Haročnin« mesečno tS Dim. m iaoiem* *to 40 Din — ao-daljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Dia Uredniit ve je t Kopitar javi ai6/lH SEOVENEC Telefoni nredntttrai dnevna aiaiba MM — notna »N, 2tM in X0M Uhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka in dneva po praznika ček. račani Ljubljana it 10.630 in 10.34') za inseratei Sarnjevo štv. 7363. Zagreb Jtv.3V.0t I, Praga-Dunaj 24.7«)» U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2999 Otrok vedno manj V Berlinu se je tretjič sestal mednarodni kongres za proučevanje prebivalstva. Društvo za proučevanje prebivalstva je bilo ustanovljeno 1. 1928. v Parizu z namenom, da bi proučevalo vse pojave v zvezi z gibanjem človeškega prebivalstva v posameznih državah, da bi iskalo vzroke, ki vplivajo na razvoj oziroma propadanje narodov, a tudi sredstva, s pomočjo katerih bi bilo mogoče ugodno vplivati na številčni in kvalitetni razvoj človeštva. Že potreba sama, da se je takšno društvo nstanovilo. dokazuje, da je nastopila v problemu razvoja evropskega prebivalstva kriza. Evropa se je pričela vznemirjati zaradi številčnega nazadovanja svojega prebivalstva. Neizmerni izgubi 10 milijonov mladih in krepkih človeških moči, ki so usahnile v svetovnem klanju, so se pridružila pokopališča bele kuge, ki se je pod vplivom Malthusovega nauka in splošne morale in gospodarske depresije naglo razširila po Evropi in tudi v zapadnih obmorskih državah. Na svetu živi danes okoli dve milijardi ljudi, a po zatrdilu prof. dr. M. Burgdiirferja na berlinskem kongresu bi zemeljska obla lahko preživljala 8 do 10 milijard človeških bitij. Okoli 1. 1800 je na svetu živelo približno 600 milijonov ljudi, prebivalstvo Evrope same se je med tem časom dvignilo od 175 na 500 milijonov. Čeprav vsebuje zemlja po mišljenju izvedencev še dovolj življenjskih enegii in bi torej lahko prenesla še nove milijarde človeških življenj, je začela človeška sila vsaj v Evropi pešati. Položaj Francije, ki je veljala že pred vojno za najslabšo v pogledu plodnosti, ni danes razmeroma še tako slab. L. 1913 se je rodilo v Franciji 19 otrok na 1000 prebivalcev, leta 1930 še vedno 18, medtem ko je znašal količnik v Nemčiji 1. 1913 26.9, 1 1930 pa (8.5. Leta 1932 je Nemčija padla celo nn t5.t. Alarmi, ki jih od časa do časa dviga italijanski tisk radi nazadovanja rodovitnosti v Italiji, niso brez razloga. V času od t. 1913—1932 je rodovitnost v Italiji padla od 31.7 na 23.8. Prebitek rojstev nad smrtjo je v Italiji še vedno močan, toda danes bi g. Mussolini potrebo italijanskega naroda po ekspanziji v Afriki mnogo težje zagovarjal na podlagi etnografske statistike, kakor na primer pred vojno. Tudi v Italiji imate danes že mesta, kjer ne doseže rodovitnost več kakor 13 na 1000 prebivalcev. Anglija in še druge severne evropske države tudi naglo propadajo. Na Angleškem (z Irsko) je 1. 1913 znašal količnik 24.2, 1. 1932 še komaj 15.8 (brez Irske, kjer je znašala 18.9). Švedi so nazadovali od 23.2 na 14.5. V Jugoslaviji je danes količnik še dokaj visok, loda tudi mi v tem pogledu nazadujemo. V razdobja 1924—1929 je znašal 34.2, leto nato pa smo že nazadovali na 33.3. Azijske države problema nazadovanja rojstev ne poznajo. Tudi v civilizirani Japonski je količnik še vedno tako visok, da se njeno prebivalstvo vsako leto pomnoži za 1 milijon frebivalcev; količnik se je v povojnih letih do 1932 zmanjšal samo od 33.2 na 32.9. Prebivalstvo v Aziji se naglo množi in japonski dum-ping, ki ga čutijo naša podjetja v Evropi, je v prvi vrsti naravna poslcdica naglega narastka japonskih delavskih množic in pocenitve delavske moči, ki je s prvim v zvezi. Govorice o azijski nevarnosti niso torej brez podlage. Primanjkljaj, ki nastaja radi nazadovanja rojstev, skuša civilizacija kriti z zmanjšanjem umrljivosti otrok. Poleg tega se zdi, da se je človeško življenje povprečno nekoliko podaljšalo. Toda kljub temu stoje nekateri narodi že tik pred propadanjem, to je tik pred dnevom, ko bo število mrtvih preseglo število rojenih. Glede vzrokov, ki uničujoče vplivajo na rodovitnost človeštva, si je socialna veda danes že povsem na jasnem. Ta je danes že povsem ovrgla Malthusove nauke. Naj navedemo nekaj kričečih številk prav iz Nemčije, kjer to vprašanje strokovno obdelujejo in vodijo podrobno statistiko v tem pogledu. Podatki iz 1. 