Poprečnlna v gotovini plačana
K
ŠTEVILKA 11
LETNIK XXXV
r?
K
K
NARODNI
GOSPODAR
ti
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
V LJUBLJANI, DNE 15. NOVEMBRA 1934

||kl A a Pravilnik za izvršitev uredbe o zaščiti kmetov. — Preizkušnja. — Iz zgodovine VieHdSll	■ bolgarskega zadružništva. — Zvezine objave. — Iz našega zadružništva. —
Vprašanja in odgovori. — Osebne vesti. ......................................................................... ;
Priloga „Narodnega Gospodarla" žt. 11.. I. 1934.
Za vsa obfavlfena vabila, pri katerih ni Izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrSl se pol ure kasneje na istem mestu In pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Redni občni zbor Mlekarske nakupne in prodajne zadruge v Dolenji vasi, r. z. z o. z„ se bo vršil dne 21. novembra 1934 ob 4. uri popoldne v Mlekarni. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. bilanca za 1. 1933. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti.
Izredni občni zbor Gospodarske zadruge na Koroški Bell, r. z. z o. z., se bo vršil 25. novembra 1934 ob pol 4. uri. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. sprememba pravil. 3. slučajnosti.
Izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Svetinjah, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 25. novembra 1934 ob 9. uri zjutraj v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobrenje rač. zaključka za 1. 1933. 4. dopolnilna volitev načelstva. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. slučajnosti.
Izredni občni zbor Strojne zadruge v Vnanjih Goricah, r. z. z o. z., se bo vršil 23. decembra 1934 ob 3. uri popoldne v Kat. domu na Brezovici. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč.zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. ponovno potrjenje računskega zaključka za 1. 1933. 4. slučajnosti.
MflRODm GOSPODAR
. GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI.
Člani .Zadruž. zveze' dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25'— Din na leto, za pol leta 12-50 Din. "" Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo.	■
Pravilnik za izvršitev uredbe o zaščiti kmetov.
Na podlagi čl. 16 uredbe o zaščiti kmetov od 3. avgusta 1934. leta predpisujeta minister za kmetijstvo in minister pravde v soglasju z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za finance pravilnik za izvršitev uredbe o zaščiti kmetov.
Čl. 1. (K čl. 1, odst. 1.) 1. Neveljavne so pogodbe, s katerimi se kmet obvezuje, da se ne bo okoristil z odredbami uredbe.
2.	Pod „svojimi dolgovi" se smatrajo vse denarne obveznosti zasebnopravnega in javnopravnega značaja, kolikor niso izvzete s členom 8, ne glede na to, iz katere osnove izvirajo in ne glede na to, ali jih kmet dolguje kot glavni dolžnik, solidarni dolžnik ali porok.
3.	Obveznosti, sestoječe v dajanju kakšne stvari in kakšne pravice, v delu aji delih, v kakšnem potrpljenju ali nestorjenju, se ne smatrajo za dolgove po členu L, odst. 1. uredbe.
Čl. 2. (K čl. 1, odst. 2.) 1. Uredba se niti glede načina izplačila, niti glede višine o-brestne mere, niti glede pravdnih stroškov, stroškov zavarovanja in izvršbe, niti glede odvetniških stroškov ne nanaša na dolgove kmetov, storjene po 20. aprilu 1932.
2.	Z urebo se lahko okoristijo osebe, ki so dokazale s potrdilom (čl. 6, odst. 3 u-redbe), da so ob času zadolžitve bile kmetje po določbah uredbe.
3.	Uredba se nanaša tudi na kmeta, ki je prišel pod stečaj.
Čl. 3. (K čl. 2, odst. 1.) 1. Kot pogoj, da se neka oseba v smislu uredbe smatra za kmeta, je potrebno, da je dotični osebi kmetijstvo glavni poklic. Zato se ne morejo smatrati za kmete osebe, ki jim je glavni poklic neka druga panoga gospodarstva, (kakor so n. pr. trgovci, industrije!, obrtniki t. t. d.), državna, javna ali zasebna služba, (državni, samoupravni in privatni aktivni u-radniki, dalje odvetniki, javni notarji, zdravniki i. t. d.), pa čeprav jim obdačeni dohodki dotekajo pretežno iz kmetijstva in njihovo posestvo ne presega površine, navedene v čl. 2., odst. 1. uredbe.
2.	Za kmete se ne smatrajo živinorejci trgovci, ki samo sezonsko pasejo živino zaradi spekulacije.
3.	Dohodki od kmetijskih gozdov se smatrajo za dohodke iz kmetijstva.
4.	Da bi se katera oseba smatrala za kmeta, zadošča, da obdeluje zemljo, ne zahteva se pa, da bi bil naseljen na zemlji, ki jo obdeluje.
5.	.Sami* pomeni ali osebno ali v lastni režiji, t. j. s pomočjo najete delovne sile in ne tudi dajanje na pol in pol ali pod zakup.
6.	Da bi se za kmeta smatral lastnik, ki obdeluje zemljo mešano, to je, da en del obdeluje sam, drugi del pa da na pol in
ll
pol ali pa pod zakup, je potrebno, da več kot polovico svojega posestva obdela sam ali s člani svoje rodbine, kolikor ne gre za primer iz odst. 4. a, čl. 2. uredbe.
7.	Za presojo vprašanja, ali je katera oseba kmet, je merodajno razmerje med njegovimi dohodki, ki so podvrženi obdavčenju, ne pa razmerje med posameznimi davki, ki jih plačuje na posamezne vrste svojih dohodkov. Na podlagi tega se smatra, da v smislu čl. 2., odst. 1. obstoji pogoj, da se neka oseba prizna za kmeta, če je njegov dohodek od kmetijstva večji od vseh drugih njegovih dohodkov, na katere plača davek, čeprav je davek, ki ga plača na vse druge dohodke, večji od davka, ki ga plača na dohodke od kmetijstva.
8.	Pod obdavčenimi dohodki se razumejo davčne osnove vseh davčnih oblik, kakor so določene v davčni knjigi.
9.	Kot obdavčeni dohodek se smatra tudi tisti, ki je trajno ali začasno oproščen davkov.
10.	Izraz „posest" se ima razumeti kot enakovreden z izrazom „svojina", oziroma „lastnina" ter na podlagi tega pri določevanju maksima zemlje prihaja v poštev samo površina zemlje, ki dotični osebi pripada kot svojina (lastnina), toda ne tudi tista zemlja, ki jo ima pod zakupom ali kako drugače.
11.	Kot orna zemlja se smatra tudi tista zemlja, ki se ne obdeluje, ki jo je pa mogoče obdelati, (kakor n. pr. zapuščeni vinogradi idt). Pašniki niso neobdelana zemljišča. Kot livada se smatra tisto zemljišče, ki se redno vsaj enkrat na leto kosi; drugače se smatra za pašnik.
12.	Z uredbo so zaščitene samo rodbinske zadruge (hišne zajednice), ne pa tudi gospodarske zadruge: kmetijske, kreditne, nabavljalne in proizvajalne zadruge, agrarne zajednice - zadruge, zemljiške zajednice, ko-
masacijske mase, vodne zadruge itd., Čeprav so jim člani kmetje.
13.	Za rodbinsko zadrugo v smislu u-redbe se smatra ona rodbinska zajednica, v kateri obstoji skupno življenje in delovanje krvnih sorodnikov ali prisvojenih sorodnikov in kjer je najmanj pet moških članov.
14.	Užitkarji, zakupci ali spolovinarji, ki obdelujejo tujo zemljo če nimajo svoje lastne, a izpolnjujejo ostale pogoje, se smatrajo kot kmetje po odst. 1. čl. 2. uredbe.
15 Kot kmetje v smislu odredb čl. 2. uredbe se smatrajo tudi samo-naseljenci v južnih krajih, označeni v čl. 8 odst. 7 pravilnika za izpremembo zakona o naseljevanju v južnih krajih od 11. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami od 24. julija 1933, št 50520/V1/B, od 3. avgusta 1933.
Čl. 4 (K čl. 2, odst. 2.) Poročena žena, ki živi v skupnosti s svojim možem, se smatra za kmeta le tedaj, če osebno ustreza pogojem, ki jih za kmete predpisuje uredba in a ko je razen tega ali a) njen mož kmet v smislu uredbe ali b) ako njeni dohodki in dohodki njenega moža, naj že bo kmet ali ne, pretežno izhajajo iz kmetijstva.
Čl. 5 (K čl. 2, odst. 3.) Če kmet živi z ženo in otroci v hišni skupnosti, veljajo tudi vsi njihovi dokodki za skupne.
Čl. 6. (K čl. 2, odst. 4.) 1. Tudi za osebe z tega odstavka velja pogoj, da njihovi obdavčeni dohodki izhajajo iz kmetijstva in da njihova posest orne zemlje ne presega površine iz čl. 2. odst. 1. uredbe.
2.	Da nima zadostne delovne sile svoje in svoje rodbine, se bodo smatrali tudi tisti primeri, kadar delavna sila dotične osebe in njegove rodbine ne zadošča za naprednejši iz racionalnejši način obdelovanja zemlje.
3.	Kot neodklonljiva ovira se smatra judi to, če se posest nahaja na krajih, ki so drug od drugega tako oddaljeni, da je lastniku fizično nemogoče, da bi del te posesti
163
osebno, oziroma s člani svoje rodbine ali v lastni režiji obdeloval. Kot nadaljne neod-klonljive ovire se smatrajo visoka starost, odsotnost zaradi odslužitve kadrovskega roka, odsotnost zaradi zaslužka (pečalbarstvo), trajna bolezen itd.
4.	„S pomočjo drugih oseb" pomeni tudi oddajanje pod zakup ali na spolovino.
5.	Maloletni otroci kmeta veljajo za vso dobo maloletnosti kot kmetje ne glede na to, ali sploh obdelujejo svojo zemljo.
6.	Prav tako se smatra, da je zapuščina kmeta zaščitena z uredbo vse dotlej, dokler se s sodnim sklepom ne preda naslednikom, ne glede na to, kdo ob tem času obdeluje zemljo.
7.	Za osebe pod b) se razumejo samo kmetijski delavci, ki nimajo nikake svoje zemlje. Za osebe, ki imajo svojo zemljo in poleg svoje obdelujejo tudi tujo zemljo, velja odst. 1. čl. 2. uredbe.
8.	„Noben drugi davek" iz točke b) pomeni noben drug davek od dohodkov.
9.	Kot „postranski gospodarski posli" se razumejo ne le tisti posli, ki jih kakšna oseba opravlja brez obrtnega dovoljenja ali ki dela pri drugih, temveč tudi tisti, ki jih vrši z obrtnim dovoljenjem, toda pod pogojem, da mu to ni glavni poklic in da izpolnjuje tudi ostale pogoje iz točke c).
10.	„Pod ribarstvom" se smatra sladkovodno in morsko ribarstvo.
11.	Da bi se osebe iz točke c) smatrale za kmete je potrebno, da žive na vasi in da se poleg kmetijstva kot giavnega poklica pečajo s posli malega obrtnika in malega vaškega trgovca itd., a glavni vir za lastno vzdrževanje in za vzdrževanje svojih rodbin jim je dohodek iz kmetijstva.
12.	K osebam iz točke c) se prištevajo tudi osebe, ki stopijo kot začasna služinčad k privatnim osebam ali k javnopravnim ustanovam.
13.	Beseda „vas" ne pomeni administrativne enote, marveč samo kraj, kjer žive kmetje s kmetijstvom kot glavnim poklicem in ne glede na to, ali so v večini ali ne napram drugim poklicem.
Čl. 7. (K čl. 2, odst. 5.) Pri oceni velikosti obdavčenih dohodkov se ne jemlje v poštev obdavčeni dohodek hiše, v kateri kmet stanuje in ki se nahaja v območju mesta, (mesteca, trga), če letni obdavčeni čisti dohodek ne presega 10.000 dinarjev. V slučaju, da ta letni obdavčeni čisti dohodek presega 10.000 dinarjev, se mora vra-čuniti v polnem znesku, a ne samo presežek čez 10000 dinarjev.
