Dopisi. Iz Ptuja. (Iztirjavanje dače.) Lansko leto je pokončala pridelke goric, polja in travnikov toča in povodenj. Škoda se je uradno pregledovala, pa deloma jako pozno, že prepozno, ker še le meseca septembra. Odpis dače se je s tem zavlekel; namesto da bi dobili prizadeti posestniki že lansko leto olajšave po odpisu, dobili so eksekucijo in nove stroške. Na eni strani ie dala država in dežela poškodovanim podporo, ker je manjkalo celo potrebnega živeža, na drugi strani pa se je pošiljal eksekutor zaradi zaostale štibre na dom, namesto da bi bili štibro takoj odpisali. Okrajni odbor \e i to postopanje naznanil deželnemu poslancu dr. Jurteli v | Gradec. Ko se je ta zaradi te zadeve obrnil do c. kr. finančnega dež. ravnateljstva, je izvedel, da so uradniki, ki so v jeseni škodo pregledovali, svoja poročila pozno v Gradec poslali, deloma še le decembra 1. 1. in prosinca t. 1. Ker se tako poslopanje ne da opravičiti, šel je g. dr. Jurtela h g. ravnatelju samemu ter se je pritožil, da so se škode prepozno pregledovale, da se pregledovanje ni med vse uradnike razdelilo, ampak le nekaterim izvoljenim izročilo, da ti dela niso inogli pravočasno zgotoviti in predložiti; da so se poročila prepozno v Gradec poslala, da se je v tem zavlekel po nepotrebnem nujno potreben odpis dače, da se ljudem delajo stroški po eksekuciji, ko vendar niti potrebnega živeža nimajo. Kot izgled je poslanec imenoval sledeče posestnike: Andreja Majar in Antona Bombek iz Možgajnc, Mihaela Kekec in Mihaela Trunk iz Formina. Ti so bili toliko dače plačali, da bi ne bilo po odpisu dače nič več na dolgu ali le celo malo, pa so jih vendar za tretji kvartal opominjali. Tako se je postopalo tudi z drugimi. G. dvorni svetovalec ni bil vesel poslančevega poročila in pritožbe; posebno rau ni ugajalo, da so imeli le nekateri gospodje komisije, da so operate tako pozno predložili, da ti še niso rešeni. Zaukazalo se je, da se imajo poročila za vse občine takoj rešiti, kar se je tudi meseca svečana že zgodilo. Na prošnjo poslančevo, da bi se v političnem okraju ptujskem iztirjavanje šlibre do žetve ustanovilo, se ni dala gotova obljuba, ampak se je reklo, da se bode občna beda gotovo v poštev jemala. Upati pa je, da se bode vsaj eksekucija ustavila. Kdor pa bi bil prisiljen za to posebe prositi, naj ne pozabi prošnje kolekovati. Iz Velenj a. (Gg. p o s 1 a n c e m!) Odkar tare kmeta, obrtnika in delavca lakota, odkar ni zmožen vkljub svoji varčnosti in pridnosti plačevati več svojih davkov, stanu primerno preživiti svoje rodbine, da mora prodati zadnji rep, svoje zadnje imetje, nazadnje pa za- pustiti svoj dom, sedaj se tudi pri nas prav mnogi brigajo za politiko, ki se prej niso. Od poslanca svojega zahtevajo tri čednosti in sicer srčnost, značajnost in delavnost. Če je poslanec srčen, ne bode se ustrašil goropadnih napadov, kateri mu pretijo od vseh stranij, ampak s pogumoni bode zavrnil jih v dostojne meje. Ge je poslanec značajen, vedel bode zagovarjati pravice svojih volilcev in besede o bedi in tugi mu bodo tekle gladko iz ust. Da pa mora biti delaven, to zahteva njegov stan in poklic: ker, če je poslanec delaven. dosegel bode pri vladi gotovo nekaj, in če je vladi kaj na tem. da ne pusti poginili kmečkega in obrtnega stanu, uslišala bode pritožbe delavnega poslanca. Torej slavirao danes do naših poslancev naslednje resolucije: 1. Naj se dela nato, da se