Odgovor na nizkotna obrekovanja. (Manifest štajerskega slovenskega u 6 i t e 1 j s t 7 a.) Da klerikalci učiteljstvo blatijo 7 S7ojih listih in na shodih, kolikor najVeč morejo, je že stara reč, in naj u6iteljst70 še tako jasno dokaže laži klerikalce7, ostanejo ti nepoboljšljivi, ker je pač DJiho7 p r i n c i p : boj zoper šolo in učiteljstvo ter jim pri tem 7sako, tudi nepošteno in nizkotno orožje dobro. Poeebno se pa množe napadi klerikalce? na učiteljstvo pred yolit7ami; hočejo očrniti učiteljstvo pri ljudst^u, da bi oslabili 7eljavo učiteljstra pri volilcih. Ker se bližajo deželnozborske volitve, se klerikalni topo^i že zopet oglašajo: kakih nepoštenih sredste7 in kako nizkotnega obrekovanja se mislijo posluževati, so tudi že pokazali. BSlo7enski Gospodar" je obdolžil kar 7es u6iteljski stan nemčurstva, trdeč, da razmeroma ni nikjer 7eč odpadniko?, kakor jih je baje baš med učiteljst7om, in da učiteljst^o ne vzgojuje šolske mladine narodno. Kdo pa je vzgojil 7es naš n a r o d n i naraščaj, če ne narodnozavedno učiteljstvo I ? Edo odkriva dan za duevom krasoto slovenskega jezika, divnost slovenske poezije mladini, kdo jo uči spoštovati materin jezik in ljubiti slovensko domovino, če ne narodno čuteče učiteljstvo 1 ? Eo bi slo^ensko učiteljstvo ne 7ršilo S7oje n a r o d n e dolžnosti 7 ljudski šoli, bi slovenski narod 7 zadnjih desetletjih ne bil napredoval tako kakor je. Resnica je, da smo Sloveuci zadnja desetletja bolj napredovali nego prej sto in stoletja in ne da se tajiti, da je baš novodobna šola, oziroma nje učiteljstvo najbolj pospeševalo ta velikanski napredek. Eolikokrat se je celo s klerikalue strani že priznalo, da je glavna zasluga no7odobne šole ia učiteljstva, da se je n. pr. družba 87. Mohorja tako mogočno razvila itd. Da je baš slo^ensko učiteljstvo gla^ni činiteij, da se je narodna zavest slov. ljudstva — anallabetu ne koristijo nobeni še tako nardušeno pisani članki itd. — Tzbudila in da je glavna zasluga slov. učiteljstva, da se samoza7est našega naroda čedalje bolj jači, je istina, ki je ne izpremeni nobeno in še tako budobno obreko^anje BSlo7. Gospodarja" in njego^e blebeta^e hčere flStraže". Se76 takib. f a n a t i k o 7 slo^ensko učiteljstvo ne vzgojuje kakor krščansko socialni tečaji, katerih slušatelji so jim na tečajih pri7zgojeno nnarodno" za^ednost že opeto^ano na lastnih bratih Slo^encih izkazali z — noži in pretepi. Take »narodne 7zgoje" nas pa 7aruj, o Bogl Hudobna laž je pa tudi trditev, da je med učiteljstvom razmeroma največ nemčurjev. Z mirno 7estjo pač lahko reče slo^ensko učiteljstvo, razmeroma najmanj jih j e in če se upošte^ajo razmere posebno slo7enskega učiteljstva na Štajerskem, m o r a m o secelo čuditi narodni z a 7 e dnosti in značajnosti slovenskega u6iteljst7a, da med njim ni 7eč odpadniko7 kakor jih je, Poturice so pa v vsakem stanu, in tudi duho^niki imajo S7oje G o v e d i č e. Nad slo^enskim učiteljst7om visi dan in noč Damokleje7 meč nemške nadvlade. Ce ad7okat, trgO7ec, obrtnik, duho^nik i. dr. narodno deluje, si ne pok^ari kariere, da, 7 mnogo slnčajih ima še celo dobiček, n. pr. duho^nik ima tem 7ečje upanje na boljšo faro, čim bolj deluje za klerikalno stranko, učitelj pa, ki se količkaj narodno giblje, pride takoj pri Nemcih na piko, in nemški nVolksrat" že poskrbi, da narodno za^eden učitelj pri kompetencah ne pride 7 upošte7. Po^edali bi lahko mnogo, mnogo slučaje7, kako ima nemški BVolksratu razpredene mreže po Spodnjem Štajerskem. Znani so slučaji, ko je dobil slovenski učitelj-kompetent pozi7, naj izstopi iz slo^enskega