1933 kažejo, da je prišlo na 100 višjih vladnih svetnikov in načelnikov nekega nemškega ministrstva samo 110 otrok; na 100 drugih ministerijalnili uradnikov samo 68 in na vseh 900 uradnikov v ministrstvu samo 966 otrok. V Badenu so ugotovili, da je 18.8% vsega uradništva brez otrok, da pa ima četrtina uradnikov samo po 1 otroka in druga četrtina po dva otroka. Okoli 72% vseh uradnikov, je imelo v tem letu samo po 2 ali manj otrok. Uradništvo v industriji in trgovini in državnih uradih se je glede otrok najslabše odrezalo. Polovica kmetov in kmetskih delavcev ima več kakor 3 otroke, 33% industrijskih delavcev ima tudi več kakor po tri otroke. Značilen je pojav, da imajo industrijski^delavci, ki imajo še košček zemlje, večjo družino. Izmed skupine bančnih uradnikov, ki ima 205—490 mark dohodkov, je bilo 23.9 neporočenih in 32.9% poročenih ni imelo sploh otroka, 28.9% po enega in 11.5% po dva. Ta skupina uradništva, ki ie razmeroma dobro plačana, bi lahko vzdrževala povprečno po več kakor 2 otroka. Izmed uradniške skupine, ki prejema mesečno od 295—530 mark, je bilo 19% neporočenih, 31% ni imelo nobenega otroka, 32% enega in 14.2% dva otroka. Nižje uradništvo in delavstvo imata po več otrok in kažeta več življenjske energije kakor najvišja birokracija; zato teži socialna akcija velikih državnikov za tem, da z raznimi ukrepi (s posojili, z znižanjem davkov itd.) podpre prav ta dva stanova in kmeta. Industrijskega delavca skušajo spraviti zopet na deželo, ki je bolj zdrava. Čeprav ne smemo prezreti moralnega momenta in kršitve krščanskega nauka, ki ga ie tako jasno podal Pij XI. v znani encikliki in ki ne dopušča v tem pogledu nikakili dvomov, je gotovo, da igrajo pri nazadovanju rojstev važno vlogo tudi ekonomski razlogi. Ustvariti je treba na vsak način tudi trdno gospodarsko podlago družini z uvedbo takozvanih družinskih plač. Sociologe ne skrbi samo številčno nazadovanje evropskega prebivalstva; ne samo po številu, ampak tudi po kakovosti nazaduje človeški rod. Statistika kaze, da se v zadnjih desetletjih število umobolnih izredno množi. Dokazano ie tudi. da se »rusko šibkejši in neuravno- Temelj evropske politike je s Prijateljstvo med Jlfussofini-JVapoleon („Intrasigeant") Francijo in Ita Bozen, 29. Še nikoli se ni prijateljstvo Francije in Italije, ki zavzema (lanos v srcu Francije prvo mesto, pokazalo v toliki meri, kakor se kaže zdaj na ozemlju italijanskih vojaških vaj v južnem Tirolu. Te vaje so bile danos končane s tem, da je »modra armada« potisnila nazaj »rdečo«, ki je bila vdrla s severa na jug do črto Male—Glos— Cavalese—Predazzo ob rekah Noče in Avisio, s katere jo je »modra armada« pregnala. »Rdeči« so predstavljali nemško armado, ki je skozi avstrijske Tirole vpadla v italijansko ozemlje. Seveda so zmagali »modri«, ki so napravili protinapad z 8 divizijami na motorjih in z lahkimi tanki. Po trditvi italijanskih krogov so vaje dokazale, da ima Italija prvovrstno armado, ki tudi za slučaj vojne v Abesiniji lahko brani domovino tudi na evropski fronti. Edini neugodni moment je bil, da se ni mogel prav razviti napad letal na sovražnika, ker je ves čas nagajalo vreme in je dva dni lilo kakor iz škafa. čete se zdaj zbirajo pri Ronsoni pri Boznu, kjer jih bosta pregledala kralj in Mussolini. Ob tej priliki bo imel Mussolini nagovor na častnike, ki jih je okoli 4000. Najbolj so značilni navdušeni komentarji o duceju in italijanski armadi v francoskem tisku. »Intransigeant« primerja Mussolinija z Napoleonom. Tudi ostali francoski listi navdušeno hvalijo pripravljenost in bojevitost italijanske armade ter izražajo svojo veselje, da more Nemčija računati na mogočno itali-jansko-francosko fronto, podprto eventualno tudi od Malo antante in rdeče armade, ako bi hotela izkoristiti sedanji položaj v svoje namene. Ukrepi italijanskega ministrskega sveta Na seji ministrskega sveta v Boznu je Mussolini podal najprej ekspoze o mednarodnem položaju. Nato se je bavil z ugovori .Anglije in dejal, da italijanska politika niti direktno niti indirektno ne ogroža interesov britanskega imperija, ampak hoče samo urediti svojo zadevo z Abesinijo, kjor ima Italija brez dvoma prednost pred vsemi drugimi velesilami. Kar se tiče sankcij vojaškega značaja, s katerimi grozijo Italiji nekateri angleški krogi, je Mussolini dejal, da je italijanski vojaški generalni štab to stvar temeljito proučil in da so že zdavnaj storjeni ukrepi proti kakšnim vojaškim akcijam, ki bi jih kdo mislil nkrepati proti Italiji. Nato je Mussolini govoril o gospodarskem položaju Italije in dejal, da zagotavlja prehrano obilna letošnja žetev. Gledo industrijskih potreb je ministrski svet sklenil, da se imajo potrebe industrije gledo surovin nasititi šele tedaj, ko bo ustreženo sedanjim ali bodočim vojaškim potrebam. Na podlagi teh potreb je ministrski svet sklenil tele odredbe: 1) Obvezen odstop terjatev v inozemstvu in obvezno konverzijo tujih vrednostnih papirjev in italijanskih papirjev v inozemstvu v blagajniške bone z rokom devetih let in obrestno mero 5%. 2) Začasno omejitev dividend delniških družb, tako da nobena delniška družba prihodnja tri leta ne bo smela dajati svojim delničarjem večjih obresti kakor 6% vloženega kapitala. 3) Uvede se davek na dividende od delnic, ne izvzemši niti delnic, ki se glase na pri-nosilca. Ta davek bo znašal 10% obresti na vse delnice in slične papirje, ki se ne glase na ime in ki so jih izdali na področju kra-ljovine Italije, zasebno družbe ali zasebne ustanove. 4) Izdano so odredbe o potrebi nadomestkov običajnega goriva. Po določbah te uredbe teženi ljudje hitreje množijo kakor normalni. Od 1. 1877 do 1. 