturcl. Zadnja leta je pridobila na dramatičnem povdarku, na intenziteti glasu, na izrazu, njena deklamacija in vokalizacija pa je bila vedno brezhibna in velesitnpatična. Culi smo Hoffmeistra. D, Alberta, Petrželko, Trunka (napravil velik vtis), Kiinovčevo zmerno moderno malodično »češčeno Marijo«, Lajovčevo občutje »Zašlo je žarko sobico;, Ostcrčevo »Morsko pesem« in Skerjančevo občutje »Večer soparen bo«, dalje dolgo Borodinovo arijo iz Kneza Igorja, Trunkovo »Nesrečo«, Kjerullovo »In-gridino p»senn< in pet V. Novakovih obdelav slovaških narodnih, lirsko-erotskih ali humornih.
Gospa Lovšelova zna lepo izrabiti čisti kolo-rit svojega glasu, uveljavlja svojo izborilo vohali; zacljo in dinamične odtenke, zraven pa ima pes"" podrobno glasbeno nastudirane in doživete in P1' podaja na samosvoj, zelo smiseln način. Ni čud'-da vname množico s temi lepimi sposobnostmi 111 o uspehu koncerta govoriti jc prazna stvar. Lovšclo-vo poslušalstvo kar obožuje. Ce bi se le hotel' staviti tudi v službo sodobne umetnostne ideje m nam povcdaia kaj novega. Nas seznanila z glasbo, s katero danes čutimo, zakaj kaj je boli razumljiv'0 kakor to, da poslušamo glasbo, ki po občutenju odgovarja današnjosti.
Koncert je sijajno uspel in naj bo umelni0 hvala za užitke, ki nam jih je nudila.	v'
Slovenska beseda sirom Amerike
Veličasten slovenski program v radiu — Banovec v Chicagi
Chicugo III, 21. marca. »Amerikanski Slovenec« 18. marca prinaša na naslovni strani z debelimi črkami poročilo o Banovčevem nastopu na veliki Radio postaji v Chicagi in o njegovem tretjem koncertu istotam sledeče:
»Radio program sc je vršil. V -oboto 15. marca je veličastno zadonela slovenska beseda preko širne Amerike v prekipevajoče veselje vseh tisočerih in desettisočerih slovenskih src, katera so še ostala zvesta svoji materi in njenemu milemu jeziku. Zgodovinski trenotek se je dogodil v soboto zvečer ob 8 za Ameriško Slovenijo in posebno poglavje bo tvoril ta trenotek v zgodovini naše kulture. Prvikrat se jc zgodilo, da je pretežna večina našega slovenskega naroda v Ameriki zaslišala svojo slovensko besedo istočasno, iz istega vira, da so ila prvič skoraj vsa slovenska srca zediujena t eno samo srce z istimi občutki oduševljeno-nosti. In to veliko združeno narodno srce se je topilo ginjenosti, poskakovalo radosti, porabilo na vse in s solzami in smehom dajalo duška svoji prekipevajoči navdušenosti. Ni-vdar prej še ni doživela ameriška Slovenija takega dogodka, nikdar še ni slovenska pesem in beseda v Ameriki dosegla take manifestacije, kakoršne jc bila deležna kratko urico v soboto zvečer.
Krona celega programa jire brez dvoma opernemu pevcu g. Banovcu. Njegov očarujoči glas, milina, ki zveni iz njega, vsak njegov tresljaj se jc vcepljal v naše duše, jih dvigal in presajal tja, daleč tja v milo domačijo, v kraj naše mladosti. Nimamo druge besede, kakor hvaležnost 11111 moremo izreči za užitek, ki nam ga jc pripravil.« Tako o njegovem koncertu na Radiu.
Drugi dan zvečer |>a je nastopil na kon-crtu. Evo poročila v istem listu.
»Slišali smo Chicažani že prej našega Ba-(novca. Slišali smo ga mnogi že preteklo jesen, ko nam jc priredil svoj koncert. Čuli smo ga parkrat ob raznih drugih nastopih, večina vsi Smo ga poslušali preteklo soboto zvečer na Radio. i11 vendar ko jc naznanil svoj' konccrt '(tretji v Chicagi) za nedeljo 16. marca zvečer, smo bili zopet tam. i11 ako bi priredil iionovcn koncert, ne opustili bi prilike slišati ga zopet in zopet. Kdor enkrat vidi Banovca nn odru. kdor se jc enkrat opajal nad milimi zvoki njegovega glasu, ga nc bo pozabil in vručal se 'mi k njemu, kadarkoli 11111 bo dosegljiv. Slišal ga bo dvakrat, trikrat, petkrat, slišal mogoče rav-noisto pesem, a vsakokrat bo odkril na njej kak novi čar, ki 11111 bo segel v dušo in ga navezal nase.
Burne ovacijc, katere jc žel za vsako točko, katerih večino je moral ponavljati, so bile zadosten dokaz, kako zelo jc občinstvo ^Vzljubilo njega in njegovo pesem. Lc neradi smo se poslovili od njega po zadnji pesmi \Gor jjez jezero,« katero jc na groinovit aplavz črnilo moral ponovno predvajati.
Tako »Amerikanski Slovcnec«. Iz navedenega je razvidno, kako izvnnrcdno veliko popularnost in ime si je pridobil tenorist g. Ba-jovec v teku svojega sedemmesečnega kon-lertiranja v Ameriki. Njegovo ime se izgovar-a z navdušenjem in spoštovanjem, njegova
umetnost je v resnici prava umetnost in lahko je ljubljanska opera ponosna nunj. Poudariti moramo tudi njegovo ljubeznivo osebnost, ki se izraža v njegovih nastopili in katera ga je napravila prikupnega vsein. G. Uunovec je ab-solviral doslej 29 samostojnih koncertov, izmed njih sumo v Chicagi 3. v Clevelandu pa 7. Med temi koncerti je bilo več splošno jugoslovanskih, nekaj intcrnacijonnlnih ter ostali s slovenskim programom. Izmed intcrnacijonal-nih koncertov je bil zlasti pomemben koncert dne 10. februarja v »Notterdam College« (Višja niuzikalna šola) v South Euclid, ki ga je absolviral v šestih jezikih. O tem koncertu so prinesle »Notterdam College News« od 22. februarja na naslovni strani jako laskavo poročilo v angleškem jeziku. Še veličastnejši triumf pa je dosegel s svojim velikim internacionalnim koncertom 5. marca v prekrasnem »La Sallc Theatre« v Clevelandu. ki ima prostora za 1400 ljudi. Pred polnim avditorijem je žvrgolel v sedmih jezikih; v angleščini, italijanščini. nemščini, španščini, srbščini, hrvaščini ter slovenščini tako oearujoče, mehko. z lepo šolunim tenorjem, z jasno vokaliza-cijo ter zavidanja vredno dikcijo, da je pub-lika ostrmela.
Naš Banovec je neugnan, neutrudljiv, nmbicijozcn. vedno dobro disponiran navzlic neprestanim klimatičnim spremembam, kljub vsem naporom ter večnemu utrudljivemu potovanju po neizmernih ameriških daljavah. Njegova pojava kjersibodi je sama pesem, diči gu pa še posebej poleg lepe umetnosti naravna ljubeznivost, odkritosrčnost. skromnost ter velika inteligenca. Poleg teh lepih lastnosti, ki so ga napravile tako popularnega v Ameriki, pa sc izraža v njegovih besedah velika ljubezen do jugoslovanskega naroda in rodne naše grude. Koliko lepega in zanimivega ima vedno povedati o svojem rodnem kraju — Sloveniji, k:i jo ljubi z vsem svojim mehkim srcem. Ni čuda, da potem šc toliko močneje zadrhte naša srca ob njegovem prekrasnem petju. G. Banovec je danes v Ameriki osebnost, ki je ne bomo tako kmalu pozabili.
Zelo velike kulturne in zgodovinske važnosti za naš jugoslovanski in slovenski narod posebej pa Ik> njegov veliki internacijo-nalni koncert v velikem »Orchestrn Hali Audi-toriunu v Chicngo 18. maja. Prvič v zgodovini našega naroda bo koncctriiral v dvorani, kjer jc prostoru zn 3000 ljudi jugoslovanski umetnik pred izbrano internacijonnlno publiko. V tem auditorijii nastopajo le priznani umetniki kakor šaljapin. Gigli, Curci. Rnhmaninoff, Prokopjeff etc. Zato jc bodoči koncert g. Banovca v tem auditorijii tem večjegu ]>oniena za ves slovenski narod, kajti prepričani srno, da bo pokazal vse svoje priznane sposobnosti pred tujim svetom kot jih je sposoben to storiti. Vrše se že velike priprave za ta konccrt in samo stroški zn tn koncert so preračunani na okroglo 600 dolarjev (33.000 Din). Koncertu bo prisostvovalo več uglednih chicaških osebnosti, kritiki itd. Jeseni pa nastopi g. Banovec v operi »Hoffmanovc pripovedke« v Chicagi. Tudi to gostovanje bo brez dvoma veliko priznanje in odlikovanje nc samo za njega, ampak za ves slovenski narod.	L B.
ODOL
ima sledeče učinke:
1.
Temeljito očisti in za dolgo časa desinficira usta in zobe.
2.
Osveži, vzpodbudi in poživi živčni sistem.
3.
Odpravi zoprni dih v ustih in dela prijetno, blagodišečo sapo.
Tam v ložki deželici
Kmetijsko-gospodinjski tečaj v Starem trgu.
Stari trg pri Ložu. 22 km od železnice (Rakek) oddaljena notranjska »deželica« s 600 prebivalci, je zadnjo zimo imela obilo prilike zn izobrazbo. Neprestano so sc vršili v dvorani Katol. prosvetnega društva razni tečaji in razstave, v župnišču pa
Betokrajinski kotiček
Podpora vin. zadrugi. Občni zbor liranil-ice in posojilnico v Metliki dne 31. marca F jc bil kaj živahen. V odboru ni bilo nobenih izprememb. Vsi zadružniki so navdušeno pozdravili predlog načelnika g. Korena, da sc nakloni podpora vinarski zadrugi in soglasno so predlog sprejeli. Zadruga dobi 24000 Din podpore. Počasi dozoreva v narodu spoznanje, du jc rešitev belokranjskega vinstva samo v za-ružniištvu. Če sc bo vzdržalo v konkurenci z jalmatinskimi in hrvaškimi vini, sc bo le po drugali; drugega izhoda ni. Ker tudi trgovci, rtniki in gostilničarji tožijo, da jim slabo se, naj tudi oni pripomorejo s svoje strani, sc zsdruga čim bolje upelje. Ko je pred jsetlelji u^ uničila stare trtne nasade in so etje do kraja obubožali, niso imeli s čim JB trgovino. Pa jc vabil trgovec: »Hodi Marko. Sinodi si kaj izbrati« Žalostno je Marko odkimal % je rekel: »uš, uš! lini hm.« Trgovec pa je Benil: »Marko, ni samo tebe ujcdla, tudi mc-le jc!« Nc bo dala vinarska zadruga samo vinogradnikom. tudi obrtnikom, trgovcem in go-nlničarjem bo v veliko odpomoč. Zato pa naj b zavzame tudi »Prva dolenjska« kot najmoč-cjši naš denaini zavod in naj tudi ona podpre inarsko zadrugo. Saj jc vsem zadružnim pod-ctjem namen, da sc pomaga skupnosti in to jc čividno, da je vinarska zadruga res v skupno orist.
Cestarji se spet nekam grdo drže. Naj-:rže so v Zagrebu nanje spet pozabili.
Predaja drcvesnicc in trtnicc. Dne 2. apri-a se je vršila predaja drevesnico v Črnomlju, Ine 3. aprila pa predaja trtnicc v Drašičih pri detliki, h kateri so došli zastopniki dravske
(n savske banovine.
Doslej jc bilo z delom jako težko, ker ni lilo od nikoder nobenega denarja, ljudje pa ustonj delati nočejo. Obljube pn premalo zn-cžejo. Upajmo, da se bo sedaj to uredilo.
'f ?tf ff fffffff ?f ffffff tff ffT^ffTfTfT^Vfv?*??**
Pomladne
novosti
kakor plašče od 350 Din naprej. Obleke, bluze, priporoča po priznano nizkih cenah in v veliki Izbori tvrdka IGN. ŽARGI, SV. PETRA C. 3 in 11.
UMMUHHtHiHHHmmHHOHM
Plačilo za 45 letno zvestobo
M. Sobota, 5. aprila.
Splošno sočutje vzbuja žalostna usoda sta-regu zakonskega para Leopolda in Elizabete Scliekl. Ravno 1. aprila je minulo 45 let, odkar sta v službi na tukajšnji pristavi L. Sapary-ja. Ves čas službovanja sta bila vzor zvestobe, poštenosti in pridnosti, tako da sta bila zelo priljubljena. Neštetokrat sta občevala z visoko gospodo, ki je prihajala h grofu na obisk. Vsak jc z veseljem govoril z njima, zlasti z ženo. ki obvlada tri jezike in je prečitaln nešteto knjig.
Zlati časi so minuli. Zvesta delavca se nahajata v zelo žalostnem položa ju. Mož je star 81 let in že dolgo teži bolniško postelj, žena pa ima 74 let in jc radi nog tudi nesposobna za vsako delo. Živita v največji bedi in hi morala že od gladu umreti, ako se ne bi našli dobri ljudje, ki jima pomagajo. Svojo žalostno usodo prenašatu z veliko potrpežljivostjo.
Tatvine in vlomi na Kočevskem
Kočevje, 3. aprila.
Trgovcu Mihi Kobelu iz Predgrada ob Kolpi je bil ukraden z voza, ko se je mudil v gostilni g. G. Verderberja v Kočevju, en zaboj trgovskega blaga. Tatvino je opazil sluga gostilničarja g. Verderberja in je za tatovi šel s kolesom. Tatovi so zavili za Rinžo in se tam skrili. Drugi dan so se igrali otroci ob Rinži in našli zaboj, v katerem je bilo še veliko blaga, katerega latovi niso radi ne-porabnosti pobrali.
Branjevka ga. Korše .je že dalj časa opazovala, da se je neznan zlikovec posluževal njenega sadja, zlasti pomaranč. Iz kleti namreč, kjer ima branjevka spravljeno sadje, je vsak dan izginjalo več j sadja. Branjevka je 11,1 oprezovanju dobila talu, boš ko je slezal skozi okno kleli palico, ki je imela na koncu žebelj in z njo pobiral pomaranče iz kleti. Ko je lat opazil branjevko, je pustil palico v kleti, sam pa je neopazno pobegnil. Obe tatvini sla bili prijavljeni na orožniško slanico.
Iz Planine (Sloeckendorf) poročajo, da je bila tam vlomljeno pretekli teden pri posestniku Ivanu Maceletu. Vlomilci so mu pobrali precej živeža in tudi nekaj obleke. Domačemu pastirju so odnesli še čisto novo praznično obleko.
V naslednji nnf.i jc hilo vlomljeno v vasi Hrib pri Koprivniku. Vlomilci so udrli v hišo posestnika Medica in 11111 pobrali precej živeža. Za vlomilci ni niknkega sledu, čeprav je bila avizirana ondotna orožniška postaja.
sta ga. Minka Odlasck in gdč. Hribar vodili z najboljšim uspehom dva zaporedna trimesečna tečaja za dekleta. Tako je 40 deklet od I. oktobra do 50. marca vživalo izborilo priliko izobrazbe. Oba tečaja sta bila zaključena z razstavami, ki sta sijajno uspeli.
Čast občini, ki se zaveda svojih kulturnih nalog, hvala učiteljicama, ki sta nadvse modro in vneto, z besedo in zgledom izobraževali in vzgajali dekleta.
Kočevska poštna vlomilca
j Rudolf Kristančič in Ludovik čufarin pred sodiščem.
Danes se zagovarjata pred tukajšnjim okrožnim sodiščem Kristančič Rudolf iz Podgore pri j Gorici in Čufarin Ludovik iz Gorice, kakor se s j resnici pišeta vlomilca v kočevsko pošto. Nista na j zakrivila le lega vloma, ampak še drugega.
V noči na (>. febr. t. L sta z vitrihom odpria ; vrata pisarne Marije Antičevičeve na Celici pri j Logatcu ler izrezala luknjo v zaldenjeni predal ■ blagajne. Nista pa prišla na svoj račun, ker ni bilo v blagajni denarja V noči na 9. febr. t. 1 sta pa 1 udrla v zaprte prostore poštnega urada v Kočevju | ter ukradla 18.080 Din. To se jima je sicer izpla čalo, a le za malo časa.
Nočni obisk na Kočevski pošti
Obtožnica opisuje dogodek na kočevski pošti V noči 9. febr. t. I. je bilo vlomljeno v kočevski poštni urad ter ukradenih 18.080 Din.
Talova sla z vitrihom odprla zadnja vežna vrata, prišla v vežo, odtod pa na enak način skozi desna vrata v klet. Tam sta v steni, ki meji na blagajniško sobo poštnega urada, izkopala luknjo ler ! zlezla skozi njo v blagajniško sobo. Nato sta navr-i tala stransko zunanjo steno blagajne na treh mestih j in jo razrezala v obliki trikota, razrezani del pa zakrivila navzgor. Na razrezah se je poznalo, da je bila stena blagajne namazana z neko tekočino za kaljenje jekla. V notranjo steno so vlomilci zvrtali manjšo odprtino trikotne oblike. Na ta način jima jc bilo mogoče peseči v Iresor ler potegniti iz njega bankovce. Pri delu sta imela oblečene rokavice.
Vlom jo opazil okrog 5 zjutraj poštni usluž-| benec Darovič. Talova sla puslila lin meslu kramj., železni vzvod, vrtalnik za sveder, 0 svedrov za vrtanje železa, usnjene rokavice 111 še nekaj drugih predmetov.
Mesarja in Amerikanca.
Orožnikom, ki so ju prijeli v Grosupljem, sta Kristančič in Čufarin najprej pripovedovala, da sla ljubljanska mesarja, n nista imela pri sebi nobenih izkaznic. Pri osebni preiskavi so orožniki dobili pri njiju razno vlomilsko orodje in na kočevski pošli ukradeno bankovce. Tajila sla, da bi vlomila v kočevsko pošlo ler zatrjevala, da se pišeta
Simčič Franc in š v igel j Alojzij ter da sta doma iz Buenos Airesa v Argentiniji, da sla jo primaliala preko Hamburga in Romunije v Jugoslavijo Iskat dela in da sta bankovce z vlomilskim orodjem znašla zjutraj na cesti pri Vel. Laščah.
Ta zagovor sta obtoženca vzdrževala tudi v teku preiskave. Priznala sta, da sta bila v Kočevju, kjer sta 8. febr. t. 1. iskala dela, a ga nista našla ler da sta že popoldne odkorakala iz Kočevja proti Ljubljani. O vlomilskem orodju in denarju sta zatrjevala, da sta našla oboje blizu železniške proge pri postaji Vel. Lašče. Denar in orodje so pustili tam irije ali štirje moški okrog 9 zjutraj, ki so začeli takoj bežati, ko so ju ugledali; onadva pa sta oboje pobral in nista niti z daleka slutila, da izvira denar iz tatvine na pošti v Kočevju ter denarja nista niti preštela.
Neresničen zagovor.
Ugotovilo se je, da izvirajo ukradeni bankovci iz poštne blagajne v Kočevju. Tisočaki so bili na robeh precej natrgani, očividno ker jih je vlomilec vlekel iz tresorja skozi malo Irikotno odprtino,ki je imela ostre robove. Na enem izmed tisočakov je bila napisana številka 11, na enem izmed stotakov pa št. 46, katere je napisala poštna uradnica Šmidingerjeva ob sklepu blagajne 8. febr. t. 1. zvečer ob skontraciji. Oba obtoženca sta se nahajala 7. in 8. febr. v Kočevju, kjer nista iskala nikakega dela. V nedeljo, 9. febr. zjutraj ob 9 sla pa bila že med Ribnico 111 Ortnekom. šla sta skozi gozd ob železniški progi proti Ljubljani, kjer so ju ljudje zapazili. Ob 10 sta bila v Dejakovi gostilni v Dol Lazih ter imela s seboj zavitek. Vsedla sta se tako, da sta lahko skozi okno pregledala cesto, ki pelje mimo hiše. Silno se jima je mudilo, tako, da nista hotela imeti kuhanih klobas, ampak sta vzela s seboj napol prekajene. Zvečer ob pol 7 sta bila v Zdenski vasi, kjer sta najela voznika za 150 Din in se odpeljala v Grosuplje, kjer sla bila potem aretirana. Očividno sta se hotela izogniti zasledovalcem. Med preiskavo se jc tudi dognalo, da se obtoženca pišeta Kristančič Rudolf in Čufarin Ludovik, da sta doma iz Podgore in Gorice. Čufarin je bil leta 1929 zaradi poskusa latvine obsojen na eno leto ječe, a je bil ob poroki italijanskega prestolonaslednika pomiloščen. Čufarin je imel že pogosto opravka s sodišči. Po vojni je bil dvakrat obsojen radi tatvine, dvakrat radi nasilja in enkrat radi goljufije ter v Pragi zaradi goljufije na 6 mesecev ječe. Iz Italije sta prišla v Jugoslavijo preko meje, kakor sla sama priznala, nekje na Notranjskem.
Nameravan pobeg.
Kristančič je nameraval v teku preiskave pobegniti iz sodnih zaporov. Prinesel je seboj žagicc za železo, vdelano v čevelj med podplati. Ko se je vršil pregled celic in je bil radi tega večji šunder. je prežagal na zgornji strani okna železno palice omrežja do tri četrtine, n je njegovo početje bilo slučajno odkrito.
