projekti NUK II 66kritikana možnost različnih odločitev v zvezi z nadaljevanjem projekta NUK JP (pri čemer ima vsaka odločitev nekaj prednosti in nekaj slabosti), NUK brez dvo- ma za opravljanje svoje dejavnosti vedno bolj potrebuje novo stavbo. In to čimprej, zato bomo rade volje sprejeli vsakršno ustrezno odločitev, ki bo to zagotovila. novi natečaj zaNUK 2: nujna in edi- na smiselna rešitev boris matić, mag. inž. arh. nejc černigoj, univ. dipl. inž. arhPred približno letom in pol, spomladi 2008, smo s skupino mladih arhitektov in študentov arhitekture pričeli akcijo »Novi NUK 2«. K delovanju so nas spod- budile novice, da bo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) kot prednostno nalogo postavilo pridobitev gradbenega dovoljenja za novo Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK 2) po dvajset let starem projektu. Presenečeni smo bili, da se na to novico ni odzval noben segment arhitekturne strokovne javnosti. Z objavami v medijih in preko spletne strani www.nuk2.net smo pričeli izpostavljati problematiko projekta ter nujnost razpisa novega natečaja. V tej smeri se je opredelilo tudi več vidnejših pred- stavnikov arhitekturne stroke. Po pričakovanjih je pobuda sprožila tudi neka- tere negativne odzive.Vendar pa te večinoma niso leteli na predstavljene argumente, ampak so kritiko projekta enačili s kritiziranjem, celo blatenjem, njegovega avtorja, arhitekta Marka Mušiča. Kaj takega nikakor ni bil naš na- men. Izjemna vrednost opusa Marka Mušiča v slovenskem in širšem arhitek- turnem prostoru je nesporna, vseeno pa to ne spremeni dejstev, zaradi kate- rih je projekt NUK 2 problematičen. Zato že večkrat predstavljene argumente na tem mestu ponavljamo. Neusklajenost z zgodovinskim slojemOsnovni problem projekta NUK 2 je neusklajenost z arheološkimi najdbami na lokaciji. Pred razpisom natečaja namreč arheoloških raziskav niso izvedli v celoti, temveč šele po izboru zmagovalne natečajne rešitve. Natečajna zasnova tako ni bila usklajena z zahtevo po prezentaciji arheoloških ostan- kov »in situ«, ki se je pojavila naknadno. Orientacija konstrukcijskega rastra predvidene zgradbe se posledično za približno 15° razlikuje od orientacije starih rimskih insul, kar v pritličju povzroča neizogibne funkcionalne zadrege pri organizaciji prostora. Poleg tega projekt predvideva izkop in odstranitev velikega dela izkopanin, gradnjo garaže in regalnega skladišča pod njimi, ter njihovo restrukturiranje v »originalno stanje«. Programska preobremenitevNatečajna naloga je vsebovala samo eno organizacijo - Narodno in univer- zitetno knjižnico – in je izrecno izključevala priključitev Centralne tehnične knjižnice. Zaradi pomanjkanja kapacitet na drugih lokacijah in racionalizacije NUK je skladno z Zakonom o knjižničarstvu oktobra 2003 postal pridružena članica UL, ki poleg t.i. klasičnih storitev za uporabnike z univerze izvaja tudi druge naloge kot npr. informacijsko opismenjevanje uporabnikov, izobraževanje knjižničarjev, koordinacijo knjižničnega sistema itn. Članstvo oziroma aktivna vloga knjižnice pri zagotavljanju infrastrukturnih pogojev za delo in razvoj univerze bi morala biti dodaten argument za prioritetno obravnavo investicije. Nova knjižnična stavba je nujen infrastrukturni objekt univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani danes predstavlja knjižnično okolje z več kot 60.000 potencialnimi uporabniki. V primerjavi s pogoji dela in nor- mativi za delovanje