učiteljskeg« društ^a ter naj 7stopi 7 nemško spodDJeštajersko učiteljsko društ^o, da, zahte^a se celo naj podpiše nemški prograra itd., Bsonst bekommen Sie die angestrebte und auch keine andere Lehrstelle in Untersteiermark". Earakterističen je tudi izrek nekega nemčurskega uda okrajnega šolskega S7eta o nekem samotnem gorskem gnezdu. BGut, dafi wir den Vogel dort gefangen haben, der wird dort sitzen bleiben". To se pra^i, obsojen je na 7ečno prognanst^o 7 tistem goro7ju. Z a p o s t a 7 I j e n j e , preziranje, toje plačilo narodnode1 a v n e m u učiteljstvu. In čuditi se res moramo, da učiteljstvo ne kloni tilnika, temveč da se vkljub temu, d a 7 e , da s i z narodnim delom 7sestransko škoduje, vendarle ne straši 7selej in povsod pokazati svoje narodne zavesti in da vkljub vsemu temu d e 1 u j e za 87oj Darod. To je p a 5 znak značajnostiin Č7rste narodne zavesti slovenskega učiteljstva, to j e z n a k v e 1 i k e ljubeznislo7enskega učiteljst^a d o narodaindomo^ine, to je znakneomejene narodne zvestobe in 7elikanske narodne požrtvo7 a I n o s t i , k i z-apostavljalastni osebni interes dobrobiti nar o d a. Take ljubezni, zvestobe in požrtvovalnosti do milega naroda svojega pač ntso in ne bodo nikoli zmožni ljudje, ki jim je narodnost le molzna krava, ki prodajajo življenske narodne intoese za strankarske koncesije, ki nabirajo za obmejne Slovence, nabrani denar pa porabljajo 7 sebične strankarske namene, ne zoper narodnega sovraga, temveč zoper lastne brate Slo7ence. In če namečejo klerikalci na 7rlo slorensko učiteljstvo še toliko blata, ne zmanjšajo njegovih narodnih zaslug, ne zakrijejo s tem 87ojih narodnih grdobij ter ne operejo sebe svojih narodnib. greho7. Zato pa, ker se slo^ensko učiteljstvo ne straši nemške korupcije, zato, ker slo^ensko učiteljstvo skrbno neguje narodno za^est ter neustrašeno deluje za napredek naroda, mu mečejo slovenski klerikalci polena pod noge, ga nizkotno obrekujejo ter ščuvajo ljudstro zoper šolo in učiteljstvo. Slo7enski klerikalciso najboljši in aajzvestejši pomagači in zarezniki nemžkih z a t i r a 1 c e 7 slorenskega u č i t e 1 j s t 7 a. Poglejmo le na polju slo^enskega šolstva dejanja slo^enskih klerikalce7. Za razpisano raesto c. kr. 7adniškega učitelja 7 Mariboru sta predlagana 7 ternopredlogu d7a slo^enska učitelja, ki pa imata to napako, da sta narodno-za^edna in neklerikalna. Eer je bila možnost, da bo kateri izmed DJiju imeno^an, je bil 7es klerikalni aparat na delu zoper njiju, in bil je imeno^an tretji, t. j. Nemee Herbst, ki še pra7 slo^enski ne zna. Znani slo^enski štajerski klerikalni kolo7odja je dejal takrat: BRajši Nemca nego naprednega S1o v e n c a na učiteljišče". — Po pra^iei je to narodno Iopo78t7o takrat ožigosal BUčit. To7ariš", a noben klerikalen list se ni upal ni z besedico ugovarjati ali opravičiti to narodno izdajst70. Ia tisti ljudje, k i s o k r i 7 i, da dijake na učiteljišču 7zgojujejo nemški n a c i o n a 1 c i, tisti obrekujejo učiteljstro, češ, da nima narodne zavesti! Da so slo^enski klerikalci brez ugo^ora glasovali z a nemškega nadzornika, proslulega Belarja, je bilo opra^ičeno že ožigosano, in znano je, da dobimo tudi na slovenskem Štajerju s pomočjo slo^enskih klerikalce? nepotrebnega nemškega ljudskošolskega nadzornika. Pri srednjem šolst^u ni boljše. Rado7oljno so slo^enski klerikalci dovolili 7 metropoli elo^enski, 7 beli Ljubljani, popolno nemško gimnazijo. Opravičevali so se takral, da postanejo pa zato ostale kranjske gimnazije popoloo slovenske, kar se še pa do danes ni zgodilo in se tudi ne