Obsojena na 5 let robije.
Razprava se je pričela popoldne ob 3. Obto ženca sta se vso razpravo vedla zelo mirno, zlasti Čufarin. Po prečitanju obtožnice, ki jo je prečital namestnik državnega tožilca Kovač, se je pričelo zasliševanje. Obtoženca sta izjavila, da sta prišla v Jugoslavijo iskat dela. V Kočevje sta šla radi tega. ker se jima je reklo, da se lam dobi delo. šele pozneje, ko sta prišla v Kočevje, sta prišla na misel, da bi vlomila. Prostore oziroma kraj, kjer sta vlomila, sla si ogledala zvečer skozi okno.
Senzacionalno je bilo pri zaslišanju to, da sta obtoženca svojo krivdo na vloma priznala. Sedaj sta jo pa trdovratno tajila in ju ni bilo mogoče pripravili do priznanja. Zanikala sla tudi vlom v Logatcu,
Na današnji razpravi se je videlo tudi orodje, s katerim sta poskušala vlomiti v blagajno na poštnem uradu v Kočevju. Orodje se bo ohranilo za kriminalni muzej. Priče so pri zaslišanju potrdile navedbe obtožnice. Zanimiva je bila izpoved vodje orožniške postaje v Grosupljem Tcliovnika, ki jo vlomilca aretiral. Pri njiju je najel prusko kisline za taljenje jekla. Ko ju je vprašal, čemu jo rabita sta odgovorila, da za britje. Tehovnik je vzel kos vate in jo namočil v kislino ler hotel namazati Kri-stančiča po obrazu. Kristančič je odskočil in kriknir »Kaj me hočele uničiti?«
Zagovornik dr. Trosi je plediral v tem smislu, da sin obtoženca v Kočevju dejanje priznala, da sta bila slabo vzgojena od mladih lel in da ju je njuno življenje med svetovno vojno in v sedanjih razmerah na Goriškem prisililo do lega, kar sta.
Po posvetovanju je senat razglasil razsodbo: Kristančič in čufarin sc oprostila krivde glede vloma v Loflatcu. Radi vloma v Kočevju pa se obsojala ne 5 let robije in na zgubo državljanskih časti za 5 let ter na izgon v Italijo.
Senatu je predsedoval s. o. s. Kuder, votanta sla bila s. o. s. Kočcvar in Kacijan, državnegr tožilca je zastopal namestnik Kovač, zapisnikar je bil Alojzij Rant, zasebnega udeleženca, poštno <li-rekcijo v Ljubljani je zastopal dr. Suhač. Razprava jc bila ob 5 končana.
Obupno siromaštvo kočevskih delavcev
Kočevje, 3. aprila.
Trboveljska premogokopna družba, ki ima v Kočevju svoj rudnik, je v začetku tega leta začela •'. redukcijo dola in tudi delavcev. Na našem premo-gokopu je bilo odpuSčenih radi zmanjšanja obratovanja do sto delavcev, ki so morali hočeš nočeš, po ■■vetu ob najneugodnejši sezoni, ko je ležal povsod še sneg. Ostalo delavstvo je mislilo, da bo s to redukcijo upostavljeno zopet redno obratovanje rudnika. Rudniško ravnateljstvo pa je kljub redukciji sto delavcev zmanjševalo še naprej obrat in uvedlo najprej na en dan v tetina praznovanje, potem na dva in nazadnje na tri dni v tednu.
V sredo pa so dobila vsa rudniška ravnateljstva nalog, da naj delo počiva tudi v petek, v soboto in nedeljo, tako, da je delavec rudar oče kopice otrok napravil v tem tednu cela dva šihta in zaslužil pri tem ces teden 70—SO Din. Že dosedaj ie bito delavstvo zelo obupano. Vaš poročevalec se je razgovarjal z nekaterimi družinskimi očeti, ki so s solzami v očeh pravili o svoji bedi in pomanjkanju. Na štirinajst dni so zaslužili od osmih ali sedmih šihtov od 250—300 Din, na mesec torej reči i u piši štststo dinarjev. S tem naj preživi in obleče petero, šestero aH Se več otrok! Zaslužka postranskega v tem času nobenega, izgleda na boljše nika-kega! Sedaj je prišla še nadaljna omejitev dela. Kdo bo kriv, če bo prišlo do katastrofalnih nesreč v družini, kdo bo kriv tatvin in vlomov, kdo beračenja?
Cele družine gladujejo in že cele mesece niso videle črnega kruha na mizi. Z dneva v dan otepajo nezabeljen močnik in krompir. Pa Bog! Kjer je še '.o pri hiši! Nujna je tu pomoč od strani banovine in drugih oblasti in tudi organizacij, da priskočijo na pomoč stoterim gladujočim!
Nič boljše se ne godi delavstvu v novi tek-stilani v predilnici, ki jo ima v lasti tvrdka Horak Matušek. Tu delajo delavci in delavke po 14 dni
Gostiln'carji za svoje interese
Novi banovinski proračun in proračuni raznih občin so vzpodbudili slovenske gostilničarje, da prirede akcijo za pravilno tolmačenje proračunskih naredb, tako da bi ne bili njihovi interesi preveč oškodovani. Včeraj dopoldne se je vršil v restavraciji Zvezda zelo dobro obi-san sestanek, na katerem so zastopniki gostilničarjev razpravljali o spomenici, ki naj jo v zaščito svojih interesov predlože g. banu. Sestanek jc otvoril načelnik Zveze gostilničurskih zadrug g. Kavčič, ki je pozdravi! vse delegate, zlasti zastopnike gostilničarjev iz mariborske-<ra okrožnega inšpektorata. Nato je bila preči-
tana spomenica, ki je bila soglasno odobrena.
V deputacijo. ki jc odšla k g. banu so bili izvoljeni: gg. načelnik Kavčič in podnačelnik Cerar, daj je Dachs, Tome, Krapcž, Zurc. Majer, Kuhar in šušteršič. Za štajerske gostilničarje so bili izvoljeni gg. Žemljic, Pole. Slibar, Posti, Šerec, Bernardi. Fmeršič in Rojšler. Vsa depu-tacija jc nato ob ti odšla k g. banu, ki jo je sprejel. Deputacija mu je predložila spomenico gostilničarjev.
Ob lt dopoldne se je poklonila deputacija gostilničarjev g. banu ing. S e r n e c u , kateremu so bili predstavljeni vsi člani deputacije. Tajnik mariborske zveze g. P.etcjan je pre-čital in razložil g. banu spomenico gostilničarjev, ki jo je g. ban pozorno poslušal.
Gostilničarji so predvsem zahtevali popolno ukinitev izdan ja točilnih pravic. Pravilnik iz 1 1925. z dodatkom iz I 192T. je \ tem oziru preveč širokogruden in je vzrok, da gost i 1 niča vsk i slan nazaduje. Ponekod tudi oblasti preveč tolerantno tolmačijo ta pravilnik. Posebno v Mariboru točijo nekateri veletrgovci pijače tudi na drobno, česar bi ne smeli. Gostilničarji so dalje prosili za znižanje točilnih taks po količini iztočenili alkoholnih pijač in za ukinitev pavšalne takse. Otvoritev posebnih pivskih lokalov v trgovinah naj se omeji. Izvaja se celo praksa, da zlorabljajo nekateri trgovci v to svrho privatna stanovanju, ki so pogosto potem gnezdo nemorale. Ukinejo naj sc vsi lokali, ki so pokazali življenjsko nezmožnost. Prepove naj se točenje alkoholnih pijač raznim društvom, ki prodajo več pijač
za plačo 200 Din in še manj. S tem ne more nihče plačati ne hrano in ne stanovanja. Velik greh mestne občine je bil, da ni zahtevala za delavstvo zgraditev stanovanjskih hiš. Delavstvo nove teksti-lane tudi gluduje in nihče se ne zmeni zanj.
Zalo se ni čuditi, da je morala v mestu Kočevju in okolici tako nizka kot nikoder drugje. Delavstvu naj se da primeren zaslužek, saj to je najmanj, kar se od delodajalca zahteva, in potem so bo dvignila tudi morala!
Kočevsko delavstvo se obrača v tem obupnem stanju na oblasti, da mu pomorejo iz bede in nasilnega gladovauja njih družin.
Stradajočim trboveljskim rudarjem na pomoč!
Trbovlje, 4. aprila.
Danes sta odšla k g. banu v Ljubljano župnik in duhovni svetnik g. G a š p a r i č ter župan g. Si t ter, da mu razložita bedo rudarjev v Trbovljah, ter da izprosita za njo kakšno pomoč. Ravno \ istem smislu sta posredovala na raznih mestih v Ljubljani delavska zaupniku gg. š t ni c in S k r i u j a r.
K ako i' smo obveščeni, pojdetu še v Belgrad na ministrstvo prometa, da se pogodba s TPD za oddajo premoga nujno reši. Vsem želimo uspeha.
Ta teden se je delalo samo v sredo in četrtek, 5 dni se počiva. Prebivalstvo v Trbovljah je močno poparjeno. Na vsak način se pa naj izposluje, da bi delavci ves čas praznova- i nju dobivuli \ rudniškem konzumu potrebni živež na neomejen kredit, ker v Trbovljah ni nobenega trgovcu, ki bi zamogel v času praznovanju kreditirati živež rudarjem, ker sami komaj životarijo.
nečlanom, kakor pa članom. Izdajanje krajevnih pravic naj se zaenkrat ustavi.
Gostilničarji so dalje prosili g. banu, naj ne uvede nove banovinske takse na nočni obisk, ker ta vzbuja pri gostih nevoljo in povzroča veliko škodo gostil niča rsk i obrti. Tudi ne gre. da bi to takso pobirali gostilničarji sami. To bi kalilo harmonijo med gostilničarji in gosli
Dalje so prosili g. bana, naj bi zaradi ukinitve maksimiranja občinskih in bnnskih do-klad nekoliko zajezil samovoljnost nekaterih občinskih odborov. Končno so prosili še g. bana naj v novo banske |>osvelovalne zbore pritegnejo tudi zastopnika gostilničarskega stanu. Prekruto kaznovanje gostilničarjev zaradi malenkostnih prestopkov naj se ukine.
G. ban jc obljubil zastopnikom, da bo uvedel odločno renieduro dosedanjega postopanja in izdal najstrožje liarcdbc svojim,podrejenim oblastem, bodisi upravnim ali policijskim, d:i gredo gostilničarskemn stanu kolikor mogoče na roko in da odstranijo vse nepravilnosti pri točenju alkoholnih pijač. Zaradi ostalih zahiev pu je g. ban obljubil, da bo ustregel željam gostilničarjev, kolikor bo v njegovi pomoči.
Gostilničarji so še prosili g. bana, da podpira odpravo trošarinških registrov, kar je g. ban obljubil.
• Po sprejemu pri g. banu je deputacija odšla še k p. podbanu in mu prav tako izročila spomenico. G. podbnn je obljubil, da jo bo proučil in ustregel po možnosti njenim zali te vam.
Sestanek gostilniča i škili zastopnikov se je nato nadaljeval ob pol treh v Kavčičevi Livarni na Prulah. Zastopniki so sklepali o zborovanju osrednje organizaci je #v Belgradu in o smernicah za prihodnje skupno delovanje vseh gostilničarjev dravske banovine. Razpravljali so tudi o kongresu vsega gostilničarstva dravske banovine, ki uai hi se vršil meseca maia. V principu je Ivlo sklenjeno, da bodo gostilničarji izdajali skupen list za vso dravsko banovino. Končno so sklenili še. da se pozove zagrebška organizacija, naj vendar enkrat skliče svoje glavno zborovanje in naj ne ovi™ več skupnega nastopa gostilničarjev iz vse države.
Slovenski gostilničarji so z včerajšnjim obiskom pri g. banu in s svojimi principijel-nimi sklepi že dosegli lep uspeli.
Po Tvojem obupnem pismu sodeč, sem pričakoval, da Te najdem s močnim kašljem, zavitega v odeje in s hripavim glasom?--
Ne, moj ljubi, vzel sem Kresival i---
učinek vidiš.
KRESIVAL vedno si priprav če kašljaš al pa si hripav
Irena.
Koledar
Sobota. 5. aprila: Vincencij F.; spokornik;
Osebne vesti
__ lnženjerski praktični izpit jc napravil z odliko g. inž. Tone Komel, službujoč v Celju. Prav iskreno častitamo!
Odlikovanje. Z redom Belega Orla V. r. je odlikovan pehotni kapetuu 1. razreda Drago i I o j n i k.
= Izpit so napravili za čin akt. sanitetnega majorja san. kapitan I. r. dr. Otmar Votrubec; za čin akt. lekarniškega ma jor ja lekar. kap. I. r. Sigmund Kliigman: zn čin zrakoplovnega podporočnika zrnkoplovni naredniki Nikola Strugat-, Peter Kordič in Janko Dobnikar in za čin rezervnega sanitetnega podporočnika kaplar-ilijak dr. Julij šefer.
iz vojaške službe. Napredovali so med drugim v čin podporočnika gojenci nižje šole vojne akademije — naredniki, in sicer v pehoti: .Josip Kerec. Ivan lvrajziger, Ljudevit Sinko, Oto Sep, Radivoj liigler, Janez Slariha, Franc Berginec, La-v o sla v Abraiti. liudolf Kobal. Srečko Darer, Albin Blagom ir Veber. Nikolaj Luger, Franjo Kolar. VlK-tor Tomnsovič, Josip Kružič, Stojan Lisinc, Josip Heiebraut, Milenko Solarič, Edvard Radovinec. Ivan Kralj in Vladimir Kuzman. — V topništvu: Stanislav Podboj, Ivo Novak, Josip Ruknvina, Mi-lorad Knor, Oda Vertovšek, Ivan Pezelj, Srečko Brano, Roman Rener. Tihomit Grimani, Alojzij Povhe iu Ljudevit Gerl. — V konjenici: Anion Tavčar. — V i n ž e n j e r s k i si roki: Franu Mamilovič. — V i u t e n d a n t s k i s I r o k i gojenci nižje šole intendaotske akademije — naredniki: Lovro Fatorini, Franjo šulek, Bogumit Lon-čarič, Božidar Ridel, Branko Loušin, FranjO Rušak, Rudoll štrukelj, Ivan Gračan in Franjo Markovič;
-fc Pri revni! v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu sc i velikim pridom uporablja naravna Franz-JoseV grcnčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da ju Franz-Josef« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi. izborno čistilo za želodec in črevu. »Franz-Josef«; grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Damsfte plašče
že od Din 250*— samo pri Fran Lukič, Stritarjeva ulica — Obleke, kompleji od priprostih do luksuznih komadov
pešadijski narednik Slavko Stankovič; topniški narednik Evgen Štrancar, Alojz Meglič in Ludovil; Stok ter zrakoplovni narednik Avgust Nežmali.
S pošte. Premeščeni so: Vendclin Šimenc z ljubljanske glavne pošte nu belgrajsko kolodvorsko pošto in Cvetko Kolbe z belgrajske kolodvorske pošte v Litijo za upravnika; Amalija Kuluuova t glavne na kolodvorsko pošto v Ljubljani; Apolouiia Žagarjeva iz Ljubljane t Sevnico in Lavra Brusova z ljubljanske glav. ne pošte v škofjo Loko; Olga Zupančičeva iz Slovenske Bistrice v Črno pri Prevaljah p« Pavla Mozetičeva iz Črne pri Preval jah na pošt. 110 podružnico 4 v Ljubljani. — Prestanek službe: Ciril Kifcrle \ Cakovcu je odpovedal poštno službo: R. Lukežič nu mariborski kolodvor-sk" |)ošti je bil odpuščen. — Umrl je fvan Jaki v Krškem.
Novi grobovi
Umrli v Ljubljani v času od 1. do 4. t. m.: Adolf Mikusch, trgovec in posestnik, 87 let, Mestni trg 15; Matevž Zajko, dninar, 57 let, Vidovdanska c. 4; Cvetko Florjančič, sin mehanika, 1 leto, Flo-rijanska 19; Janez Klobovs, vojni superior v p, 82 let, Tavčarjeva 13; Amalija Baloh, posestnica 67 let, Kladezna 9; Terezija Zagorec, zasebnica, 75 let. Cerkvena ul 19.
-j- V Skočijan u pri Mokronogu je umrla dne 4. aprila ga. Neža Marinčič, žena škocjanske?: župana Antona Majjinčiča. Dobro ženo in mater ji1' zavratna bolezen položila ua prezgodnji mrtvaški oder. Ratjnka je bila blagega in usmiljenega src? in obče spoštovana Bog ji daj večni mir in poldi Preostalim naše globoko sožalje.
N. p. v m.!
Mala kronika
•M Cankarjev spomenik na Vrhniki. Odbor za postavitev Cankarjevega spomenika ua Vrhniki nas obvešča, da je na svoji seji dne 2. aprila v sporazumu / amerikanskimi rojaki definitivuo oddal delo akad. kiparju Ivami Jurkoviču ua podlagi njegovega osnutka -jMislece. Pogodba je bila podpisana 5. aprila. Odkritje spomenika se bo vršilo v navzočnosti delegacije amerikanskih Slovencev konec julija t. I.
•Ar Vsem prosvetnim društvom, dramatičnim odsekom in ostalemu podeželskemu ob činstvu se toplo priporoča, da si ogledajo vet ski inisterij »Marija v nebo vzeta« ki se po novi v nedeljo 6. aprilu ob pol 4 popoldne m Ljudskem odru v Ljubljani. Je to krušna legenda. ki se opira na zgodovinska dejstva te;j nam v živili barvah prikazuje zadnje dneva | Marijinega življenja in čudežne dogodke dl
Lojze Golo bič:
Lesena noga
Učitelj Franjo nosi petintrideset let.
Petintrideset let in srce v prsih. Človek misli, da taki ljudje žive samo za vsakdanji kruli in nič jim mi mar za drobna telesca v šoli. Saj to so sami papagaji: kljun imajo, duše ne...
I i l ran jo je znal rahljati žemljico. Sama zlata pšenica je valovila.
Pa veste, da je učitelju Franju šrapnel odgriznil nogo? In da so ljudje šepetali: skozi srce mu je šlo: noter ie ostal kos jekla... In zdaj jc kakor bukev, ki so jo podžagali. Sam in bedast in nič ne vidi življenja...
F., ljudje, ljudje.
Jaz pa vem, da ima učitelj Franjo srce za devet mater.
Pa kaj, ko nihče vanj ne vidi. še sebi ga ne odpre. Le v prav samotnih večerih, ko ga je strah, gleda skozi špranjo v prsi: ljubezni jc notia. da bi mrtve obujala. On pa je mož in ga je stani. Le tiho, tiho se plazi iz prsi: »Tesna nri je soba. ker jc prazna ln strop se je čisto do mize primaknil. Če si za pojem. jecu votlo kakor iz groba. Okna so prazna iu zožena. Včasih se mi zdi. da se sama od sebe splete železna mreža prek oken. In ven gledam kakor jetnik. In nikdar mi topla roku ne zrahlja postelje in ne pokriža me, ko legnem spat. Kakor da bi vsak večer legal v grob...«
Skozi drugo špranjo pogleda.
In vse svetlejše vidi:
»Morda pa se je tudi za mene žena rodila. Morda me /r išče. samo prišla ni še do te samotne vasi... Ej, pridi, pridi, moja svetla luč!«
V kolenu zaškriplje... Srce se zapre. Strašno ga stisne tuja roka, da bi zatulilo.
Kaj sem ti storil, dobri Bog!
Bič Tvoj jo strašen. Do sinrti boli...«
Prijatelji moji, ali sto čuli: Učitelj Franjo, ki nima pravice do ljudi, jc vzljubil dekle. Ta podžagana bukev... Kakor da mu ni ostal kos jekla v 'jrsui
Videl je sinje of" kake., ssmo božje nebo, pa pozabil, da šteje petintrideset lei
V vas je prišla mlada učiteljica k svoji ieti na počitnice. Za cel teden dni
Neki večer se je vračilu s sprehoda poleg šolskega vrta. Polna brajda rož se je s> lanjala preko ograde in glavice sj hrepeneče odpirale rdeče ustne. Za brajdo je sini učitelj in zalival. In videl je dvoje oči, ki so utonile v rdeče rože.
Bela roka se je iztegnila k ogra ji in utrgala rožo. Mlada deklica se je odzibala kak-,r zlate sanje.
Učitelju Franju je omahnila -kiclica z vodo.
Kakor dn so mu noge jukopane v ,einljo, se ni ganil.
Mojo rožo jc odnesla...«
Drugo jutro je učiteljica odpotovala. In učitelj Franjo je ni videl nič več.
In ta člevek t; gre in ti vsako noč sanja. Prav kakor vsi ljudje, ki imajo obe nogi. lil kake sanje! Da ni več sam. da ima ženo! Učitelj Franjo vam je čisto pozabil, da mu je srce prestreljeno ...
Iskal jc in je našel dom svojega dekleta. In pisal mu jc:
Te rože imam ki ste jih videli in otroke v 5oli. Veste, lo dvoje je najbolj resnično. In vendar mi je bilo sninotno. dokler nisem videl vas... Zduj pa sem kralj in vsako jutro grem iti njive, da povem svojim podanikom kako vas ima m rad. Vsaki travi povem, vsakemu metulju, vsakemu kamnu. Veš, dekle, poslušajo me kakor ljud je in kimajo mi. Tu se čisto zgo-vorint. Ko pa grem skozi vas, nosim tiho zaklad v skrinjici. Ljudje bi me utekli.,,
Dekle, povej mi eno samo besedo odreši me ž njo ...«
listo noč je učitelj Franjo spal ker vzel jc skrivnost iz srca.