1926 se je v Nemčiji število slaboumnih štirikrat pomnožilo. Skupno prebivalstvo ni naraslo v tem razmerju. Po novejših podatkih imamo samo v Jugoslaviji 22.500 slaboumnih otrok. Treba je torej skrbeti tudi za kvalitativno zboljšanje človeškega rodu. Nemški notranji minister I' riek se je na berlinskem kongresu postavil z novo nemško postavo o sterilizaciji. V smislu hitlerjevskih ideologov zahteva sterilizacijo rasna evpenika. Kakor znano, jc katoliška cerkev sterilizacijo zavrnila. Ta je proti nauku o krščanski ljubezni in se niti z zgolj fiziološkega vidika ne dn zagovarjati. Kdo more n. pr. z gotovostjo trditi, da se človek, ki je obtežen z bremenom dedne padavice in ki po nemškem zakonu zapade prisilni sterilizaciji, ne bo nikdar opomogel? Tudi nI mogoče z gotovostjo trditi, da bo ves njegov zarod manjvreden. Boju za zboljšanje človeškega plemena preostaja drugo dovolj širše področje. Težiti moramo za zboljšanjem splošne hi-gijene, delavnih razmer in ljudskega zdravja. Naj omenimo še, da je Anglija, ki jo zmotno smatramo zo prekonservativno in na drugi strpni v gospodarskem pogledu za preliberulno. z zakonom, ki ga je nazvala »liousing bili«. določila, po koliko oseb sme stanovati v posameznih stanovanjih; število oseb mora biti v pravem razmerju z velikostjo stanovanja. Jasno je, da je higijenično stanovanje predpogoj za zdra vo družino in zdrav naraščaj. bodo morala vsa motorna vozila, ki služijo skupnim transportom rabiti nadomestek za običajno gorivo. Ti ukrepi so le nadaljevanje finančnih ukrepov, ki jih je vlada izdala 8. decembra lanskega leta, ko je uvedla monopol prometa s tujimi devizami. Pri tisti priliki jo uredila tudi nadzorstvo nad terjatvami in dolgovi italijanskih državljanov v tujini. Sedaj skuša vlada osrodotočiti v svojih rokah vse kro-dite v tujini, kakor jo to storila že za uvoz premoga in kovin. » Glede omejitve dividend trgovskih in industrijskih podjetij pravijo nierodajni krogi, da hočo vlada z njimi preprečili nove vojne bogataše. Presežek nad predpisano dividemlo bo izpreinenjen v državne papirje. Zato ho tega dobička deležen ves narod. Sklep glede nadomestkov za običajna motorna gorivu naj pospeši osamosvojitev države od tujine. Tendenca vseh teh ukrepov je, da mora Italija odslej za primer vojne kriti vse svoje potrebe sama. Anglija se ne da premakniti Sklepi italijansko ministrske konferenco v Boznu v angleškem tisku presojajo zelo mirno. Anglija bo na odločilni seji S»cta Zveze narodov končnoveljavno formulirala kompromisni predlog, ki dovoljuje Italiji zelo obsežne teritorijalne in gospodarske koncesije v Abesiniji, absolutno pa vztraja na nedotakljivosti abesinskega visokogorja, kjer se nahaja Tansko jezero. Dejstvo je namreč, da bi mogla velesila, ui bi se polastila tega ozemlja, spremeniti tok modrega Nila, od katerega zavisi rodovitnost Sudana in Egipta — kjer Anglija pravkar gradi čudo tehniko pri Seuaarju, kjer bo zgrajen vodni rezervoar 5 milijard kubičnih metrov — in usmeriti nilske vode proti Rdečemu morju. Tega Anglija seveda za nobeno ceno no bo dopustila. Ako bi Italija ta predlog odklonila, bo Velika Britanija na vsak način skušala dobiti od Zveze narodov proti Italiji gospodarske sankcije in bo izvajala proti njej miren moralen bojkot in do neke meje gospodarski bojkot, kateremu Italija ne bo »os. Kar se tiče Francijo, bo, kakor poročajo iz Pariza, Laval storil vse, da prepreči za-pletljaj v današnjih razmerah, ki so za Evropo tako nevarne. O tem torej, da bi Anglija zahtevala oziroma sama izvajala kakšne vojaške sankci je proti Italiji, zaenkrat ni govora, pač pa Velika Britanija nadaljuje svoje varnostne ukrepe v Sredozemskem in Rdečom morju. Tako je odposlala v glavno mesto britske Somalije križarko »Colombo«. V pristanišču La Valctte na Malti grade poseben branik, ki naj otežkoči dostop sovražnim ladjam. Ta nasip jc mnogo večji od tistega, ki so ga bili Angleži zgradili na Malti v svetovni vojni. Britanska sredozemska mornarica jo odplula danes na svoje drugo polletno križarjenje. Posobnost sedanjega križarjenja pa je v tem, da angleške ladje topot ne bodo pristale v jadranskih pristaniščih in da bodo plule okoli palestinske obale in ob vhodu v Sueški prekop. Medtem pn angleška industrija dela sijajno posle in dobiva iz Italije ogromna naročila. Abesinski cesar gre na fronto London, 29. avgusta. AA. Reutor poroča IzAddis-Abebe: Cesar Hailo Selassi se je odločil, če prido do vojne, sam prevzeti vrhovno poveljstvo in oditi na fronto. Za poveljnika Addis-Abe.be je določil svojega brata kneza Emeruja. Ras Emeru je zelo priljubljen v državi in uživa posebno spoštovanje pri tujcih, živečih v Abesiniji. Poznajo ga kot zelo sposobnogn in idealno pravičnega moža. Kot poveljnik prestolnice bi imel Ras TOmeru v vojni zelo veliko oblast. Italija ima brodovje pripravljeno Rim, 29. avg. b. V dobro poučenih krogih se trdi, dn jc šef generalnega štaba italijanske mornarice sklenil ukreniti vse potrebno, da bo italijansko vojno brodovje vsak trenutek popolnoma pripravljeno. Britski lev se je oglasil London, 29. avgusta. TG. Angleška diplomacija je zapustila svoje stališče