Čl. 8. (K čl. 3, odst. 1.) 1. Pod „denarni zavod" v smislu te uredbe se razumejo denarne ustanove, ustanovljene kot delniške družbe ali družbe z omejenim poroštvom ali kot kreditne ali drugačne gospodarske zadruge, in njihove zveze, dalje hranilnice samoupravnih teles in udruženja kakor tudi one denarne ustanove, ki so osnovane po zakonih, izdanih za vsako izmed njih posebej.
2.	Kadar je znesek dolga na dan 23. novembra 1934 ugotovljen v smislu odst. 5., čl. 3. uredbe, se bo odplačilo dolga vršilo v letnih odplačilnih obrokih (anuitetah), določenih v odst. 1., čl. 3. uredbe, če ne obstoji slučaj odst. 2., čl. 3. ali odst. 1. uredbe.
3.	Dolžnik ima pravico, da plača ugotovljeni letni odplačilni obrok (anuiteto) v teku leta in v posameznih delih, upnik je pa dolžan takšne delne obroke sprejeti, toda tudi v takšnem primeru mora biti znesek letnega obroka (anirtete) v celoti plačan do
15.	novembra vsakega leta.
Čl. 9. (K čl. 3, odst. 2.) 1.0 tem, kateri pogoji sn zanj ugodnejši, odloči dolžnik sam. Če se odloči izvršiti svoje odplačilo po pogodbi, se lahko okoristi z odredbami uredbe samo glede obresti.
2.	Če je ostanek dogovorjenega roka
ll*
za izplačilo dolgoročnih posojil daljši od 12 let, ima dolžnik pravico tudi v tem slučaju, da izvrši plačilo ostanka dolga v 12 obrokih po čl. 3., odst. 1. uredbe, in da se okoristi tudi z ostalimi določbami uredbe.
3.	Pri brezobrestnih posojilih ima upnik pravico do obresti po tej uredbi od dne dogovorjenega roka izplačila.
4.	Za obresti članov agrarne zajednice (zadruge) kot dolžnikov velja za višino obresti posojil zakon o združenjih dobrovolj-cev, za kmete in za druge interesente agrarne reforme od 20. maja 1922 z izpremembami na podlagi pooblastil v odst. 3., čl. 289. finančnega zakona za proračunsko 1. 1927./28. v rešitvi št. 11.600 od 30. marca 1928 („Službene Novine" št. 74 od 31. marca 1928) in veljajo zanje določbe tega zakona, ne pa določbe te uredbe.
Čl. 10. (K čl. 3, odst. 3.) Razen obresti more upnik izterjati tudi efektivne izdatke za takse, računajoč semkaj tudi poštnino.
Čl. 11. (K čl. 3, odst. 4.) 1. Dolžnik-kmet plača upniku, ki ni denarni zavod ali banka, obresti naenkrat ali delno v teku leta, toda najkasneje do 15. novembra vsakega leta.
2.	Dolžnik-kmet plača upniku, ki je denarni zavod ali banka, dospele obresti pri izdaji nove menice v dveh tromesečjih, ki jih sam izbere, toda najkasneje pri izdaji nove menice za tretje in četrto tromesečje.
3.	Obresti na menice in odplačila dolga morajo v višini letnega odplačilnega obroka (anuitete) biti plačane do 15. novembra vsakega leta.
Čl. 12. (K čl. 3, odst. 5.) 1. Do 23. decembra 1933 neplačene, odnosno nepriraču-nane, a še ne zastarele obresti v višini, dovoljeni po obstoječih zakonih v dobi dospetja, se priračunajo glavnici dolga, kot obstoja na dan uveljavljenja uredbe.
2.	Zastarelost dospelih obresti je prekinjena z uveljavitvijo zakona o zaščiti kmeta
in z uveljavitvijo posameznih določb zakona o izvršbi in zavarovanju od 20. aprila 1932.
3.	Pravdni in izvršilni stroški, ki so nastali po 23. novembru 1933, stvarni izdatki za zavarovalne premije, javne davščine, takse za vpis hipoteke ali predznambe kakor tudi ostala plačila, ki jih je upnik izvršil namesto dolžnika, nastala po uveljavljenju u-redbe. se morajo plačati v gotovini.
Čl. 13. (K čl. 3, odst. 7) 1. Nove menice naj se glasijo na glavnico, kakor je določena na podlagi določb uredbe po odbitku izvršnih odplačil v smislu člena 3, odst. 1 uredbe.
2.	Dolžni kmet izda novo menico svojemu upniku z istimi podpisi kakor dotlej ali pa s podpisi enake vrednosti.
3.	„Podpisi enake vrednosti" pomeni najmanj isto število podpisnikov in z isto kreditno sposobnostjo.
4.	Ako glavni dolžnik na novi menici svojevoljno izpusti iz obveznosti katerega podpisnika, pa ne preskrbi drugega z isto kreditno sposobnostjo, se smatra, da nova menica ni izdana. Če dosedanji podpisnik odkloni podpis nove menice, pa ne najde novega podpisnika iste kreditne sposobnosti, mora upnik sprejeti menico z ostalimi podpisi, ima pa pravico izterjati dolg od podpisnika, ki noče podpisati nove menice in v to svrho sme obdržati staro menico. V tem slučaju so ostali podpisniki - dolžniki zavarovani po uredbi za regresno terjatev.
5.	Menice z že zapadlim rokom, ki niso zamenjane in ne vložene, mora dolžnik zamenjati z novimi menicami najkasneje do 15. novembra 1934.
6.	Dolžnik mora ob dospetju menice, katere rok pade med veljavo te uredbe, izdati novo menico s trimesečnim rokom, če je dolžan denarnemu zavodu ali bančnemu obratu, z enoletnim rokom pa, če dolguje drugim upnikom. Če dolžnik tega ne stori,
se upnik lahko posluži pravice, da vloži tožbo za plačilo menične terjatve. Dolžnik pa sme v 15 dneh po prejemu tožbe izdati upniku novo menico ali mora poravnati v gotovini stroške protesta in tožbe. Dolžnik, ki ne izda nove menice v omenjenem roku, in opusti to tudi v nadaljnem roku 90 dni, izgubi zaščito po uredbi. Rok nove menice se računa v vsakem slučaju od dospelosti prejšnje ‘ menice.
Čl. 14. (K čl. 3, odst. 8) 1. Upnik, ki ima pravomoćno sodno odločbo ali pravo-močen menični plačilni nalog, ne izgubi svo jih pravic, če ne zahteva od dolžnika nove menice.
2.	Smatra se, da je pismeni opomin redno izročen dolžniku, če upnik dokaže s povratnim recepisom pošte, da je dolžniku priporočeno pismo bilo ali izročeno, ali da ga ne sprejme.
3.	Dolžnik izgubi pravico do zaščite, če v roku 60 dni od dne, ko mu je bil izročen redno dostavljen pismen opomin, ne zamenja menice. Rok teče od dne potrdila prejema, odnosno od datuma poštnega žiga na povratnem recepisu.
4.	Pod odredbo iz odst. 7, čl. 3 uredbe se razumevajo odredbe o podpisih na novi menici.
Čl. 15. (K čl. 3, odst. 9.) 1. Kmet, če je porok ali solidarni dolžnik, odgovarja po predpisih uredbe, četudi glavni dolžnik odnosno sodolžnik ni kmet.
2.	Kot porok ali solidarni dolžnik kmeta se smatra tudi ona oseba, ki se je samo formalno obvezala kot glavni dolžnik, stvarno pa je dala samo svoj osebni kredit, da kmetu dobavi potrebni denar, če dožnik dokaže, da je to upniku bilo znano.
3.	Dolžnik, ki ni kmet, a se je zadolžil na podlagi kmetske menice, se ne smatra kot porok niti kot solidarni dolžnik po predpisih uredbe.
Čl. 16. (K čl. 3, odst. 10.) Namesto dolžnika more ponuditi vsoto tudi tretja oseba.
Čl. 17. (K čl. 4, odst. 1.) Izjema od čl. 3 uredbe se nanaša samo na 1. odstavek tega člena.
Čl. 18. (K čl. 4, odstavek 2.) Potrdila iz tega odstavka izdajajo občinska oblastva brezplačno.
Čl. 19. (K čl. 5, odst. 1.) Prepis 1. odstavka se uporablja na dogovore o obrestih od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Za prejšnje dogovore o obrestih veljajo predpisi, ki so bili tedaj v veljavi.
Čl. 20. (K čl. 5, odst. 2.) Kazensko postopanje se ima uvesti po uradni dolžnosti.
Čl. 21. (K čl. 6, odst. 1.) 1. Odlagajo se vse prisilne prodaje, kolikor niso na dan uveljavitve uredbe že pravomoćno izvršene. Kot pravomoćno opravljene prodaje se smatrajo tiste izvršene prodaje, glede katerih je na dan uveljavljenja te uredbe že potekel rok za vložitev pravnega leka proti sklepu o izvršitvi prodaje ter kolikor v tem roku ni predložen pravni lek ali glede katerih obstoječe zakonske določbe sploh ne dopuščajo pravnega leka.
2.	Prisilna javna prodaja v smislu odst.
1.	čl. 6 te uredbe obsega tudi prodajo iz proste roke kakor tudi prevzem predmetov izršbe, kjer to po zakonu nadomešča prisilno prodajo (gl. §§ 200, št. 1, 268, 270, 271 in 280 zakona o izvršbah — izvršilnega reda —- za Slovenijo in Dalmacijo ; § 486, odst. 2, srbskega civilnega postopka), toda ne obsega tudi prodaje v smislu predpisa § 86, odst. 2 in § 89, št. 2, meničnega zakona. Ustavitev obsega tudi prepoved dovoljenja novih se-kvestracij.
3.	Vsa druga izvršna opravila ali opravila za zavarovanje na nepremičninah, razen onih, ki so navedena v prvem in drugem odstavku tega člena pravilnika, so dopuščena brez omejitve. Potemtakem je dopuščeno
dovoliti: vknjižbo prisilne (izvršne) zastavne pravice v zemljiških knjigah zaradi izršbe zavoljo plačila ali predznambo zastavne pravice zaradi izvršbe zavoljo zavarovanja, odnosno na področju kasacijskega sodišča v Belgradu popis in ocenitev nepremičnega premoženja zaradi izvršbe in slednjič vsa sredstva zavarovanja (zavarovalna sredstva) začasne odredbe, kolikor niso vezane na odvzem (transferacijo) premičnih stvari, odnosno na odvzem posesti in uprave nepremičnin dolžniku-kmetu.
4.	Določbe odst. L čl. 6. uredbe veljajo tudi za upravne svrhe.
5.	Za primer, da se nepremičnine kmetovalcu prodajo s sodno dražbo zaradi plačila terjatev, ki ne spadajo pod to uredbo, je treba uveljaviti splošne določbe.
6.	Če je pred pravomočnostjo javne dražbe tretja oseba predložila naknadno ponudbo, položivši v sodni depozit z zakonom predpisane vsote denarja ter je sodišče sprejelo naknadno ponudbo, v odlok po postavilo izgled, da se bo s posebnim odlokom odredil rok za novo dražbo, med tem pa so po uredbi dražbe ustavljene, se bo plačani znesek vrnil tretji osebi.
Čl. 22. (K čl. 6, odst. 3.) 1. Pod „vsako zainteresirano stranko" je treba razumeti vsako „zainteresirano osebo".
2.	Sodišča niso pooblaščena preiskovati, ali je kaka oseba kmet ali ne, ako o tem obstoji potrdilo pristojne oblasti, omenjeno v čl. 6, odst. 3.