In glej, zn nekaj dni mu poštni sel prinese belo pismo:
Povem ti ono besedo: »Dober si, zato ie ljubim; in vsa sem tvoja...«
O, Franjo!
Pa so ljudje rekli, ko si šepal skozi vas: To človek je umrl. V bolnici so ga prebudili in mii leseno nogo privezali. Morda so mu tudi v prša nasekali drv...«
Grdi ljudje!
Od tega dne je Franjo odpiral srce. Prav nalahno, kakor da ima v rokah čušo živega srebra.
Nekoč jc izpovedal:
Kaj mi verjameš, dn nisem več učitelj Franjo? Srce mi je mlado kot dcie iu nič več ne gleda v prazno temo. Od vzhoda inr sveti luč. Kakor da gledani na oni svet, kamor človek še ni videl...
Mladost sem zakopal \ sanje. In ko sem se oni dan prebudil, sem videl, da sem stav. — Dekle, kje si bilo prej, ko sem te iskal iu sem blodil čez ta široki svet? In toliko laži je padlo na mene iti toliko valov jc pljusknilo...
K, samo da si prišla! Zaveso si spustila in ne vidim nič več nazaj.
Samo solnce, to božje solnce ...«
Pismu jc dodal sliko, kjer sedi v sredi med otroci.
In vnovič je čakal, da pride po beli cesti belo p'«:no. .
Učiteljica Jana pa jc Stala.
In zamaknila sc je \ njegove oči: resnične so kakor božja beseda. Moj zlati!
»Pa glej, kolegica, kako mu je zamazana leva nogn. Ta grdi fotografi«
T,.« sc je muzala kolegica, »to si je zn-uiaznl sani; skril bi ral, da mu jc lesena,,.
Upravitelj jc rekel, da nima noge. Zdaj 1 povem ...«
Zamajale so se stene in strop in okna.
Jana se je naslonila na vratu. Tonila jc ", njegove verne oči in same so se ji odprle •■olj ze: vsi gradovi, vsa zlata mesta so šla prah ...
Potem pa sc ji je trgala divja bolečina]
»Zakaj ini nisi prej rekel te strašne res niče! Ti, človek ko vendar veš. da hočem moža ki ima obe nogi.
Bežala bi, da me ne bi videlo niti neb niti zemlja.
Imam rdeče jabolko. Odtrgam ga iu žaluj čim. Pecelj pa čuvam.. Učitelj Franjo, M celj Kaj hodiš med ljudi, ko nisi človek...'
Učiteljica Jana nič ne ve. da je Fraiijj njej prvi odmaknil pokrov od prsi. In ona pni mu ga je strašno spustila nazaj. Za vse veke In nič nc ve, kako je bilo Franju tisto uro. fe je mazal leseno nogo...
Le kaj ti žena ve!
Prijatelji, povejte mi jo ki bi doumel' vso veličino moško ljubezni!
Samo da je beseda svetla in obraz rdet-Kij srcc! K'io ga vidi!
Junu je dala učitelju Franju ljubezni. |l;! bi človek sto let ob njej živel. Danes jc ti!č več Kakor da bi upi h ni I luč...
Tam v onem samotnem selu je šolski M usahnil. Kakor sivo globlje je prazno hjeui in žalostno. Učitelj Franjo ni več kruli nj v, ni več človek. Ljudje so prav rekli, mu jc bilo srce prestreljeno ...
Malinovec
in sadni sokovi znamke
»TRIGLAV« - najboljši!
ljeni smrti. Uspeh, ki gu je pred številnim 1,0instvotn doživela ta igra preteklo nedeljo,
0 sad večtederiskegu trudapolnega delu števil-iega ansambla (sodeluje 80 oseb). Vsi, ki so ideli ta misterij, se ne morejo dovolj naeu-|jt, in prehvaliti slikovitih prizorov, polnili lobokega ver.skega prepričunja, ki jih vliva srca vseh to veličastno delo. Zato nuj nihče c zamudi prilike ogledati si v nedeljo po-oldnc te prireditve, ki spada brez dvoma med a j lepše uprizorjenih tekom zadnjih let na judskem odru. Predprodaju vstopnic se vrši tines in jutra od 8 zjutraj daljo v Ljudskem trnu, I. nadstropje.
■fr Poštninska prostost okrajnih kmetijskih Iborov, Po zakonu o pospeševanju kmetijstva se ustanovili okrajni kmetijski odbori ku-r pomožni organi zu pospeševanje kmetij-u. Ker vršijo ti odbori slične funkcije kakor »jšnje take ustanove bivših deželnih oclbo-■. ki so bile. oproščene poštnine po čl. It, toč-4 zakona o prostosti poštnine, je uradno od-eno: Okrajni kmetijski odbori so oproščeni tnine za navadna pisma, ki jih pošiljajo v resu javne službe državnim uradom. ir Vlom v Ljutomeru. V noči od 2. na 3. la so neznanci nu najbolj prometni cesti mili v trgovino Angele Čeh-Lisunj v Lju-eru, ter odnesli prepej raznega blaga, pa i na tobak in ročno blngujnico niso |m>zu-Ker nu vratih in izložbah ni videti nu-a, se domneva, da so je nekdo skril v trgo-io, preden so jo zvečer zaprli, ter v noči od-vrata in odnesel robo; zjutraj so našli vra-od.klenjena ter samo priprta. Lastnica ceni do na 50.000 Din, ki pa je baje krita z za-ovalnino proti vlomu.
•k Razpisani poštarski mesti. Razpisana je tarska služba v Breznein (IV. r.) in žuženi-Jvu (IV. r.). Prošnje nuj sc pošiljajo na pošt-in brzojavno ruvnateijstvo v Ljubljani do aprila 1930.
Lovske pravice nekaterih občin novome-:ga okraja se bodo oddale v zakup po sledečem rtu na okr. glavarstvu v Novem mestu dne aprila 1930 ob 10.15: občina Ajdovec za dobo 1. maja 1930 do 31. marca 1935, občina Ambrus H dobo od 1. augusta 1930 do 31. marca 1935, občina Dobrniče za dobo od 1. augusta 1930 do 31. marca 1935. Dražbeni in zakupni pogoji so Interesentom razgrnjeni na vpogled med uradnimi urami pri okr. načelništvu v Novem mestu (soba it. 17).
•fa Naročila za zarod postrvi. Kralj, banaka uprava dravske banovine objavlja: Vsi lastniki, Bakupniki ali podztikupniki ribarskih okrajev se opozarjajo, da nemudoma priglase število poslrv-jega zaroda, ki ga žele to leio vložiti. V prijavi naj se navede točno namembno železniško ]>ostajo, kamor se od premi transport rib, o čemur 1k> vsak interesi"it pravočasno obveščen. Pcitrvni zaro<l se bo pošiljal iz Ljubljane. Cena za 1000 postrvi 140 Din. Naročila naj se pošljejo na naslov: ISanska uprava v Ljubljani, oddelek za kmetijstvo, ribarski referai.
ir Zgradarina v litijskem okraju. Davčna uprava v Litiji razglaša, da je razpored o odmeri zgradarine po č'. 131. zakona o neposrednih davkih za dobo 8 dni razgrnjen v njenih uradnih prostorih v Jjti ti ji na javen vpogled.
JSP it Pridobiiiiiii v litijskem okraju. Davčna Uprava v Litiji razglaša, da je danes odposlali! vsem občinskim uradom njenega področja v razgrnitev lamke oseb, ki so zavezane pridobnini (obrt-lu davku). Seznamki bodo razgrnjeni v pisar-občinskili uradov skozi 8 dni. Davčne zave-e opozarja, da v lastnem interesu v,pogledajo jno osnovo, ker jim je dana možnost osebne rvencije pred davčnim odborom v slučaju pre-menitve.
it Radio-terinalno kopališče v Laškem je radi reditve in renoviranija kopališča za krajši čas •to.
it Tekma strojcpisccv in strojepisk. Zagreb-druslvo trgovskih in zasebnih uaineščencev rkur« razpisuje tekmo za prvenstvo v hitrem nju na stroj za prvenstvo Jugoslavije. Razpisane tri nagrade: 10.000, 7000 in 4000 Din. Tekma '•vrši o Binkoštih v Zagrebu. Prijavnina znaša Din za nečlane in 50 Din za člane. Vse podrobnosti bodo objavljene v listu »Merkurov Vjesnik« od dne 1. maja in 1. juniija 1930 ter na posebnih lepakih.
":^it Službo pomožnega uradnika pri zdraviliški
komisiji, občinskega inkasarota in občinskega redarja razpisuje županstvp občine Bled za dobo poletne sezone, to je od 1. maja do konca septembra «60."Plača pomožnega uradnika je 1500 Din, in-irifa 1500 Din in redarja 1000 Din mesečno, iektanti, neoporečne preteklosti, zmožni tudi
nemškega jezika, naj vložijo pravilno kolekovane p rešuje, opremljene z osebnimi dokumenti do dne 10. aprila 1930 občinski upravi na Bledu. Alkoholiki izključeni.
it Postili ias porabimo letos zu premišljevanje, notranjo prerojenje in pripravo na velikonočne praznike, da lažje Rpruvimo svoje verske dolžnosti v sklad s cerkvenimi zapovedmi. V ta namen priporočamo sledeča premišljevanja in nabožna berila: Holeček, Premišljevanje o božjem Sruu Jezusovem, 10 j>in; Knlaii Tomaža Kcmpeaiia, Hoja za Kristusom, r mlaja obreza 10 Din, zlatu 24 Din; Kržič, Filoteja sv. Frančiška ali navod k bogoljub-nemu življenju, 28 Diu; Kržič, Osnioro blagrov ali nauk o srečnem življenju, 16 Din, vezano 28 Dim; Lukmau, lz duhovne nakladnice Tomaža Keinpfana, 8 Din; Marija Kraljica Src ali nauk blaž. Orinjona Monttortekega o pravi pobožnoati do Matere Božje, 18 Din; Moravski, Večeri ob Lcmauu — verski razgovori, vez. 16 Din; Poulin, Na poti v večnost, premišljevanje za dosego popolnosti, 12 Din, vez. 16 Din; Krtih življenja, molitvenik, 40 obhajilnih molitev. Rudeča obr. 12 Din, zlata 18 Din; Getze-inani in Uolgota, premišljevanja o britkem trpljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, rdeča obreza 30 Din. Vse te knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
it Tragedijo iz vojnega časa: »Stilniondski župan«, bodo igrali jutri v Šiški. Pridite in oglejte si to tlelo Maurice-a Mater llmg-a.
it Naznanilo. Trgovina G. CA DEŽ, Ljubljana, Stritarjeva ulica, naznanja, da prične za velikonočne praznike z odprcdaijo moških klobukov, kravat, čepic, perila itd. po reklamnih cenah z 10—20% popustom. Ker je tvrdka res solidna, se obisk trgovine in nakup toplo priporoča.
it Priporočam ogled pomladnih novosti za oblačila pri znani solidni tvrdki Novak na Kongresnem trgu št 15 (blizu nunske cerkve),
it Pristen najboljši »Kraški teran« se toči v Mrakovi restavraciji na Rimski cesti.
★ Ortopedski zavod Atene v Ljubljani. Šubičeva ulica 9 (v Mladiki) nudi nasvet in pomoč mladini s skrivljeno hrbtenico, z okroglim hrbtom, znaki grbe. visokimi rameni, izbočenim oprsjem, vzrastlinami, otrpnjenimi mišicami, v rasti zaostali itd. — Uradne ure vsak šolski dan od 15 do pol 18.
£1 bogato zalogo vseli vrst ku-SI hinjske posode, razne stroje za čiščenje jedilnega orodja in še drugo v to stroko spadajoče blago pri tvrdki
Sfanho norianfit. Ljublgana
Sv. Petra cesta 35 Točna In solidna postrežbo! TW
100% CISTA NAST IZ KOKOSOVIH OREHOV
Ljubljana
Kai bo danes 7
Drama; Glavni dobitek. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Opera: Črne maske. Red U.
Lekarn«; Nočno službo imajo: Mr. Leuslelc, Resljeva cesta 1 in Mr. Bohinec ded., Rimska c. 24.
Butarice J
Prvi dve prodajalki sta se pojavili že v sredo. Prinesli sta lepe butarice odnekod okoli Orl, jih postavili ob ograjo pri frančiškanskem mostu in potrpežljivo čakali kupcev. Prvi dan je bilo teh bolj malo. Ponoči nista šli v hotel, temveč sta pocenili na prag bližnje hiše. AH kamen je bil mrzel, dekleti sla vstali, mendrali z nogami in pihali v roke, da bi se spet ogreli Nato sta zopet malo zadremali. To se je ponavljalo vso noč, ki sta jo srečno prebili. Drugega dne, v četrtek, se jima ije pridružilo še več prodajalcev, no, sedaj ja pa tam, pri frančiškanskem mostu, že cela razstava najrazličnejših butaric, velikih, malih, vseli pa zelo okusno spletenih in okrašenih s trakovi vseh mogočih barv. Naši ljudje imajo res okus in spretnost in to se vidi zlasti na teh butaricah. Zaslužek teh prodajalcev je skromen in Bog jim daj srečo, da bi do letošnje Cvetne nedelje, ki bo že jutri teden, prodali prav vse butarice, kar so jih napletli črez zimo. Lani jim je bila sreča zelo naklonjena in je na Cvetno nedeljo buiiric že zmanjkalo.
Na trgu so se pojavili tudi že prodajalci oljk, ragelj iu drugih znamenj bližajoče se velike noči. Celo pomaranče so se nekoliko pocenile. Največ veselja ima seveda z vsemi temi ljubkimi rečmi od butaric pa do ragelj mladina, ki že sedaj pridno sega po njih.
© Pogreb -J- nionsignora Ktobovsa bo danes ob i>ol 14 od hiše žalosti, Tavčarjeva ulica 15, do mestne meje, odkoder se truplo prepelje v škofjo Loko, kjer se bo vršil pogreb ob 16 iz
pokojnikove rojstne hiše nu taniošiije mestno •pokopališče. — Čas pogreba je bil netočno označen v včerajšnji manjši, prvotno naročeni osmrtnici, ki je bila objavljena le rudi nesporazuma. dočim je v večji rodbinski osmrtnici pravilen.
O Občni zbor Muzejskegu društva zu Slovenijo se je vršil v predavulnici Narodnega muzeju v četrtek 3. aprilu oJ> razmeroma dobri udeležbi društvenih članov. G. predsednik dr. R. And rej k a se je v svojem nagovoru spominjal tudi umrlih društvenikov (Schollmayer-Lichtenberg, baron I.azarini, župnik Zoreč, P. Kozina, dr. I. šubelj) ter očrtul v glavnem smernice društvenega delovanja, ki se izza leta 1926 stalno poživlja iu obnavlja. Najvažnejše delo st; je razen s publikacijo glasila in vzdrževanju zamenjuliiiili zvez s tujimi znanstvenimi institucijami (okrog 160 po številu) izvršilo z reorganizacijo društva po strokovnih sekcijah. Na tem občnem zboru sta se osnovali dve sekciji: zgodovinska in prirodozuansku. Vse dele društva kol takega vodi društveni odbor, ki so van j bili izvoljeni Kg.: dr Andrejku. dr. Dolšak, dr. D. Kekalovu. dr. Fr. Kos, prol. M. Kos dr. Hajko Ložur, dr. Mul, dr. Minula, dr. Pivec-Stelctova, prof. Sari a, dr. Staudacher ter ing. Zbrizuj. Strokovno in podrobno znanstveno delo pit se vrši po sekcijah, ki določijo tudi urednika Glasnika«, ki bo izhajal seduj ločeno za obe sekciji. V zgodovinsko sekcijo jc izvolil občni zbor gg. M. Kosa, dr. Mala, dr. Pivec-Steletovo. prof. Surio, dr. Žonturju lin dr. Zvvitterju, v prirodoznansko pa dr. Dolšaka, prof. Hadžijo, I. in M. Ilufnerju, prof. Hinteiiechnerju ter K. Misn. — končno je občni zbor določil tudi članarino zu leta 1930 z zneskom Din 30.
~Z@BNI AT€LJ€~
PAVLE MARIJE KOCJANČIČ ima telefonsko štev.
3473
0 Vodstvo po jubilejni umetnostni razstavi
Srečka Magoliča v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo <>. aprila (na dan njegove 70 letnice) ob 11 dopoldne. Magolioeve slike sicer ne potrebujejo tolmača, vendar priporočamo občinstvu, da si ob tej priliki ogleda to zanimivo razstavo, ki je jasna priča, koliko doseže človek brez posebnih šol in navodil z resno voljo, marljivostjo in jekleno vztrajnostjo. Magolič je v zadnjih štirih letih vzlic njegovi visoki starosti neverjetno napredoval. Njegove pokrajine so bile pred štirimi leti še nekoliiio neodločne, medle, danes so krepke, odločne in bujne v harvah. v tehniki pa vsaj nekatere naravnost vir-Iuozne. V izbiranju motivov ima izredno srečno roko. Dušo narave čudovito pogodi Njegove pokrajine niso usiljive in ne kričeče. Pretiranih efektov ne ljubi. Na oko gledalca učinkujejo, kakor narodna pesem na dušo pravega rodoljuba. Čim dalj jih opazuješ, tembolj se ti priljubijo. Gozdovi so globoki, poljane in morje brezmejno, skratka: v perspektivi je mojster. Do tolike popolnosti se more dvigniti le oni, ki naravo resnično ljubi, ki ne slika iz materijelne, temveč iz duševne in srčne potrebe.
0 Predavanje na vseučilišču. V nedeljo, dne 6. aprila ob pol 11 predava v kemičnem seminarju ljubljanske univerze profesor zagrebškega vseučilišča dr. V. Njegovan o »Uplivu koncentracije na kvantitativno obaranje«. Predavanje je obče dostopno Glede ustanovitve ljubljanske sekcije ^Jugoslovanskega hemijskega drtfštva bodo interesenti svojčas obveščeni. Predavanje se vrši v kemični predavalnici realke, Vegova ulica 4.
O Vreme v Ljubljani 4. aprila: Ves dan oblačno in deževno. Temperatura od 9.6 do 11.4°C. Barometer 753.4.
© Društvo drž. upokojencev iu upokojenk v Ljubljani vabi svoje člane, da se po možnosti udeleže pogreba odličnega društvenega člana, voj. superiorja insgr. Klobovsa. Zbirališče v Tavčarjevi ulici 1-4 ob 14 danes v soboto, dne 5. aprila.
O Drv«, premog, koks kupujte pri družbi »Kurivo« na Balkanu, telefon 3434.
Maribor
□	Verske konference za gospode. Trga ritem novodobnega življenja človeške duše, če niso močne, ter jih ovira v ponotrunjevanju in po-glabljanju duhovnosti. Vsaj v rcsjiobo pred-velikonočnega časa nuj pride sprememba, namenjena vsem, ki jim radi stanovskih in službenih vezanosti ter drugih zuiite\ dnevu ni dano, da bi v toku 54 tednov vsaj neka j dni posvetili Bogu. Znio je uvedba verskih konferenc zu gospode, ki so se že lansko leto tako imenitno obnesle, nadvse hvalevredna pobuda, ki bo tudi letos beležila lep odziv. V dneh od T, do 12. april« ima tektor ljubljunskega jezuitskega kolegija p, Franc Tome in sicer vsak večer ob 20 v bogoslovni cerkvi sv. Alojziju versko konference za gospode. Predmet njegovih razpravljanj 1kx1o najaktualnejši verski problemi naše dobe, ki globoko prevzemajo žitje in bitje našega rodu. Pretresnnju omenjenih problemov so namenjena izključno gospodom ter so temu primerno prik rojena.
□	V gradbeni sezoni. Nu čctrtko\ i scjii mestnega svetu so dobili gradbeno dovoljenju: Ivan Bratoš, grudnu stanovanjske hiše ob Mcljski cesti; Josip Plnjnšek, gradbu stanovanjske hiše; Ivan Mayer, gradbu stanovanjske hiše: Ivan IJršič, gradbu stanovanjske hiše; Matevž Mila-vcc, zgradba prizidka v Aleksandrovi 49; Vuc-
Inv Vošniok. uduptaciju stanovanjske hiše na Koroški 13; Nabavljal mi zadruga drž. uslužbencev, preureditev hiše nu Rotovškem trgu 3; Za-drugu »Zadružni dom«, preureditev hišo. nu Slomškovem trgu (,; Kerdinand Rogač, gradba delavnice za izdelovanje umetnih kamnov; L. Punzei', aduptaciju trgovskih poslopij; Anton Muj. gradbu delavnice za kuhanje firneža in Motors Siiles, gradba uvtogaraže. — Uporabno dovoljenje pa so dobili: Vinko Lušič, gradba gospodarskega poslopju; Anton Štokelj, gradba tobačnega paviljonu; Marija Golob, gradbu stu-novaiijsKe hiše ter Albin Čeh, gradba odprte lope zu skladišče kurivu.