čakanja in njen jezik postaja čedalje bolj odločnejši. Nič več ni dvoma, da Anglia ne bo stavljala novih predlogov več in da bo r Ženevi, ako Italija ne spremeni svojega stališča, zahtevala proti Italiji kolektivne sa/iicije ali pa fih bo izvajala sama. To je posledica Mussolinijevega ekspozeja na seji italijanskega ministrskega sveta v Boznu. Na angleškem zunanjem >tradu pravijo, tej seji, da se Italija z vsemi močmi trudi, kako bi našla mirno rešitev v abesinski zadevi Resnica je ta, piše v pololicielni izjavi »Times«, da je Ita- lija imela še pred včerajšnjim priliko, da sprejme angleški predlog za mirno rešitev, toda Italija jc ta predlog z zaničevanjem odkloi \la. Glede Mussoti-nijeve izjave, da se on ne bo dotaknil britanski interesov, izjavljajo v Londonu, da, kadar bodo britanski interesi prišli v poštev, bo Anglija govorila drugače, nego je govorila dozdaj. Najvažnejša pa je izjava, ki prihaja iz merodajnih krogov, da bi vojna z Abesinijo bila kršitev brit-skih pravic ia bi prisilila Anglijo, odgovori m način, dostojen Anglije. Strašna nesreča ob Viertvald. jezeru Belgijska kraljica Astrid mrtva - Kralj lažje ranjen in globoko žalost med prebivalstvom. Pred uredništvi listov se zbirajo velikanske množice ljudi in žele izvedeti vse podrobnosti o nesreči. Mnogi so do poslednjega tre/.sitka upali, da vest bruseljskega radia vendarle ne bo resnična ali pa vsaj pretirana. Na mnogih poslopjih že vise zastave na pol droga. Od kraljevske družine ni ta trenutek nikogar v Bruslju. Kraljica-mati Elizabeta se že dalj časa mudi v Napotiju pri svoji hčeri, italijanski prestolo-naslcdnici. Brat kralja Leopolda III., grof Flandrij-ski, potuje po tujini, otroci kraljevskega para so bili pa pri svojih starših v Švici. Dan svečanega pogreba kraljice Astride še ni določen. Predsednik belgijske vlade Vanzecland. jc takoj, ko jc zvedel o tragični smrti belgijske kraljice Astride, sklical sejo ministrskega sveta. Predsednik Vanzeeland bo še da'i.*;s odpotoval z letalom v Švico. Novica o tragični smrti belgijske kraljicc Astride je zbudila veliko žalost po vsem svetu in jc globoko pretresla vse kroge. Sožalne izjave so že dospele v Bruselj iz vseh prestolic evropskih in drugih držav. O nesreči sami se izve, da jc kraljevski avtomobil vozil z brzino 80 do 90 km na uro ter da se je zaletel «.» prevrnil čez rob jezera ob močnem zavinku. Bruselj, 29. avgusta. TG. Vse mesto je zaradi tragične smrti kraljice Astrid zavito v globoko žalost. Z vseh hii visijo žalne zastave. Tudi poslopjr svetovne razstave so v žalnem oblačilu. Vse predstave so odpovedane. Bruselj, 29. avgusa. AA. Zaradi mednarodne žalosti bosta borzi v Bruslju in Anwersu danes zaprti. Nadaljevanje na 2. strani London, 29. avgusta. Reuler poroča iz Luzerna, da se je belgijska kraljevska dvojica ponesrečila z avtomobilom. Kralj Leopold je ranjen, kraljica pa je mrtva. Nesreča se je zgodila pri Merlichachnu v bližini Quesnachta ob Vicrwaldstiittskem jezeru. Avtomobil, ki ga je vodil belgijski kralj, jc iz dozdaj neznanih vzrokov zdrvel s ceste, se zaletel v drevo in strmoglavil v jezero, ki tam ni globoko. Pri tem je vrglo kraljico v drevo. Dobila jc močno razpoko na lobanji in je kmalu preminila. Belgijski kralj ima več poškodb i>a glavi, ki pa niso nevarne. Šofer je dobil več brazgotin. Belgijskega kralja je nesreča tako skrušila, da ni mogel dati nobenih podrobnih podatkov. Avtomobii se je zaril v tla jezera in se ie zmerom nahaja tam. V Berlinu so izvedet: o strašni nesreči po bruseljskem radija. Vest je zbudila silno prepadeoosi Prva seja Male zveze (Poročilo našega poročevalca) Bled, 29. avgusta. Danes je prvi dan zasedanja Male zveze. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je že tri dni osebno pripravljal vse podrobnosti, se razgovarjal s poslaniki, francoskim, italijanskim, madjarskim in turškim, da bi dobil jasno sliko o položaju, ki ga je danes dopoldne kot predsednik Male zveze za lekoče leto obrazložil za uvod k dnevnemu redu blejske konlerence. Titulescu je prišel snoči in povzročil na promenadi nenavadno živahnost, ki jo more vzbuditi le ta veliki popotnik po vseh evropskih prestolicah iu letoviščih, kjer so se sestajale mednarodne konference. Njegov modri vagon stoji sedaj na blejskem kolodvoru, da ga popelje bogve kam. Kot zadnji je prišel danes češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je bil izredno toplo sprejet otl vseh tukaj se nahajajoči!) odličnikov in tudi od časnikarjev, ki jih skoro vse pozna, in je postal z njimi oselieu prijatelj. Ministri so odšli nato v Belvedere, kjer se je konferenca začela ob 10 dopoklne Časnikarski generalštab na delu Medtem pa je začelo tudi delo časnikarske Male zveze, ki obhaja desetletnico svojega obstoja in ki je s svojimi 40 člani, ki so tukaj na Bledu, dopre nesla k nenavadni ožitivi blejskega sestanka. Tudi o njih je treba spregovoriti. Zasedli so Park hotel, kjer so zelo udobno postrežem ter jim je dal hotel na razpolago lepe prostore za njihovo časnikarsko strategijo. Včeraj so