3.	Občinska oblastva so občinska oblast-va kmetovega prebivališča ne glede na to, kje se njegova posest nahaja.
4.	Na področju uprave mesta Beorada se pritožbe proti sklepom prvostopnih oblasti vlagajo samo na notranje ministrstvo.
5.	Občinska oblastva izdado dolžniku-kmetu potrdilo brez plačila taks.
6.	Kot dokaz v smislu čl, 1, odst. 2
uredbe veljajo samo potrdila, izdana po predpisih čl. 6, odst. 3 uredbe.
Čl. 23. (K čl. 6, odst. 4 ) Na postopek po odst. 2, čl. 6 uredbe nima nobenega vpliva okolnost, da potrdilo občinskega oblastva še ni postalo pravomočno.
Čl. 24. (K čl. 7, odst. 7.) 1. Predpisi čl. 7. uredbe veljajo za terjatve, zaščitene po tej uredbi.
2.	Če glavni dolžnik ne more izdati potrebne zavarovalne listine, s katero je upnik dovoljno zavarovan za svojo terjatev, lahko upnik zahteva zavarovanje od poroka ali od solidarnega dolžnika.
3.	Nobena izvršilna ali zavarovalna dejanja niso dovoljena na denar, denarne terjatve ali na premične stvari.
Čl. 25. (K čl. 8, odst. 1.) 1. Prispevki za okrožni urad za zavarovanje delavcev se smatrajo kot javne davščine.
2.	K „zakonito predpisanim pristojbinam" ne spadajo pristojbine javnih notarjev ali nagrade duhovnikom za cerkvena opravila, toda se pod “pristojbinami z zakonom predpisanimi" razumejo denarne kazni, globe, pristojbine za priče in strokovnjake ali za člane sodnih komisij
3.	Menice, dane za pokritje, ne spadajo k terjatvam, ki so izpremenjene v menične.
4.	Dolgovi iz prvega stavka, odst, 1, čl. 8 uredbe, kateri so izpremenjeni v menično terjatev, se ne smatrajo kot stvarno novi dolgovi.
5.	Dolžnost vzdrževanja obsega dolžnosti na podlagi zakona, pogodbe in poslednje volje.
6.	Terjatve iz kaznivih dejanj obsegajo vse te terjatve, ne glede na to, ali jih je dognalo kazensko ali civilno sodišče. Prav tako obsegajo terjatve iz kazenskih dejanj povrnitev škode, povrnitev kazenskih stroš-škov in povrnitev stroškov za izvršitev kazni.
7.	Pod „zakupnino" je treba razumeti
po § 671 civilnega pravdnega postopka tudi hak na področju apelacijskega sodišča v Sarajevu.
Čl. 26. (K čl. 8, odst. 4) Pod dejstvi iz čl. 8, odst. 4, je treba razumeti tudi pravne posle.
Čl. 27. (K čl. 9, odst. 1.) 1. Pod „dolžnikom" se razume dolžnik, ki je zaščiten po uredbi.
2.	„Takoj prizna dolg" pomeni, da ga je takoj pri prvem naroku priznal.
Čl. 28. (K čl. 9, odst. 2.) Določbe uredbe bodo izvajala sodišča samo v izvršilnem postopku.
Čl. 29. (K čl. 9, odst. 3.) 1. Pod „dolgovi" v smislu uredbe se razumejo samo tisti dolgovi, ki so zaščiteni po uredbi, ne pa tudi dolgovi, glede katerih je kmet izgubil zaščito po uredbi.
2.	Tudi pri postopku pred sreskim sodiščem ima upnik pravico do povrnitve odvetniških stroškov po dolžniku - kmetu po posebni tarifi.
3.	Dokler se ne izda posebna tarifa, se postavke odstoječih odvetniških tarih znižajo na pol, če je dolžnik kmet zaščiten po u-redbi. Na tistih pravnih področjih, kjer ni določena odvetniška tarifa, bo sodišče prisodilo upniku polovico odvetniških troškov, ki bi jih prisodilo, če bi dolžnik ne bil zaščiten kmet.
Čl. 30. (K čl. 11.) 1. Nasnovatelji in pomagači izgubijo pravico do zaščite, tudi če niso kmetje, ako se kot poroki ali solidarni dolžniki odgovorni za kmetove dolgove.
2.	Ali je kmet izgubil pravico do zaščite, se ugotovi v izvenpravdnem postopku.
3.	Zaščito v smislu čl. 11 uredbe, izgubi kmet, če je storil dejanje po 23. nov. 1933.
Čl. 31. (K- čl. 12, odst. 1.) Kupci v smislu odst. 1, 2 in 3 čl. 12 uredbe, ki so se
s kupoprodajnimi pogodbami obvezali, da bodo izplačali del kupne cene na ta način, da izposlujejo od denarnega zavoda, navedenega v pogodbi, posojilo z znesku tega dela kupne cene in da znesek posojilne vsote izplačajo, odnosno pošljejo prodajalcu, odgovar jajo proti denarnemu zavodu prav tako, kakor bi odgovarjali nasproti prodajalcu po določbah čl. 12. uredbe.
Čl. 32. (K čl. 12, odst. 2.) Agrarni subjekti, ki so sklenili ceno v določenih količinah poljskih pridelkov in na obročno odplačevanje te cene v določenih količinah poljskih pridelkov (v naturi), lahko dospele in do uveljavljenja te uredbe neplačane in še ne dospele obroke pošljejo prodajalcu dogovorjeno količino poljskih priedelkov na podlagi odst. 4, čl. 12 te uredbe.
Agrarni subjekti, ki so dogovorili ceno v določenih količinah poljskih pridelkov, toda obročno odplačevanje v odgovarjajočih količinah poljskih pridelkov ali plačljivo v denarju (po tečaju najbližje domače produktivne borze na dan dospelosti obročnih odplačil), plačajo do uveljavljenja te uredbe neplačane obroke prodajalcu s tisto količino pšenice (v naturi), katero vrednost bi sicer morali plačati v denarju, a prav tako se bodo obračunali v naturi tudi nedospeli odbroki po odst. 4, čl. 12.
Čl. 33. (K čl. 12, odst. 3.) Ta člen se nanaša na vse kmete, naj so po uredbi zaščiteni ali ne.
Čl. 34. (K čl. 16.) Določbe tega pravilnika imajo moč avtentične razlage uredbe.
Čl. 35. Ta pravilnik stopi v veljavo z razglasitvijo v „Službenih Novinah".*
V Belgradu, 5. novembra 1934.
♦Pravilnik je bil objavljen v »Službenih Novinah’ dne 7. novembra 1934.
Preizkušnja.
Mož pokaže v dejanju, koliko tehta njegova beseda. Mnogokrot lepo govorimo o žadružnih načelih, o solidarnosti, disciplini in zavednosti. Navdušeni smo za zadružništvo. Oznanjamo, da bo zadružna fronta le v solidarnosti, disciplini in zavednosti mogla zmagati. Toda dejanja šele postavijo našo načelnost na preizkušnjo. Ko pa pride do dejanj, takrat marsikdo odpove in dokaže, da so bile njegove besede o zadružnih načelih le fraza, le pleva brez zrna. Zato dovolite v sledečem par besed o zadružnih načelih in o preizkušnji, v kateri se je bilo treba pokazati.
I. Zadružna solidarnost.
Temelj zadružništva je solidarnost, ki jo najlepše izražamo z besedami: „Vsi za enega, eden za vse". Ta izraz pove, da smo se povezali za vzajemno pomoč, da hočemo deliti isto usodo, da hočemo stati vsi za enega, eden za vse, nikogar izdati, nikogar pustiti, da propade.
Vtelešena je solidarnost v zadrugi z neomejeno zavezo, v kateri res stojijo člani za zadrugo in s tem drug za drugega neomejeno, s celim svojim premoženjem. Zadruge z neomejeno zavezo so torej najpopolnejši izraz zadružne solidarnosti. Pri njih postaja načelo solidarnosti dejavnost, dobiva meso in kri.
Pa tudi zadruge z omejeno zavezo stojijo na načelu solidarnosti. Tudi te zahtevajo od članov sredstva za deleže, za zadružno glavnico in poleg nje jamstvo članov za obveznosti zadruge, zahtevajo skupnost poslovanja, kar je najbistvenejše za zadružno skupnost. Delo načelstva in nadzorstva je delo za občnost, za skupnost po načelu solidarnosti.
Opravičeno se zato v zadružništvu vC'
dno in vedno povdarja potreba solidarnosti. Mrtva je zadruga, kjer ni smisla za solidarnost.
11.	Zadružna disciplina.
Nič manj važna ni druga zahteva, to je zahteva zadružne discipline. Ne more obstojati nobeno društvo, nobena skupnost, nobena organizacija, ako ne vlada v njej disciplina. Celo banda razbojnikov, tatov, vlomilcev mora imeti svojo disciplino, ako hoče obstojati in delati.
Disciplina nalaga podreditev osebnih želja in interesov pod zahteve in interese skupnosti. Taka podreditev je včasih lažja, včasih pa zelo težka. Le z žrtvami in s sa-mopremagovanjem je mogoče včasih izvrševati dolžnosti, ki jih nalagajo zadrugarju zakon, zadružna pravila, sklepi občnega zbora in sklepi načelstva. Toda zadružna disciplina zahteva, da vse to točno izvršujemo radi skupnosti in njenega obstoja, ki je važnejša, nego naše osebne koristi in interesi. Zato je treba izpolnjevati prevzete dolžnosti, pa naj je to še tako neprijetno, težko ali celo škodljivo s stališča osebnih koristi.
Zadružna skupnost predstavlja koristi in interese vseh včlanjenih zadrugarjev. Radi te skupnosti, ki mora obstojati, je poedinec dolžen točno izpolnjevati vse dolžnosti, ki mu jih skupnost nalaga, mora torej držati zadružno disciplino.
III.	Zavednost.
Solidarnost in discipliniranost zadrugarjev pa nista slepi in ne fanatični. Zadrugar je solidaren in discipliniran, ker pozna pomen in cilje zadružnega gibanja. Dobro ve, kakšne gospodarske koristi nudi zadružna skupnost ravno malemu človeku, malemu gospodarstvu. Poučen je, da je zadružna skupnost malega človeka osvobodila denarnega oderuštva, pa tudi vseh vrst izkoriščanja posrednikov pri nabavi in vnovčevanju.
Kakor zajedala so živeli oderuhi in posredniki na tujem hrbtu ter se celo bogatili s tujim delom. Zadružna skupnost pa je malega človeka osvobodila od teh zajedalcev.
Iz take zavednosti izhaja trdna volja za zadružno skupnost v vseh smereh, v vsakem gospodarskem udejstvovanju, kjer nas skupnost varuje škode in nam prinaša koristi. Ljudje s tako zavestjo in spoznanjem bodo gotovo sami odločni, dosledni in neomajni v izvrševanju zadružnih dolžnosti, navajali pa bodo k točnemu izpolnjevanju zadružnih dolžnosti tudi tovariše.
IV.	Preizkušnja.
Lepa so zadružna načela in polni idealizma in navdušenja poslušajo mnogokrat zadrugarji besede o zadružnih načelih. Kako slabo se pa marsikdo izkaže, kadar pride čas preizkušnje! Kje je tedaj solidarnost, disciplina, zavednost? Nič od vsega tega, kajti vse to se razblini kot milni mehur. Mesto discipliniranega zadružnika stoji pred vami naekrat nediscipliniran sebičnež, ki ne vidi in ne misli preko plota svojega dvorišča in ne pozna drugih interesov kot interese svojega žepa.