□	Nnjodličnejši predstavniki mariborske inteligence, zlasti srednje-, meščansko- in osnov-
| iiošolskegu učiteljstvu so prisostvovali akiual-I nemil predavanju vseučiliškega profesorja dr. j K. O zvalila, ki ga jc imel nu četrtkovem j prosvetnem večeru \ dvorani Prosvetne zveze, j Uvodoma je podpredsednik Prosvetne zveze dr j e r u j s toplimi besedami pozdravil odličnega predavatel ja ter se ob zaključku letošnje sezone prosvetnih večerov zahvalil predavateljem, ukad. pevskemu zboru in občinstvu, ki je ob vsakem prosvetnem večeru napolnjevalo dvorano ter z zunimunjem spremljalo aktualni kulturni progrum četrtkovih prosvetnih večerov. — Nuto je v pregnantuih izvajanjih skušal podati I predavatelj dr. K. Ozvuld zakl jučilo sodbo o novodobni šoli. Vzporejujoč staro« in snovo« šolo je izluščil vrednote, ki jih nudi stara šola ter jih primerjal s tem, kar nudi nova šolu. Vsekakor ne gre v zmislu njegovih izvajanj apriorno zavračati tistih prvin, ki so neutajljiva odlika stare šole: disciplina, pokorščina, velike zahteve in avtoriteta. Pod tem vidikom nuj se vzgaja mladi rod v duhu prednosti stare šole, ki se nuj iz&istijo in okopljejo v vrlinah novodobne delovne šole. Predavatelj je žel za svoja izčrpna dognanja najtoplejšo zahvalo številnih poslušalce!. ki so tudi to pot dvorano docela napolnili. Sloves četrtkovih prosvetnih večerov se je v letošnji sezoni zelo utrdil; upamo, du bo Prosvetna zveza tudi v prihodnji sezoni z uspehom popularizirala med široke plasti mariborskega občinstvu svoj odlični kulturni program.
□	Moderna religiozna drama v Mariboru. Poleg študentov goji tudi tukajšnji Ljudski oder v poslednjem čusu moderno religiozno dramo francoske smeri. Pred nedavnim je uprizoril sloviti mirakel »Trosila bom rože«, ki je radi globoke verske note in odlične igre izborno uspel. Na željo občinstva ponovi diletantska Ijudsko-oderska družina omenjeni mirakel jutri ob 17 v dvorani Prosvetne zveze. Dolžnost občinstvu je, da se s polnoštevilno udeležbo odzove idealnim odersko umetniškim stremljenjem uuše mladine
P Dobitki za dobrodelno tombolo Slovenskega ženskega društvu, ki bo jutri uu Trgu svobode, so razstavljeni v trgovinah šoštarič na Aleksandrovi cesti in Zlate Brišnik v Slovenski ulici.
□	Odpri roke. odpri srce... V obupnem položaju se nahaja reven dijak višjegimuuzijec. Želi poučevati nižjcgininazijca in tudi četrto-šolca pred maturo. Usmiljena srcu, nu pomoč! Naslov v upravi na Koroški cesti 1.
□	Vlom v prodajalno železničarskega kon-zuina pojasnjen? V neki tukajšnji gostilni. Plačeval in razmetaval je neznanec, du so gostje postajali ijozorni. Našel se je nekdo, ki je zu-devo prijavil stražniku. V nezuančevih žepih se je našlo zmečkanih bankovcev za 2000 šilingov in 160 Din. Franc Kerbcvc jc 33 let star iu pravi, da jc po poklicu šofer, mehanik in kovač. Odkod Kerbevcu toliko denarja? Že nuslcdnje-ga dne pa je prejelo tukajšnje policijsko pred-stojništvo obvestilo od gruško policije o vlomu v blagajno tamošuje delavske nezgodne zavarovalnice. pri čemer je izginilo 5000 šilingov v bankovcih in nekaj kovanega denarju. Včeraj je prispel v Maribor graški policijski komisar dr. Oblak, ki jc spoznal neko vrečico, ki so jo našli pri Kerbevcu. kot last omenjene zavarovalnice. Tudi iz nekaterih drugih okoliščin ki Kerbevcu zelo obremenjujejo, je sklepati na aretirančevo krivdo. Z ozirom na Kerbevčev zunanji izgled in pu način vloma je možna domneva, du jc izvršil svoječasui ter doslej neiKi-jusnjeni vlom v produjulno žel. konsumu na Aleksandrovi cesti (vlomil je t. rokavicami nu roku h ter imel na sebi rjavo usnjato suknjo), Kerbevc, ki vso taji in tudi lastno fotografijo, ki so mu jo pokuzali, je že večkrat pred kaznovan; enkrat je sedel celo šest let. Izročili so ga v zapore tukajšnjega okrožnega sodišču.
□	šolski koncert Brandl-tria. Danes ob 16 se vrši šolski koncert znanega Brandl-tria za dijašlvo s sledečim sporedom: llaydn, G-dur-trio: Mozart, E-dur-trio; Smetanova, G-mol-trio.
□	čiščenje ulic v nočnem času. /. včerujš-njini dnem se je pričelo s pometanjem cest in trgov ponoči. V zmislu tozudevnega razglasu mestnega magistrata sc pozivajo hišni posestniki in gospod u rji, du dajo temeljito očistiti hodnike in pešpotu pred svojimi hišami in vrtovi v nočnem čusu. ko preneha cestni promet, in sicer najkasneje do 23. Trgovci se opozarjajo, da veljajo določila tudi za čiščenje njih trgovin in lokalov. Javni prostori in ceste, ulice in trgi pred trgovinami iu lokuli se morajo pri prevažanju blaga ^io dovršenem delu takoj očistili. Branjevcem, Ki prodajajo blago na juvnili prostorih, se prepoveduje vsako odinetuvnnjo papirja in drugih odpadkov. Prestopki sc kaznujejo v zmislu členu 19 cestuopohciiskean in čistilnega reda za mesto Maribor,
Banovinski proračuni
Nimamo sicer na razpolago proračunov vseh banovin, pač pa so nam na razpolago proračuni •5 banovin.
Znašali s« v dohodkih »ziroma izdatkih
Donavska
Savska
Dravska
Zetska
Vrbaska
Primorska
Obremenitev maša:
vsota
172.3	milj.
149.4	„ 136.1 „
76.7 „ 73 0 „ 66.5 „
drž. dotacija 20.3 milj. 39.2 „ 30.9 „ 57.6 „ 45.0 ., 12.8 „
pokrajin po odbitju dotacij
Donavska
Savska
Dramska
Zetska
Vrbaska
Primorska
milj. Din 150.0 110.2 105.2 20.1 28.0 53.7
na preb. 82.05 Din 47.50 „ 111.54 „ 27.12 „ 32.94 „ 67.12 „
K tem podatkom je omeniti, da ni razvidno, koliko znaša drž. dotacija za kritje stroškov primorski banovini, kajti po finančnem zakonu bodo te banovine dobile sredstva za kritje presežka izdatkov nad dohodki. Ta vsota je razvidna sicer iz proračunov zetske in vrbaske banovine, ne pa iz proračuna primorske banovine.
Davščine ljubljanske občine
Tarifa za občinsko uvoznino
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
z dne 31. marca 1930 (vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 22. marca 1930). — Akti*a: kov. podloga 407.6 (+ 5.3), posojila 1825.4 (+ 3.1), račun začasne zamenjave 185.9 (— 2.0), tečajna razlika 1.661. 8(- 8.2); pasiva: bankovci 5 303 0 (+ 137.6), račun začasne zamenjave 1So.9 (— 2.0), drž. terjatve 445.9 (—158.6), obveznosti ; 397,3 (-!- 12.7), ostale postavke neizpremenjene.
Zvišanje uvozne carine na kavo in čaj. l in. ravn. razglaša: S 1. aprilom 1930 je zvišana uvozna carina na surovo kavo na 140 Din od 100 kg, na praženo in zmleto kavo na 200 Din od 100 kg, na kavo v luščinah na 90 Din od kg m na čaj na ''40 Din od 100 kg. Povišano carino odnosno razliko carine je plačati tudi od kave in čaja. ki se nahaja dne 1. aprila 1930 in sicer pri kavi v količinah nad 5 kg in pri čaju v količinah nad 1 kg v prostem prometu pri osebah, ki se pečajo s prodajo kave in čaja. V to svrho morajo take osebe (trgovci, kavarnarji itd.), ki imajo na dan 1. aprila 1930 nad 5 kg kave odnosno nad 1 kg caja v zalogi, vložiti takse prosto prijavo na predpisanem obrazcu pri pristojnem oddelku fin. kontrole, kjer dobe tudi prijavne obrazce brezplačno, ter plačati v teku 3 dni odpadajočo razliko carine to je v zlatu 0.60 Din od 1 kg surove kave odnosno 0.20 Din od 1 kg pražene in zmlete kave odnosno 0.40 Din od 1 kg kave v luščinah in 1.20 Din od 1 kg čaja. V papirju znašajo torej pravkar omenjene razlike carine: 6.60 Din, 2.20 Din, 4.40 Din in 13 Din 20 p. Pravilnost prijav bo ugotovila fin. kontrola, ki ima v ta namen pravico in dolžnost izvršiti pregled pri vseh strankah, ki se bavijo s prodajo kave in čaja. Proti onim, ki bi prijavo sploh opustili odnosno prijavo sicer vložili a prijavili manj, se bo postopalo kazensko a vrhutega neprijavljeno odnosno utajeno blago zaplenilo.
Mednarodni promet z nakaznicami, povzetni-mi paketi in pisemskimi pošiljkami. Gradb. minister je odredil, da se s 1. aprilom 1930 prične mednarodna nakdzniška služba za pakete in pisemske pošiljke, in sicer zaenkrat samo v prometu j? francosko, z nemško, avstrijsko in s češkoslovaško državo. Za zdaj je dovoljen promet samo z navadnimi poštnimi nakaznicami. Brzojavne nakaznice niso dovoljene. I. Vplačevanje nakaznic. 1. Zgoraj naštete države smejo z eno nakaznico poslati v našo državo največ 3(W0 Din. Iz naše države se smejo pošiljati nakaznice v valuti naslovne države, to je v Nemčijo v nemških markah, v Francijo v francoskih frankih, v Avstrijo v šilingih in v Češkoslovaško v čeških kronah, in sicer za vsako državo največ do 3000 Din z eno nakaznico. 2. Po predpisih izpolnjeno mednarodno nakaznico mora predati pošiljatelj obenem z napisanim zneskom. Nakazani znesek mora biti napisan v številkah in z besedami v francoskem jeziku. 3. Nakazniške pristojbine se plačujejo po sledeči tarifi: do 100 Din 3.00 Din, od 100 do 200 Din 3.50 Din, od 200 do 300 Din 4.00 Din. od 300 do 400 Din 4.50 Din, od 400 do 500 Din 5 Din. — Il.Odkupne pisemske pošiljke. Priporočene odkupne pisemske pošiljke se smejo pošiljati v Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško do najvišjega odkupnega zneska 3000 Din za eno pošiljko Obratno se laliko tudi iz navedenih držav v našo državo pošiljajo priporočene pošiljke s povzetjem (odkupnino) do najvišjega zneska 3000 Din. Pošiljatelj odkupne pisemske pošiljke mora poleg redne pristojbine za težo in re-komandacijo plačati še stalno pristojbino po 4 Din za pošiljko in pa uakazniško pristojbino po !(•%, to je do 100 Din 0.50 Din, od 100 do 200 Din 1 Din itd.' Te pristojbine se morajo nalepiti na pošiljke v poštnih frankovnih znamkah. Na odkupno pošiljko se mora pri predaji pritrditi odkupna nakaznica zelene barve, ki jo mora izpolniti pošiljatelj. — III. Odkupni paketi. V mednarodnem prometu z rečenimi državami se smejo pošiljati odkupni pa- : keti do najvišjega zneska 3000 Din. Odkupni paketi se predajajo pošti s posebno odkupno sprem-nico. Za spremnico se plača 50 par. Povzetni znesek mora biti na spremnici in nakaznici napisan v dinarjih. Pri predaji odkupnega paketa mora pošiljatelj poleg rednih pristojbin za težo in vrednost plačati še 4 Din stalne pristojbine in pripadajočo nakazniško pristojbino. Vse navedene pristojbine se nalepljajo na spremnico v poštnih frankovnih znamkah. Pošiljatelj mednarodne nakaznice lahko zahteva ekspresno dostavo nakaznice. Za »kspresno dostavo vsake nakaznice mora plačati 6 Din.
Otvoritev telefonskega prometa Št. Vid nad Ljubljano—Wien, St. Polten in Leibnitz se je izvršila dne 1. aprila t. 1. Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša v relaciji: Št. Vid nad Ljubljano—Leibnitz 37.95 Din. Št. Vid nad. Lj.— Wien 46.20 Din, Št. Vid nad Lj,—St. Polten 46.20 Din. Od dne 20. marca ima Št. Vid nad. Lj. telefonsko zvezo tudi s Trstom, Milanom in Novaro. Pristojbina navadn egovorilne enote za Trst znaša 16.50, za Milan 31.35, za Novaro pa 37.95 Din.
Izplačila in eskont kuponov 7% založnic Državne hipotekarno banke. Upravni odbor Drž. hip. banke je sklenil, da bo na blagajnah centrale v Uelgradu kakor tudi vseh glavnih podružnic izplačeval od 1. aprila t. 1. dalje amortizirane založnice in kupone po 7% bančnem posojilu iz leta 1927. v Ameriki (.1. V. Seligman in Comp., Nevv York). Roki izplačila kuponov so 1. april in 1. oktober vsakega leta. Izplačilo se začne z dnem roka. S 1. aprilom je zapadel kupon štev. 6. — Predno se kuponi prineso v banko na izplačilo, se morajo urediti po številkah zadolžnic in izpolniti formu-lar. ki se dobi pri blagajnah centrale in njenih glavnih podružnic, z naznačbo tekočih številk kuponov, števila kosov, poedinih vsot, kakor tudi skupnega zneska v dolarjih. V slučaju, da bodo poedinci izkupili kupone za račun tretje osebe, se mora označiti za koga so bili kuponi izkupljeni. Pri preračunavanju se bo glavna podružnica v Ljubljani ravnala po tečajih ljubljanske borze. V eskont se bodo sprejemali samo naslednji kuponi, katerih plačilni rok ni daljši od 0 mesecev od dneva eskonta. Tako se bo sprejemal od 1. aprila t. 1. ialje kupon štev. 7, ki zapade dne 1. oktobra t. 1. in to po odbitku 9% obresti za ves čas od dneva eskonta do dneva zapadlosti.
Vsepovsod znižanje obrestne mere. V nizu znižanj obrestne inere, ki so sledila znižanju v Londonu, je sedaj švicarska narodna banka znižala obrestno mero od 3Mi na 3%, nadalje je znižala obrestno mero tudi švedska narodna banka in si- i cer od 1 na 3Yi%. Iz Bombaja poročajo, da je Bank of India znižala diskont na 6%.
Borza
Dne 4. aprila 1930.
DENAR
Devizni tečaji so danes bili nekoliko slabejši. Promet pa je bil izredno znaten, posebno v devizah Ne\vyork (nad 2 milj.) in Curih (nad 1 milj. dinarjev).
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2273 b!., Berlin 1349.50-1352.50, Bruselj 789 <50 : bi., Budimpešta 988.77 bl„ Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 796.42—799.42 (797.92), London 275.32 bi., Nevvvork 50.385—56.585 (56.485), Pariz 220.54 — 222.54 (221.54), Praga 107.28 — 168.08 (167.08), Trst 295.60—297.60 (296.60).
Zagreb. Amsterdam 2268—22.74, Budimpešta '.187.27 -990.27, Berlin 1348.50-1351.50, Bruselj 789.60 bl„ Curih 1094.40 1097.40, Dunaj 790.42— 799.12, London 274.92—275.72, Newyork ček 56 385 • -56.585. kab. 56.495—56 695, Pariz 220.532—222.52, j Praga 167.28—108.08, Trst 295.70-297.70, Stock-holm 15.20 d en., Solun 72X0 bi. — Skupni promet ' brez kompenzacij je znašal 8.75 milj. Din.
Belgrad. Berlin 1349.50-1352.50, Bruselj 786.42 1 -789.42, Budimpešta 987.27 -990.27, Curih 1094.40 1097.40, Dunaj 795.10—798.10, London 274.92 do j 275.72, Newyork 56.385-56 585. Pariz 220.54 do 222.54, Praga 167.28 168.08, Milan 295.70 -297.70. I
Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.37, Atene 0.71, Berlin 123 27. Bruselj 72 08, Budimpešta 90.225, Bukarešt 3.0725. Carigrad 2.45, Dunaj 72.81, London 25.125, Madrid 65.10, Ne\vyork 516.5, Pariz 20.215, Praga 15.30, Sofija 3.745, Trst 27.075, : Varšava 57.90. Kopenhagen 138.32, Stockholm 138.8, ' Oslo 13S.32, Ilelsingfors 13.
VREDNOSTNI PAP1R|I
Tečaji drž. papirjev so čvrsti, zaključena pa je bila le aprilska in decemberska škoda in 7% ; Bler. Bančni papirji so ostali na včerajšnji višini, deloma celo so oslabeli. V industrijskih papirjih je , bil zaključen le Guttmann, ostali v glavnem ne- , izpremenieni.	I
Ljubljana S% Bler. pos. 98 bi., 7% Bler. pos. 87 bi.. Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 120 den.. j Praštediona 890 den., Kred. zavod 160 den., Vevče 75 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den.. Ruše 230 j do 250.	j
Zagreb. Dri. pap.: 7?«inv. pos. 86.125 den., ; agrari 53—55, vojna škoda ar. in kasa 414—414.50, j
4.	414-414.50 (414), 5. 414 den., 12. 422-423 j (422), srečke Rreč. križa 40 den., 8% Bler. pos. j 96.875—9S. 7% Bler. pos. 85.75—86 (85.875—86). | 7% pos. Drž. hip. banke 85.50 —86.50. — Bančne delnice: Ravna gora 72 den., Hrvatska 50 den., Poljo 59—59.50 (59), Kreditna 101—105 (101), Union 197—199. Jugo 82-83 (82), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 6025 den., Narodna 8750 do 8960, Obrtna 36 den., Praštediona 890—900, Srbska 160 den., Zemaliska 141—145. — Industrijske delnice: Nar. šum. 20 den., Guttmann 178—180 (178). Slaveks 70.50—75, Slavonija 200 den., Našice 1600 bi.. Danica 103—110. Pivara Sar. 180 den., Drava 270—320. šečerana Osijek 370—382.50, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 170 den., Brod. vag. 113 den., Union 180-150, Vevče 125 den., Isis 20—25, Ragusca 130 den., Oceania 187.50 den., Jadr. plov. 500—505. 'trboveljska 475—480.
Belgrad. Narodna banka 8820—8900, agrari 54—55, 7c/c inv. pos. 8650—S7, 7% pos. Drž. hip. banke 87.50. vojna škoda 418—419, 4. 420.50—421.
5.	423—421.
Dunaj. Don. sav. jadr. 89.85, Wiener Bank-verein 20.25, Creditanstalt 51, Escomptcges. 170.50, Živno 102.75, Aussiger Chemische 208.75, Alpine 34.75, Trboveljska 59.15, Kranj. ind. 37.50. Rima Muranv 102.30.
Žito
Tako na svetovnih žitnih tržiščih, kakor na našem domačem žitnem trgu sc je položaj za koruzo ponovno jako učvrstil. Sremska in bačka koruza velja danes 107.50 in čez franko postaja, a ponudba je tudi pri tej ceni minimalna. — V pšenici je položaj glede cene zaenkrat neizpremenjen, toda tendenca je za ta kakor tudi za ostale predmete čvrsta in je pričakovati vsekakor še višjih cen. Ponudbe so slabe, povpraševanja je veliko.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene
Novi Sad. Koruza bč., sr. gar. .102.5—105, bč.. sr. ladja Dunav, ban., ladja Dunav, Bega 105 do 107.5, bč., sr. maj 105—110, ban. 95—100. Tendenca čvrsta. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: oves 2, ječmen 1, moka 7, otrobi 2, koruza 54 vagonov. Tendenca stalna.
Soinbor. Pšenica bč. Tisa šlep 205—207.5, ban. žel. pr. 77 kg 197.5—202.5, ban. Ber-a kanal 197.5-202.5, bč. 78 kg 202.5-207.5., sr. 182.3 do 187.5, slav. 177.5—182.5, ban. Dunav, Bega šlep 195—200; oves bč., sr., slav. 120—125; rž bč. 120 do 125; ječmen bč., 63/64 kg 107.5—112.5. bč letni 05/66 kg 110-115., ban. 66/67 kg 120—125; koruza bč. zrna 97.5—102.5, bč. april, maj 102.5—107.5. bč. junij, julij 107.5—112 5; moka Ogg 330—340, 0" 325-385, 2 300—310, 5 230-240, G 165-175 7 130-140, 8 85-95; otrobi pšen. bč. 70-75. Tendenca trdna. Promet 215 vagonov.
Budimpešta. Tendenca trdna. Promet živahen. Pšenica maj 21.26—21.48, zaklj. 21.46—21.47 okt 20.55-20.83, zaklj. 20.82-2084; rž maj 11.88 do 12.08, zaklj. 12.08-12.09, okt. 13.35-13.55, zaklj. 13.50—13.53; koruza maj 12.85—13.08, zaklj. 13 05 do 13.07, julij 13-13.20, zaklj. 13 15—13.17, transit maj 12.25—12.30, zaklj. 12.30— 12.35.
Živina
Mariborski svinjski sejem 3. aprila. Prignanih je bilo 365 svinj. Cene mladih "prašičev 5—6 tednov 180, 7—9 tednov 200—280, 3—4 mesece 300 do 400, 5—7 mesecev 450 550, 8—10 mesecev 650 do 900. 1 leto 1000-1200, 1 kg žive teže 10-13, mrtve 16-17 Din. Prodanih 272 komadov.
Uvoznina
Z letošnjim proračunom so na novo uvaja v ljubljanski občini uvoznina, ki se plačuje skoraj za vse predmete. Po 61. 2. naredbe o uvoznini se smatra za uvozninsko mejo politična meja ljubljanske občine. Vsi uvozni predmeti se morajo uvoziti ali unositi pri uvoznih linijskih uradih, ki se uslanove. Inozemsko blago pa se mora uvoziti pri carinarnicah, kjer se tudi plačuje uvoznina. Za plačilo uvoznine so obvezni proizvajalci, trgovci in uvozniki uvoznini podvrženih predmetov.