napravili par izletov. Bili so tudi v Bohinju, kjer jim je priredil predsednik Zi-vanovič kosilo v Bellevueu nad Sv. Janezom, potem ko so se vpisali v dvorno knjigo. Sli so celo do slapa Savice. Polili so ]x>hvale do naše narave, do čistosti in udobnosti naših hotelov in vil ter občudujejo gostoljubno |X>strežbo, ki daje poseben čar našemu gorenjskemu letovišču. Na današnjih dveh konferencah so časnikarji Male zveze še bolj ' " Di...... jxjstaja osebnost z velikimi privilegiji in s težavami na- utrdili svojo organizacijo. Dali so ji pravila, š " ' odslej moralna katerimi Mala zveza tiska logami na polju utrjevanja medsebojne vzajemnosti. Posebej p>a jc pri poglavju o časnikarjih treba omeniti vlogo, ki jo igra šef našega osrednjega tiskovnega urada dr. Ln kovic, v Parkhotelu je ustanovil svojo posebno poročevalsko agencijo za vsakdanja poročila v francoskem jeziku. Nadalje je prevzel nase vso skrb za čim prijetnejše bivanje časnikarjev in za brezhibno jx>ročanje. Telefoni izvrstno delujejo. Telefonska služba je v Parkhotelu sijajno urejena. Dnevni red se razvija brez vsake motnje Menda bo sedaj prvič v zgodovini konferenc na tleh naše države, da vse funkoionira brezhibno in brez nervoznosti. Vse je zadovoljno, in če je snoči na banketu, ki ga je priredil dr. Lukovič na čast časnikarjem, skromno poudaril, da si je stavil na Bledu nalogo, da bodo časnikarji zadovoljni, mu moramo sedaj izreči priznanje, da je s svojo ljubeznivo strogostjo in čutom ta disciplino dosegel oboje: zadovoljnost časnikarjev z gostoljubnostjo, ki jo tako lepo posreduje ga. Kenda v Parkhotelu, in audi dejstvo, da deluje telefonska služba iti časnikarski generalni štab nemoteno v vse dele Evrope. Danes so bili časnikarji gostje v Športnem hotelu na Pokljuki, kjer so bili zopet predmet najbolj ljubeznive pozornosti. Pisana družba velikih in malih Medtem pa je šla konferenca treh ministrov svojo pot. Proli 11. nri je nastala okrog Toplic, Bel-vedera in Parkliotela pravcata gneča. Ni mogoče prešteti vseh ministrov in poslanikov, ki so se dre-njali pod dežniki — kajti lilo je kot iz škafa. Domači, tuji j»slaniki, cela šuma poslaniških tajnikov, vitkih in mladih pisarjev, ki sc ob velikih odlič-nikih dreniajo in se i^ripravljajo na svoj bodoči |x>klic. Dolgi, suhi, toda simpatični francoski jx>-slanik Dampierre nekam nervozno hiti po hotelskih vežah, lurški poslanik Hajdar Ali jm |X»me-žikuje skozi očala. Romunskega poslanika Ottra-nesca nekam žeja in noče s tajniki, ki ga vlečejo v nadstropje. Italijanski poslanik sedi ves zagoneten in ves zatopljen ob oknu terase. Madjarski poslanik Alt pa krega časnikarje, da mu pripisujejo preveč važnosti. Podonavski pakt, da, že, že, toda to ni bilo najvažnejše. Časnikarji ga sprašujejo, kdaj da bo imenovan madjarski vojaški alaše v Belgradu, jugoslovanski pa v Budimpešti. Toda von Alt o tem ničesar ne ve. . . Zatem hitro pride češkoslovaški jx>slanik in sprašuje fx> Benešu ter nima časa. Sledi delile naših novoimenovanih poslanikov dr. Protiča (Praga), Martinaca, dr. Peli-vanoviča (Madrid), Konstantina Fotiča (Washing-ton), ki se trudi v družbi ameriškega |X>slanika Wil-sona, da bi izvedel, če je Amerika tudi tako prijetna kot Ženeva. Mali dunajski jx>slanik Nastasijevič drsi miitno z mastno aktovko. Kam? Proti Belvederu. Venomer pa se sprehaja dr. Vošnjak in išče stezico do Beneša. Tudi bivši carski poslanik Strand-man je tu, a je tih in skrit. Bruselj. 29. avgusta. AA. Ministrski »vet je imel danes popoldne spominsko sejo, na kateri je predsednik vlade Vanzeeland s pretresljivimi besedami govoril o smrti mlade kraljice. Kralj se bo jntri vrnil v Bruselj, kjer bo osebno vodil pripravo za pogreb svoje soproge. Danes dojioldne so zastopniki poslaništev osebno izrekli sožalje zunanjemu ministru tako v svojem imenu, kakor v imenu svojih vlad, jutri dopoldne bo pa ves diplomatski zbor pod vodstvom apostolskega nuncija še enkrat obiskal predsednika vlade in mu korporativno izrekel sožalje. Luicrn, 29. avgusta. A A. Prestolonaslednik Uodouin in princesa Josipina Charlota sta snoči odpotovala v Bruselj, tako da se ob današnji katastrofi niRta več mudila v Švici. Še je vsemu svetu v spominu smrtna nesreča, i se je pwipetila belgijskemu kralju Albertu 1. 1 obruarja 1934, ko je padel z neke strme skale v na-murskem gozdu in sc ubil, ko izvemo za drugo icsrečo belgijske kraljevske družine, ki jc zahte-ala kot žrtev življenje nadvse simpatične švedske princese Asitrid, s katero se je bil Albertov na-lednik, Leopold III., poročil pred osmimi leti. Kralj ie sicer le lažje ranjen, toda preminula je kraljica, ki si je bila osvojila srca vsega belgijskega naroda in je bila svojemu kraljevskemu soprogu najideal-nejša druž.ica. Tudi Jugoslavija globoko žaluje ob tej veliki izgubi belgijskega naroda, ki je ob svetovni vojni tako zvesto stal na strani srbskemu narodu in s katerim veže Jugoslavijo najodkrito-srčnejše prijateljstvo in čuti kot srečo v nesreči, da je božja roka obvarovala življenje kralju. Vmes r>a letajo natakarji