Glavna skupščina Zadružne zveze v začetku junija je obravnavala vprašanje sanacijskega fonda in je bil napravljen sklep, ki zahteva od včlanjenih zadrug po načelu zadružne solidarnosti gotove žrtve: desetino rezerv in desetino dobička iz 1. 1933. V utemeljevanju predloga za zanacijski fond so bile izrečene lepe besede o trdnem zaupanju v Boga, ki je videl toliko dobre volje in dela za bližnjega, zaupanja v slogo in požrtvovalnost naših zadrug, zaupanja v uvidevnost vseh, ki imajo opravka z zadružništvom. — „Ena stvar bi mogla biti nevarna: needinost in malodušnost in teh ne sme biti v naših vrstah." — „Vsa zadružna organizacija naj bi bila kakor družina, pri kateri
se enemu ali drugemu članu lahko pripeti nesreča, pa prizadetemu vsi ostali v bratski ljubezni solidarno pomagajo. Nihče ne ve, če tudi njega ali njegovega kraja ne bo kdaj zadela nesreča." — „Navezani smo na samopomoč. Preko teh težkih časov si bomo mogli pomagati le sami, kje drugje ne bomo dobili nobene zaslombe." — „Apeliramo na požrtvovalnost in solidarnost zadrugarjev. Zavedamo se, da more rešitev priti le z žrtvami. Iz nesebičnih žrtev je zrastlo naše zadružništvo, le v velikodušnosti in v trdno sklenjenih vrstah je danes naš obstanek." Dobro je bil utemeljevan predlog za sanacijski fond, ki so ga stavile zadruge, katere so prišle v stisko. Zato je bil sprejet kljub žrtvam, ki jih zadrugam nalaga, z veliko večino.
Potem pa je prišla izvršitev sklepa. Da bi vam mogli pokazati, kako ostra pisma so prišla od nekaterih zadrug kot odgovor na zahtevo sanacijskega prispevka! Res so pokazali v teh pismih nekateri zadrugarji vso svojo revščino, malodušnost, nediscipliniranost, nezavednost. „Ne priznamo!“ — „Ne moremo!“ — „Ne bomo plačevali, kar so drugi zapravili!" — „Naša skupna seja je sklenila, da odklanjamo vsak prispevek!“ In so vendar te zadruge včlanjene v Zadružni Zvezi, imajo torej dolžnost izvrševati pra-voveljavne sklepe Zvezine skupščine, utemeljene v zakonu in pravilih. Pa vendar vodijo te zadruge možje, o katerih bi mislili, da so zavedni, disciplinirani zadrugarji, da so cvet zadružništva.
Človek se čudi, da se je to sploh moglo dogoditti, če pomislimo, da je minilo že 40 let, odkar je dr. Krek začel orati brazde zadružništva pri nas. Saj je vendar minila doba ene generacije in je število naših zadrug veliko, delo pa bilo intenzivno, tako da bi vendar morala zadružna načela pre-kvasiti in vzgojiti naš rod, napraviti iz ozko-
srčnih individualistov idealne zadrugarje. Da, vse to bi se zgodilo, če ne bi bilo v človeku nečesa, kar je dr. Krek imenoval beštijo sebičnosti. In zlo je v tem, da so nekateri prenesli beštijo sebičnosti tudi na zadrugo, v kateri bi morali izvrševati vzvišeni poklic apostola za solidarnost.
Tolažilno pri vsem tem je dejstvo, da je ogromna večina zadrug in zadrugarjev preizkušnjo zadružnih načel lepo prestala in so zadruge v velikem številu pokazale soli-
darnost in disciplino. Radi teh načel so vzele nase žrtev in brez besede prispevale desetino rezerv in dobička, da prizadetim v bratski ljubezni solidarno pomagajo. Tako je napram tem zvestim in zavednim zadrugam odstotek nediscipliniranih zadrug res majhen. Upanje pa Imamo, da bo tudi pri teh maloštevilnih prišlo do spoznanja In uvidevnosti, da bodo tako tudi pri njih zadružne kreposti zmagale nad človeško grešnostjo in slabostjo.
Iz zgodovine bolgarskega zadružništva.
Zanimanje za zadružništvo se je začelo na Bolgarskem širiti, še predno se je bila dežela otresla turškega jarma. Izobraženci, k' so pripravljali pot k osvoboditvi, niso mogli preiti vprašanja, kako poskrbeti za razvoj gospodarstva v bodoči svobodni domovini. Zato so pridno proučevali tudi gospodarske struje v zapadni Evropi in se trudili izbrati najboljše gospodarske oblike in jih kasneje uporabiti dpma. Razni narodni voditelji so se izrekali za zadruge, ki naj bi zajezile propadanje bolgarskega kmetijstva, obrtništva in trgovine.
Za časa turške vlade je posebno hiralo in propadalo bolgarsko obrtništvo, pa tudi kmetijstvo je zelo trpelo zavoljo hudih javnih bremen in zaradi močno ukoreninjenega oderuštva.
Ko je Bolgarija po berlinski pogodbi leta 1878 postala samostojna kneževina, je opisana težka gospodarska kriza prizadevala mnogo neprilik. Zato je bila narodna vlada odposlala v kulturno razvite zapadne države več strokovnjakov, da bi proučili ondotne gospodarske razmere in nasvetovali primerna sredstva za odpomoč. Skoro vsi izvedenci so po svojem povratku priporočali zadruž-
ništvo, ki naj bi se začelo širiti po mestih in po deželi.
Po drugih deželah so se zadruge navadno najprej pojavile po mestih in so se šele kasneje začele snovati tudi med kmetovalci. Na Bolgarskem pa se je zgodilo narobe. Prva zadruga je bila namreč tu 1. 1890 ustanovljena na kmetih in sicer v vasi Mirkovo v okraju Pirdop, blizu balkanskega pogorja. Ustanovil jo je tamošnji učitelj Teodor Vlajkov, ki je kasneje igral v bolgarski javnosti važno vlogo. Pravila te prve bolgarske zadruge so bila prevedena iz nemščine po pravilih, ki jih je bil sestavil znani zadružni strokovnjak Fassbender.
Za normalen razvoj zadružništva so pa manjkali še mnogi pogoji in zato je ta prva zadruga ostala dolgo časa osamljena. Druga je bila ustanovljena šele leta 1897 v vasi Straklevo (okraj Russe). V tem okraju je deloval krožek izobražencev, med njimi več agronomov. Ta krožek je bil središče zadružni propagandi. Toda še 1. 1903 je poslovalo le 24 zadrug. Veliko ovir za hitrejše širjenje zadrug je delal tedanji trgovinski zakonik, ki je urejeval pravne odnose zadrug. Zato so ga leta 1903 izpremenili in
s tem omogočili, da so se odtlej zadruge lažje ustanavljale.
Leta 1903 je bila v Sofiji osnovana prva ljudska banka z omejeno zavezo, t. j. kreditna zadruga po Šulcejevem sistemu. Tudi njena pravila so bila povzeta po nemškem vzorcu.
Leta 1901 je bilo v Kazanliku osnovano prvo konsumno društvo „Bratstvo". Leta 1903 so v prvi vrsti uradniki državnih bank v Sofiji ustanovili zadrugo „Bratski trud". Leta 1905 je sledilo uradniško hranilno in zavarovalno društvo v Sofiji, ki se je kasneje razvilo v največji bolgarski zavarovalni zavod.
Leta 1907, torej štiri leta po izpremembi trgovinskega zakonika, so šteli že 238 zadrug z 19.422 člani. Da se je število zadrug tako hitro pomnožilo, je veliko pripomogla bolgarska kmetijska banka, ki je dajala zadrugam navodila za poslovanje in jim preskrbovala kredit.
Po prvotnem trgovinskem zakoniku so morali člani upravnega sveta v denarju zalagati garanaijske zneske. Samo ob sebi je to zelo oviralo snovanje novih zadrug. Leta 1903 je ta .dolžnost odpadla. S tem je bil sicer položaj znatno olajšan, toda procedura ob snovanju zadrug je bila še vedno težka. Zato so začeli misliti na poseben zadružni zakon, ki je bil res izdan 1. 1907. Pod vplivom novega zadružnega zakona je zadružništvo dobilo novih pobud za svoj razmah.
Kakor smo že omenili, so zadružno gibanje, zlasti na deželi, vodili uradniki državne kmetijske banke. Ti voditelji so pa spoznali kmalu, da se mora gibanje izročiti širšemu krogu, ker bi bil le na ta način zasiguran pravilni razvoj. Po tem spoznanju so skušali voditelji doseči neko ožjo zvezo med predstavniki posameznih zadrug. Sprožena je bila misel, naj se skliče zadružni
kongres, ki se je res vršil leta 1907 v Sofiji. Na tem kongresu je bilo sklenjeno ustanoviti zadružno zvezo pod imenom glavna zveza bolgarskih kmetijskih zadrug. Njen smoter je bil, vse kmetijske zadruge združiti v enotno moralično zastopništvo in skrbeti za njih pravilni razvoj, za interesno varstvo in za njihove materijelne potrebe. Vse kmetijske zadruge, ki jih je bilo tedaj 240, so se priključile zvezi. Sestanek zadružnih voditeljev na prvem kongresu je učinkoval prav ugodno. Izobraženci so začeli s posebno vnemo gojiti zadružništvo. Učitelji, svečeniki, agronomi so se z veliko ljubeznijo posvečali zadružnemu delu. Uspeh ni izostal. Že leta 1909 je bilo število zadrug narastlo na 604, med njimi 12 kmetijskih sindikatov in 14 konsumnih društev.
Ker se je bilo število zadrug tako pomnožilo, je postalo aktualno vprašanje, kako jim preskrbeti kredita. Bolgarska kmetijska banka je že komaj zadostovala kreditnim potrebam. Vodstvo banke je bilo mnenja, da je treba osnovati poseben kreditni zavod za zadruge. Zadruge pa so se glede tega vprašanja razcepile na dva tabora. Eni so bili za neodvisno kreditno centralo, drugi so zahtevali ustanovitev javnega kreditnega zavoda s krepko udeležbo države. Temu prepiru so se pridružili še politični vplivi, ker so nekateri zadružni voditelji hoteli zadruge izrabljati za strankarske namene. Vse to je privedlo do ločitve. Del zadrug se je odtrgal od stare zveze in te zadruge so ustanovile novo „osrednjo zvezo kmetijskih zadrug v Bolgariji."
Ti dve zvezi sta vodili med seboj dolgo časa hude boje, dokler se nista leta 1914 združili v sedanjo „občno zvezo bolgarskih zemljedelskih zadrug."
Med tem je bila država leta 1910 ustanovila poseben zavod pod imenom „bolgarska centralna zadružna banka" za krediti-
ran je zadrug. Pri upravi banke sodelujejo tudi zadruge, toda le s posvetovalnim glasom.
V tej banki so se združile vse zadruge in so mogle le od nje dobiti kredit. Mesto, da bi pospeševala svoboden razvoj zadružništva in podpirala zadružne zveze in centrale, pa je uprava banke začela proti njim borbo z namenom, da bi jih izpodrinila.
Leta 1920 je bil zakon o bolgarski kmetijski banki izpremenjen tako, da je znova prevzela vodstvo kmetijskih zadrug. S tem se je bila porušila enotnost v zadružnem gibanju in zato se je bila velika večina zadrug izrekla proti tej izpremembi, toda brez uspeha.
Ko je nastopila perioda vojn, leta 1912 in 1913 balkanska vojna, leta 1915 do 1918 svetovna vojna, se razume samo ob sebi, da ti časi za zadružništvo niso bili povoljni. Toda po končanih vojnah je zadružništvo krepko napredovalo in se močno razvilo v vseh smereh.
Leta 1914 je 17 ljudskih bank, ki so organizirane po Šulcejevem sistemu, ustanovile lastno zvezo pod imenom „zveza popularnih (ljudskih) bank."
Leta 1919 je bila osnovana zadružna centrala „Naprej". Osnovalo jo je 7 kon-šumnih društev po vzgledu švicarske zadružne centrale. Te zadruge so stale pod vplivom socialnodemokratske stranke. Tudi komunisti so bili istega leta osnovali zadrugo „Osvobojenje" s podružnicami po svej deželi.