Naredba nato obširno navaja postopek pri uvozu predmetov.
Po čl. 17. se ne plačuje uvoznina za predmete:
1.	ki se izvozijo lieizpremcnjeni na istem vozilu tekom 24 ur iz mesta;
2.	ki se nahajajo v carinskih javnih in privatnih skladiščih, ker se plačuje uvoznina šele ob uvozu v mestno področje;
3.	motorna vozila, ako se ne zadržujejo v mestu dalje od 3 dni in
4.	predmeti, ki se odpravljajo iz enega v drugo skladišče.
Plačila uvoznine so oproščeni po čl. 18.:
1.	pošiljke kraljevega doma;
2.	denar in vrednostni papirji ter predmeti drž. monopola, ki se prodajajo po stalni ceni;
4.	jiošiljke, ki se reekspedirajo direktno na kolodvoru;
5.	vzorci ljublj. trg. potnikov, ki jih jemljejo na potvanja ter zopet unosijo v Ljubljano;
6.	orodje ljub. obrtnikov, ki se je uporabljalo pri delu izven Ljubljane;
7.	embalaža, ki- se povrne ljublj. trgovcem, kot njih lastnina;
8.	v Ljubljani izdelano blago, ki se vrača ljublj. trgovcem na njih naslov, ako ne ustreza kupcem in
9.	vse rabljeno pohištvo, ki se uvozi radi selitve.
Plačilo uvoznine.
Uvoznina se plačuje v gotovini. Če znaša manj ko 50 par, se zaokroži na 1 dinar. Uvoznina se 1 mora plačevati takoj pri uvozu, morejo pa se dovoliti tudi daljši roki.
Uvcznina se plačuje pri carinarnicah, pri poštnem uradu, pri vseh linijskih uvoznih uradih in stražnicah, prosta skladišča pri uradih, ki jih določi mestni dohodarstveni urad in pri ravnateljstvu do-hodarstvenega urada za v mestnem ozemlju kuhano žganje, ki ga prijavi finančna kontrola.
V členih 25 do 30 se določa o povračilu in naknadnem plačilu uvoznine.
Posebno važna so še določila o prestopkih in kaznih.
Tihotapstvo, ki je v čl. 54. podrobno opisano, se kaznuje z en- do petkratnim iznosom redire uvoznine, blago pa se za kritje uvoznine zapleni.
Neizterljive denarne kazni se spremene v zaporno kazen in se računa en dan zapora za vsalnh 50 Din kazni. Zapor pa ne more trajati več ko eno leto.
Naredba nadalje podrobno predpisuje, kako je reševati vse spore glede uvoznino ter določa, kako se ima vršiti uradno poslovanja
Na koncu splošnih odredb se določa, da se razdele nameščencem dohodarstvenega urada nagrade od 2% skupnih nelto dohodkov. Prav tako dobe nagrado drž. organi, ki pobirajo uvoznino.
Tarifa za občinsko uvoznino. Rum, arak, esenca in oslajene opojne pijače za liter 13 Din,
špirit za liter 13 Din, liisova kislina za liter 20 Din, žganje vseh vrst 13 Din, denaturirani špirit, politure in laki v suhem ali mokrem stanju za liter odn. kilogram 1.50 Din.
Vino
v sodih (vinski mošt, vinska brozga in ledica) liter 1.50 Din, vino v steklenicah 8 Din, vino iz jagod, malinovec, sadni soki 1 Din. Sadni mošt 0.50 Din. Sadne kisline in sirupi brez alkohola kg 1 Din. Peni na in šumeča vina steklenica 20 Din. Pivo liter 1 Din.
Kis do jakosti 0.50 Din. nad 3% 1.50 Din.
Živina.
Klavna živina nad 350kg žive teže za glavo 15 Din, od 250—350 kg žive teže 12.50 Din. Teleta do 250 kg žive teže 10 Din. Konji brez razlike 20 Din. Ovce nad 10 kg v živem ali 8 kg v zaklanem stanju za glavo 8 Din. Kozlički in jagnjeta pod 10 kg ali pod 8 kg zaklani za glavo 5 Din.
Prašiči odojniki do 10 kg žive teže ali 8 kg zaklane 6 Din. Prašiči do 60 kg ali 45 kg zaklani 8 Din. Vsi ostali prašiči 15 Din od glave.
Meso in mesni izdelki. Meso sveže vseh vrst, divjačina štirinožna in perutnata za kg 1 Din, suho meso in klobase kg 1.50 Din, salame 1 Din, meso konservirano 3 Din, užitna mast vseh vrst za kg 0.50 Din, velika perutnina, purani in gosi za glavo 2 Din, kokoši iu piščeta 1 Din.
Za vse inozemsko blago se plača na posamezne postavke 100% več.
Jajca za kos 0.02 Din.
Ribe svcie iz tuzemskih rek in vod. raki, žabe in polži ter konservirano ribe kg 2 Din. Sveže in vse vrste morskih živali iz inozemstva kg 5 Din, tuje ribe nasoljene, marinirane ali vložene v olje ter v vse vrste zaprtih posodah za kg 4 Din, rusi, slaniki, polenovke kg 1 Din.
SADJE.
Sveže domače kg 0.25 Din. Sadje suho domače, limone, rožiči in rožičeva moka kg 0.50 Din, marmelade in komjioti vseli vrst, vložena zelenjava in povrtnina, pomaranče in grcnčice za kg 1.50 Din, tuic južno sadje, sveže in suho, kg 2 Din. suhe gobe vseh vrst kg 1 Din.
Med brez razlike, tudi v satovju, kg 1 Din. Oves v zrnju, fižol suh, koruza zdrobljena, otrobi, seno, slama rezanica, steljna slama in tropine za 100 kg 4 Din.
Mokn od žita, krompirja in sočivja vsake vrste, zdrob, pšeno, kaša, kruh, slično pecivo ter vse vrste testenin na 100 kg 10 Din. Riž kg 0.40 Din.
Sir v hlebih domačega izvora in kvargeljni kg 0.50 Din. sir domačega izvora, ki se prochja v iiosoduli in ovojih kg 1.50 Din, tuji sir kg 1 Din.
Jedilno olje vseh vrst kg 0.40 Din, rastlinska in zdravilna olja, vosek in voščene sveče, stearin, narnfin, glicerin, loj in vse sveče kg 0.50 Din.
Navndno pralno industrijsko milo kg 0.40 Di n, toaletno milo kg I Din (milo, kii se uvaža iz tujine v škatlah, spada pod tarifno postavko kozmetika).
Čokolada, kakao in vse kanditno blago, sla. ščice kg 5 Din, vse vrste čajnega .icciva in keksov, hiskvitov, medičarski izdelki, napolitan-ke kg 0.50 Din.
Slodkor za ljudsko prehrano iig 0.02 Din. sladkor za obrtne svrhe kg 0.08 Din.
Sirova knvn vseh vrst in čnj prosto pa kovan kg 2 Din, uvožena pražena in mleti kava ter čaj etikiran kg 6 Din, žitna kava vseh vrst in kavni nadomestki kg 0.50 Din.
Vsi tuji delikatesni kolonialni izdelki kg 3 Din.
Mleko, sveže, smetana in sirčki kg 0 10 J--in, mleko gosto in sterilizirano, mlečni praški ia nadomestki kg 0.50 Din.
Poljski pridelki in povrtnine domače v svežem ali suhem stanju kg 0.05 Din, isti pridelek inozemski kg 0.25 Din, sadno drevje iu drevje za nasade kos 0.50 Din.
Cvetje, sveže vrtno domače kg 1 Din, sveže inozemsko kg 10 Din, suho preparirano kg
Mineralne vode liter 0.20, brezalkoholne pijače liter 0.50 Din.
Drva mehka 2 Din, trda 4 Din za kub m.
Premog in koks 5 Din, za industrijske na-mene 2.50 Din za* tono, oglje 4 Din za 100 kg
KOVINE IN ZLITINE
Železo, sirovo in palično železo, valjano, kovano in lito železo za 100 kg 1 Din, železne žice, cevi, žeblji, pocinkana pločevina in slično 0.02 Din za kg, izdelki iz železa in svinca, obrtno orodje, ključavničarski izdelki, strojii in vse žlahtne kovine v sirovem stanju 0.05 Din za kg, tiskarske črke 0.25 Din z.i kg. gravure in slično 10 Din za kg, izdelki iz medenine, bakra, ulpaka jekla, cinka in sličnih zlitin 0.50 za kg, isti iz-delki, pozlačeni ali posrebreni 8 Din za kg. drsalke .(za par) in kompletni brivni aparati (kos) 3 Din, britvice ducat 2 Din, izdelki iz aluminija 3 Din zu kg, žepni nožiči ter britve 2 Din za kos, orodje iz dragocenih kovin se trošarini kot luksuzne predmete.
Emnjlirana in pocinkana posoda 0.10 za kg, železne blagaji "i, korulne banje, tehtnice.~ stojala, gosjxxlnrske oprave, hladilne omare! 0.20 Din za kg.
Električni in drugi materijal 1 Din za kg, modeli za senčnike, stikala, ves pribor za navadna električna svetili 2 Din. vsa dru".. kompletna svetila, lestenci odstotki c' fakturne cene.
Sveuuve: nvtomobilne male 5 Din, velike J tO Din, motorne na olie ali karbid 4 Din, motorne električne 6 Din, za koleui na olje ali karbid 3 Din, za kolesa električna 5 Din, zu vsa druga vozila 5 Din za kos.
A^omobilne ogrevalne pečice 5 Din ^a kos.
Električni aparati v obrtne in zdrafstveno namene 3 odstotki od fakturne cene.
Električne žepne svetilke brez baterije 0.50 Din. baterije 0.25 Din, anodne in slične baterije 2 Din za kos.
Električni motorji vseh vrst 0.50 Din za kg J akumulatorji in njih deli 0.10 Din za kg, mreži cc vseh vrst za svetila 1 Din za kos.
Muzikalni in drugi aparati:
Klavirji, pianini, harmoniji, orkestroni in i slični instrumenti 1 Din za kg.
radijski aparati, gramofoni in njih sestavni J
deli 2 Din za kg,
zvočniki vseh vrst 5 Din za kg, fotoaparati vseli vrst 3 Din za kg. Vsi drugi predmeti precizne mehanike, ka-| kor pisalni stroji, merilni, fizikalni in zdravili-J ški instrumenti, glasbeni instrumenti, puške it1 samokresi 3 Din za kg.
Šivalni in plctilni stroji 2 Din za kg. Stroji zn industrijo 1 Din za kg. Trak,i za pisalne in slične stroje 2 Din za ' komad.	(Konec prihodnjič1®



Iz društvenega ŽJvlienia
Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arlii- , tektov — Sckcija Ljubljana javlja, da sta se za letoj 1930 izvoljena upravni in nadzorni odbor konstiiu-jg irala takole: Upravni odbor: Predsednik ing. Janko? Mačkovšek, I. podpredsednik ing. Josip Dedek, 11, podpredsednik ing. Igo Pehani, I. tajnik ing. Ladislav Bevc, II. tajnik ing. Nace Perko, I. blagajnik ing. Ciril Pire, II. blagajnik ing. Evgen Poniž, l.| knjižničar: ing. Karel lavčar, II. knjižničar ing. Drago Fatur, I. gospodar ing. Vladimir Candolini.Ij II. gospodar ing. Boris Hribar, odborniki: Arh Jo- : sip Costaperaria, ing. Stanko Dimnik, ing. Antona Ditrich, dr. ing. Stanislav Punčuh, ing. Josip Stolla,« ing. Pavel Vrbič, ing. Fran Zelenko, ing. Jože Za-|| vršnik. — Nadzorni odbor: Ing. Viktor Skabertul ing. Vinko Strgar.
Sostro pri Ljubljani. V nedeljo dne 6. aprili 1 uprizori dramatični odsek prosvetnega društva v So strem, po nauku znano igro »Miklova Zala«, v re žiji gospe Danilove.
Zgubilo se je 200 Din in sicer od Cankarjeve^ | nabrežja pa do Zmajskega mostu med 4 in pol Lepo naprosim najditelja, če vrne denar v upravni-|j
štVO.
Krakovo-Trnovo. Fantovski odsek Prosvelt Krakovo-Trnovo ima drevi ob 8 sestanek v dom«, Karunova. Na sestanku bo predaval pisatelj F. & Finžgar. Fantie pridite polnoštevilno, in točno. -L Odbor.
Odsek nadzornikov progovne službe. UJN2B vabi vse člane na redni letni občni zbor, ki se vrši! v nedeljo, dne 6. t. m. ob 10 dopoldne v steklcnen salonu kolodvorske restavracije g. Tonica v Ljubljani.
Tržič. Pevsko društvo »Slavcc-< priredi danes ob 20 koncert v meščanski šoli. Na sporedu st umetne in narodne pesmi. Solospeve poje baritoni« gosp. Mirko Premelč. Predprodaja vstopnic v trgo vini Globočnik. Koncert se ponovi v nedeljo 6. t. m ob 6 v zdravilišču Golnik.
Koncert simfoničnih skladb bo v petek, dne 1] aprila t. I. v U.iionski dvorani. Ta večer bo din giral ravnatelj opere g. Mirko Polič dvoje veliki« simfoničnih del ter jih prvokrat javno izvajal " Ljubljani. Že njegovo ime samo nam jamči, da bo to eden najodličnejših ljubljanskih koncertov k'0*' nje sezone. Polič je znan kot izvrsten dirigent in odličen interpret. Vodil bo velik aparat, pomnoži operni orkester in Matični zbor. Poleg tega sodelujeta tudi člana slovenske opere gdč. Vera Majdičevi in Pavel Grba. Orkester bo izvajal Štolcerievo Bjl' kanofonijo, solisti, zbor Glasbene Matice in ženi orkester pa Vycpalekovo kantato o poslednji" stvpreh človeka. Balkanofonija je simfonično uel° velike trajne inuzikalne vrednosti, ki se zelo pog<?" stokrat iziava posebno v Nemčiii. Kanfafa pa I' moderno češko delo, ki vzbuia veliko zanimanje vsega muzikalnega sveta. Predprodaia vstopnic v J>w" tični knjigarni.
Gostovanje praškega Narodnega divadla
H kratkim poročilom o postopanjih članov Narodnega divadla, ki smo jih videli v naši drami >' in 3. aprila, je treba dodati splošno sliko teh dveh večerov. To je tem lažje, ker je bilo letošnje leto izredno bogato s tujimi gosti, Hudožestve-niki dvojnim francoskim gostovanjem in izboriiim 'iudskim gledališčem Tegernseerjev. Izmed vseh so nam Cehi najbližji in je tudi izraz njihove igre najbližji našemu. Žal pa je bilo to gostovanje že nekoliko kasno; vendar to ne opravičuje dejstva, da Drvi večer ni bil tako obiskan, kakor bi zahtevala pozornost do gostov, ki so nam že lansko leto v »Ani Christie« pokazali nenavadno višino svoie umetnosti, kaj še, če poudarimo tesnost kulturnih stikov med Čehi in nami, posebno pa še to, da je Ljubljani številna češka kolonija, kateri bi morala biti domača umetnost srčna zadeva. Drugi veje ta nedostatek v veliki meri popravil. Spored, ki so ga nam prinesli s seboj ga. Dostalova, gdč. Scheinpflugova, gg. Vydra in Vo,ta ie bil kajpak prikrojen na majhno število oseb in zato po njem nc moremo soditi celote Narodnega Jivadla in tembolj živa postaja želja, da nam Narodno divadlo oskrbi večje zaokroženo gostova-je, kar se nam ne zdi nemogoče.
Prvi večer, ko so igrali ga. Dostalova, gg. /vdra in Vojta I. del Strindbergovega »Smrtnega »lesa« je bilr njihova umetnost glede tehtnosti na rliuncu. Točnost v analizi dveh mrakotnih zna-ajev ni bila nič manjša od nature realistične vernosti vseh majhnih in velikih poudarkov do tja, ko udari v igro sproščeni teatralični element 111. in deloma IV. dejanja. Poudarili smo že njihovo pažnjo glede celotnosti in zaokrožene polnosti, ki cončno pusti do polnega razmaha tudi tretjo ose-50 in je tako mogel priti do veljave tudi g. Vojta, pri katerem se je dolgo zdelo, da je v groznem pritajenem dvoboju med možem in ženo samo teb-lična opora. Dasi Strindbergov komad danes ne ružge več tako, prav za prav — potrebujemo ga ne, je zmagala brez pridržka umetnost igravcev.
Vigile
S posebno naslado odpre ljubitelj lepega iska razkošni prvi zvezek nove francoske revije Vigile«. Toda kakor je za oko zunanja oblika zvezka prijetna in vabljiva, tako jc onemu drugemu očesu vsebina še prav posebna dragocenost. Ko je založnik Grasset, Pariz, naznanil izid te revije, je tudi »Slovenec« zabeležil obetajoči se književni pojav. — »Vigile« sporoča na prvi strani fitatelju: »Ker katoličanstvo nikakor ni stranka, tudi »Vigile« nima nobenega programa — razen lega, da hoče nuditi prostor za sestanek nekaterim francoskim in tujim katoliškim pisateljem, Icjer morejo soedlovati v popolni skladnosti svoje I vere, vsak po njemu lastnem načinu izražanja.«
Jean - Paul Altermann objavlja na prvem fenestu podrobno in globokoumno preiskavo poj-Kristusa-Kralja. Blesteče prispodobe se me-pnjujejo s stvarnimi, tehtnimi prikazovanji in pn-IBnerjanji.
Sledi prvič na svitlo dani sobotni razgovor iz znamenitih Paul Claudelovih: .»Conversations dans le Loir-et-Cher«. Nekatere izmed teh razgovorov poznamo iz revije »Commerce« in sobotni, ki se (značilno!) vrši med zrakoplovcem in stan-uarjem, nas uvaja v najbolj pereče probleme se-JUanjosti. »Med budečo Ameriko in bolestno zmrznjeno Rusijo, je Evropa le še cžka in. raztrgana "cunja . ..« Claudelova debata . objema vso zemljo tenkim, a prodirnim znanjem. Problemi so po-»tavljeni. kakor postavlja otrok svoje svinčene vojake, ki zanj nimajo nič skrivnostnega razven jega, da je nekje daleč vse to resničnost in po-iastno nepregledna veličina. Čudovito je Claude-dvo obvladanje vseh kontinentov, njegova mir-jost in gotovost sredi bolj in bolj odkrivajoče se Imedenosti, A kako zajeti vso razsežnost n;ego-ega spisa v kratko, značilno besedo? — Claudel je tudi v razpravi — pesnik!
Angleški pisatelj Coventry Patmore, ki je Umrl 1. 18%. tri in sedemdeset let star, je pri nas prav tako kakor nepoznan. »Vigile« objavlja v evodu tako zvane »aurea dieta« iz njegove tjige »The Rod, the Root, and the Flower« — •..n, ne moreni si kaj, da jih nekaj tudi našemu či-. latelju ne bi dal na poskušnjo: »Velika je vera tistega, kdor si drzne verovati svojim lastnim očem.« — »Dajte mi rta tak način v posest skrivnost, da si jc nikoli doumeti ne bom želel.« — »Človek ne bi nikdar žalil Boga, če bi vedel, v kateri meri mu je On pripravljen odpustiti.« — »Božanski jezik sv. Duha se razodeva tako, da ga sliši vsak človek v svoji lastni govorici.« — »Nebesa so preveč podobna naši zemlji, da bi smel kdo govoriti o njih, kakor so zares; ker bi ga moralo biti strah, da bi mnogi ljudje ne smatrali nebes za zemljo, ki je pekel.« lil Camille Mayran posveča čudovito lep cla-»fek lepotam strasbourške katedrale.
Znameniti francoski filozof Jacques Maritam Iftiobčuje razpravo o delih španskega svetnika iSin Juan de la Cruz. (Sveti Janez od Križa.) ™ Franpois Mauriac, ki je obenem urednik reje piše o »tragičnem Molieru« v dopolnitev slike velikem francoskem komediografu, ki io je nabavil odlični francoski kritik Ramon Fernandez svojem nedavno izišlem življenjepisu Moližra.
Nekako novo vrsto književno-filozotskega mienka otvarja Charles du Bos s svojim spisom Ju spirituel dans l'ordre littčraire«, katerega •vi del zaključuje krasni zvezek »Vigile«. s. s.
Marijino vnebovzetje
»lis ter i j v desetih slikah. — Režiser J.Lenček. Vpri/.orjeu na Ljudskem odru 30. marca.)
Materializem je danes vladar svetu; morda m taki meri kot še nikoli. Današnji človek sicer ■odi v cerkev, moli, posluša celo pridige; toda Brašni tempo življenja mu branil, do bi včasih »omislil: molitev — evangelij — Bog. I ot današnjega človeka je usmerjena mimo tega. ne p nasprotstva, ampak ker hlasta dan za dnem Ko materialnih užitkih in postaja brezbrižen za |uliovno življenje. Temu, lahko rečemo moder-lemu človeku, pa s topu nasproti nov človek ki >ži za duhovno povzdigo sebe in kozmosa. I o-fiedic.a te težnje jc tudi obnovitev vpnzarja-Iju misterijev.
