Dopisi. Iz Ptuja. (Iztirjavanje dače.) Lansko leto je pokončala pridelke goric, polja in travnikov toča in povodenj. Škoda se je uradno pregledovala, pa deloma jako pozno, že prepozno, ker še le meseca septembra. Odpis dače se je s tem zavlekel; namesto da bi dobili prizadeti posestniki že lansko leto olajšave po odpisu, dobili so eksekucijo in nove stroške. Na eni strani ie dala država in dežela poškodovanim podporo, ker je manjkalo celo potrebnega živeža, na drugi strani pa se je pošiljal eksekutor zaradi zaostale štibre na dom, namesto da bi bili štibro takoj odpisali. Okrajni odbor \e i to postopanje naznanil deželnemu poslancu dr. Jurteli v | Gradec. Ko se je ta zaradi te zadeve obrnil do c. kr. finančnega dež. ravnateljstva, je izvedel, da so uradniki, ki so v jeseni škodo pregledovali, svoja poročila pozno v Gradec poslali, deloma še le decembra 1. 1. in prosinca t. 1. Ker se tako poslopanje ne da opravičiti, šel je g. dr. Jurtela h g. ravnatelju samemu ter se je pritožil, da so se škode prepozno pregledovale, da se pregledovanje ni med vse uradnike razdelilo, ampak le nekaterim izvoljenim izročilo, da ti dela niso inogli pravočasno zgotoviti in predložiti; da so se poročila prepozno v Gradec poslala, da se je v tem zavlekel po nepotrebnem nujno potreben odpis dače, da se ljudem delajo stroški po eksekuciji, ko vendar niti potrebnega živeža nimajo. Kot izgled je poslanec imenoval sledeče posestnike: Andreja Majar in Antona Bombek iz Možgajnc, Mihaela Kekec in Mihaela Trunk iz Formina. Ti so bili toliko dače plačali, da bi ne bilo po odpisu dače nič več na dolgu ali le celo malo, pa so jih vendar za tretji kvartal opominjali. Tako se je postopalo tudi z drugimi. G. dvorni svetovalec ni bil vesel poslančevega poročila in pritožbe; posebno rau ni ugajalo, da so imeli le nekateri gospodje komisije, da so operate tako pozno predložili, da ti še niso rešeni. Zaukazalo se je, da se imajo poročila za vse občine takoj rešiti, kar se je tudi meseca svečana že zgodilo. Na prošnjo poslančevo, da bi se v političnem okraju ptujskem iztirjavanje šlibre do žetve ustanovilo, se ni dala gotova obljuba, ampak se je reklo, da se bode občna beda gotovo v poštev jemala. Upati pa je, da se bode vsaj eksekucija ustavila. Kdor pa bi bil prisiljen za to posebe prositi, naj ne pozabi prošnje kolekovati. Iz Velenj a. (Gg. p o s 1 a n c e m!) Odkar tare kmeta, obrtnika in delavca lakota, odkar ni zmožen vkljub svoji varčnosti in pridnosti plačevati več svojih davkov, stanu primerno preživiti svoje rodbine, da mora prodati zadnji rep, svoje zadnje imetje, nazadnje pa za- pustiti svoj dom, sedaj se tudi pri nas prav mnogi brigajo za politiko, ki se prej niso. Od poslanca svojega zahtevajo tri čednosti in sicer srčnost, značajnost in delavnost. Če je poslanec srčen, ne bode se ustrašil goropadnih napadov, kateri mu pretijo od vseh stranij, ampak s pogumoni bode zavrnil jih v dostojne meje. Ge je poslanec značajen, vedel bode zagovarjati pravice svojih volilcev in besede o bedi in tugi mu bodo tekle gladko iz ust. Da pa mora biti delaven, to zahteva njegov stan in poklic: ker, če je poslanec delaven. dosegel bode pri vladi gotovo nekaj, in če je vladi kaj na tem. da ne pusti poginili kmečkega in obrtnega stanu, uslišala bode pritožbe delavnega poslanca. Torej slavirao danes do naših poslancev naslednje resolucije: 1. Naj se dela nato, da se ustanovijo kmečki domovi; hipotekarni dolgovi naj se po državi amortizirajo. Kmečko posestvo se ne sme črez četrt ali polovico vrednosti zadolžiti ali od svojih prednikov prevzeti. — 2. Naj se ustanovi neki fond, pri katerem bi mogel kmet dobivati za zboljšanje kmetiistva in za izplačanja svojih dedičev brezobrestna posojila, ali vsaj po nizkih odstotkih, pa ne črez 2°/0Takšni dolgovi naj bi se po letnih obrokih amortizirali. — 3. Naj se obdači borza in luksus. — 4. Naj se ustanovijo deželne zavarovalniee, pri katerih bi mogel kmet svoje poljske pridelke, kakor tudi svojo žival, pred nesrečo proti nizki premiji zavarovati. — 5. Naj bi se vpeljali uradni dnevi v Velenju, in v vsakem tako primernem kraju, ob gotovem času, da bi ne bilo treba kmetu cel dan potrositi; ker vendar lažje prido ena oseba, kakor 20 ali 30 zaradi ene. — 6. Spremeni se naj užitninski davek in sicer tako, da bi se morai plačevali davek po alkoholu pri vinu, pri živini pa po teži. Kako pride obrlnik do tega, da mora od 20 kg težkega svinjeta plačati ravno toliko, kakor od 200 /.;