z vernuitovkami, ki jim prizadeva mnogo škode večja skupina malih in okroglih ljudi z obritimi glavami, ki mečkajo debele cigare, da bi dobili prostora, in se v nemškem jeziku razgovarjajo o eksportu strojev v Podonavje. Tudi neke češkoslovaške umetnice so se pomešale vmes. Rahle deklice, ki jih vsi dobro |»znajo in ki med seboj rade govorijo madjarski. Tudi nekaj hohštaplerjev smo našli, med njuni kuharja nekega poslaništva, ki se dekletom predstavlja za vicekon-zula, in dva fanta iz naše lepe zgornje Gorenjske, ki sla se nekajkrat predstavila za atašeja. Toda bistro oko gospodov v žakelu, ki slonijo ob stenah, jih ne izgubi izpred oči. Konferenca, o kateri se ničesar ne izve Tako je |ired hotelom Toplice v trenutku, ko skušajo kiuoo|>eraterji »Paramounlha« postaviti svoje aparate, da bi filmali odhod ministrov iz Belve-dera v Bohinj, kjer so povabljeni h kraljevemu namestniku knezu Pavlu. Trebušne limuzine, vse bleščeče v jarkem solncu, ki je naenkrat posijalo izza njimi med vrati, jx>nosna na tako visoke goste. Pojavil se je še v gornjem delu hotela Titulescu. Ves nasmejan, ves dobre volje in pikrih dovtijx>v: glejte na jezero, kako je mirno, gladko. Tako je pri nas v Mali zvezi.« Časnikarji so ga vprašali, če tudi pri njih dežuje. Titulescu sc nasmeji in klobuk nasloni nazaj na tilnik, kot da bi bil kak gorenjski fant. V širokem zamahu odhiti proti avtomobilom. Drugi pride ves majhen, a hudomušno mežikajoč časnikarjem, ki jih je skrbna roka postavila v spremstvo, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v cilindru. Na desni nje- gova zvesta spremljevalka ga. Beneševa. Na otok hočetn. toda zadržujejo ju in vlečejo pred fotografske aparale. Sele nato ju od|*lje njuna limuzina. Zadnji je naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič, eleganten, miren in doslojanslven. Kratek |>ozdrav in že je njegova silhueta ob njegovi gospej soprogi izginila. Vidi se mu, da je veliko delal vse te dni in noči in da je z veliko odgovornostjo vzel na rame vodstvo Male zveze, ko od nje Evropa veliko pričakuje, več, kakor pa v vseh petnajstih letih njenega obstoja. Dr. Stojadinovič napravlja vtis da-lekovidnega državnika in brez dvoma 1» ta vtis prevladoval pri zeleni mizi, kjer sta ga prvič srečala dva leva Male zveze, Beneš in Titulescu. Do|x>ldatiska seja je bila končana. Poročil ni nobenih tako, da ničesar ne vemo, o čem so govorili v salonu prvega nadstropja. Nadaljevali so delo pri knezu-namestniku v Bohinju. Sedaj, ko to jx>-ročamo, zof>et zborujejo v Belvederu. Nocoj napravijo še kratek izlet v okolico, da bodo gospodje sami brez vsiljivih radovednežev obravnavali ločko za točko dnevnega reda, ki je zelo obširen in zajema politični problem od srednje do vzhodne Ev-ror>c. — Nocoj bo velik vrvež po vseh večjih hotelih Bleda, časnikarji bodo pri Petranu, ministri v Toplicah. Velike priprave za večerno prireditev so v Parkhotelu, kjer bo jutri zvečer ban dravske banovine dr. Dinko Puc sprejel vse ministre in diplomate na svečani soareji. Le temu se čudijo vsi, ki so bili na konferenci v Stresi, zakaj si konferenca ni izbrala za sedež otok, kjer bi bila varna pred radovednostjo in kjer bi državniki lahko potegnili za zvonček, da bi se jim njihove želje izpolnile. V Stresi na Isoli Belli tega niso imeli. Na Bledu pa imamo vse to in še mnogo lepšega, a se tega ne poslužujemo. In jezero bi oživelo, lako j>a bodo dremale naše | blejske barke ob obalah nekam otožno, da so bile l»zabljene, ko je |X> blejskem mestu šel šunder mednarodne politike. Govor našega zunanjega ministra Mala zveza ne bo dovolila kršitve mirovnih pogodb Predsednik jugoslovanske vlade g. dr. Stojadinovič je na banketu, prirejenem na čast dr. Benešu in g. Titulescu v hotelu »Toplice« na Bledu imel sledeči govor: Na današnjem sestanku, ki krona 15 letnico obstoja Male zveze, naj nam bo dovoljeno reči. da nas skromnost našega imena pooblašča, da smo tembolj ponosni na uspehe, dosežene teh 15 let. V težkočah te tako dolge dobe naša grupacija res nikdar ni prenehala utrjevati se leto za letom vse močneje in močneje, vse bolj in bolj prilagodena svoji nalogi, čas in preizkušnje, ki sicer toliko stvari ubijejo, niso mogle ničesar proti tej organizaciji razuma, kakršna je Mala zveza. S posebno vedrostjo se danes spo minjamo važnih datumov teh poslednjih 15 let, vse i škoslovaške republike Masaryka. Dvginem čašo na nanjega ministra češkoslovaške republike, in g. Ti-tulesca, zunanjega ministra kraljevine Romunije, v enem izmed najlepših dekorov, kar vam jih moremo pokazati, v dekoru, polnem skladja, kjer se celo strme gore in stari grad, nekoč morda nevarni mimoidočim, oplemenittijejo v atmosferi blagosti in sinjine, atmosferi, ki izključuje vsako sirovost. Ta atmosfera se najbolje poda našemu delu in ustreza našemu duševnemu stanju. Zalo vama želim, draga tovariša in prijatelja, najprisrčnejšo dobrodošlico na lepem Bledu. Ko končani, mi je do tega, da izrazim najiskre-nejše želje za vzvišeno osebnost Nj. Vel. kralja Ro-K • ■ ......... munije