bo, ker so pribarantali klerikalci za S7ojo bankerotno organizacijo strankarske koncesije. Znano je, da si dr. E o r o š e c 7 proračunskem odseku lani ni upal ali ni botel staviti resolucije za slo^ensko 7seučllišče, tem7eč je stavil le znano brezbar7no resolucijo, ki pozi7a 7lado, naj preižče predpogoje za ustano7ite7 no^ih uni^erz sploh. In taki ljudje, kiizročajo slo^ensko šolst^o Nemcem 7 pest, ki so celo najhujši germanizatorji slorenskega š o 1 s t 7 a , taki Ijudje, kisezaslo7ensko šolstvo ne upajo za7zeti niti s pohlevno resolucijo, taki ljudje se upajoučit e 1 j 8 t t o sumničiti, dane 7zgojuje narodno! Na^edli bi še Iahko 7e6 slučaje7, pa za danes naj zadostuje to. Ker na^aja omenjeno obreko^aDJe učiteljstva BSlo7. Gosp." kot razlog zoper regulacijo učiteljskih plač, moramo to še posebe pribiti, da vidi ja^nost, kaki hina^ci so klerikalci. če navaja to7. Pesek 7 S7oji znani razpra7i, da naj narod pomaga učiteljstvu, ker je to 7edno vršilo 87ojo dolžnost napram narodu, trdi popolnoma pra7. Učiteljst7o se potom S7oje organizacije 7edno izpopolnuje, goto^o da noben stan ne stori toliko za s^ojo nadaljno izobrazbo kakor baš učiteljstvo. Na lastne stroške si 7zdržuje mnogo stroko^nih listov, učiteljska društ^a zborujejo malodane vsak mesec in pri vsakem zborovanju so pedagogiška, metodiška i. dr. vprašanja na dnernem redu. Razentega ima učiteljatvo še svoje lokalne in okrajne knjižnice, lokalne mesečne in okrajae letne ter deželne učiteljske konference. Učiteljstvo torej stremi z vsemi močmi, da bi se učiteljski stan kralitati^no po^zdignil in 7sak bi ga moral pri tem podpirati, zakaj 7 tem smo si menda pač 7si edini, da more narodu koristiti le dobro naobražen učitelj in ne šušmar-suplent, ki nima niti študij niti izpitO7. In regulacija plač učiteljst^u ni smoter, tem^eč je le sredstvo, svrha do smotra, namreč, da bi učiteljski stan k v a 1 itati^no ne nazado^al, temveč napredoval. Vsem stano7om so se z^išale plače, duho^nikom, uradnikom, slugam, 87oje tarife so povišali zdra7niki, od^etniki itd. Eazmere so dandanes take, da ima mož brez študij in brez izpitov 7ečje dohodke kakor pa učitelj. Eaj čuda potem, če nočejo imovitejši starši dajati S7ojih otrok 7 učiteljišče, in če toliko učiteIjiščnikov po do^ršeni maturi 7stopi 7 drug stan in ne 7 učiteljski in fie toliko učiteljev zapušča idealni, a bedni učiteljski poklic ter gre drugam, kjer ima boljše dohodke. Ako se učiteljstvn draginji primerno ne regulirajo plače, kakor so ae drugim stano7om, bo učiteljstvo k^alitati^no od leta do leta slabše. PomaDJkanje učiteljstva bo občutnejše, in 7rzeli bodo polnili z nesposobnimi suplenti. Beda je slana za značaje, če obrača kak mož plašč po 7etru, ker se boji za S7oj postranski zaslužek ali ker si želi zaradi deC3 priti bliže mesta, je to obžalo^anja in graje 7redno. Vsega stanu pa še zaraditegane sme nihče obreko^ati, najmauj pa tisti, ki so k r i y i teh bednih razmer, ker ne pri7oščijo učiteljst7U niti k o š č k a k r u h a. Očitati učiteljst^u nek^alificiranost, obenem pa delovati, da bi se nčiteljski stan kvaHtati7no poslabšal, je najgrša hinavščina, da, lopo^ščina. Napredno, narodnoza^edno učiteljst70 hočete izstradati, mu hočete z nizkotnim obreko7anjera izpodkopati tla, da bi njego7o mesto zasedli mameluki. ki bi naroda zaradi 87oje nezmožnosti ne mogli probujati, ki bi bili klerikalcem slepo vdani hlapci, da bi mogel klerikalizem neomajeno zavladati. To je pra^o jedro in namen 7sega r^anja zoper sedanjo šolo in učiteljst^o. Ti pa, slo^ensko ljudstvo, čuj, da te ne prekauijo!