1 Mistcrij. To ni gledališče, kakor en pojmujemo danes: ni drama z viškom in katastrofo. Sravec Iti fledavec st« združena v enoto bolj |<>l kje drugje z istim ciljem — doživljanjem. Tlisteri jev pri nas prav za pruv še ne poznamo, lilo je' nekaj poizkusov. Iz teh. posebno po iz [prizoritve inisterija Marijino vnebovzetje se Jioremo prepričati. da je to j)ii nns neobdelana Ijiva. ki more prinesti veliko sadov. Imam ličinko bojazen, kadar vem, du bodo na odru na-ftopalc osebe: Kristus. Mati božja, svetniki ležko se je namreč igrnvcu teli vlog držatii v likih mejah, du v srcu glednvcn. ki ima o vsem p m svoje predstave, ne podira, ampak gradi.
Primera s Hudožestveniki zadene del njihovega bistva in ni samo fraza.
Drugi večer nam je prinesel z gdč. Olgo Scheinpflugovo, pisateljico in igravko obenem. Komedija »Ljubezen ni vse« je v toliko zanimiva, ker nam podaja že sila preobdelano ljubezensko vprašanje praktično realistično občuteno in uporablja docela nove tragikomične momente. Življenja in ljubezni žejnega oženjenega politika dovede v groteskno humornost, ki je v koncu sicer psihološko manj neverjetna, poetično pa bizarna in življensko tako duhovito iskrena, da jo občutimo prav sha-wovsko. Prizor, ko zakonska žena Lidka v stanovanju blagajničarke Julke pripravlja možu-poli-tiku in državniku obkladke, je višek komedije, ki pa se k.oj nato zaključi z bridko Julkino osame-iostjo. Poanta »Ljubezen ni vse« se nekajkrat zaobrne v rabi in pomenu, od hladnega mnenja do bridke odpovedi. Julko je igrala avtorica gdč. Scheinpflugova. Njena oblikovana moč je izredno prožna in fina. Tehnike pri nji skoraj ni opaziti, kljub temu, da siplje včasih celo skalo občutij — njen izraz je tako enostaven v vriskajočem smehu in v zadržanem krčevitem joku. Ne bi bil rad nevljuden, toda njeno igro bi rad še bolj hvalil kot njeno komedijo. Ga, Dostalova se nam je tu predstavila v nasprotju z igro prvega večera — igrala je hladno, umerjeno, mislečo ženo Lidko z izrazito objektivnostjo in ni podala niti enega tona, ki bi skušal količkaj poudarjati igro v miselno eno-stranost, bila je moč ,ki zmaga, ali v možu ali nad njem, to je zadeva komedije. G. Vydra je kot politik Jan pokazal v silno resni pasivnosti toliko resničnega humorja, kolikor ga more podati le dovršen umetnik. G. Vojta — zdi se, da je za silo samo vskočil — je s slugom nakazal-v prav mastni označbi umetnost, kot smo jo videli pri njem lani v »Ani Christie«. Vsi štirje umetniki so pokazali mojstrstvo dramatične igre, ki se opira na globoko resničnost, na ogromno znanje in tradicionalno zaokroženost predstavljanja lika. Obnovimo še enkrat željo po zopetnem svidenju. F. K.
Pri predstavi. Ljudskega odru je bila ta bojazen brez podlage. To ni bila predstava zunanjih efektov, bilo je pubožuo premišljevanje, ki so ga vsi doživljali v sebi. Slika je sledila sliki, vsaka preprosta, u baš v tej preprostosti lepa in prepričevalna. Glavno pa je. da so vsi igravci pravilno pojmovali svoje nalogo: nihče ni dajal IKJudarka k svoji vlogi, ampak se je zavedal, da služi skupnosti. Nekateri prizori so bili tako otroško preprosti in lepi, tla ostanejo še dolgo v spominu. In občinstvo, s kakšno resnostjo in nenavadno pazljivostjo je sledilo predstavil
Marsikaj bi si sicer tu in tam želeli drugače: krajše besedilo v gotovih prizorih (umiranje Marije), več zveze med slikami, tu in tam smiselnejšo spremljavo godbe itd. A to so ie stvari, ki splošnega vtisu ne motijo preveč. Želimo le, naj bi te \ rste dramatika rodila veliko vspelia in objela tudi vse naše deželske odre ter jim dala novega pogona pri gojitvi dramut-ske umetnosti med ljudstvom. Članom Ljudskega odra, ki stopajo kot vodniki na tej poti. pa vse priznunje.
Koncert pev. društva »Maribor"
Prav očividno je mariborska toletna koncertna sezona pretekli mesec oživela: v razmeroma kratkem času snio beležili znamenite uspehe, kakor jc bile gostovanje ljubljanske Glasbene Matice, je bil koncert zamorskih pevcev "fer močan vtis, ki nam še zveni po gledališki predstavi Rigoletto. Visoko stremljenje in zmožnost domačih moči v zvezi z odličnim gostovanjem gospe L o v š e t o v e in Golobove iz Ljubljane ter g. K r i ž a j a iz Zagreba pa natn je predočilo po dolgem času spet, odkar je nastdpil kaieri naših domačih zborov, mariborsko slovensko pevsko društvo »M a r i b o r« s sodelovanjem tukajšnjega vojaškega orkestra. Pod vodstvom društvenega peyovodje g. Janeza Ev. G a -š p e r i č a, našega požrtvovalnega stolnega kapel-nika, sta bila dana v torek 2. t. m. v Unionski dvorani dva prav znamenita komada starejše slovenske glasbene produkcije: kantati »Soči« ter »Stabat mater«, prvo delo našega komponista P. Hugoliu Satt-nerja, druga od Dvofaka.
Obe kompoziciji sta po šoli romantičnega značaja ter se v gfasbeno tehničnih sredstvih stila v bistvu ne razlikujeta, dasi je DvorakoVo delo bilo prvič uprizorjeno že 1883 v Londonu. Sattnerjeva skladba pa 1917 v Ljubljani.
Alegorično ter simbolno nam slika Sattner v živo dojemljivih barvah ter z naraščajočo dramatično napetostjo tek Soče, opirajoč se na zanosno Gregorčičevo pesnitev. Solnce goriške pokrajine vzdolž nacijonalno mitične reke, ob kateri doživlja narod svojo usodepolno in toli viharno zgodovino. Snov je močna, jako napeta v menjajočih se konfliktih ter prehvaležna za rnuzikalno transkripcijo romantično navdahnjenega komponista in v tem obsegu je bila prva naloga uprizoritve, da je dramatične momente čim ostreje opredelila napram auto-nomno lirskiin izlivom mestoma sproščenega snovnega in v sebi zaključenega izražanja. V celoti se je posrečilo naporno obvladanje ter nujno po tekstu izvirajoče vezenje obsežnega tnuzikalnega aparata, naloga, ki jo je dirigent hvalevredno ter s pravilnim razumevanjem docela rešil. Konec Sattnerjeve kompozicije je izvenel v dovelj ekscentričnem tempu, dinamično in ritmično resbarsketn maestoso se je vtisnil najučinkovitejše v finalni del zgradbe.
Prav tako nova za mariborsko občinstvo je bila Dvorakova znamenita, po svoji kantabilni me-lodijoznosti ter fini mehkobui harmoniki sloveča kantata »Stabat mater«. Slikovito aliteracijo devetih delov, sestoječih iz kombiniranih spojitev posameznih religijozno snovno temelječih glasovnih partij, je podalo celokujjno osebje v zboru, solih ter v orkestru z isto potrebno napetostjo, dasi v še bolj diferenciranem stopnjevanju, kakor v prvem delu kon-ccrta. Skupnost vokalnega ter instrumentalnega stavka je bila enotnejša, le mestoma je zapadel tempo ter intenziteta barvnega izraza v zboru ali v instrumentih v težko jjreniostljivo enoličnost, koje obratna kvaliteta pa je bila na drugi strani spet premagana po globoki čustvenosti, po enotnem zlitju tematičnega izraza. Sedmi, osmi ter zlasti končni deveti del je zablestel s presunljivo silo, v dokaz, da je bila težka naloga, ki si jo je nadel s svojo izrazito umetniško ambicijo ter z vsega vpoštevanja vrednim znanjem dirigent g. Gašparič, častno ter za mariborsko koncertno kroniko pomembno izpolnjena.
Imeli smo pa znova priliko občudovati naše priznane pevske umetnike in operne pevce, ki se jim najtopleje zahvaljujemo za požrtvovalno sodelovanje pri domačem, še mladem in nadebudnem lovskem zboru »Maribora«: sopranistki Lovšetovi, alti-stinji Golobovi, basistu Križaju ter tenoristu Živ-koiu, ki jc vskočil na mesto odpovedanega g. Go-sfiča. Napolnjena dvorana in navdušeni sprejem publike je najbolje dokazal zasluženost ter uspeh uprizoritve, za katero je en sam večer ob tolikem delu ter streujljenju pač piemalo.	s. F.
lolrta drage s ti in ljubkosti
Biti lepa pomeni biti naravna in enostavna. Ravno enostavna frizura pride šele takrat do popolnega izraza, ako se daje lasem posebno nego Danes morejo biti lasje lepši nego kedaj preje. Vse osebine res lepih jas daje Vam Elida Shampoo. Z Elida Shampoo postanejo lasje svilen-Icasto mehki, sijajni in bujni. On je tajnost mnogih občudovanja vrednih las, Elida Shampoo za vsakega v modrih zavitkih z zlatim napisom kamilični Shampoo v zlatih zavitkih z modrim napisom.
ELIDA SHAMPOO
Zločinski eksperiment
Na koncu svoje knjige »Religija v sovjetski deželise Anglež J. F. II e c k e r sprašuje, kakšen bo izid gigantskega boja med materialističnim svetovnim nazorom marksizma in verskim pojmovanjem sveta in življenja. Sicer ga cela študija in lastna opazovanja privedejo do verjetnega zaljuč-ka. da .narod, ki je rodil pisatelja Tolstega in •Dostojevskega, filozofe kot Solovjeva in Skovrada. muzike kol Čajkovskega in RimsUi-Korsakova, slikarje kot so Poljenov in Vasnečov, skratka, narod, čigar najvišja kultura je globoko religiozna, ne more izgubiti nenedoma svoje duše in se pridružit: materialistični življenjski filozofiji . Vendar postavlja za končnega razsodnika v sporu človeško naravo. V izidu tega boja naj se izkaže, ali je versko pojmovanje in čustvo res; tako globoko ukoreninjeno v človeku, da je nenadomestljivo, bistveno. »Naj bo že bodočnost kakršnakoli, tisti, ki ljubijo resnico, se morejo samo veseliti velike preizkušnje, na katero ije postavila socialna revolucija v Rusiji vse vrednote, tudi religijo.«
Sicer nimamo nič proti kriteriju človeške narave, ki ga za upravičenost verstva kol, takega zahteva Hecker. Nasprotno. Skladnost naziranj in življenja z globinami človekovega bistva je v resnici priporočljiv — vse pažnje vreden faktor pri določevanju resnice, posebno v rečeh, ki se tesno bavijo s človekom kakor ravno religija. Ali, odločno pa moramo ugovarjati veselju nail preža-lostnim izkustvom, ki nam ga nudi današnja Rusija, zato ker je io izkustvo nepotrebno in zločinsko. Ali ne priča vsa zgodovina, da je človek religiozno bitje. Čemu torej še ponovnih dokazov. Ali se ni trditev o obstoju naroda brez Boga izkazala kot historično neresnična? Saj če vprašamo časovno najbolj oddaljene narode v prazgodovini, nam pokažejo svoje bogove in daritve. In če obiščemo kulturno najnižje stoječe rodove, nas osupnejo z visoko religioznostjo, znamenje, da sta človek in verstvo nerazdružljiva. In to zvezo izpričujejo po zmotah in resnici vsi narodi zemlje. Zakaj rabimo še novih dokazovanj? In presenečenj? Sicer ne dvomimo, da bo sedanje preganjanje krščanstva v Rusiji nov dokaz v prilog vere in Kristusa, toda ali ni takih preizkušenj vera in posebej krščanska prestala že več kot dovolj. Čemu obnavljati preganjanja, ki so se še vsa obrnila proti tiranom kot mogočen dokaz njihove zmote? Ali niso že bolj-ševiki sami napravili dovolj izkustva, ko so hoteli v prvem navdušenju uničili s silo verstvo in Bogu, pa jim je spodletelo. Poslužili so se morali previdnejših sredstev (lažnjivega pouka) in tudi lu ui uspelo, da so se morali zopet vrniti k nasilju. In vse »morale brez Boga«, ali se niso izkazale kot utopije? Prav nobenih dokazov ne rabi več resnica, da je religioznost nenadomestljivo združena s človekom. Zato je ubijanje verskega čuta proti-naravno in zločinsko početje, dvakrat zločinsko pa v Rusiji, saj je ruska duša in globoko religiozna duša eno in Isto. Trgati verska čustva se pravi, rezati v življenske slanice ruske duše, ki bo ali umrla, ali pa kljub groznemu trpljenju vseeno ohranila svojo religiozno bitnost. Ruski narod ije rod bogoi-skateljev— bogonoscev. Ne nosi Rusija zastonj naziva »sveta*. Vsa je ozaljšana z neštetimi cerkvami in samostani, do katerih se je mužik pomikal v neprestanih procesijah ob spremljevanju zvonov in mogočnega: Gospodi pomiluj. Ruska duša ljubi simbolizem, zato se je z vso silo oklenila cvetih ikon. In sveti »tarol, palestinska romanja, domače navade, razne seklo itd., ali ni v vsem tem dovolj razloga, zakaj doslej še noben racionalizem pa tudi noben zločrn ni mogel ukrasti Rusu vere v Boga.
In še bolj kot preprosti ljudje zaslužijo ruski inteligenti naaiv bogoiskatelji. Verski problemi so
bili tisti, s katerimi so se bavili vedno, ki so ji^ spremljali v salone in domov, tako Gogola, Dostojevskega, Tolstega, Solovjeva in tako zvane novo-kristjane kot Merežkovskega, Berdjajeva, Rozanova in druge. Vsi so bili globoko.verni in prepričani, da je rešitev Rusiije le v Kristusovem imenu.
Zločinska je zalo roka, ki hoče razsekati življenjsko zvezo religije in ruskega človeka, ki hoče. uničiti in izbrisati tistega Boga, ki je Rusu vse
To je nasilje nad človeško naravo, radi katerega upravičeno sočustvuje z bratskim slovanskim narodom celo človeštvo. To je protinaravno nasiljf nad vestjo Rusov, ki razumljivo ne pustijo včasih rušilcem cerkva do svetišč kot preko svojih leles Ni čudno, da -e je boljševikom že toliko izjalovilo v tem boju, <la morajo porabljati sredstva, kot jih še nihče ui. Ali vsak usmrčen duhovnik, vsaka upaljena ikona in razslrel-enu cerkev je nov zločin ki mora strahovito končati. Naijtežja je pač kazei. za grehe proti naravi...
Ijpslpjevski v svojih spisih Irdno veruje, df jc ruskemu narodu nemogoče živeti brez Boga Zato vse osebe, ki so brezbožne v njegovih romanih, končajo s samoumoroni, ali v norosti, ali p,1 se povrnejo k Bogu. Verujemo, da bo tak tudi konec boljše viških zločincev.
Ljuhijastsko gtedtslišče
Drama:
Začetek ob 20 zvečer.
Sobola. 5. aprila: GLAVNI DOBITEK. Ljudski)
predstava pri znižanih cenah Izven Nedelja. 0. aprila: VDOVA ROSLINKA. Izven. Ponedeljek. :. aprilu: PIUGORSK A SVATBA. Gostovanje hrvatskih seljakov. Izven.
Opera .-
Začetek ob pol 20 zvečer.
Sobola. 5. aprila: ČRNE MASKE. Red B Nedelja. 6. aprila ob 15: NETOPIR. Ljudska ■predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20: GROFICA MARICA. Gostujeta gcičiui Lnbejevu in g. Brntuž. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. 1'onedljek, 7. aprila: Zaprto.
Mariborsko ffledališče
Sobota, 5. aprila ob Hi: KONCERT BRANDL-TRIA Za dijaštvo.
Ob 20: KONCERT BRANDL-TRIA. Ab. A. Nedelja, 0. aprila ob 15; GRUDICA. Znižane cene Kuponi.
Ob 20: NAS GOSPOD ŽUPNIK. Kuponi Zadnjič.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Sreda, 9. aprila ob 20: NETOPIR.'. Gostovanji. Mariborčanov. Gostovanje gdčne Šuštar jeve.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedel ja, b. aprila ob pol 4: MARIJA V NKUO VZLTA. Verska igra s petjem in godbo ' desetih slikah.
Cerkveni vestnik
Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jo želu ima v nedeljo. 6. t. m. ob pol sedmih skupne sv. mašo in obhajilo, ob pol enajstih odborove sejo, ob enajstih pa svoj redni shod.
Poizvedovanja>
Našla se jc manjša vsota denarja. Poizve se pri g. Bitenc, Cenietova ulica štev. 263, Ljubljana 7.
Ameriška avtomobilska industrija
Ford si podjarmijo evropski trg
Najtežja dirka sveta. Skok čez ogromno zapreko na dirkališču v Liverpoolu. Od 36 konj, ki s startali pri zadnji dirki, jih je prišlo na cilj samo 3
Mussolini časti italijanske letalce. Italijanski ministrski predsednik Mussolini pol|ubi iin . uiu/iega letalskega kapetana Romaniolija Giovannija, da s tem simboličnim dejanjem počasti spomin umrlega povodom ustanovne slovesnosti italijanskega zračnega brodovja.
35 hm dolg ro$ kobilic
Egiptovsko poljedelsko ministrstvo poroča, da Egipt zopet ogrožajo velikanski roji kobilic. Tudi Palestino, Transjordanijo in Ara-biio težko ogrožajo kobilice. Na Sinajskem polotoku so posebni oddelki, ki so bili tja poslani, v zadnjem času uničili 300 ton kobilic, nove roje uničujejo z metalci plamenov. Vsi dosedanji napori pa še daleč ne zadoščajo. Južno od Sueza poročajo o ogromnem 35 km dolgem roju kobilic. V Transjordaniji sta se pojavila dva roja, oba dolga nad 15 km, ki se razprostirata čez ves horizont.
Chaplin se bo pobotal
s svojo ženo
Gospa Lita Chaplin, čije ločitev od slavnega Charlie Chaplina je pred tremi leti povzročila toliko prahu, se je z »Aquitanijo pripeljala v Francijo in se naselila v pariškem hotelu Ritz. To samo na sebi ni noben poseben dogodek, zanimivo je šele to, da je gospod Charlie Chaplin sam v istem hotelu naročil več sob in bo v kratkem došel tja, da se zopet združi s svojo ločeno ženo. Če se bosta pobotala, se bosta za to morala zahvaliti svojima otrokoma, katera je Charlie podaril svoji Liti in katera je sodišče prisodilo materi. »Skupno vez, ki jo med nama tvorita oba otroka,« tako je izjavila gospa Chaplin kmalu po svojem prihodu v Pariz, je težko raztrgati. Ta vez je celo močnejša kakor osebna čustva. Charlie in jaz sva ostala najboljša prijatelja. Cesto pripeljem jaz svoja otroka k njemu in pogosto ju on obišče pri meni.« Gospa Lita je dalje zagotavljala, da slejkoprej občuduje svojega soproga kot velikega filmskega umetnika, »v njegovih prsih pa sta bili dve duši, kakor je to slučaj pri večini umetnikov, in kot zakonski mož je bil nemogoč. Ali pa sem bila jaz premlada, da bi ga razumela. Imela sem šele šestnajst let, ko sem se poročila.« Gospa Chaplin je tri leta neprestano delovala na ameriških operetnih gledališčih, pri čemer ii je zelo prav prišlo ime Chaplin.
Peklenski stroj na berlinskem magistratu — ap.il-sita šala. Poročilo: »Peklenski stroj na magistratu« je 1. aprila spravil na noge ves policijski aparat in ognjegasce. Daleč naokrog so magistrat zaprli in končno »bombo« temeljito preiskali. Vseboval? pa je namesto dinamita navadno cvetlično prst.
Radio
Programi Hadio-Liubljana:
Sobota, 5. aprila. 20.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert radio-orkestra. 18.00 Propagandno predavanje o Dalmaciji, — Sestavil nemško in slovensko, govori ravnatelj Pintar, češko g. Novak. 18.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 19.00 Delavska ura.[ 19.30 I. Lavrenčič: Telovadba otroka do vstopa v šolo. 20.00 Prenos iz Zagreba: Rimski Korzakovig »Snjeguročka«, opera. Med odmori poročila.
Nedelja, (i. aprila; 0.30 Prenos cerkv. glasbe
10	Dr. Janez Fabijan: Versko predavanje. 30.201 Fr. Erjavec: Kmet in naša gospodarska politika.!
11	Koncert Radio-orkestra. Vmesne solospeve pojej g. Joža Likovič. 15 Val. Janhar: Kaj se učimo o<i čehoslov. kmetijstva. 15.30 Raynal: Grob nezna-f nega vojaka, drama. 10.30 Humoristično čtivo, piv satelij Milčinski. 17 Pevsi koncert trnovskega pevskega zbora. 20 Šaljapinov koncert na ploščah. 20.45 Pevski koncert ge. F. čadeževe. Bosanske in hercegovske pesmi. 31.15 Jugoslovanska glasba-izvaja Radio-orketser.
Drugi programi i
Nedelja, 0. aprila.