Istega leta 1919 je bilo 11 proizvajalnih zadrug osnovalo lastno „zvezo produktivnih zadrug." Dalje sta bili tega leta osnovani dve veliki ljudski zadrugi „Assenova Krepost" (tobačna zadruga) in elektricitetna zadruga „Vača". Leta 1925 je bila ustanovljena zveza tobačnih produktivnih zadrug; na Bolgarskem namreč nimajo tobačnega monopola.
Od sklenjenega miru (1918) do konca
leta 1924 se je bolgarsko zadružništvo razvijalo mirno in je bilo zavzelo velik razmah v vseh panogah gospodarstva. Ljudstvo je videlo v zadrugah rešitev iz gospodarskih težav, ki so nastopale kot posledice dolgih vojn. Toda okoli leta 1924 se je začela ostra kriza, ki je zelo ovirala nadaljni razvoj zadružništva in gospodarstva sploh. Tedaj se je pokazalo, da so zadruge bolj elastične in da nekako lažje prenašajo gospodarsko krizo kakor zasebna podjetja.
Ob koncu leta 1924 je bilo na Bolgarskem po podatkih statističnega urada 3873 vpisanih zadrug, delovalo pa jih je le 1982
Največ je bilo kreditnih zadrug: 110 mestnih in 1132 kmetskih. Prve so imele 59.141 članov, druge pa 119.496.
Drugo največjo skupino so tvorile kon-sumne zadruge, od katerih jih je delovalo 142 po mestih in 122 po deželi. Mestna konsumna drušrva so imela 73.308 članov, kmetska pa 18 041.
Dobavnih, prodajnih in delovnih zadrug je bilo 104 po mestih (z 44.535 člani) in 64 po kmetih (z 10.182 člani).
Zavarovalnih zadrug je bilo v mestih 25 (z 128 211 člani) in 80 po kmetih (z 1872 člani).
Produktivnih zadrug je bilo po mestih 138 (z 7536 člani), in 39 po deželi (z 24.696 člani).
Poleg tega je treba omeniti okrožne zadruge, oziroma centrale, katerih je bilo po mestih 23 in na kmetih 3.
Vse zadruge so leta 1924 skupno štele skoro pol milijona članov.
Najpomembnejše osrednje zveze so naslednje :
Kmetijske zadruge so združene v občni zvezi zemljedelskih zadrug.
Za kreditiranje zadrug obstoji bolgarska kmetijska banka, ki si je za notranji razvoj zadružništva pridobila znatne zasluge, ker
m
so kreditne zadruge pod njenim pritiskom zelo povečale svoja obratna sredstva, namreč deležno glavnico, članske prispevke in rezervne fonde. Leta 1926 so imele v okrilju kmetijske banke delujoče kreditne zadruge 290 milijonov levov deležev in skoraj 126 milijonov levov rezervnih fondov.
55 konsumnih društev je bilo 1. 1926 združenih v centrali „Naprej". Štele so 45.450 članov in imele 138 prodajalnic. Njihov promet je 1. 1926 znašal 1276 milijonov levov, pri čemur je znašal izkupiček za prodano blago 278 477.790 levov. Lastna sredstva (deleži in fondi) teh zadrug so znašala 19 milijonov 346.142 levov. Sprejemale so tudi hranilne vloge, ki so tega leta znašale nad 20 milijonov levov.
Produktivnih zadrug je bilo 88. Združene so v lastni zvezij ki je vzdrževala osrednje skladišče in nekaj podružnic za prodajo izdelkov svojih članov.
Ob koncu leta 1933 je poslovalo 172 ljudskih bank, ki se morda od vseh zadrug še najboljše urejene. Deležna vsota 172 ljudskih bank je znašala 317,816 000 levov, razni fondi so dosegli znatno vsoto nad 133 milijonov levov, hranilne vloge nad 1 milijon levov.
V osrednji zvezi tobačnih zadrug je bilo 1. 1926 združenih 16 tobačnih zadrug, ki so zbrale 3,370.474 kg tobaka. Zveza je
tem zadrugam dala 100 milijonov levov predujma.
Poleg tega se ne sme prezreti zveza prijateljev zadružništva, ki je bila osnovana kot protiutež napadom, ki so jih bili začeli izvajati protivniki zadružništva. Zveza se bavi tudi s propagando in skrbi za varstvo zadružnih interesov in je bolgarski zadružni organizaciji izkazala že marsikako uslugo.
Za pouk in za širjenje zadružne misli se stori zelo veliko. Saj je 1. 1926 izhajalo nič manj nego 48 zadružnih glasil, ki jih izdajajo zveze, centrale in večje zadruge. Tudi zadružni nameščenci, ki so združeni v posebni „zvezi služiteljev v zadružnih združenjih", izdajajo svoje glasilo „Kooperativen služitelj".
Pri vladi posluje „najvišji svet bolgarskih zadrug", ki šteje 36 članov. Ta organ je nekako posredovalno mesto med svobodnimi zadrugami in vlado. Sploh je bolgarska vlada veliko storila za razvoj zadružništva. Naj omenim tu le, da je ustanovila višjo zadružno šolo z dvoletnim poukom, katere namen je, izobraževati sposobne voditelje bolgarskim zadrugam.
Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da je tudi na Bolgarskem zadružništvo pognalo že prav močne korenine in je upati, da bo težko preizkuženi deželi še mnogo koristilo.
Zvezine objave.
Vtoževanje 6%-nlh obresti od zaščitenih dolžnikov. Na razna vprašanja glede vtoževanja 6% obresti proti zaščitenim dolžnikom pojasnjujemo:
a)	Zaščiteni dolžniki imajo plačati do 15. novembra t. 1. 6% glavnice, ki ste jo lansko leto dobili s pripisom (kapitalizira-
njem) lanskih obresti h kapitalu. (Gl. 3, odst. 1 I. a uredbe).
b)	Ali se smejo 6% obresti vtoževati takoj po 15. novembru, uredba ne pove. Pač pa daje uredba za amortizacijske obroke naslednjih let izrecno 30-dnevni naknadni rok za plačilo obroka. Po analogiji moramo zato tudi za plačilo obresti priznati naknadni 30-dnevni plačilni rok (čl.3, odst. 11 uredbe).
Vtoževati boste torej mogli obresti šele po 15. decembru.
c)	Vtoževale bodo posojilnice obresti lahko tudi po odvetniku, ker je priznana pravica do povračila polovice odvetniških stroškov po normalni tarifi (Čl. 29 pravilnika v nasprotju s čl. 9, odst. 3 uredbe).
Da se pa prihranijo dolžnikom tudi ti odvetniški stroški, bo Zadružna zveza dala pravočasno točna navodila za vlaganje tožb proti zamudnim dolžnikom za izterjevanje 6% obresti in eventuelno za take tožbe založila tiskovino.
č) O pravici do zamudnih obresti uredba nikjer ne govori, pač pa nasprotno čl. 5. pravi, da sme upnik zahtevati od zaščitenega dolžnika le to, kar določa čl. 3. odst. 1., to je za letos 6% obresti, za bodočih 12 let pa amortizacijske obroke po odplačilnem načrtu A. Iz tega bi se moglo sklepati, da se zamudne obresti ne bodo mogle terjati. Sicer pa pripomnimo, da so zamudne obresti imele pomen pač prej, ko so posojilnice računale obresti za posojila letno vnaprej, tako da so od 1. januarja že tekle zamudne obresti od obresti. Z uredbo pa se 6 u/0 obresti in amortizacijski obroki plačujejo letno za nazaj.
Iz našega zadružništva.
Skupščina Glavne Zadružne zveze za
kraljevino Jugoslavijo se bo letos vršila 2. decembra v Zagrebu in sicer brez kongresa. Na dnevnem redu je poleg običajnih poročil in računskega zaključka tudi točka: „Nujni ukrepi za pomoč zadružništvu". — Za glavno skupščino je Generalna direkcija državnih železnic G. d. br. 89152/34 od 14. novembra dovolila udeležencem polovično vožnjo in sicer tako, da morajo udeleženci nh odhodni postaji kupiti celo vozno karto do Zagreba in zraven tudi posebno železniško legitimacijo (5-— Din) in velja potem
vozovnica skupno s potrdilom o udeležbi na železniški legitmaciji tudi za vožnjo nazaj. — Zadrugarji, ki bi se želeli skupščine udeležiti, naj sporoče to Zadružni zvezi.
Letni odplačilni obroki za zaščitene dolžnike kreditnih zadrug. Odplačevanje dolgov kmečkih dolžnikov je določeno z u-uredbo o zaščiti kmeta (Narodni gospodar od 15. sept. 1934.). Po odplačilnem načrtu „A“ odplačujejo dolžniki dolg, ki presega 2000 Din v 12 točno določenih letnih obrokih. Dolgove pod 2000 Din pa mora vrniti v 4 letnih obrokih. Vzemimo dolg 867 Din, katerega je vrniti v 4 letnih obrokih ; obresti so z uredbo določene na 6%- Ključ za izračunanje amortizacije za vsak dinar po 60/o na 4 leta je število 0 28859149. Za dolg 867 Din znaša torej letno odplačilo 867 X 0 28859149 = = 250'20 Din. Od tega odpade manjši znesek vsako leto na obresti, večji na kapital po naslednji tabeli:
1. leto	Kapital 867-—	6 /« obresti 5202	Odplčilo na dolg 198-18	Ostanek kapitala 668-82
2. leto	668-82	4013	21007	458-75
3. leto	458-75	27-52	222-68	236 07
4. leto	23607	14.13	236-07	—•—
Drugim upnikom, razen denarnih zavodov in bank, pa mora kmet dolžnik plačati le 3 5% obresti.
V	uredbi o zaščiti kmeta ni točno povedano če se morajo tudi dolgovi do 2000 Din privatnim upnikom vrniti v 4 letnih obrokih in obrestovati po 3 50 0/0.
Po smislu in namenu uredbe bo verjetno tako, da mora kmet dolžnik svoj dolg do 2000 Din vrniti v 4 letnih obrokih vsakemu upniku, da pa zasebnim upnikom plača le 3'5°/o obresti. Za avtentično pojasnilo tega vprašannja smo se obrnili na kmetijsko ministrstvo.
V	zgorajšnjem primeru (dolg 867 Din, 4 letno odplačilo), toda 3 5 °/» obresti bi bil ključ za izračunanje amortizazije število 0-27225114 in bi znašalo letno odplačilo
867 X 0 27225114 = 236 04 Din. Dolg bi se odplačal po naslednji tabeli:
	Kapital	3-5°/0 obresti	odplačilo na dolg	ostanek kapitala
1. leto	867 —	3034	20570	66V30
2. leto	66V30	23-14	212 90	448-40
3. leto	448-40	15 69	22035	228-05
4. leto	228-05	7-98	228-06	—•—
Taksa za legaliziranje podpisov na vknjlžbenih zadolžnicah. Od par strani smo bili opozorjeni, da so okrajna sodišča zahtevala takso za legalizacijo dolžnikovega podpisa na zadolžnici, ki je bila namenjena za vknjižbo, dasi uživa posojilnica taksne oprostitve. Sodišča so se pri tem baje sklicevala na neki odlok finančne direkcije v Ljubljani, ki naj bi bil izdan v novejšem času.
Poučili smo se o tej zadevi naravnost pri finančni direkciji in smo ondi zvedeli, da ni bil izdan noben tak odlok in da obstoje vse tozadevne dosedanje oprostitve neokrnjene še naprej.
Ker bi se utegnili taki slučaji ponavljati tudi drugod, naj posojilnice, ako so oproščene taks, ravnajo takole: Zahtevi, da naj se plača taksa za legalizacijo podpisa na vknjižbeni zadolžnici, naj posojilnice ugode. Drugače bi utegnilo sodišče postopanje za vpis zastavne pravice ustaviti in posojilnica bi utegnila izgubiti ugoden vrsten red v zemljiški knjigi.