ustanovijo kmečki domovi; hipotekarni dolgovi naj se po državi amortizirajo. Kmečko posestvo se ne sme črez četrt ali polovico vrednosti zadolžiti ali od svojih prednikov prevzeti. — 2. Naj se ustanovi neki fond, pri katerem bi mogel kmet dobivati za zboljšanje kmetiistva in za izplačanja svojih dedičev brezobrestna posojila, ali vsaj po nizkih odstotkih, pa ne črez 2°/0Takšni dolgovi naj bi se po letnih obrokih amortizirali. — 3. Naj se obdači borza in luksus. — 4. Naj se ustanovijo deželne zavarovalniee, pri katerih bi mogel kmet svoje poljske pridelke, kakor tudi svojo žival, pred nesrečo proti nizki premiji zavarovati. — 5. Naj bi se vpeljali uradni dnevi v Velenju, in v vsakem tako primernem kraju, ob gotovem času, da bi ne bilo treba kmetu cel dan potrositi; ker vendar lažje prido ena oseba, kakor 20 ali 30 zaradi ene. — 6. Spremeni se naj užitninski davek in sicer tako, da bi se morai plačevali davek po alkoholu pri vinu, pri živini pa po teži. Kako pride obrlnik do tega, da mora od 20 kg težkega svinjeta plačati ravno toliko, kakor od 200 /.;</ ležkega, in od 100 k(j goveda ravno toliko, kakor od 400 kg teže ? — 7. Naj se poslanci glede gospodarskih razmer združijo in naj se ne gleda na narodnost ali stan; kajti le če bode kmet in obrtnik gmotno dobro podprt, jela se mu bode razvijati tndi narodnost. — 8. Naj se dela na to, da se ustanovi jugo-slovanski klub. — 9. Naj ne dela v dež. zboru na to, da se spremeni lovska poslava. Res je, da je lov zabava, pa kdor hoče zabavo imeti, naj jo tudi pošteno plača! Kako pride ubogi kmet do tega, da mora zaradi zabave nekaterih gospodov si puslili uničiti najlepSe sadonosnike? — Več volilcev. Iz Šoštanja. (Nepopisno veseli) so bili naši ktnetje, ko jim je došla vest o slavni zmagi č. g. Žičkarja proti Ropasu. Poparjeno, klaverno, kakor ubogi grešniki, pa se je držala slranka Ropas-Woschnagg-ova. Videli so, da ves trud in denar ni mogel premotiti vrlih volilnih mož, ne v Topolšici, ne v okolici Šošlanj. Odposlala je naša »nemška Hochburg« dva delavca iz tovarne, naj gresta obdelavat volilnih mož v Topolšico, naj jima povesta, da bosta celi čas »frei ven držana«, vožnja, postelja, jelo in pilo, vse bo zastonj. A vse je bilo bob ob steno. Luka Penšek in Frančišek Kompan sta dobro izpoznala, kara pes taco moli, in nista se dala preslepiti. Šla sta in volila našega vrlega /ičkarja. Slava njima! — Ravno tako pohvalno moratn omenili tudi vrlih volilnih mož iz okolice Šoštanja, Miha Melanšek-a, Stefana Tajnika in Jurja Medveda, kojim vsa Ropasova pisma, »Luč« in »Delavec«, niso omajala pravega prepričanja. Živeli lantje iz fare! Ti vrli raožje naj bodo v spodbujo našim slovenskim volilcem v Šoštanju dan volitve za mesta in trge. Volilni slovenski možje v Šoštanju! Slovenski narod apeluje na vas, in pričakuje zanesljivo, da boste v resnem trenutku dne 20. sušca vsi kakor edenmož: c. kr. uradniki, učitelji, duhovščina, tržani in drugi volilni možje, ki }e slovenska mali pestovala, ki se žive ob slovenskem kruhu, brez strahu in malenkostnih ozirov storili svojo sveto dolžnosl, kot verni Avstrijci, vneti Slovenci in zavedni katoličani, ter volili dr. Hrašovca, v vsakem oziru uzornega moža, katerega geslo je: »Vse za vero, dom, cesarja«. Kdor ni zvest Avstrijec, kdor ni veren katoličan, on bo volil nekega Pomarja z Dunaja, katerega geslo je: »Vse za nemški šulverein, vse za siidmarko, vse za prusko pikelhavbo!