Belgrad: 12.30 Koncert opernega kvinteta. ^ Ciganska glasba. 17.30 Narodne pesmi. 19.30 Klad virski koncert ge. Ivanke Petrovičeve. 20.30 rrfr j nos iz Smedereva. — Hudapest: 10 Katoliška služb' božja. 16 Reproducirana glasba. 17.15 Konccrt 19.15 Igra -Rumeni žrebcc«, nato reproduoirani glasba. — Dunaj: K) Nabožna glasba. 10.30 Koncert 19.05 Sodobne pesmi. 19.25 Violinski in klavirski koncert. 20.05 »Tragedija človeka«, dramatična Pesnitev. — Milan: 10.45 Nabožna glasba. 16.30 Koncert. 20.30 Opereta. - Pra?a: »Lady X.r, opereta Langonbor!!;: 16 Koncert ljudskega zbora. VI Dogodivščine dr. Dolittlesa. 20.10 Ljudski koncert Rim: 10 Nnbožnn glasba. 13 Radio kvintet. 16-3" Koncert. 21.02 Ruska opera: >Boris Godunov«. ' Berlin: 20 Knnrnrt. ?1 Vrsnln ura, — KatovifC; 12.15 Koncert simfoničnega orkestra. 16 Končen radio orkestra. 20.15 Prenos koncerta iz Varšave Tnnlouse: 18 Plesna glasba. 19 Orgelski koncerM 19.30 Simfonični koncert. 20.25 Operna glasba. '-' Harmonika. — Stuttgart: 19.30 Ljudski koncert-20.30 Humor hi groteska. 21.40 Operetna glasM" Nato plesna glasba.
NaLac paša, egiptovski ministrski predsednik, ki se te dni pogaja z angleško vlado v Londonu. Pogajanja se vrše za mnaknitev angleških čet iz doline Nila, zakar bi Egipt Angliji zajamčil kontrolo nad Sueškim prekopom.
Skupna prehrana v Rusiji
V Rusiji se zadnji čas vrši tako zvana revizija javne prehrane. Skupine delavske mladine hodijo okoli po javnih kuhinjah in pregledujejo, kakšno stanje vlada v njih, da na podlagi zbrane snovi odpravijo nedostatke, ki jih zapazijo pri »reviziji«. Tej reviziji pripisuje sovjetski tisk velik javnopolitičen pomen, ker bodo domače kuhinje takoj, ko se izvrši načrt splošne kolektivizacijc, izginile in na njih mesto bodo prišle kuhinje-tovarnc. Javne kuhinje, ki obstojajo sedaj v Rusiji po večjih mestih, predstavljajo nekake -poskusne postaje- za skupno prehrano in radi tega mora proučevanje teh kuhinj prinesti obširen materija!, na podlagi katerega bi se mogel napraviti načrt o pravilnem delu in razvoju teh ustanov.
Iz poroči!, ki prihajajo od delavskih brigad. ki vrše to revizijo, se vidi. da ima javna prehrana v Rusiji še vedm mnogo >nedostat-kov. Ljeningrajska Krasnaja Gaze ta« piše, da so mnogobrojna pisma delavskih čitateljev lista polna pritožb nad nedostatki v uredbi javne prebrane. Pritožujejo sc nad slabo kakovostjo jedil, na dvisokimi cenami, nad brezobzirnim obnašanjem nameščencev javnih kuhinj itd.
Iz vsega tega sc vidi, da bodo vzporedno z razširjenjem javnih kuhinj rastli tudi mnogi izmed teh nedostatkov. Težko se bo pač zbolj-šala kakovost hrane v kuhinjah, ki bodo v 2-1 urah fabricirale čez 10.000 obedov. Težko bo v vseh kuhinjah vzdrževati red ob času največjega navala gostov in skrbeti za hitro postrežbo. Ti in še mnogi drugi nedostatki dokazujejo, da bo v Rusiji zelo težko izvesti »revolucijo želodca«, najbrže še težje kakor pa revolucijo v poljedelstvu.
Čeprav se na ameriškem trgu proda neverjetno veliko avtomobilov, se jc vendar produkcija tako dvignila, da je ameriška avtomobilska industrija prisiljena, da si poišče odjemalcev v inozemstvu. Marca meseca 1029 je šlo 10% osebnih avtomobilov in 36% tovornih avtomobilov v inozemstvo. Glavni odjemalci so Kanada, Argentina, Brazilija in Avstralija. Ti trgi pa Američanom ne zadostujejo. Ko so evropske konkurente, vsaj deloma. izrinili s trgov južne Amerike in dalj-
Pridobila je že Vauxhall Motors na Angleškem, v Nemčiji pa se ji je posrečilo, da izvaja kontrolo nad Opelovimi tovarnami, ki so najbolj moderno urejene. Preden so se pa Opelovc tovarne uda!e, jc morala General Motors plačali težak denar.
Fordova taktika je izredno enostavna in brezobzirna. Gre za tem, da si osvoji ve;; evropski trg. Da to doseže, mora obiti carinske meje, in zato bo svoje avtomobile izdeloval oziroma sestavljal v Evropi. Če sc Fordu posrečijo vsi njegovi načrti, bodo evropski avtomobilski tovarnarji brez usmiljenja potisnjeni ob steno.
S tem, da gradi svoje tovarne v Evropi, bo Ford seveda dal zaslužek tudi mnogim delavcem v Evropi. Od angleških, francoskih in drugih inozemskih kupcev prihajajoči denar bo ostal v njihovi lastni deželi, kvečjemu bo šel v sosednjo deželo, nikakor pa ne v Združene države. Na drugi strani je treba pomisliti, da izdeluje Ford poleg tipa Lincoln, ki pa le malo gre, samo en model. Zato more konkurirati samo z enim evropskim avtomobilskim tipom. Lahko pa je tudi mogoče, da hoče Ford doseči znižanje cen in s tem zvišati konsum. Vsekako bo v slučaju, če bo Ford s svojimi načrti uspel, neizogibna posledica propad najvažnejših delov evropske avtomobilske fabrikacijc
nega vzhoda, posegajo v vedno večji meri v Evropo.
Oba največja avtomobilska koncema \merike — in sveta — Ford in General Mo-ors, se poslužujeta pri tem različnih metod. Ford ustanavlja v Evropi velike tovarne in montažne obrate, medtem ko skuša General Motors svojemu podjetju priključiti žc obsto-:eče in dobro uspevajoče tovarne.
Ford se je vrgel na Veliko Britanijo. Ravno pred začetkom svetovne vojne je v Corku na Irskem ustanovil tovarno, ločitev Irske od Velike Britanije s carinsko mejo pa je prekri- | žala njegove načrte. Računal je namreč s tem, | da bo sve-je avtomobile iz Corka brez uvozne carine dobavljal rta Angleško. Sedaj gradi v Dagenhamu veliko tovarno, ki bo gotova leta 1931. Ta tovarna leži na obrežju Temse, samo 20 km daleč od Londona, in je dostopna za oceansk" tovorne ladje. Izdelala bo na leto okrog 20^000 avtomobilov. Ko bo dograjena ta tovarna, bo Ford sezidal tudi v Manchestru novo tovarno. V obeh tovarnah bo zaposlenih 15.000 delavcev.
S kapitalom 100 milijonov frankov zgrajena velika Fordova tovarna na Francoskem bo zalagala z avtomobili Francijo in njene kolonije. Ford Motor Company v Nemčiji jc svojo glavnico zvišala od 5 na 12 milijonov mark in bo svojo sedanjo letno produkcijo 20.000 voz podvojila. Preskrbovala bo z- avtomobili tudi Avstrijo in Češkoslovaško, ki sta doslej dobivali Fordove avtomobile iz Holan-dije. Fordova tovarna v Kopenhagenu oskrbuje Dansko, Norveško, Grenlandijo, Islandijo, Poljsko, Gdansko, Letsko, Litvo in Estonsko, medtem ko tržaška Fordova tovarna dobavlja avtomobile Italiji, Albaniji, Madjarski, Jugoslaviji in Bolgariji. V Carigradu bo Ford zgradi! tovarno, ki bo oskrbovala Turčijo, Perzijo, Grško, Palestino, Sirijo, Afganistan in tiste dele Afrike, ki so doslej dobivali avtomobile iz Aleksandrije. V celem ima Ford v Evropi 11 tovaren, ki se naslanjajo na centralo v Angliji.
Čisto drugačno trgovsko politiko pa dela Generals Motors. Ta družba nima v Evropi nobene lastne tovarne, marveč uvaža popolnoma izgotovljene vozove iz Amerike, obenem pa išče zvez z že obstoječimi podjetji.
Cosir.ui Wagnci, vdova po pokojnem skladatelju in pesniku Rihardu \Vagnerju, je 1. aprila umrla
v Bavreuthu. Bila je hči Franca Liszta.
T ta H in katoličani
Ob priliki smrti bivšega predsednika Združenih držav Severne Amerike, Williama Tafta. se ameriški katoliški listi spominjajo, kako sc jc predsednik mnogokrat izkazal prijatelja in zaščitnika katoličanov. Tako kot predsednik najvišjega sodišča kakor tudi kot predsednik v Beli hiši je vedno ščitil postavne pravice ccrkve. Prvi slučaj, v katerem je odločil v korist katoliške ccrkve, se je dogodil leta 1900., ko je bil imenovan za predsednika ameriške komisije na Filipinih. V tem času je nastal spor za posest verskih redov na Filipinih. Pred špansko-ameriško vojno je španska vlada odstopila to posest verskim redovom. Ko so Američani zasedli Filipine, so redovom odrekali pravico do te posesti. William Taft sc jc brez odloga podal v Rim, da se natančno pouči o tej zadevi. Na podlagi tam sprejetih informacij je odločil, da pripada posest katoliški cerkvi. Kot prvi guverner na Filipinih sc jc William Taft vedno izkazal kot zaščitnik katoličanov. Izza njegovega predsed-ništva je posebno značilno sledeče: Neka prejšnja odredba je določala, da sestre, ki poučujejo v državnih šolah za Indijance, ne smejo nositi redovne obleke. William Taft je to odredbo razveljavil. Predsednik je bil zaupen prijatelj kardinala Gibbonsa in msgr. Irelanda.
Smešnice
Zdravnik (strežnici): No, sestra, kako deluje danes srce našega bolnika.«
Izborno, gospod doktor! Ze trikrat me je zasnubil.«
Ali poznaš razliko med glavnico in delom ?«
:No?<
Jaz sem Ti vendar posodil 1000 Din, to je glavnica — denar zopet nazaj dobiti, te je delo!«
HI* kolo pomladnega prvenstva
Prvenstvena borba se v nedeljo nadaljuje, Običajno se je zanimanje za prvenstvene tekme stopnjevalo od kola do kola. Posamezni klubi to oledali na čini boljšo gol diferenco itd. V letošnjem prvenstvu pa vsega tega ni Prva tri mesta »o bila odločena že v jeseni Zato tudi klubi igrajo brez prave ambicije. Treba bo reorganizirati tudi lokalno prvenstveno tekmovanje, ki bo športno bolj n« višku V enotnem razredu naj tekmujejo vodilni klubi Ljubljane, Maribora in Celja, med ostalimi se bo pa vršila živahna borba za piestop v ta enotni razred. Letošnje spomlad no tekmovanje naj bo jasen dokaz, tla je v interesu igralne moči naši h klubov, sprememba dosedanjega tekmovalnega na-••iua Jutri igrajo v tretjem kolu Hermes : Svoboda In Ilirija -. Jadran. Zanimiva bo predvsem tekma Hormon : Svoboda. Oba nasprotnika sla si precej nivika v pogledu mline in taktične igre gotovo prnduiaCl Hermi-s. Vendar bodo morali zaigrati z
večjo ambicijo, kakor proti Jadranu. Res, da Svoboda no more z eventualno zmago zasesti tretje mesto, I o dejstvo pa ne sme Hennes izkoristiti in prednosti slabe igre. Svoboda, ki je prošlo nedeljo lepo zaigrala proti Primorju, je v stanu Hermesa vkljub temu, da je boljše moštvo, premagati. Napadalni igralci naj zaigrajo bolij mirno in premišljeno, pa bo imel Hermes zelo težko nalogo. Pod vodstvom dobrega sodnika bo ta tekma lahko zelo napeta.
Drugi par sta Ilirija lil Jadran. V tej lekmi igra pač vlogo samo, kako se bo Jadran branil. Skoro ni mislili da bi Jadran lahko ogrožal moštvo prvaka. Res, da se Jadral od igre do Igre uveljavlja, manjka pa mladini igralcem še veliko. Zanimivo je, da je Jadran v Jeseni z uspešno obrambno taktiko dosegel za Primorjem najboljši rezultat. PriCakujenio, da bo tudi v tem kolu na igriščih tak lep red in mir, kakor prošlo nedeljo.
Stanje po II. kolu
Prvorazredni klubi ljubljanskega okrožja
<D
X
Hermes
2 : 7
O : 3
Ilirija .
7:2 „ - P
3 : O
d a u -O
a
'-a
5:1
4 : 1
2 : O
o S 'C Pl
2 2
1 : 5
2 : 1
a
"O
o
,Q g
C/2
2 : O
Šiev lo tekem
.g o
A "a
Score
Iti; -s*
- I B
5 : 2
TT7T
Jadran .
L:
1 : 4
Prlmorje
2
lt"iT: I
O : 2
1 : 2
1 : 6
6 1
Svoboda
O : 2 f_2j f> 16 : 3 d : 7 1
i : 10
1 : 4
3 : 6
10:0
4 : I
t 6 1
_i; i 1.
16
19
26 5
o M

6 23 —
12
III
28
31
II
IV
Celje
K tretjem kolu nastopijo tudi naše hazenašiee. Tekmujejo: MiU'a . Atena, Ilirija . Maribor in Con-:ordia : Sava. Obe ljubljanski družini naletite na lajtežje nasprotnike. Stališče A'ene proti Muri, ki gra na lastnem igrišču, je težko. Doma je Mura •skoro nepremagljiva. Več izgledov na uspeli ima Ilirija, ki Igra na lastnih i loti proti družini državnega prvaka. Sava. ki igra v Zagrebu proti Coucor-dii, bo morala zaigrali z veliko ambicijo, da ne podleže s prevelikim rezultatom.
Hajduk v Ljubljani
Kakor smo že porčali v torkovi številki našega /ista, je povabila Ilirija slovito moštvo splitskega Hajduka na revanžne tekme v Ljubljano Za tekmo s Hajdukom je porabila prvi prosti termin 13. april. Radi visokih zahtev državnega prvaka tekma sicer Se ni končno veljavno sklenjena vendar je Ilirija odločena riskirati tudi visoko odškodnino, ki jo Hajduk zahteva. Moštvo Hajduka je zelo redek gost. Nastopili so dosedaj samo enkrat in sicer ob priliki 15letnice Ilirije. Hajduk je pa mošlvo takega slovesa, da gostovanje tega moštva ni nič manjša senzacija, kakor kakršnegakoli kluba z Dunaja. Tudi po načinu igre ne zaostaja jo za najboljšimi profesionalnimi klubi. O tem pričajo krasni uspehi po l'u-jrisu Algiru, Egiptu. Malti itd. Laskave ponudbe za «urnejo po Južni Ameriki klub ni mogel sprejeti, mer bi predolgo trajala. Zato je tudi veal o gostovanju tega slovitega moštva v LJJtibljani izzvala veliko senzacijo.
Razne športne vesti
Odbor za izvedbo tekem za balkanski pokal je prišel v neprijetno situacijo Predsednik Je bil Me-deani (Romunija), tajnik pa dr. Riboli. Po naključju sta bila naenkrat odstavljena predsednik in tajnik od funkcij, ki sla jili imela v svojih nogometnih zvezah. Tako kakor v Jugoslaviji so tudi v Romuniji reorganizirali zvezo, v novo upravo po ni bil več izvoljen Medeani. Ker mora bili odbor balkanskega pokala v stikih z nogometnimi zvezami, sklicujejo Romuni na 25. maj konferenco vseli držav, kt v teli tekmah sodelujejo. Na lej konferenci se b<>. sestavil nov odbor, ki bo v sporazumu z zvezani.
Na velikonočne praznike priredila zagrebška kluba Concordia in Ilašk daljše turneje v inozem-
Resnica fe,
da dobite krasne moške obleke lastnega izdelka le po Oin i78 — kakor tudi vse finejše vrste pO izredno nizkih cenah pri kontekcijski industriji JOSIP ( VA tcIfc — Dunajska cesta štev. 7 Specialna in največja zaloga vseh vrst blaga za moške obieke v glavni trgovini v Šelenburgovi ' ulici štev. 1. — Oglejte si izložbe in cene l
sivo. Concordia bo igrala na Danskem, HaSk pa na Malti, najbrže tudi v Tunlsu in Algiru.
L. N. P. je prvenstveno tekmo Ilirija : Svoboda, ki jo je Svoboda izgubila s 7 :0 razveljavil. Kaij je L. N. I', napotilo, da je to tekmo razveljavil, no vemo. Mnenja smo pa, da je ta odločitev L. N. P. nepravilna.
Jutri se vrši v Belgradu nogometna tekma med dvema reprezentančnima moštvoma. Igra so v korist svojcev ponesrečenih mornarjev s »Daksec iu Tuškovega fonda.
Iz klubov
II. redni občili zbor SK Bled se vrši v nedeljo, dne (j. t. m. ob 15 v dvorani Zdraviliškega doma na Bledu. Dnevni red: 1. poročilo odbora in sekcij, 2. poročilo revizorjev, 3. volitev odbora, preglednikov računov in razsodišča, 4. sprememba pravil, 5, 1. internac. veslaške tekme na Bledu, 6. slučajnosti. — Pravico glasovanja imajo samo člani s plačano članarino za I. 1!)30. Pristop kot poslušalec vsakdo. Vhod v dvorano skozi sobo zdraviliške komisije. — SK Bled.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Sklicujem v zadevi letnega kopališča za vse aktivno članice in člane plavalne sekcije strogo obvezni sestanek, ki se vrši v ponedeljek dne 7. t. m. ob 18 v vrtnem salonu restavracije pri »Levu«. — Načelnik.
Mariborski šport
V	nedeljo dne (j. aprila so odigra zadnje kolo za prvenstvo mariborskega okrožja in sicer pred-poldnc ob 10 na igrišču I. SSK Maribor v Ljudskem vrtu 1. SSK Maribor : SK Svoboda. Scdil bo g. FlSer. Popoldne ob 14 na igrišču SK Železničar se srečata rezervi SK Rapida in SK Železničar v prvenstveni tekmi (sodnik g. Vesnauer). Ob 16 pa prvo moštvo SK Rapid : SK Železničar. Sodnik g. Nemec.
Prihodnjo nedeljo 13. aprila se vrši v Mariboru medmestna tekma Gradec : Maribor. Borce inesla Maribora bodo zastopali igralci SK Rapida in SI\ Železničarja, ker I. SSK Maribor igra isti dan v Celju proti sK Celje za prvenstvo Slovenije.
Za velikonočne praznike bo v Mariboru gostoval VViener AtletIk Club hi sicer prvi dan proti I. SKK Maribor, drugi dan pa proti SK Rapidu.
Mariborska zimsko športna podzveza bo imela prihodnji teden svoj redni občni zbor.
V	nedeljo dne 6. aprila se vrši prva letošnja rokometna tekma i« sicer predpoldne ob 10 na igrišču SK Železničar. Nasprotnika bosta Grazer Sport-klub in SK Železničar.
1. SSK Maribor je na prvi seji upravnega odbora konstituiral sledeči odbor: predsednik g. dr. Stamol, I. podpredsednik svetnik Rodošek, II. podpredsednik ravnatelj Vodeb, tajnik dr. Planlnšek, blagajnik Loos in centralni gospodar Roglič. Naslov I. SKK Maribora za vso dopise je: L SSK Maribor. Spori - Roglič, Maribor, Grajski trg.
0" »Trosila bora roie...« Splošno čutimo, kako odri katoliških organizacij pogrešajo svojemu načelnemu programu primernih dramskih del. In še to, kar imamo, je navadno tehnično tako težko vprizorljivo, da se dela loti le malokateri oder. Z miraklom »Trosila bom rože..,« nam je mariborski Ljudski oder podaril delo, prožeto iskrenega verskega čuvstvovanju na eni strani, na drugi strani pa tako močnih dramskih kvalitet, da občinstvo nehote zagrabi in ga vse do zadnjega prizora drži v napeti pozornosti in sožitju, V Celju je tak učinek izzvalo ob poslednjem materinskem dnevu. Splošna zahteva je, da Gledališka družina Katoliškega prosvetnega društva mirakel ponovi. Tej želji družina ustreže s tem, da ponovi mirakel na cvetno nedeljo ob pol 4 popoldne v celjskem Narodnem domu. Vstopnice se bodo dobile prihodnje dni v predprodajl v Slomškovi tiskovni zadrugi. Ponovna vprizoritev bo zanimiva tudi radi lega, ker bo posamezne prizore igre spremljala godba.
■& »Slovenski hmeljar.« Kakor izvemo, prične v maju izhajati pod tem naslovom v Celju strokovno glasilo slovenskih hmeljarjev, ki ga bo urejeval hmeljarski nadzornik g. inž. Dolinar, S tem bo zamušena občutna vrzel v seriji slovenske publicistike. Saj predstavlja hmeljarstvo tako važen narodnogospodarski Činitelj in tako svojevrstno panogo naše poljedelske kulture, da je lastno glasilo samo po sebi dana potreba. Ta potreba je tem \ cčia v sedanjih za hmeljarstvo nič kaj razveseljivih časih, ko hmeljarstvo največ trpi baš radi neinformiranosti in strokovnega neposrednega vodstva. Prepričani smo, da bodo hmeljarji z navdušenjem segli po svojem glasilu.