Potem pa naj posojilnice postopajo v smislu predpisa čl. 22 taksnega zakona, ki odreja: "Vsakdo, od kater.ga oblastvo neutemeljeno pobere takso ali večjo, nego je treba ali ki pomotoma izračuni in sam položi takso ali pristojbino, katere po zakonu ni bil dolžan plačati, sme v 90 dneh od dne, ko je bila njegova taksa pobrana ali pomotoma položena, zahtevati povračilo takse ali pristojbine od finančne direkcije (za zneske nad 10.000’— Din pa od ministrstva financ, oddelek za davke). Prošnje za povračilo se vlagajo pri onem oblastvu, ki je po-
bralo neutemeljeno ali večjo takso ali kjer je bila taksa pomotoma položena. Po preteku tega roka izgubi pravico do povračila.
Te prošnje niso zavezane taksi po tar. post. 1. Če se paugotovi, da je prošnja popolnoma neutemeljena, se pobere naknadno taksa za prošnjo in za rešitev."
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje: Ali smemo kljub temu, da smo pod zaščito, izvrševati prepise iz ene hranilne vloge na drugo, seveda na starem računu? (Hp. Št. J.)
Odgovor: Kljub zaščiti lahko izvršujete prepise iz ene hranilne vloge na drugo. Zahtevajte pa od vlagatelja, katerega vloga se s prepisom z druge vloge poviša, pismeno soglasje, da prizna dobropis na starem računu. V knjižici pa lahko zabeležite: „Prepis na starem računu s pristankom koristnika". Ne gre pa, da bi s starih vlog prepisovali zneske na nove vloge, tako da bi upnik mogel z novo vlogo svobodno razpolagati.
Vprašanje: Pri nas se dogaja, da dolžniki prodajajo od svojega zemljišča parcele takim posestnikom, ki imajo pri nas hranilno vlogo. Oba prideta potem k nam in trdita, da je sedaj kupec parcele postal plačnik za dolg prodajalca in da bo ta dolg poplačal s svojo vlogo. Kako naj ravnamo ? (Hp. Št. J.)
Odgovor: Ker ste pod zaščito, morete kompezacije med Vašimi terjatvami napram kmetom in med hranilnimi vlogami odklanjati, četudi temelji taka zahteva na kupčiji med upnikom in dolžnikom posojilnice. V slučajih pa, da bi bila kaka terjatev posojilnice nesigurna, po mnenju načelstva in nadzorstva, boste seveda v interesu posojilnice napravili izjemo in kompezacijo dovolili. Sicer pa uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov predvideva v čl. 21 točka
4.	posebno uredbo o kompezacijah. ;Te u-redbe pa do danes še ni, dasi je od objave uredbe o zaščiti denarnih zavodov preteklo že blizu eno leto.
Vprašanje: Kakšne obresti sme zahtevati gospodarska zadruga od kmetov, ki so
zaščiteni? Uredba o zaščiti kmetov govori na eni strani o denarnih zavodih, na drugi o privatnih upnikih. (G. z. v Z.)
Odgovor: Denarnim zavodom in bančnim obratom poplačajo kmeti svoje dolgove s 6% obrestmi, ostalim upnikom s SVa0/,,-Ker Vaša zadruga ne spada med denarne zavode in bančne obrate, Vam po čl. 3. u-redbe o zaščiti kmetov pripadajo le 3 ‘/2 °/o obresti. Seveda velja to le za terjatve napram zaščitenim kmetom, ki ste jih imeli že pred 20. aprilom 1932. Poznejše Vaše terjatve ne spadajo pod zaščito. Toda za terjatve, ki ne presegajo Din 2000'—, velja pa poseben predpis (čl. 4, odst. 1).
Vprašanje: Ali smemo od zapadlih in neplačanih obresti do 15. novebmra t. 1, zaračunati tudi zamudne obresti in v kakšni višini (Hp. Sv. L.)
Odgovor: Zamudnih obresti pri zaščitenih posojilih ne morete računati. Vi ste morali namreč po prejšnji uredbi o zaščiti kmetov (od 22. XI. 1933.) s 23. XI. 1933. vse do tedaj narasle obresti pripisati h glavnici (kapitalizirati). Od te povišane glavnice pa sedaj po novi uredbi izračunate 6% obresti za čas ob 23. novembra 1933 do 15. novembra 1934. Te obresti morajo zaščiteni kmetje plačati do 15. novembra t. 1. Dokler ni bilo zaščite, so vse posojilnice računale obresti letno vnaprej (anticipando). Uredba o zaščti kmetov pa pozna le obresti za nazaj (posticipando). Dokler ni bilo zaščite, ste torej računali zamudne obresti vsakemu dolžniku, ki ni plačal, obresti prve dni januarja za celo leto vnaprej. Uredbe o zaščiti kmetov pa poznajo le obresti za nazaj in še te obresti ste po določbah uredb v letu 1932 in v letu 1933 morali pripisati h glavnici. Zato se je dolg povišal in imate sedaj 6% obresti od povišane glavnice, ne pa zamudnih obresti.
Vprašanje: Ali spada banovinski cestar pod zaščito uredbe o zaščiti kmetov, ker ima tudi kmetijo? Občina mu bo potrdilo gotovo izstavila. (Hp. v Ž.)
Odgovor: Za kmete se ne morejo smatrati osebe, katerih glavni poklic je javna ali privatna služba kot so državni, samoupravni in privatni uradniki (Čl. 2. uredbe in čl. 3. pravilnika k uredbi o zaščiti kmetov). Banovinski cestar spada med banovinske aktivne uslužbence in je to njegov glavni poklic, kmetija pa stranski poklic. Pravilnik v čl. 3. izrecno povdarja, da dolžnik ne spada pod zaščito celo tedaj, če bi bili obdavčeni dohodki iz stranskega poklica višji, kakor obdavčeni dohodki iz glavnega poklica. Ako bi kljub temu jasnemu položaju občina izdala cestarju - dolžniku potrdilo, da je kmet, morate instančnim potom zatevati razveljavljenje potrdila (čl. 6. odst. 3. urebe).
Osebne vesti.
t Franc Klančnik. V četrtek, dne 25. 0-ktobra t. 1. umrl je v Slatinah, župnija Sv. Martin ob Paki, načelnik tamkajšnje Hranilnice in posojilnice g. Franc Klančnih. Pokojni je bil marljiv zadružni delavec. Ko se je začela koncem preteklega stoletja razširjati v živahnejšem tempu zadružna misel tudi po Savinjski dolini, je čvrsto vstopil v krog zadružnih delavcev in pomagal ustanoviti v Šmartnem ob Paki Kmetijsko društvo in Hranilnico in posojilnico. Pri Hranilnici in posojilnici je bil ves čas od ustanovitve leta 1899. pa do dneva smrti, torej celih 35 let član odbora, več let njen načelnik in sedaj njen častni predsednik. Ko je leta 1908. nastopil čas raznih nasprotij, je umrli krepko in odločno zastopal prava zadružna in katoliška načela ter zvesto vztrajal ha začrtani poti. Bil je med onimi redkimi delavci, ki vkljub trudu in boju ne omagajo, temveč vztrajno pomagajo napredku zadružne misli. Ohranimo vrlega moža v hvaležnem in trajnem spominu.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo .Narodnega Gospodarja" Ljubljana, Zadružna zveza Izdajatelj: .Zadružna zveza" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze v Ljubljani
Tisk Zadružne tiskarne (Srečko Magolič) v Ljubljani.
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18#/o Din 1341—; rudninski superfosfat v vrečah po 50 in po 100 kg & Din 98'—; kalijeva sol po 100 kg Din 156-—, kostni superfosfat Din 118'—; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 200'—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185'—; kostna moka Din 100' — ; mavec (gips) Din 40nitrofos-kal v vrečah Din 144; klajno apno Din 275; lanene tropine Din 1'80; modra galica Din 6'—; žveplo Din 2 60. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100'—; slamoreznice Din 1.700 do 2.000; čistilnik 10 sit Din 1.500 ; plugi Din 500 do Din 940; repo-reznica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do 3500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400 do Din 1.700; brzoparilniki Din 1.050 do Din 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki Din 900; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike »Rapp“ Din 70'—. — Nitro-foskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5000 kg franko vsaka postaja. Modra galica iz tovarne „Zorka" po konkurenčnih cenah.
Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic „Zadružne zveze” nudi Oblači Inica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze.
POSLOVNE KN3IGE IN TISKOVINE.
Vse članice opozarjamo, da Ima Zveza v zalogi vse knjige In tiskovine, kakor jih zahteva poslovanje kreditnih, blagovnih, produktivnih in drugih vrst zadrug. — Mnoge tiskovine nudijo za poslovanje znatno olajšanje in zasigurajo pravilnost kot npr. zapisnik o občnem zboru, vloga na sodišče, rač. zaključek. — Zveza ima v zalogi tudi vse pisarniške potrebščine, kol npr. svinčnike, peresa, pečatni vosek, papir, pivnike, registratorje, preluknjače itd. — Zveza z naročanjem na debelo zasigura tudi najnižje cene.
V sledečem podajamo cene za najvažnejše tiskovine (I.), knjige (H.| in vzorna pravila (III.) i
Rač. zaključki za hranilnice in posojilnice „	„ za blagovne zadruge . . .
Zapisnik o rednem občnem zboru . . . Vloga na sodišče (sprememba v načelstvu,
ali prememba pravil)....................
Izpiski iz knjige hranilnih vlog oz. posojil Obvezne izjave za dolžnike .
Tiskovine za izvl. tek. rač.
Zadolžnice na poroštvo . . .
Zadolžnice na vknjižbo . . .
Zadolžnice na amortizacijo . .
Prošnje za posojilo ....
Pogodba za kredit v tek. rač.
Obrestne tabele (na kartonu S'/s0/, do 6°/0 .	.	G1/*0/« do 7»/0 (na papirju)
.	7*/2°/0 do 8'/2»/6	.
,	,	9°/o do 10V/0
Listek za izplačilo vloge.................
Listek za izplačilo posojila .............
Opomin dolžniku Din —'10, Opomin porokom Opomin za podaljšanje posojila ....
Zemljeknjižni predlog (list)..............
Pole za inventuro.........................
Potrdila..................................
Izpiski (nova tisk.) tek. rač.............
Rač. zaključki (kartonirani po 20 komadov) za kreditne in nekreditne zadruge (zvezki)
Denarne kuverte...................
Kuverte za dopisovanje z Z. Z. .
Dopisnice za dopisovanje z Z. Z.
Mlekarske pole....................
Tiskovine (priloge menični kredit)
Mape za zadolžnice................
Mape za ustanovne listine . . .
Komad Din
2--
3'-
3.
3
65 10 05 75 75 8-12'—
II.
Knjiga hranilnih vlog	50	listov	. .
»	a	>	100	,	...
,	„	,	150	„	celo	platno
.	„	,	200	,	pol	usnje
Knjiga posojil 50 listov...................
.	,	100	.......................
.	150........................
,	,	200	, pol usnje . . .
Razdelnik	za	kreditne	zadruge	50 listov .
a	.	.	.	100	.	.
.	.	.	.	150	,	telo	pl.
Razdelnik za nedenarne zadruge 24	listov	.
a	.	»	»	50	B	.
,	.	.	.	100	.	.
.	.	.	.	200	„	.