« Tega Pomarja najsrčneja želja je, da bi naša močna Avstrija čim prej noler do Trsta poslala pruska posest. Ubogi naši nemčurčki, da nimajo v svoji sredi sposobnega, zmožnega moža, da si morajo iskati poslanca v dalnjem Dunaju! Dne 20. sušca hočemo dokazati, da Šoštanj ni pruska naselbina, ampak zaveden slovenski trg, kjer Slovenec župani, kjer v krajnem in okr. šol. svetu Slovenci odlooujejo, kjer v okr. zastopu Slovenec načeluje, kjer v sodniji nepristranski Slovenec sodbe sklepa in kjer Slovenec pastiruje. Pokažimo, da smo slobodni, razsodni, zavedni slovenski možje, ne pa komandirani »Woschnagg-ovi šklafi!« Iz Kozjega. (Volitve volilnih raož) so sijajno iztekle v naši župniji oziroma v njenih treh občinah. V občini Veternik se je udeležilo volitve 55 volilcev, ki so izvolili v petem in četrtem razredu dva vrla kmeta. Istotako si je izbrala občina Zdole dva občespoštovana moža, enega za 5. kurijo, dva pa za kmečke občine. Kaj pa občina Kozje V Svet je mislil, da v Kozjem ne bo šlo gladko, ker še so ondi Nemci gospodarji in ker je ravno iz Kozjega doma socijalno demokratični apostol, ki je delil volilne oklice in je v Zagorju mnogo hudega povzročil. Nismo se ga prav nič bali, kajti v naši župniji, kjer stanuje (doma nima več svojega), ni dobil niti enega kalina-kmeta ali tržana na svoje limanice. Niti volit se ni upal. Pa kakor čujemo, se je niož že malo poboljšal. Jndi Nemci nam niso delali nobene preglavice pri volitvi, h kateri je prišlo 78 mož-kmetov in tržanov. Volili so enoglasno dva vzgledno krščanska, pa tudi narodna moža. Pred in med volitvijo je vladal uzoren red, nikdo ni kalil Ijubega miru. Le po volitvi je malo zavrelo, ko je neki volilec vprašal g. predstojnika, zakaj le on ni volil in zakai morajo volilni možje hoditi brezplačno v Brežice volit. Na prvo vprašanje se je g. župan kratko odrezal: Volitev je prosta. Na drugo vprašanje pa je odgovoril: Ako občina h o č e povrniti stroške volilnih mož, postave ni nobene, da bi se jim moralo povrniti. Navidezno je obojni odgovor resničen. Vendar mi volilci še enkrat vprašatno g. predstojnika: »Ni-li bilo izmed tega ogromnega števila (78) volilcev nobenega moža, kaleremu bi bil zaupal g. predstojnik svoj glas?<' S svoiim modrim molčanjem je oeilno pokazal, da je nasprotnik svojim občanom. Drugi izgovor ali odgovor pa je tudi očitno nasprotstvo proti volilcem. Bili so namreč časi, da so Nemci hodili kot volilni možje v Brežice, a so bili vsikdar pošteno plačani. Še nekaj! 1'red nekaj leli so bodili trije nemški odposlanci v (iradec častilal in se poklonit lakratnemu namestniku zaradi njegovih velikih (kakšnih?) zaslug za naš okraj. To potovanje \e bilo brezpotrebno in vendar so hodili omenjeni trije na občinske stroške! Vsak si je rnčunal 18 gld.! Vsa komedija je stala nekaj nad slo gld., ker so nni poklonili tudi neko časlno diplomo! Kiuet, to pa je kaj druzega, kaj ne, g. predstojnik? Vaš stolček je bil že itak poprej močno omajan, sedaj pa stoji le še na eni nogi! Podrl se pa bo brezdvomno o prihodnji občinski volitvi. Iz Mute. (V o 1 i t e v v V. k u r i j i.j Pri prvolnili volitvah je bilo po naših občinah izvoljenih pei mož, in sieer v Irgu: livarski mojster J. Schvvarz in livar Franz Nacbberger; na Gorlini kmet F. Urich p. d. llaberman; in pri Sv. Primožu (ta občina je tudi vseskozi zanesljivo narodna, kar je posebna