sodobnih univerzitetnih knjižnic bi ljubljanski univer- zitetni sistem potreboval več kot 40 odstotkov novih knjižničnih zmogljivosti (prostori, tehnologija, študijska mesta), ki bodo delno lahko zagotovljene z novo stavbo. Nova stavba in digitalna knjižnicaSodobnost zaznamuje pojav elektronskih oblik zapisov. Zanimivo pa je, da to ne zmanjšuje števila publikacij na tradicionalnih medijih (v RS beležimo porast obveznega izvoda v obdobju 2000-2005 za 15%). Zaradi avtorsko pravnih omejitev so in bodo najpomembnejši e-viri brezplačno dostopni le za zidovi knjižnic, zaradi česar postajajo knjižnice pomemben element zago- tavljanja splošnega dostopa do informacijskih virov za vse prebivalstvo. E–arhivi gradiva, ki je originalno na tradicionalnih nosilcih, lahko nas- tajajo le v (nacionalni) knjižnici, ki te vire pridobiva in hrani. Knjižnica je najpomembnejša informacijska tovarna, ki potrebuje tudi proizvodne prostore (prav z virtualnostjo se ta pomen strokovnih služb še povečuje), e-knjižnice zato ni mogoče vzpostavljati brez knjižnice v fizičnem smislu, ki bo ohranila pomembno vlogo v informacijski industriji. V tako imenovani hibridni knjižnici (s ponudbo tradicionalnih in e-virov) je pomembno uporabnike informacijsko opismenjevati, kar pomeni ne le izobraževati in usposabljati za iskanje in uporabo informacij, ampak tudi za njihovo izrabo tj. ustvarjanje novega znanja in njegov prenos, kar na dal- javo ni mogoče. Hibridna knjižnica je v fizičnem smislu tudi nujni prostor za srečevanje, komuniciranje in izmenjavo znanja, za prepletanja fizičnega, virtualnega, klasičnega in digitalnega. Gre za dimenzijo človeškega duha v njegovi celovitosti. Fizična knjižnica ostaja prostor univerzalne komunikacije med različnimi socialnimi in kulturnimi entitetami, ki jih privablja znanje, ostaja središče kulturnega življenja določenega okolja, poseben prostor za negovanje študijske, znanstvene, umetniške in univerzitetne komunikacije. Zahtevnejše poizvedbe in informacijske storitve bo mogoče opravljati le v knjižnici, ki zagotavlja informacijske vire, opremo in strokovno znanje. Glo- balizacija sveta znanja pomeni neobvladljivo množico informacijskih virov in informacij, ki jih uporabnik brez pomoči visoko strokovno usposobljenih knjižničnih služb ne bo mogel obvladovati. ZaključekProjekt izgradnje nove stavbe NUK (trenutno imenovan NUK JP) je žal še ved- no v zastoju, in to kljub temu, da je po dolgih letih odlaganj in raznoraznih zapletov že kar nekaj časa praktično pripravljen na izvedbo. V novi stavbi naj bi poleg NUK domovala tudi Centralna tehniška knjižnica, NUK pa bi za neka- tere svoje posebne dejavnosti še naprej uporabljal tudi Plečnikovo stavbo. Obstoječa lokacija nove knjižnice je s svojo navezanostjo na humanistično družboslovni del Univerze v Ljubljani, ki ostaja v tem predelu mesta, ostale kulturne institucije ter tudi neposredno bližino obstoječe Plečnikove stavbe, brez dvoma še naprej optimalna prav za NUK. Dosedanji projekt, ki temelji na natečaju iz leta 1989, je bil večkrat vsebinsko posodobljen, kar pomeni, da je pravzaprav še primeren za izvedbo, kljub temu pa se zaradi nadaljnjih za- mud ter odprtih programskih vprašanj ponovno vedno bolj izkazuje potreba po verifikaciji programskih osnov. Po eni strani je nujno sledenje razvoju knjižnično informacijske dejavnosti, po drugi pa je potrebno znova definirati nosilce programov oziroma prostorske rešitve za vsakega od njih. Ne