Karola, za osebnost Nj. eks. predsednika če- tisle vrste važnih sklepov in dogovorov, skupaj sprejetih z namenom kar najtesnejšega sodelovanja na vseh poljih. Vsi ti sklepi so bili tudi navdahnjeni z onim tesnim prizadevanjem naših treh držav, ki je stremelo po ohranitvi, okrepitvi in zboljšanju razmer, ustvarjenih z mirovnimi pogodbami v tem delu Evrope. Mi bomo nadaljevali to pot postopne izgradnje in bomo dodali nove zgodovinske datume k tistim, ki so že obeleženi, ponavljam, datume, ki bodo pomenili samo dovršitev in razvoj naše organizacije. Mi smo vezani v sedanjosti s sistemom sp-, lidnih in lojalnih pogodb, s sistemom, ki se naslanja na organizme, slične našemu, tu imam v mislih balkanski sporazum — ki deluje v duhu in tradicijah pakta Društva narodov. Ta sitem predstavlja danes enega izmed temeljev evropske politične stabilnosti. Za bodočnost, ki si jo želimo in jo pojmujemo boljšo in vedrejšo od sedanjosti, za to bodočnost, gospodu, naj mi bo dovoljeno izraziti našo vero in našo nado v srečnejši razvoj našega skuj>-nega dela. Morali se bomo prilagoditi zahtevam trenutka in razmer, loda zmerom v stalni zvestobi do našega programa in neizpreinenljivega cilja, a ta cilj je mir in v primeru potrebe skupna obramba te največje dobrine. Vsaka posebna ali kolektivna akcija, ki stremi k temu cilju, bo našla Malo zvezo pripravljeno za sporazum in sodelovanje. Mi smo proglasili to načelo že večkrat. Danes ga moramo svečano ponoviti: Mala zveza zahteva za pogoj tega sodelovanja edino kategorično zahtevo, da se položaj, nastal z mirovnimi pogodbami, v kolikor tičejo Male zveze, spoštuje in da se ga nihče ne dotika, ne posredno ne neposredno. Akcija Male zveze je po takem popolnoma v skladu z akcijo vseh tistih, ki iskreno žele ohranitve miru. Izredno sem srečen, da tu na Bledu sprejemam svoje prijatelje in tovariše, Nj. eks. dr. Beneša, zu- zdravje svojih eminentnih kolegov, Nj. eks. dr. Beneša in Titulesca, in pijem za napredek in srečo naroda romunskega in češkoslovaškega! Od love na dosno: min. preds. dr. Stojadinovič, ga. Bcnoševa, ga. Stojadinovičeva in dr. Benoš Domači odmevi Proslava kraljevega rojstnega dne Belgrad, 29. avg. m. Odbor za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. je obiskal belgrajskega župana in mu izročil program za proslavo. Kakor se vidi iz tega programa, bo glavni dan proslave 5. septembra. Tedaj so bo vršila povorka z bakljado po mestu. * Belgrad, 29. avg. m. JNS, ki jo imela vče: raj svoj sestanek, je napovedala svoj drugi sestanek 7. septembra. Na včerajšnji sestanek jo prišlo od 40 povabljenih oseb samo 19. Na tem sestanku pa ni prišlo do končnega sporazuma in je bila ravno zaradi tega sklicana druga seja za 7. septembra, na kateri se bo skušal ponovno doseči sporazum. Narodni poslanci bivše demokratske stranko, ki so imeli preteklo nedeljo konferenco v kabinetu bivšega ministra Ignjata Stefanovičn, so govorili o vprašanju, kako urediti odnoso nupram JNS in so sklenili, da skličejo ponovno sestanek za 2. september, da bi v tem času lahko izvedeli za razpoloženje volivcev z ozirom na vprašanje, ki se je razpravljalo nn tej konferenci. Ze samo dejstvo, da jc sestanek ponovno sklican za 2. september, pove, da ni bilo soglasja. Danes pa jc Ign jat Stefanovič po dobljenih informacijah iz notranjosti državo o neugodnem položaju sklenil, da sc odgodi zgoraj določoni sestanek šo zn dva dni, tako da ho šole 4. septembra. Smatra, da ho v tem času uspel, dn vpliva ua svoje prijatelje v Belgradu, dn bodo šli z njim, ne pn s Tošovičom, ki sc jo takoj po konferenci odločil zn vstop v JtiZ. Bogoljub .Tevtič napenja svojo zadnjo sjle, da bi se obdržal v političnem življenju. Sklical je za 5. september sejo Jugoslovanskega kluba naroduili poslancev. Trgovski odnošaji med Poljsko in Jugoslavijo Belgrad, 29. avgusta. AA. V zvezi s prihodom Jana Marinovskega, odfjoslanca poljske kompenzacijske družbe v Varšavi, je bilo več konferenc. Glavne naloge teh konferenc so bile: 1. dokončna določitev načela jx>ljsko-jugoslovajiskega kompenzacijskega prometa v smislu želj jugoslovanskih izvoznikov tn poljskih uvoznikov, tn 2. možnost nadaljnjega razvoja jugoslovanskegao izvoza na Poljsko. V zvezi s tem in na podlagi teh načel je bil sestavljen skupni načrt, ki ga mora sprejeti jioljska komjJenzacijska družba v Varšavi. G. Marinovski je s svoje strani obljubil, da bodo v Varšavi čimprej sprejeli navedena vprašanja. Takisto bo jx)ljsko-ju-goslovanski gos|x>darski odbor izvede! sklepe teh konferenc, zlasti glede pospešitve izvoza svežih in suhih sliv, jabolk, grozdja, mezge, orehov, lubenic, pečk od buč, v prihodnji sezoni za zgodno sadje in povrtnino. Radi izpopolnitve gospodarskega sodelovanja so podaljšali pogodbo ined poljsko kompenzacijsko družbo in roljsko-jugoslovanskim gospodarskim odborom. Cilede zasebnih načel kompenzacijskega obrala so bile sprejete posebne iz-premembe, ki bodo žc v kratkem rodile ustrezajoče sadove. Vprašanje izvoza drugega blaga poleg sadja ni zahtevalo nobenih izprememb, ker