zasluga po- gumnega obč. predstojnika T. H6lbl-a p. d. Krenčnik): kmeta L. Lauko p. d. Dobnik in Ribič iz Radvanja. Tudi pri nas so se napenjali zloglasni rudečkarjl, da bi premotili volilce. Trosili so med ljudstvo svoje volilne oklice, razširjali so kaj raarljivo svoje umazane knjižice, polne lažij, obrekovanj in psovk, ki bi naj omajale v volllcih zaupanje do dušnih pastirjev. Iz Maribora so nam celo dvakrat poslali nekega socijalističnega lažiproroka, da bi lovil nevedneže na svoje limanice. Žal, da so se sraetertje res nekateri dali vjeti! A naši volilni možje so stali trdno kot skala. Vsi so dne 12. sušca v Marenbergu oddali svoje glasove krščanskemu kandidatu Jos. Kurz-u. Vsa čast in slava takim vrlim in značajnim možem! Tako so torej naši kmetje in delavci pokazali, da jim bije srce za sveto vero in domovino. Hvala Bogu! .ledro našega ljudst»a je še vedno krščansko. Iz vranskega okraja. (Propal kandidat). Nekateri socijalni demokratje iz vranskega okraja so se bojda dogovarjali, da bi volili državnim poslancem nekega imenitnega moža na Vranskem. Bili so mu namenjeni glasovi vseh volilnih mož, katerih je bilo 0. Mi sicer ne vemo, če je tisti mož vedel za-tu ali ne, no pa če je zvedel, je gotovo rekel po svoji stari navadi: »Koga hudiča« mene hočete voliti? Škoda, da so socijalni demokratje pogoreli s tem svojim kandidatom! Tisti mož je vstvarjen kakor nalašč za demokratičnega državnega poslanea. Že zdaj vse beži pred njim, kjer se prikaže, kaj bi bilo še le potem, ko bi se prikazal v svojem novem dostojanstvu! Pa za nekaj časa^ se nam tega ni treba bati. Ševeč. Iz Jareninskegavrha. (Prvotne volitve) tukaj niso vse srečno izpadle za nas. Le v Jarenini so bili v 4. in 5. skupini slovenski volilni možje enoglasno izvoljeni. V Vukovskem dolu sta v 5. skupini dobila precej glasov Posilinemca Baumgartner in Dolejš, v Polički vesi pa je bila ožja volitev med Slovencem Golobom in med nasprotnikom županom Reiningerjem, pri kateri je zmagal Golob; v Kaniži je izvoljen nasprotnik v 4. skupini. Popolnoma smo propali na Pesnici, kjer sta zaničevalca lastnega rodii in jezika, Jager in Gornik, pridno delala za nemštvo. V 5. skupini sta bila izvoljena Gornik in Rošker, v IV. pa le z večino 2 glasov Jager in Gornik. Tista dva posestnika iz Gačnika in Jelenč, ki sta pomagala jim do zmage, si bomo Slovenci že dobro zapomnili. Gg. komisarjem pa priporočamo boljše učenje postav ; lani je eden rekel, da mora biti volilni mož 30 let star, letos pa drug, da za volilnega moža ne more biti izvoljen tisti, ki ni navzoč, kar je oboje protipostavno. — Tukaj čutimo potrebo političnih zborovanj, žal, da blizu in daleč ni nobenega političnega društva, ki bi moglo tukajšnje ljudstvo natančneje podučiti o njegovih pol. pravicah. Kmečki položaj je vedno žalostnejši in vendar so mnogi ob volitvah, ko bi si lahko kaj pomagali z izvolitvijo krščanskih volilnih mož, tako nespametni in zabiti, da rajši doma ostanejo in vse nemškutarstvu prepustijo. Kje je tu verska in narodna zavest.? Od Sv. Jurija ob Ščavnici. (Bralno društvo) je imelo meseca svečana redni občni zbor. Po krepkem pozdravu predsednikovem je sledilo poročilo o delovanju in gmotnem stanju društva. Društvena knjižnica je v preteklem letu narastla za 87 knjig in zvezkov. Knjige so darovali: g. Karol Grosman v Novem mestu 52 lepih slovenskih in hrvaških knjig, g. Oton Ploj, notar v Gornji