glede 66kritikana možnost različnih odločitev v zvezi z nadaljevanjem projekta NUK JP (pri čemer ima vsaka odločitev nekaj prednosti in nekaj slabosti), NUK brez dvo- ma za opravljanje svoje dejavnosti vedno bolj potrebuje novo stavbo. In to čimprej, zato bomo rade volje sprejeli vsakršno ustrezno odločitev, ki bo to zagotovila. novi natečaj zaNUK 2: nujna in edi- na smiselna rešitev boris matić, mag. inž. arh. nejc černigoj, univ. dipl. inž. arhPred približno letom in pol, spomladi 2008, smo s skupino mladih arhitektov in študentov arhitekture pričeli akcijo »Novi NUK 2«. K delovanju so nas spod- budile novice, da bo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) kot prednostno nalogo postavilo pridobitev gradbenega dovoljenja za novo Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK 2) po dvajset let starem projektu. Presenečeni smo bili, da se na to novico ni odzval noben segment arhitekturne strokovne javnosti. Z objavami v medijih in preko spletne strani www.nuk2.net smo pričeli izpostavljati problematiko projekta ter nujnost razpisa novega natečaja. V tej smeri se je opredelilo tudi več vidnejših pred- stavnikov arhitekturne stroke. Po pričakovanjih je pobuda sprožila tudi neka- tere negativne odzive.Vendar pa te večinoma niso leteli na predstavljene argumente, ampak so kritiko projekta enačili s kritiziranjem, celo blatenjem, njegovega avtorja, arhitekta Marka Mušiča. Kaj takega nikakor ni bil naš na- men. Izjemna vrednost opusa Marka Mušiča v slovenskem in širšem arhitek- turnem prostoru je nesporna, vseeno pa to ne spremeni dejstev, zaradi kate- rih je projekt NUK 2 problematičen. Zato že večkrat predstavljene argumente na tem mestu ponavljamo. Neusklajenost z zgodovinskim slojemOsnovni problem projekta NUK 2 je neusklajenost z arheološkimi najdbami na lokaciji. Pred razpisom natečaja namreč arheoloških raziskav niso izvedli v celoti, temveč šele po izboru zmagovalne natečajne rešitve. Natečajna zasnova tako ni bila usklajena z zahtevo po prezentaciji arheoloških ostan- kov »in situ«, ki se je pojavila naknadno. Orientacija konstrukcijskega rastra predvidene zgradbe se posledično za približno 15° razlikuje od orientacije starih rimskih insul, kar v pritličju povzroča neizogibne funkcionalne zadrege pri organizaciji prostora. Poleg tega projekt predvideva izkop in odstranitev velikega dela izkopanin, gradnjo garaže in regalnega skladišča pod njimi, ter njihovo restrukturiranje v »originalno stanje«. Programska preobremenitevNatečajna naloga je vsebovala samo eno organizacijo - Narodno in univer- zitetno knjižnico – in je izrecno izključevala priključitev Centralne tehnične knjižnice. Zaradi pomanjkanja kapacitet na drugih lokacijah in racionalizacije NUK je skladno z Zakonom o knjižničarstvu oktobra 2003 postal pridružena članica UL, ki poleg t.i. klasičnih storitev za uporabnike z univerze izvaja tudi druge naloge kot npr. informacijsko opismenjevanje uporabnikov, izobraževanje knjižničarjev, koordinacijo knjižničnega sistema itn. Članstvo oziroma aktivna vloga knjižnice pri zagotavljanju infrastrukturnih pogojev za delo in razvoj univerze bi morala biti dodaten argument za prioritetno obravnavo investicije. Nova knjižnična stavba je nujen infrastrukturni objekt univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani danes predstavlja knjižnično okolje z več kot 60.000 potencialnimi uporabniki. V primerjavi s pogoji dela in nor- mativi za delovanje