Blagajniški dnevnik 100 listov .... Blagajniški dnevnik 200 listov celo platno
Komad Din 60 „ 105 . 160 » 270 , 70 , 115 , 155 , 270 , 60 100 135 40 60 100 170 45 95
Komad
Knjiga tekočih računov 50 listov . . . Din 40-— Knjiga tekočih računov 100 listov cel gradi	„	72-—
.	,	,	200	„ celo plat. , 120*—
Amerikanski journal za blagovne zadruge. „ 180'— .	.	.	.	„ nova izdaja . 230-—
Knjiga denarnih listkov 100 strani ...	.	15'—
„	200	  25'—
Knjiga pristopnic 50 listov.......................12'—
100.........................16'—
200	  34--
.Straca* 100 listov Din GS1—, 50	listov .	„	40'—
Blagovni skontro 100 listov................... 75'—
Blagovni skontro 50 listov....................45'—
Nakupna prodajna knjiga 100 listov .	.	.	75'—
Nakupna prodajna knjiga 50 listov .	.	.	45'—
Blago oddajni bloki..............................22'—
Vložni zapisnik £0 listov Din 30, 100 listov , 50'—
Vložni zapisnik 200 listov...................90'—
Hranilne knjižice (lično vezane v šagrinpapir) ,	4'—
,	„	(vezane).....................„	3'—
,	„	(broširane)..................„	!■—
.	„ (celo platno).................... 5"50
Zadružno-posojilne knjižice............„	3'—
Nakupne knjižice.......................„	1'40
Knjižice za imetnike tekoč, računa	16 list.	„	4'75
Knjižice za električni tok.........................V50
Imenik zadružnikov 20 listov............„	20'—
Imenik zadružnikov 30	..................... 25'—
Imenik zadružnikov 60	   40'—
»	.	100	  70'—
Knjiga	porokov........................,	20'—
Knjiga	odstopnic (broširano).................„	6'—
Sejni zapisniki..................................26'—
„	.	100 listov......................SO1—-
Trgovske knjige z 2 kolonami..................26'—
Indeksi . .................................... 20'—
Mlekarske knjižice......................,	3-75
Salrto-Konti na trdem papirju 50 listov	.	,	30'—
.	.	. i„ 100	. .	.	„	50'—
Komad
Pravila za hranil, in posojil. (Rajfeis.) . . Pravila za hranil, in posojil. (Schulz.) . . Pravila za kmet. nabav, in prod. zadruge Pravila za živinorejske zadruge .... Pravila za kmetijska društva (strojne zadr.)
Pravila za mlekarske zadruge...............
Pravila za zadružne elektrarne .... Pravila za zavarovanje goveje živine . .
Pravila za strojne zadruge.................
Pravila za živ. selekcijske zadruge . . . Pravila za pašne in gozdne zadruge . .
Din
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2-—
Priloga k 11. št. Narodnega Gospodarja Iz 1. 1934.
»
Statistični pregled.
poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani
za leto 1933,
Število vseh članic Zadružne zveze koncem leta 1933 je znašalo 673. Statistični pregled se nanaša na 666 zadrug, ker 7 zadrug ni poslalo računskega zaključka.*
V tem pregledu izkazane zadruge so imele koncem leta 1933 153.643 članov in sicer je znašalo število članov pri posojilnicah 99.622, pri nekreditnih zadrugah pa 54.021. Najmanjša posojilnica je imela 12 članov, največja pa 5.722, med nabavnimi in prodajnimi zadrugami je imela najmanjša 8, največja 8.238, med mlekarskimi zadrugami 20, oziroma 641, med živinorejskimi zadrugami 9 oziroma 261, med vinarskimi zadrugami 60 oziroma 307, med zadružnimi elektrarnami 6 oziroma 694, med stavbinskimi zadrugami 6 oziroma 1054, med obrtnimi zadrugami 7 oziroma 330, med vodovodnimi zadrugami 10 oziroma 55, med kmetijsko strojnimi zadrugami 9 oziroma 126, in med raznimi zadrugami 6 oziroma 4.235.
Celokupni promet vseh zadrug je znašal Din 2.679,744.970'78. Vsota plačanih deležev je znašala Din 7,555.766 72 Skupni rezervni zakladi so dosegli višino dinarjev 49,498.171 02, skupni čisti dobiček Din 4,268.856 58 in skupna zguba Din 2,783 796 26.
Hranilne vloge in pasivni tekoči računi so se napram prejšnjemu letu znižali za Din 46,952.804 30 ali za 4 5°/c (leta 1932 so se znižale za 3%). Posojila in aktivni tekoči računi so se znižali za Din 30,681.886 17 ali za 4% (leta 1932 so se znižali za 4'25°/o)- Na vsakega člana pri posojilnici odpade povprečno Din 7.034 posojila. Najmanjša posojilnica je imela 11.978-50 hranilnih vlog, največja pa dinarjev 154,540.278-47.
Najnižja obrestna mera za hranilne vloge je bila 30/0, najvišja pa 8%. povprečna obrestna mera je znašala 4 50/0. Najnižja obrestna mera za posojila je znašala 4%, najvišja pa 10%, dočim je bila povprečna mera za posojila 7%.
Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 5 %„, pri nabavnih in prodajnih zadrugah 13.3%0, pri mlekarskih zadrugah 20'9 %0, pri obrtnih pa 18'2%0 od prometa.
* Od teh 7 zadrug 3 zadruge niso poslale računskega zaključka in smo jih radi tega izključili iz članstva, 4 zadruge pa v letu 1933 niso poslovale.
in Število zadrug	Število poročil	Število zadružnikov	• Okraj	Povprečna obrestna mera			
				hranilnih vlog v °/o	posojil v °/„	Denarni promet	
			Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani				
			in Novem mestu				
9	9	2.253	Črnomelj		4	6	5,420.505	50
14	14	3.682	Kamnik		4	6	22,346.291	92
16	16	3.964	Kočevje		4	6	7,414.128	99
19	19	3.778	Kranj		4-5	7	62,080.709	34
18	18	5.922	Krško	'		4	7	21,465.349	22
10	10	2 895	Litija		5	7	16,337.447	08
9	8	5.921	Ljubljana (mesto)		5	8	265,767.539	99
25	25	3.878	Ljubljana (okolica)		4	7	27,659.197	16
9	9	2.054	Logatec		4	6	9,245.110	69
16	16	3.108	Novo mesto		450	65	14,308.270	05
10	10	2.204	Radovljica 		4	6	23,260.977	17
155	154	39.659		4-50'Vo	6-50°/o	475,305.527	11
			Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru				
7	7	1.816	Brežice 		4	7	7,389.747	86
3	3	6.552	Celje (mesto)		4-5	8-5	517,960.271	39
16	16	2.680	Celje (okolica) . 			45	7	17,974.752	47
7	7	3.860	Dolnja Lendava		575	8-50	10,240 091	20
8	8	1.901	Dravograd . ,		5	7 50	13,331.491	84
8	8	1.637	Gornjigrad		4	6	14,899.060	81
9	9	1.600	Konjice		4-5	7	13,462.586	75
7	7	1.353	Laško 		' 4	6-75	8,377,767	88
10	10	3.931	Ljutomer		4-5	7	58,117.677	—
6	6	5.051	Maribor (mesto)		5	8-5	222,782.139	02
10	10	2,987	Maribor (desni breg)		5	7-5	9,254.688	02
16	16	5.330	Maribor (levi breg)		4-75	7	9,424.028	43
15	15	3.509	Murska Sobota	, . . . .	6	8-5	13,932.395	30
2	2	2.528	Ptuj (mesto) . ,		—	—	129,170.643	76
21	21	6.101	Ptuj (okolica)		5	7	19,337.626	69
6	6	1.643	Slovenjgradec 				45	7	10,751 010	95
20	20	3.843	Šmarje pri Jelšah	 ....	4-5	7	8,324.788	94
171	171	56.322		4-5o/,	7%	1.084,730,768|31	
155	154	39.659	Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu	4-5	6-5	475,305.527	11
171	171	56.322	Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru . . .	45	7	1.084,730.768	31
13	12	3.641	Hrvatske zadruge		5	8	9,874.63:	80
339	337	99.622				1,569.910.929|22	
PROMET
Hranilne vloge vloženo	[J dvignjeno			=	P< vrnjeno	)sojila			Tekoči račun s člani				Tekoči račun z Zvezo in naložen denar			
						dano		prejeto		izdano		prejeto		izdano	
862.148	51	1,056.922	23	342 839	24	654.816	36	19.902	94	19.016	94	456.832	31	461.035	02
4,620.468	26	4,966.204	65	1,275.606	19	783.785	32	1,222 130	20	1,003.613	95	1,574.018	49	2,014.954	24
7,251.360	58	8,245.774	55	17,682.581	19	17,216.994	65	9,044,309	32	8,121.692	22	7,362.342	32	8,271.212	82
7,455.316	29	7,201.372	63	2,404.466	10	1,350.221	77	6,685.270	23	6,718.785	94	6,470.199	16	5,790.425	15
4,185 832	07	4,761.887	25	1,724.393	24	1,597.980	69	776.985	41	361.850	11	1,298.507	16	1,974.202	20
3,019595	62	3,832.908	86	1,128.537	28	678.200	73	284.755	42	114.100	18	1,545.453	57|	1,403.784	98
34,756.480	53	50,138.360	53	8,521.526	15	2,446.735	62	24,186.861	76	22,984.743	47	38.635.231	46	32,741.476	74
6,298.097	45	7,075.825	52	2.301.399	50	1.091.989	12	1,496.169	95	1,100,248	02	1,276.377	01	2,192.257	16
1,607.192	99	1,851.061	07	726 816	-	767.011	90	272.952	78	200.258	98	756.022	38	852.898	22
3,056 042	64	3,350.967	64	599.564	31	580.322	41	810.880	60	461.538	92	1,104.496	34	1,314.246	22
4,492.172	55	4.476.076	68	1,698.710	73	1,531.083	36	2,195.295	39	2,492.291	09	1,166.399	44	1,227.591	36
77,604.707	49	96,957.361	66	38,406.439|93		28,699.141|96		46,995.514	-	43,578.139	82	61,645.879	64	58,244.084	11
1,482.665	72	1,768.302	84	807.580	58	429.374	32	262.590	41	319.256	55	697.393	75	680.922	60
56,815.533	66	67,508.136	94	5,932.598	89	2,131.489	12	69,295.794	75	62,832.441	95	46,752.959	56	45,932.350	—
4,269.101	59	4,307.446	86	2,165.050	70	719.544	18	157.875	03	89.822	87	946.126	01	2,272.317	53
1,653.006	63	2,607.842	14	1,416.020	95	559.213	97	253.229	93	284.004	62	616.360	88	574.611	«9
1,910.892	37	2,204.953	04	1,051.990	08	992.592	21	701.982	30	740.826	30	1,233.175	27	1,079.051	47
3,034.307	01	3,341.943	53	1,497.084	22	910 507	63	368.749	21	321 471	50	797.744	14	1,477.242	73
2,333.372	43	2,951.301	13	1,108,782	79	1,284.625	06	936.738	13	843.983	32	1,006 419	02	780.024	77
1,395.108	62	2,010.484	91	767.076	09	315.797	09	747.285	60	279.766	81	313.102	49	593.829	88
5,031.274	03	4,898.426	12	1,379 618	81	80.292	08	1,891.950	34	1,645.719	22	8,165 628	43	10,556.519	93
23,238.638	34	26,699.856	01	5,165.282	35	2,406.193	90	18,290.912	46	24,966.749	71	29,109,835	13	22,442.934	2(1
1,375.001	13	1,587.014	36	603 382	24	675.162	26	340.494	60	195.283	—	715.971	81	727.914	22