Radgoni, 1 izvod »Materino delo za Boga in dom«, Topolnik iz Slaptinjec 2 knjigi, predsedsednik 4 knjige, 28 jih je kupilo društvo. Denarno podporo so darovali: Slavna gornjeradgonska posojilnica 10 gld., gosp. Karol Grosman 5 gld., g. Anton Kupljen, notar v Crrtomlju, 3 gld. in »Dolenjske Novice«, g. Mihael Vamberger, e. kr. profesor v Karlovcu, 2 gld., č. g. Ivan Kunee, župnik zraven letnine in »Slovenca«, 2 gld. od čistega ostanka Terstenjakove slavnosti in č. g. Mojzišček, kaplan, 2 gld. Bog plati! — Knjižnica šteje okoli 470 knjig in zvezkov, društvu je pristopilo 9 udov, med temi sta dve gospodični in tri deklice, kar tu s pohvalo omenjam. V načelništvo je društvo izvolilo 3 stare in tri nove ude, predsednik Jernej Košar, namestnik č. g. Iv. Kunce, blagajnik Jurij Brumen, tajnik in knjižničar g. Jože Mihelič. nadučitelj, Karol Stramič, posest. iz Dragotinjec, in Jože Korošak iz Cakove kot odbornika. — Med zborovanjem je izvrstno deklamoval organist gosp. Fr. Girič Gregorčičevo »v Pepelnični noči.« Naš mešani in ženski zbor je pod vodstvom gosp. Fr. Čiriča zapel več lepih pesmij. Iz tega kratkega poročila lahko prijazni bralec posname, da ni društvo volilo spet le starega odbora, ter v pretečenem letu ni spalo, kakor je poročal v 8. štev. »Slov. Gospodarja« neki dopisnik. lz Slov. Bistrice. (Slava vrlim učiteljem!) Dne 4. marcija je pri nas zborovalo učiteljsko društvo. Pri tem zborovanju je imenovalo društvo nekaj častnih udov. Stavil pa je tudi neki g. učitelj predlog: Naj se člani društva ne dajo več upisati v družbo Mohorjevo, ker se v neki povesti lanskega koledarja razžaljivo govori o ufiiteljskem stanu. — Gotovo nam bode potrdil gospod učitelj, ki je stavil dotični predlog, da noben stan nima samih angeljev. Nadalje se v povestih družbe Mohorjeve bičajo napake kmečkega, rokodelskega in drugih stanov. Kaj bi rekli, g. učitelj, ki ste gotovo vneti za blagor naroda, ko bi vsled tega vsi kmeti, rokodelci itd. dali slovo družbi Mohorjevi? To vemo, da bi takega postopanja ne odobravali. G. učitelj, naznanite nam le enega, ki je-vsled-one povesti zaeel slabejše misliti o učiteijskem stanu, in potegnemo se kakor en mož za vašo čast pri družbi Mohorjevi! Ne izvira-li mržnja do družbe Mohorjeve iz sovraštva do sv. vere, ki ga nahajamo pri socijaldemokratih ? Vsa čast pa onim blagim gospodom učiteljem, ki so odločno zavrnili ta čuden predlog in ga pokopali in ljubezen do družbe pokazali s tem, da so se zopet dali vpisati med njene ude! Iz Vojnika. (Vesel večer) smo imeli pri nas dne 21. februvarija. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Škofjovas in sosesko se je ganila zopet in sicer Ina pravem prostoru. V trgu, kjer se je pustni čas prirejevalo toliko sijajnih plesov in zabav, da se kmetje niso mogli več udeleževati, tu zborovala je pri starem Vrečarju naša podružnica. Gostov je prišto obilo; posebno smo se razveselili številnih Konjičanov. Igra »Župan« je ostala tndi letos prava vesela igra, kakor pred štirimi leti. Gledali smo resničnega župana (gospod šolinc) delati spričali revčku Tomažu (g. Gilčvert), prepirati se zaradi nemškutarije s hčerko (g. Ahtikovoj, zetora (g. Ahtik Jos.) in sinom (g. Ahtik Iv.), ki ga nazadnje premagajo, da se odpove županstvu. Predstavljalo se je vse resnično in živo. — »Brinjevec«, nova burka, še le ta mesec spisana, je pedagogične nravi v obliki burke, primerna