sodobnih univerzitetnih knjižnic bi ljubljanski univer- zitetni sistem potreboval več kot 40 odstotkov novih knjižničnih zmogljivosti (prostori, tehnologija, študijska mesta), ki bodo delno lahko zagotovljene z novo stavbo. Nova stavba in digitalna knjižnicaSodobnost zaznamuje pojav elektronskih oblik zapisov. Zanimivo pa je, da to ne zmanjšuje števila publikacij na tradicionalnih medijih (v RS beležimo porast obveznega izvoda v obdobju 2000-2005 za 15%). Zaradi avtorsko pravnih omejitev so in bodo najpomembnejši e-viri brezplačno dostopni le za zidovi knjižnic, zaradi česar postajajo knjižnice pomemben element zago- tavljanja splošnega dostopa do informacijskih virov za vse prebivalstvo. E–arhivi gradiva, ki je originalno na tradicionalnih nosilcih, lahko nas- tajajo le v (nacionalni) knjižnici, ki te vire pridobiva in hrani. Knjižnica je najpomembnejša informacijska tovarna, ki potrebuje tudi proizvodne prostore (prav z virtualnostjo se ta pomen strokovnih služb še povečuje), e-knjižnice zato ni mogoče vzpostavljati brez knjižnice v fizičnem smislu, ki bo ohranila pomembno vlogo v informacijski industriji. V tako imenovani hibridni knjižnici (s ponudbo tradicionalnih in e-virov) je pomembno uporabnike informacijsko opismenjevati, kar pomeni ne le izobraževati in usposabljati za iskanje in uporabo informacij, ampak tudi za njihovo izrabo tj. ustvarjanje novega znanja in njegov prenos, kar na dal- javo ni mogoče. Hibridna knjižnica je v fizičnem smislu tudi nujni prostor za srečevanje, komuniciranje in izmenjavo znanja, za prepletanja fizičnega, virtualnega, klasičnega in digitalnega. Gre za dimenzijo človeškega duha v njegovi celovitosti. Fizična knjižnica ostaja prostor univerzalne komunikacije med različnimi socialnimi in kulturnimi entitetami, ki jih privablja znanje, ostaja središče kulturnega življenja določenega okolja, poseben prostor za negovanje študijske, znanstvene, umetniške in univerzitetne komunikacije. Zahtevnejše poizvedbe in informacijske storitve bo mogoče opravljati le v knjižnici, ki zagotavlja informacijske vire, opremo in strokovno znanje. Glo- balizacija sveta znanja pomeni neobvladljivo množico informacijskih virov in informacij, ki jih uporabnik brez pomoči visoko strokovno usposobljenih knjižničnih služb ne bo mogel obvladovati. ZaključekProjekt izgradnje nove stavbe NUK (trenutno imenovan NUK JP) je žal še ved- no v zastoju, in to kljub temu, da je po dolgih letih odlaganj in raznoraznih zapletov že kar nekaj časa praktično pripravljen na izvedbo. V novi stavbi naj bi poleg NUK domovala tudi Centralna tehniška knjižnica, NUK pa bi za neka- tere svoje posebne dejavnosti še naprej uporabljal tudi Plečnikovo stavbo. Obstoječa lokacija nove knjižnice je s svojo navezanostjo na humanistično družboslovni del Univerze v Ljubljani, ki ostaja v tem predelu mesta, ostale kulturne institucije ter tudi neposredno bližino obstoječe Plečnikove stavbe, brez dvoma še naprej optimalna prav za NUK. Dosedanji projekt, ki temelji na natečaju iz leta 1989, je bil večkrat vsebinsko posodobljen, kar pomeni, da je pravzaprav še primeren za izvedbo, kljub temu pa se zaradi nadaljnjih za- mud ter odprtih programskih vprašanj ponovno vedno bolj izkazuje potreba po verifikaciji programskih osnov. Po eni strani je nujno sledenje razvoju knjižnično informacijske dejavnosti, po drugi pa je potrebno znova definirati nosilce programov oziroma prostorske rešitve za vsakega od njih. Ne glede