-©■ Muzejsko društvo v Celju ima svoj redni občni zbor v ponedeljek dne 7. t. m, ob 6 zvečer v rdeči sobi Narodnega doma. Muzejsko društvo ne dela z velikim zunanjim pompom, a tem pomembnejše je njega znanstveno in tiho zbiralno delo. Njega pomen za sloves našega mesta pa bi se mogel znatno dvigniti, če bi našlo za svoja stremljenja večjega razumevanja tudi v širši celjski javnosti.
Solldnost Celjanov brez primere. Težke dni preživlja zadnje čase celjska poročevalska služba. Že štiri dni sem se v mestu ni zgodilo skoro nič zabeležbe vrednega in sama policija bi mogla javnosti nuditi le drobna sporočila o nezanimivih najdbah, izgubah in prestopih cestnopoli-cijskega reda. Tako ga menda ni mesta, kjer bi vladal tako idiličen mir in taka absolutna varnost kot v našem ljubkem Celju. Je to pač najlepša priporočba Ietoviščarjem, ki bodo gotovo tudi letos v obilnem številu posetili našo savinjsko pre-stolico.
Ptui
Požar. V sredo zvečer je nenadoma izbruhnil požar pri posestniku g. J. Glavniku v Popovcili. Ptujska pozama braniba je bila sicer takoj na licu mesta. Ker »-pa ni mogla vsled tehničnih ovir nuditi pomoči, je ogenj nadaljeval svojo grozovitost in povzročil približno 50.000 Din škode. — Kako je nastal požar, se trenutno ne da ugotoviti, vsekakor pa lastnik ne trpi skoro nikake škode, ker je bil za poslopje dobro zavarovan.
Obletnica. Tuk. ugledni trgovec g. Nedog je v ožjem krogu obhajal 50 letnico svojega rojstva. 1< njegovemu jubileju se pridružujemo tudi mi s ča-StitKami!
Lahkomiselni olrok. Neki šolarček v Vurbergu, si je iz svoje nagajivosti privoščil veselje. Zakuril je v grajščinskem gozdu in bilo bi občutne škode, če ni k sreči njegovi tovariši ne pogasili ognja. — Dasiravno ni bilo kaz. postopanja vsled njegove mladoletnosti, vendar je bil deček občutno kaznovan od svojih staršev in od predstojnikov. Te kazni ne bo kmalu pozabil.
Nov o mesto
Pevsko društvo »Gorjanci«, ki se je v teku zime vestno pripravljalo na sponiladnski koncert, je za naslop pripravljeno. Kakor čujemo, bodo letos na sporedu same slovenske narodne pesmi v najpreprostejši pa tudi v modernejši hannonizaciji in vzete iz vseh slovenskih krajev. Posebnost za Novo mesto bo tudi kratka drama, ki jo bodo igrali člani pevskega društva in bo igro spremljal v ozadju zbor l narodnimi pesmimi, kar bo gotovo mogočno učinkovalo na gledalce. Podrobnejši program prireditve nam še ni znan. Veselimo se posebej koncerta narodnih pesmi, kakor jih bo izvajal takšen odličen zbor, kakoršen so danes Gorjanci , o katerem trdi poročevalec »Pevca , da spadajo brez pridržka med najboljše slovenske zbore. Prireditev se bo vršila v soboto. 12. aprila ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma.
Cvetlični dan Ferijalnega Saveza. V nedeljo, 6. aprila priredijo gojenci tuk. gimnazije, včlanjeni v Ferijalnem Savezu cvetlični dan. Čisti dobiček cvetličnega dne gre v korist revnim dijakom, ki žele proučavati našo državo, pa nimajo dovolj gmolnih sredstev na razpolago.
not
močne miiice, mirni ž vci, ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest in dejavno silo, ki ga usposabljata za izre na dela današnjega načina življenja. Izrabljene moči se mora i o nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih. Če nadrgnete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega
mm\
FRANCOSKEGA ŽGANJA
si zagotovite krasno osvežujoče spanje' zbudili se bodete zjutrai odpočiti in lahko in brez utrujenosti delali, Mnogi vlivaio v u ivalno in kopa no vodo par žlic «,;iana« franc. žgan a in opažajo enak dobrodejen občutek. - Dobiva so v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. — Cena: mala steklenica Din 10.—. sredn.e velika steklenica Din 26'—, velika steklenica Din 52 —. Pazite na ime »DIANA« in varujte se
pred ničvrednimi ponaredbaml I Ako bi se ne dobilo v lekarni ali dro-geriji «I)inna« Iranc. žganje, pošljite Din 50 — in pre eli boste z obratno pošto 5 malih steklenic iz glavne zaloge
za Jugoslavijo:
JUGOFARMACIJA D. D. - ZAGREB
Občni zbor uradniške nabavljalne zadruge. V soboto, dne 5. aprila I. 1. ob pol 18 se vrši v porotni dvorani tuk. okrožnega sodišča redni zbor luk. uradniške nabavljalne zadruge. Dnevni red je običajen.
Desetletnica »Vesne«, organizacije kal. srednješolcev v Novem mesiu. Vesna«, katera zbira že 10 let srednješolce kal. svetovnega nazora v svojem okrilju, bo proslavila svojo desetletnice tudi z vprizoritvijo Grillparzerjevo tragedije v petih dejanjih »Ljubezni in morja valovi«. Režijo vodi g prof. Potokar, kar nam Jamči, da' bo igra vseskozi dobro izpadla. Upamo, da bo katoliški mladini naklonjeno občinstvo posetilo igro v obilnem številu Tragedija se prvič vprizori v soboto, 5. 1. m. ob 8 zvečer v Rokodelskem domu in se v nedeljo, 6. t. m. ob isti uri in na istem kraju ponavlja.
Nova tovarna v Novem meslu. G. Joško Povh, bivši solastnik tvrdk Povh & Medic, tovarna perila v Novem mestu, je začel graditi na stavbeni parceli nasproti staremu pokopališču ob Ljubljanski cesti novo tovarno perila in enonadstropno hišo. Stavba bo v celem 52 metrov dolgn. Obrat v tovarni bo na električni pogon in bo v lo svrho g. Povh napravil lastno elektrarno. Gradbena dela je prevzele Ljubljanska gradbena družba.
VIČ
Cerkveni koncert. V nedeljo dne 6. I. m. ob 7 zvečer se vrši v lami cerkvi sv. Antona na Viču cerkveni koncert, ki obsega: D. Busetehudcja »Vesoljno sodbo« kantata za 5 gl. meš. zbor, bariton solo, orkester in orgije. Skladba ima 8 točk, pisanih v jasnem razgibanem koutrapunktu v pevskem in orkestralnem partu, v katerem prevladujejo pihala v originalni zasedbi (dravska diviz.). Sklaclba jt stara nad 200 let. ter je oblikovno dovršena. Druga točka je Kr. Odakova »Slava« iz njegove staro slovenske maše. ki je dobila lansko leto pri tekmi med Hrvati prvo nagrado. Obe skladbi se izvajala v Sloveniji prvikrat. Drugi del koncerta obsega cerkvenc skladbe slovenskih skladateljev in sicer. Fr. Mlinar-Cigaleja, dr. Fr. Kimovca, Jos. Klemen-čiča in St. Premrla. Med vsemi pestrimi skladbami prevladuje po svojem krasnem besedilu Pre-mrlova »Solnčna pesem sv. Frančiška« kantata zr. za 4 do 7 glasov, meš. zbor, sopran in bariton solo, orkester in orgle. Sodeluje pri orglah g. SI. Premrl z Ebcrlinovo »Tokato« in Regerjevim »Pa-siionorm. Kot solisti sodelujejo: gdč. Lahainarje va in g. A. Berlot. Dirigent g. dr. P. Gotlrid Ploj. Sodeluje orkester godbe Dravske divizije. Uljudne vabimo prebivalsivo Ljubljane in bližnje okolicc da sc koncerta v obilnem številu udeleži.
Murska Sobota
Odhod delavcev. V sredo se je odpeljalo 51C delavcev in delavk. Izmed leh jih gre 380 v Nemčijo 30 v Francijo, 00 v Slavonijo, 40 pa v Ljubljano in na Bled. Alnogi so jokali, drugi pa peli in vriskali.
Požar. Pri Cervek Francu v Moravcih je divjal požar, ki je uničil celo hišo, tako da so ostale samo gole setne. Požar je izbruhnil po noči krog pol dveh in p eden je prišla pomoč, se je tako raz-pasel, da ga ni bilo mogoče pogasiti.
26
! »M
N
i >o
t N o
jO c


[ CM
hc'
k- i -sls
fo
ss
N
3 ?
Z .aUJ a> "-s
-B »CO
Cj .— > .—,
«Q «" "J u O
■asa
Leo Gerville-Reache:
S Zeppelinom okrog sveta
Drevj odidemo. Hvala Bogu. Skoro bi postal slabe volje vkljub vsem želodčnim in drugim skušnjavam, s katerimi ste lako lepo okrasili svoje omizje, g. Wal-ter Scott, da bi meni napravili veselje.
Z Bogom New-York. V tem fantastičnem mestu, kjer ljudje hitro živijo, so nam minuli trije dnevi kakor blisk.
Ponoči smo zopel pred hangarjem v Lakehurstu. Četudi se naše število ni skrčilo, so se vendar člani naše družbe zelo spremenili.
Koliko nas je sedaj strokovnjakov, koliko športnikov in koliko »potnikov okrog sveta«!
Amerikanci so namreč sklenili krog, kajti zanje so je polet pričel že v New-Yorlcu, kamor jili je prišel iskat Grof Zeppelin« prve dni avgusta.
Z Bogom komandir Rosendhal! Poročnik Richard-son, lady Grace Hav Drummond Hay, ki si predstavljala ljubko poezijo na drznem poletu.
Kdo vas nadomesti? — Vseeno mi je.
Jutri bosta vkljub vsej prijaznosti in oliki Ameri-kancev na Zeppelinu tlve kategoriji ljudi: »Potniki okoli sveta« in navadni potniki.
Tudi dr. Eckener nas zapusti. Mora pač vnovčiti navdušenje in spremeniti v bančne čeke noro veselje Američanov.
Izroči nas vodstvu kapetana Lelimana, ki je drugi »on«' ž njim bi si upali napraviti še enkrat isto pot in celo z zaprtimi očmi.
Odlet je določen ob desetih, ali zopel so težave. Veter, ki piha od strani, ne dovoli zrakoplovu izhoda
in bi ga lahko pritisnil ob hangar, kar bi bilo zelo nevarno. Sicer res ni preveč močan ta veter, ali vendar.
Lahko bi vstavil na tem mestu kako učeno razpravljanje o primerjanju reči, ki so lažje, oziroma težje kakor zrak in o prednostih, ki jih imajo ene in druge.
Tega ne znam in tudi nimam namena.
Vseeno si dovoljujem v nekem oziru više ceniti aeroplan.
Toda ali mi to da pravico, da zmanjšam vrednost zračnih balonov v bodočnosti? Če je njegova vojaška vrednost enaka ničli in če je njegov trgovski pomen po mojem mnenju — in o tem sem se nocoj prepričal, preveč odvisen od vremena in od stalne nevarnosti, v kateri se nahaja velikanska vodikova tuba, ali smem radi tega zanikati sijajne uspehe, ki so kronali dr. Eckenerjevo mogočno prizadevanje?
Bližnja bodočnost nam bo pokazala, ali se bodo mogli po poti, ki jo je s triumfom otvoril . Grof Zeppelin« spustiti podobni zrakoplovi v daljave 12 do 15 tisoč kilometrov, kar bi bilo posebne važnosti za države z velikimi kolonijami, kakor ravno Francija.
Le bodočnost nam bo mogla pojasniti, da-li je bila Zeppelinova pot okrog sveta samo šport, ali transport. Jasno je, da ogromni hangar, ki je sedaj le napol razsvetljen, nepremično ogrodje -^Grofa Zeppelina« in okrog in okrog speči mornarji, še posebno pa sladka tožba vetra ob visokem železju. nagibljejo človeka k resnemu razmišljanju.
Spat, gospod profesor primerjalne aeronavtike! Vedite, da za to, v kar se vmešavate, v vaši deželi skrbijo vlada, zbornica in senat. Parlamentarne komisije čujejo, vi pa pojdite spat.
Ubogam.
Domov.
Celo lako lepo sem ubogal, do osmih zjutraj prvega septembra do trenutka, ko se je dvignil Grof Zeppelin. da dovrši še zadnji del oficielnega pota okrog sveta.
Samo nekaj minut delujejo motorji in že smo no obrežju Atlantika, ki ostane za nas Francoze — kljub svojemu sijaju — kruto skrivnosten grob, v katerem ležita dva junaka, ki sta prva hotela preko neukročenib valov prenesti v Ameriko naše narodne barve in naša verovanja.
Opazujem oceanov« neskončnost in strahota, ki pričakuje morda še drugih žrtev v bodočih dneh. Ali vse to me nič posebno ne gane.
Preveč je toplo, preveč jasno, preveč veselo in preveč prijetno se zibljemo dalje.
Zaprem okno in se obrnem proč od Oceana, čigar valovi, že često prepluli, nas več niti ne strašijo, niti ne zanimajo.
Razgledujem se po notranjih prostorih zračne ladje. Devet nas je še od »polnilcev okrog svetac »Novih« je trinajst. Kljub lej številki se niso bali vkrcati.
Med njimi so trije častniki amerikanske morna rice, precej bankirjev, igralcev, industrijalcev, vsi veseljaki, ki pridno jedo in še bolj pijejo ter pošiljajo razglednice za tisoč frankov tako ravnodušno, kot b bilo to 25 centimov.
No in potem še dve dami.
Zflkai se vendar podajata v nevarnost, boste rekli? Saj sta že prekoračili štirideseto leto, ko človek pride k pameti! Najbrže naj bo vse to le v dokaz njunega junaštva.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vršilca l'50 Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas	3 Din. Oglasi nad devet vrstio se računajo više.
7.a odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
J.Maček
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih
n a j c e n e | š i.
t I "i »v* •
Službe iscejo
ll
Izprašan kurjač
išče mesto k lokomobili ali k stabiln. kotlu. Naslov v upravi pod št. 3667.
Katera župnija
bi potrebovala za praznike organista? - Naslov v upravi »Slov.« št. 3875.
Fotopomočnik
češkoslov. narodnosti, iz-arjen v vseh delih, spec. retušer negat. in posit., vešč jezikov, lepega vedenja, išče mesto. Ponudbe: Husak, Gročani, Bliz-nec 19, Zagreb L
Stanovanja
illKIl]^
Vajenca
za soboslikarsko in pleskarsko obrt sprejmem z oskrbo v hiši — starega 15—17 let. Ivan Kovačič, dikar in pleskar v Metliki.
Krepkega učenca
okrog 16 let starega, poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, prejme takoj Stanko Lenar-lič, Nova vas p. Rakeku.
Vajenca
za kotlarsko stroko takoj sprejme Ivan Kapelj, Ljubljana 7, Aljaževa c. 4
Krojaški pomočnik
dobi stalno delo na velike komade. Vstop takoj. - Vipave Franc, Zagorje ob Savi.
Vajenca
za slaščičarsko in medi-čarsko obrt, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejmem. — E, Stary nasl., Krško.
Strojni ključavničar
se sprejme takoj ; vešč mora biti vseh popravil na parni žagi, kakor tudi brušenja žag. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Veščak-zmožen« št. 3862.
Trgovskega vajenca
zdravega, poštenega in močnega, ter najmanj z dvema razr. mešč, šole, sprejme takoj L. Kuharič, veletrgovina v Ormožu.
Natakarico
na račun s kavcijo sprejme Partlič Rudolf, gostilničar v Zg. Duple-ku pri Mariboru.
Prijazno sobo
s sirogo separiranim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj boljšemu gospodu. Flori-janska ulica 31/1.
Avto Renault
zaprt, štirisedežni, popolnoma dobro ohranjen, z novo pneumatiko - prodam. Cena 15.000 Din, -Gostilna »Soča«, Logatec.
Pisalni stroj
znamke »Adler« se vslcd opustitve pisarne ceno proda. Naslov v upravi pod št. 3919.
Dosmrtno stanovanje
lepo, solnčno, oddam za gospo ali gospoda proti enkratnemu plačilu 60.000 dinarjev. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 3878.
EffllEl
V najem oddam
majhno posestvo v predmestju Ljubliane ob glav. cesti. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3871.
Posestva
Arondir. posestvo
krasno, naprodaj na prometnem kraju, 5 minut od glavne ceste, 10 min. od kolodvora, vse v najboljšem stanju. Redi se lahko 3—4 goved. Naslov v upravi »Slov.« št. 3876.
Stavbeno parcelo
kupim v Št. Vidu ali v Vižmarjih. -— Ponudbe na upravo pod »Parcela« št. 3920.
Kupimo
Star baker
plačuje po najvišjih cenah Stupica Franc, žclez-nina, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 1.
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev. Pravkar prispeli novi moderni vzorci okvirjev. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25, nasproti magistrata.
fCašo
ješprenj, ajdovo moko
vedno sve/.o oddaja na debelo veletrgovina
A. VOLK, LJUBLJANA
Ucsljeva ocsln 24.
Šoferska šola
L oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje
IBnEJNBBit
Obvestilo.
S tem obveščam vsakogar, da ne izroči nobenega predmeta Ani Klemene roj. Mole brez takojšnjega plačila. Franc Mole, Sv. Florijana ul. 21,
Pianino
lep, črn, damsko kolo, šivalni stroj, prodam zaradi izselitve. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3879.
Prodamo
Puhasto perje
kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. — L. Brozovič, Zagreb, Uica štev. 82. Kemička čistilnica perja.
Vinske drože
hoda oCcsa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN' jc mast
Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skla-
N, KRNJAII
letiornnr - SISAK
Inserirajte
v
goste, za kuhanje žganja,	r\\i />ft fl 1 '
kupite ugodno pri Cen- i OIU V	U
tralni vinarni, Šiška — Frankopanova 11, dokler je še kaj zaloge.
Šivalne stroje
pod najugodnejšimi pogoji (tudi na obroke) prodaja Avgust Pečnik, Sto-žice, p. Jezica pri Ljublj.
pohištvo
priprosto in najmodernejše Vam nudi ivrdka po izredno nizki ceni
KREGAR IN SENO V A
Št. Vid nad Ljubljano — nasproti kolodvora

IiLfc\
IB
JCSiJI Tr-r^'
Mm i

v»v

Poravnalni stroj
(Abrichtmaschine), nekoliko rabljen, proda za nizko ceno Franc Erjavec — »Pri zlati lopati«, Ljubljana, NVoltova ul. 12.
Sprejme se takoj dobro vpeljan in zanesljiv
POTNIK
v špecerijski veletrgovini v Ljubljani. - Prosilec mora biti pošten, trezen in samostojen vozač z avtomobilom, imeti mora tudi izpit z legitimacijo. — Pismene ponudbe z navedbo referenc upravi »Slovenca« pod šifro: »POTNIK« štev. 3906.
Vezenje
nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najceneiše io najfinejše Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje ažuriranie, predtiskanie takoj.
Entlanje Din 1-50 m
Strojno-ročno vezenje za-storov, preprog, kuh. garnitur itd. Predtiskarija. Izdelovanje damskega perila, najceneje M. Sedov-nik, Florjanska 6, Ljubljana.
Radi moderniz. obrata prodam po zelo ugod. ceni in plačil, pogoji par let star, v najboljšem stanju
SICOBELfil STMOJ
600 mm rezi, s predležjem in gonilmi jermeni, dalje FREZAR s komplet, orodjem, predležjem in gonilnimi jermeni, z veliko množino raznovrstnih nožev, . Sprejme se VAJENEC. Oskrba v hiši. Strojno mizarstvo M. Gogala, Bled.
Naznanilo
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboru, Tattcnbachova ulica 19/1, lastno konces. posredovalnico za nakup in prodajo nepremičnin.
Istočasno pripominjam, da ostanem še nadalje v prijateljskih in poslovnih odnošajih z gospodom K. Traha v Mariboru.
Vsem kupcem in prodajalcem se najtopleje priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
Godina Ivan,
obl. konc. posredovalec.
Izmed sodobnih književnih izdaj so
i in
i)i
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
PROTI ALKOHOLU
A V I
N A L
izdelek berlinskega lekarnarja Francka, je edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvadili pijance, ne da bi sami kaj vedeli za Ra Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena Din 220 —: to.zpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo. N. POPOVIČ BEOGRAD Kolarčeva 7
V I
N A
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE * ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA-6 II. NADSTROPJE
P0MIADNE NOVOSTI
ZA OBLEKE - PLAŠČE POVRŠNIKE - ITD. ITD
PRI
NOVAH-u
tJUDLJANA
KONGRESNI TRG ŠTEV. 15
I 1
Naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je danes 4. aprila 1930, po dolgi in mučni bolezni naša ne-pozabljena mati in žena, gospa
Neža Marfncie
ob 3 zjutraj, previdena s sv. zakramenti, v Gospodu zaspala.
Pogreb rajnke sc bo vršil dne 6. aprila ob 3 popoldne iz hiše žalosti, na larno pokopališče v Škocjanu. Škocjan pri Mokronogu, dne 4. aprila 1930.
Anton, soprog, župan škocjanski. Anton, Mihela, Stanko, Mici in Anica, otroci.


Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli o priliki prerane smrti našega nad vse ljubljenega, srl-no dobrega očeta, gospoda
fldoifa Mihiiša
ter za poklonjeno mnogobrojno krasno cvetjc, ki ga je predragi pokojnik tako srčno ljubil, kakor tudi za mnogoštevilno častno spremstvo na njegovi zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v stolnici dne 5,, 7. in 8. aprila ob 7 zjutraj.
V Ljubljani, dne 4. aprila 1930.
Žalujoči osluli.
Uredniki Franc Kremiar.