za vse sloje. Pijančku Mihcu (g. Gilčvert) gospodinji trezna sestrica (g. Ahtikova), katero snubi njegov brinjevški bratec Tinče (g. Ahtik) in ona mu obljubi odgovoriti, ako se vzdrži jedno uro brinjevca. Dasiravno žejen, prigovarjan od Mihca, kateremu je žal izgubiti gospodinjo, od pijančka Grege, stražnika in pismonoše (g. Šolinc), kateri mu priporuča neko bogatašinjo ter nazadnje županovo hčer, vstraja poldrugo uro, ker mu Mihee uro nazaj poriva in iz mnogobrojnih smešnih, pa naravnih spletek, ter mimo jako ugajajočih popevk. katere je spremljal g. Kvac z bugarijo, se izvije sklep: Tinče in Mihec se odpovesta pijančevanju. Kdor želi te burke, blagovoli se oglasiti pri ženski podružnici škofjevaški. — Prizor »Stotnik in njegov sluga« (gospoda Šolinc in Korošec) moral se je ponoviti. — Oder, katerega sta postavila tržana gg. Ahtik in Zgajnar, bil je jako pripraven, posebno ker je prepustil g. Ljudovit Uratarič svojo sobo za opravljalnico. Navduševal nas je potem razmeram jako primeren govor č. g. kaplana VAclavika in nam je ostal marsikak nauk. Prosta zabava je bila navdušena in so jo spremljali mnogi nagovori, resni in šaljivi gg. Kukoviča, Severja, Vaclavika, Levstika in domačinov ter Brinarja, kateri je tudi vpraSal: »Kje pa je moška podružnica?« Odgovora mu nismo mogli dati, upamo pa, da se kmalu oglasi. Gr . . . a. Iz Gornje Radgone. (Naše bralnodruštvo) je dne 21. februvarija imelo svoj IV. občni zbor ob obilni udeležbi društvenikov in gostov. Po' nagovoru predsednika poročal je blagajnik o gmotnem stanju društva, ki je bilo o pretečenem letu jako ugodno, ter je v imenu društva vsem podpornikom, zlasti odišlemu podpredsedniku, e. g. Franju Moravcu, ki nam \e ravno ta dan precejšnjo. svoto poslal, srčno zahvalo izrekel. Nato je poročal g. knjižniear o stanju društvene knjižnice ter z radostjo konštatoval, da si je društvo tudi v tem letu zopet mnogo jako podučnih knjig pridobilo in da se knjige marljivo izposojujejo in čitajo. Potem se je vršila volitev novega odbora in sicer so bili izvoljeni: Predsednik: č. g. Andrej Keček, kaplan; podpredsednik: g. Oton Ploj, c. kr. notar; tajnik: g. Henrik Robinšak, not. uradnik; blagajnik: g. Janko Pelcl, posestnik; knjižničar: č. g. Jakob Kosar, kaplan; odborniki: g. Franjo Kavčič, posestnik, namestnika: gg. Martin Roškar in Leopold Zemljič, posestnika. Po zborovanju se je izvrstno igrala gledališka predstava »Oreh«, pri kateri je naša zavedna mladina prvič nastopila na odru, ki nam ga je g. Franc Horvat pripravil. Po gledališki predstavi so še nas domači pevci s svojim izbornim petjem ra^zveseljevali. Da, Gornja Radgona napreduie ! lz Št. Jana pri Spodnjem Dravogradu. (Rogovilijo) tudi že pri nas »demokratarji« ali »dejmokrati.« Kdo je začel tukaj njihove nauke trositi ? Človek, ki ima krvave oči in »plav« nos od žganja, človek, katerega se ljudje izogibliejo in ga iz poštenih hiš mečejo. In drugi apostel nove vere je imel posestvo, okoli 50 tisoč goldinarjev vredno, pa je vse zapravil. In ta človek bo ljudstvo revščine rešil, ta bo učil kmeta, kako si naj pomaga k boljšemu stanju? bicer je pa dobro, da sta ravno ta dva začela prihodnje zlate čase prerokovati, ker so ljudje hitro videli, da od takih ni upati boljših časov. Pri volitvi so pokazali možje, da ne inarajo za ^demokratarske« laži in »flauze«. Eden demokrat je dobil samo štiri glase, in drugi tudi samo