je izvoz tega blaga na [»oljsko že v zadostni količini zagotovljen. Izjemo dela samo riba. Glede tega izvoza so bili izdani ukrepi, da ga bodo pospešili. Ciklon na Japonskem Tokio, 29. avgusta. AA. Nad zapadno Japonsko je divjal strahovit tajfun, škoda jc velikanska, zlasti v primorskih krajilj. Po dosedanjih telefonskih in brzojavnih vesteh je samo poplava poškodovala več ko 25.000 poslopij. Človečkih žrtev so samo v Tokiu, Osaki in koheju našteli 21« Osebne vesti Belgrad, 29. avgusta. AA. Z odlokom ministra za gozdove in rudnike sta imenovana: za šefa kabineta gosp Mlhajlo J a n j i i , šef kabineta ministra brez portfelja pri predsedstvu vlade, in za šola personalnega oddelka v oddelku za gozdarstvo gosp. Borisav N i k o 1 i č , svetnik ministrstva za gozdove in rudnike, Belgrad, 29 avgusta, in. Napredovali so pri ruvnatcljstvu državnih železnic v Ljubljani: v 4.-1. za višjega svetnika inž. Jože Turba; v 4-11. za svetnike Karel štefin, inž. Janez Leben, inž. Franc Debevec. inž Adolf Paliga in inž. Anton OzVald: v 5 pol. skup. zu svetniku inž. Stanko šubic, za inšpektorja Jože Jenko. Jože ?.nidar-šič, Ivan Kitak, Ivan Turk, Anton Zaje, Frančišek Jnnguha, Konrad Mere; v 6. pol. skup. za višje kontrolorje Avgust Oblak, Jože Lavrič, Mar. Klebcl, Božidar Pišek Ciril Ponikvar, Frančišek Srebot, Levoslav Struna in Rudolf Likar; v 7. pol. skup. za višjega pristava inž. Ladislav Eleršek, za kontrolorje Franc Heric, Rudolf Zitterschlager. Ludvik Fntur. Rnrlnlf Kumar, Maks Ruvter, Albin Martelanc in Metod Kopitar: za višje prometnike Alojz Zavrl. Franc 1'olak in Jakob Beravcc; za višjega nudzornika strojev Franc Trebeu: za višjega strojevodjo Jakob Kremžar; za višjega tehnika Frane Outrata; za višjega nadzornika proge Alojz Kranjc. Kongres fugoslov. pravnikov Belgrad, 29. avgusta. AA. Kongers pravnikov kraljevine Jugoslavije bo od 22. do 24. septembra v Belgradu. Po kongresu {»idejo pravniki na izlete po državi, da se seznanijo s pravnimi vprašanji v posameznih pokrajinah, V zvezi s tem je predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič odredil, naj se državnim uslužbencem iz vseh ministrstev, ki bi se hoteli udeležiti tega kongresa, dovoli potrebni- dopust od 20. septembra do 4. oktobra 1935 in da se naj ta dopust nc vštoje v redni letni dopust. Severne države za Zvezo narodov Oslo, 29. avgusta. AA. Po današnji seji zastopnikov Norveške, Švedske, Danske in Finske jc izšel komunike, ki pravi, da so zunanji ministri omenjenih držav proučili vprašanja, ki so na dnevnem redu prihodnjega zasedanja sveta DN, zlasti pa italijansko-abesinski spor. Zastopniki omenjenih držav mislijo, da je treba ta spor urediti v skladu s paktom DN, Švedska, Norveška, Danska in Finska bodo podprle vsako akcijo, ki ji bo ciij ohranitev miru in obvarovanje načel Društva narodov. Fey nevarno ranjen Dunaj, 29. avgusta. AA. Rane ministra Feya, ki se je bil včeraj z avtomobilom ponesrečil, niso tako nedolžne, kakor so prvotno poročali, temveč zelo nevarne. Minister si ni samo pretresel živcev, temveč tudi možgane. Razen tega si je zlomil kost v nosu in ima tudi sicer na glavi hujše poškodbe, tako da bo moral ostati v bolnišnici in ne sprejemati obiskov. Le zvezni kancelnr dr. Schuschnigg ga je smel včeraj za malo časa obiskati. Nedeljski vozni listki v Italijo Belgrad, 29. avgusta. 1. septembra t. 1. stopi v veljavo nova mednarodna tarifa in prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga med Jugoslavijo in Italijo. Kot novost v tej tarifi sc uvedejo nedeljska in prazniška potovanja z vojnimi listki za tja in nazaj. Za ta potovanja so jugoslovanske in Italijanke čelcznice dovolile 50% popusta od normalnih voznih cen. Vozni listek velja od polnoči med petkom ln soboto, dneva pred praznikom ali nedeljo do 24. ure dneva po prazniku ali nedelji, to je do polnoči s ponedelja na na torek, in sicer za brze in potniške vlake. Prekinitev vožnje ni dovoljena s temi listki. Prazniki, za katere velja poleg nedelj ta ugodnost, so: Novo leto, sv. Trije kralji (6. januar), šv. Jožef (19. marec), Vnebohod in praznik sv. Rešnjega Telesa, dalje sv. Peter in Pavel (28. junij), Veliki šmaren (15. avgusta), vsi svetniki (1. novembra). Rrez-madežno spočetje (8. december) in Božič (25. december). Nedeljske in prazniške listke v tem mednarodnem prometu med Italijo In Jugoslavijo bedo izdali na obeh področjih na daljave do 250 km. To pomeni, da bodo v naši državi izdajale te listke samo postaje na področju zagrebškega in ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Sah v Varšavi V petnajstem kolu je premagala Argentina Romunijo z 2'A:I!4, Angina Palestino z istim rezultatom, Čehoslovaška Estonsko s 3:1. Madžarska Finsko z 2'A:1'A, Danska Italijo 3:1, Jugoslavija Francijo 3:1, Poljsku Irsko 4:0, dočim je končal mateh Avstrija : Švedska 2:2 in USA: Litva 2:1 (1), Latvija : Švica pa l'A:tX (I). Poljska je že dosegla Švedsko in je obenem z USA najresnejši konkurent za prvo mesto. Šestnajsto kolo je dalo naslednje rezultate: Argentinija : Švica 2