štiri, dasiravno sta prej »Luč« delila in volilce obdelovala. — V sosedni občini Otiški vrh, v katero spada tudi kolodvor Spodnji Dravograd, so kmetje v obilnem številu prišli in dva vrla kmeta volili v peti in ista dva v kmečki skupini; demokrati so dobili, če se ne matim, 13 glasov. Tara najhujše šuntajo tuji kondukterji in od drugod prihaiajoči službeniki južne železnice. Ravno pred volitvijo je hotel neki tak prerok iz Beljaka govoriti, pa ni smel; ves pijan še ni dal mira, zato pošlje g. komisar po žandarje v Dravograd; demokrat je slutil, kaj bo, in jo pobriše na vlak, ki je ravno s Koroškega prisopihal. — V Spodnjem Dravogradu so imeli pred kratkim shod, pa se grozno bojijo resnice, ker samo tisti so smeli priti, ki so pismeno povabilo dobili, da le ne bi prišel kak pameten mož, ki ,bi ljudem resnico povedal. — Tisti, ki se demokratom-. pridružijo, zanemarjajo delo, bi radi samo na pragi^ fctali ali pa zmirom pri mizi sedeli in od dela drugih' živeli; po cele ure in dneve in noči v krčmi vkup glave tičijo, nesramne pogovore imajo, poštene Ijudi obrekujejo, da so tako tumasti« in nočejo njihovih »čenč« poslušati; vsak krajcar zapijejo, ali brez dela pohajkujejo, omilujejo »uboge« jude, kolnejo črez ministre in vojake, in tako hočejo svet uboštva rešiti, srečo in zadovoljnost na zemljo prinesti in delavcem breme olajšati, ko pa vendar ne zinejo ene pametne besede, kako bi bilo komu v resnici pomagati. jIz ptnjskega okraja. (Volitev V. kurije.) Ko pridemo dne 12. sušca na Ptuj kot volilni možje V. skupščine, zagledali smo na vsakem voglu prilepljen opominj, voliti kandidata, o katerem še prej slišali nismo.. in to je bil z debelimi črkami »Janez Wisenjak, kmet v Zamenjcih«. Nismo ga še sicer osebno vsi poznali, ali spomnimo se še njegove *globoke raodrosti in visoke učenosti«, katero je izjavil pred nekaj leti v svoji knjižuri pod naslovom: »Kmetski stan itd.« Še le takrat, ko ga je okr. glavar v volilno komisijo pozval, spoznali smo ga vsi osebno. Akoravno sta mu volilca občine Sv. Bolfank z dvema glasoma pripomogla, dobil je vender samo 23 glasov. 0 neki priložnosti se je sieer kazala očitna nezaupnost proti enemu volilnemu možu V. skupščine v Majšpergu, med tetn ko se je hvalilo, češ, v občini Sv. Boliank je že vse dobro; izvoljena sta zanesljiva moža, Vuk in Narat. Pregovor pravi: Kogar preveč hvalimo, se navadno prevzame. Sicer pa to nič ni škodovalo, ker je še naš g. Jožef Žičkar dobil 21 krat več glasov, kakor ta Wisenjak. ali omadeževala pred slovenskim svetom se je občina Sv. Bolfank vendar le po teh dveh volilnih možeh. Tebi pa bi bilo svetovati, propadli državni poslanec v Žamenjcih: Ne vtikaj se v reči, za katere nisi zmožen, kajti kmetov s tvojo bistroumnostjo in učenostjo najdemo, če še ne boljših, v vsaki občini! Imamo jih. hvala Bogu, na narodno-krščanskem polju mnogo, kateri so študirali visoke šole, a so dobri krščanski in narodni kmetje, a v take reči se ne vtikajo in se od drugih vtikati ne puste. Stori prihodnjič tudi ti tako, da ne boš smešil skupnega kmečkega stana. Slišal sem že visokoučene ljudi, kateri so djali: Državnega poslanstva bi si jaz ne upal prevzeti, še imam preplitvo učenost: kako bi potem ti, ker sam trdiš v svoji knjižuri, da nisi v visokih šolah hlač trgal ? A. pardon, nekaj bi ti že storil: Ko bi v drž. zbor prisel, bil bi eden več: in ko bi odšel, bil bi eden manj! Sesterški.