1,689.700	02	2,441.895	46	1.227.219	75	916.086	60	209.005	30	85.680	65	155.114	20	289.818	42
2,321.020	57	2,548.735	44	1,300.108	36	1,156.219	17	1,028.636	98	1,249.253	58	597.417	02	491.400	84
3,971 879	39	4,553.635	21	13,623.131	67	13,362.834	35	19,706.846	03	19,570.570	31	12,192.634	31	12,264.687	26
2,552 655	17	3,145.857	89	1,661.977	16	1,485.044	04	511.616	60	462.522	59	2,359.305	10	2,292.462	39
1,697.876	79	1,970.991	48	1,467,833	45	993.227	60	714,587	04	684 274	99	723.739	26	958.144	33
1,687.418	93	2,217.731	64	830.251	81	294.271	04	112.512	18	22.536	33	637.185	66	590.043	96
116,459.452	40	136,764.465	33	42,004.989)90		28,712.474	62| 115,530.806)89			114,594.164)30		107,020.112	04	1 104,004.276)42	
77,604.707 116,459.452 1,489.411	49 40	96,957.361 136,764.465 2,137.107	66 33 32	38,406.439 42,004.989 1,044.585	93 90 81	28,699.141 28,712.474 656.019	96 62 88	46,995.514 115,530 806 160.209	89 79	43,578.139 114,594.164 171.893	82 30 61	61,645.879 107,020.112 514 556	64 04 50	58,244.084 104,004.276 715.941	11 42 60
195,553.570)89		235,858.934	31	81,456.015	64	58,067.636)46		162,686.530	68	158,344.197	73	169,180,548	18	162,964,302	13

									J	\	K T		I V	A				
Okraj			Posojila		Menična		Aktivni		Naložbe		Inventar				Zaostale			
	Gotovina						tek. račun								obresti		papirji	
					JJUdUJUd						premični		nepremični		od posojil			
Okoliša okrožnih so-dišž v Ljubljani in Novem mestu																	•	
Črnomelj . . .	30,310	26	6,023.775	36	—	-	24.864	—	2,035.488	21	25.188	90	89.069	25	63.735	50	3.719	50
Kamnik . . .	166.399	13	18,809.843	71	—	-	4,038.156	31	16,213951	53	53.613	93	84.397	45	451.241	14	88.528	—
Kočevje . . .	257.038	84	24,852.545	50	11.868	60	2,145.231	75	33,830.647	48	118.035	27	988.010	69	794.469	74	47 399	05
Kranj ....	320.564	66	26,955.807	26	1.588	75	13,237.275	24	22,517.305	64	97.044	57	273.544	56	679.716	26	289.824	94
Krško ....	118.809	91	15,093.205	37	—	--	566.945	38	16,268 422	60	108.939	10	251.327	72	98.133	19	66.352	25
Litija ....	38.882	71	18,081.238	09	—	—	955.290	58	8,369.817	88	46.725	60	900.269	70	349.639	26	4.828	10
Ljubljana (mesto).	420.624	39	40,173.151	35	134.097	80	101,921.951 03		23,399.434	62	135.123	—	12,594.867	89	2,846.728	37	9,212.152	50
Ljubljana (obolita)	127.497	53	19,431.214	51	—	—	3,389.160	45	18,430.605	72	41.818	79	81.898	85	646.314	82	151.952	79
Logatec . . .	81.149	41	11,274.630	25	—	—	1,229.807	59	2,901 048	22	17.620	15	397.159	87	228.375	61	3451	—
Novo mesto . .	31.173	17	9,459 880	99	—	—	2,093.398	30	5,957.924	61	43.439	32	2,417.714	—	175065	87	17.593	
Radovljica . .	107.222	27	13,504.915	08	—	—	6,323 372	67	8,907.779	63	117 724	45	221 826	19	267.899	22	42.907	75
	1,699.672	28	203,660.207147		147.555	15	135,925.453	30	158,832.426] 14		805.273	10	i 1 00		6,601.318|98		9,928.708 88	
Obolita obroinih soditi v Celju in Mariboru																		
Brežice . . .	26.701	33	7,964.466	36	—	—	499.040	64	4,067.302	44	24.610	96	120.130	--	216.119	80	10.001	
Celje (mesto). .	2,376.899	78	45,611.539	87	5,348 987	46	48,876.924	—	21,713827	16	1.353	30	4,408.520	—	819 162	61	711.903	
Celje (obolita) .	290.764	65	10,113.585	57	—	—	41.105	—	7.891.127	40	433.687	09	967.099	50	47.448	13	13.360	
Dolnja Lendava .	67.571	99	10,776 200	75	—		1,928.666	47	159.849	31	116.966	40	1.227.540	26	160.751	—	36.385	53
Dravograd. . .	5.210	17	12,882.774	87	—	—	1,502.200	—	1,862.286	45	31.570	94	228.001	16	425.873	72	13 000	
Dornji grad . .	41.646	29	9,511.985	44	—	—	2,144.256	84	15,687.202	78	21.494	—	646.880	—	28.488	34	6.742	50
Konjice . . ..	23.875	13	7,228.619	50	786.608	47	2,154.652	13	3,591.053	56	55.999	50	1,032,840	30	109.461	19	5 301	
hibo ....	37.324	19	5,625 319	11	—	—	1,908.478	26	6,190.579	36	31.300	10	438.098	—	93.766	43	45.528	51
Ijutomer . . .	166.409	06	16,029.032	18	—	—	3,672.290	91	4,454.765	48	91.611	96	907.847	32	139.731	71	12.366	
Maribor (mesto) .	930.434	42	26,751.820	53	5,216.014	-	19,349.795	67	18,100.495	20	224.969	—	5,563.111	02	1,193.691	74	207.451	
Maribor desni breg)	36 910	96	8,593.041	21	—	—	1.579.702	70	5,412.888	79	32.584	22	488.964	66	151 632	11	30.515	
Maribor (levi breg)	58.342	90	9,510.133	94	—	-	488.931	21	3,146.288	78	52.228	49	348.228	—	97.045	19	7.500	
Mursba Sobota	119.780	77	13,776.727	46	—	-	2,190 362	—	348.598	69	38.853	84	127.398	—	207.850	48	10.434	03
Ptuj (mesto) . .	60.890	25	10,561.857	90	—	-	19,926.320	67	6,232.559	38	2.181	—	987 000	—	—	—	5.383	
Ptuj (obolita) . .	80.068	53	19,110.543	63	—	—	1,321.962	67	4,690.645	46	94,869	12	402.221	66	92.177	35	6 816	05
Slovenjgradec . .	66.723	61	6.148.964	20	—	—	598.960	28	5,484.605	80	19.525	54	348.008	90	99.002	59	6.000	
Šmarje pri Jelšah.	21.806	36	8,435 923	18	—	—	89.369	35	8,830.348	—	35 600	93	418.724	36	144.371	96	1.105	
	4,411.360|69		228,632.535	70	11,351.609	93	108,273.028	80	117,864.424	04	1,309.406	39	18,660 613	14	4,026.574	35	1,129.791	62
Obolita obrežnih so-																		
diši v Ljubljani in Hovem mestu. .	1,699.672	28	203,660.207	47	147.555	15	135,925.453	30	158,832.426	14	805.273	10	18,300.086	17	6,601.318	98	9,928.708	88
Obolita obrož. soditi v Celju in Mariboru	4,411.360	69	228,632.535	70	11,351.609	93	108,273.028	80	117,864.424	04	1,309.406	39	18,660.613	14	4,026.574	35	1,129.791	62
Hrvatske zadruge .	76 183	46	12,008.536	37	—	—	747.243	84	8,327.538	98	38.470	41	164.790	60	427.834	87	35.510	
	6.187.216|43		444,301.279|54		11,499.165	08	244.945.725|94		285.024.389	16	2,153.149	90	|37,125.489	91	11,055.728	20	11,094.010	50
						«				P		i S I	1	V A					
Deleži		Ostala						Hranilne		Pasivni				Ostala					
pri drugih zavodih		aktiva		Zguba		Deleži		vloge		tek. račun		Izposojila		pasiva		Rezerva		Dobiček	
43.875		1.992	95	951	25	5.295	75	7.855.295	87			2.645		156.599	21	283.348	04	39.786	31
70.839	50	139.987	—	—		9.464	40	38,049.364	48	323 336	01	353.659		54.550	40	1,165,379	02	161.204	38
81.302	50	82.521	42	—	—	16,593	25	58,963.073	62	859 563	08	128.491	-	196 427	26	2,813.252	54	231.670	09
108.087	25	41.352	20	21 351	38	9.035		59,813.848		2,256 492	55	282.541		75.574	45	1,952 771	57	153.200	14
189.603	-	62.417	27	—	-	20 924	84	30,748 059	12	753.323	05	57.455	—	259.404	62	880.090	14	104.899	02
50.300	—	24.676	15	•		-	4.486	50	27,461 770	20	27.689	90	117 268	—	95.207	63	975.842	49	139.403	35
33.000	—	767 369	77	—	—	431.649	05	174,104 964	84	4,061.097	55	7,002.003	62	87.019	80	5,848.986	84	102.779	02
211.939	62	9.778	46	26.178	58	10.454	50	39.786.907189		749 196	58	108.440	-	104.726	74	1,583.732	55	204.901	86
45.000	—	41.558	19	—		12.887	—	15,530.988	68	37 953	04	42	—	47.689	79	547.733	57	42.506	2!
79.000	—	17.878	40	—		10.991	25	18,711.314	68	313.805	40	526.837		47.571	46	602 218	12	80.329	75
57.201	-	294.561	67	238 999	80	8 536		27.756 738	34	284.307	56	558 280		406.328	24	992.097	73	78.121	86
970.14787		1,484.093|48		287.481	01	540.317	51	498,782.325	72	9,666.764|75		9,137.661162		1,531.099	60	17,645.452	61	1,338 801	99
35.500		14.600		23.639	84	11.957	25	11,702.052	73	30,7 807	89	328.083		23.678	31	580.435	56	48.097	63
2.500	—	—		125	50	56.089	—	114,712 205	56	10,578 590	—	2302		174 790	81	4,080.800	18	266.965	13
85.400	—	80.922	33	79.010	44	19 615	50	18,398 004	78	61.388		652.125		25.677	38	849.042	97	37.656	48
34.375		—	—	—	—	26.585		12,232.650	12	40 054	-	1,704 483	—	49 323	78	434.440	80	20 770	01
45.000	—	—	—	—	—	6.031	25	14,612.775	58	929.943		540.572		25.897	29	774.952	32	105.745	87
42064		10 020	15	—	—	4 300	07	26,908.652	04	420.713	40	—	—	21.489	61	733.872	01	51.753	21
35.100	—	18.362	87	—	-	15.914	35	13,551.577	39	426.894	-	451.791	15	7.487	05	518.932	03	69.287	68
39 800	—	6.143	25	—	-	4097	25	13,589.730	82	136.879		786	—	22.071	85	608.943	81	53.828	78
48.600	—	10.715	30	308	07	28.342	50	23,163.675	57	630956	05	621.780		111.413	22	754.286	83	223.223	82
46.305	_	—	—	3.156	42	416.966	26	63,247 859	92	11,049.100	40	142.400	—	228 844	82	2,429.703	40	72.369	20
51.000	—	7.688	—	3.497	49	10.765	75	14,589.908	06	47.548	03	296.233	77	92 409	39	1,282.045	40	69.514	74
79.400	—	13.714	22	—	—	23.641	75	12,615.141	13	228		67.379	—	48.180	67	973 769	06	73.473	12
68.200	—	1.000	—	2.298	32	41 515	—	11,428 481	66	936 956	40	3.830.553	77	47 819	94	489.012	31	117.164	51
5.000	—	—	—	—	-	61.714	—	27,696.211	39	3,824 066	66	3,888.760	—	474.731	65	1,699 765	82	135 942	68
103.482	—	64.644	77	—	—	44.109	50	20,822.405	81	25.749	24	3,458.177		90.493	82	1,340.968	37	185.527	50
'30.105	—	2 885	90	—	—	9 437	—	11,795.986	26	106 438	10	439.622	—	7.465	82	425.554	85	20.277	79
99 925		1.116	-	—	—	15 480	25	16,847 601	72	17.957	11	72.183		25.237	02	1,043.861	51	55.969	53
851.756	-	231.812 79		112.066 08		796.591168		427,914.920|54| 29,541.269|28				16,497.230	69	1,477.012|43		19,020.387	23	1,607.567168	
970.147 851.756 62.975	87	1,484.093 231.812 3.216	48 79 50	287.481 112.066	01 08	540.317 796.591 36 118	54 68	498,782.325 427,914.920 17,176.731	72 54 40	9,666.764 29,541.269 489.765	75 28 71	9,137.661 16,497.230 2,764.733	62 69 10	1,531.099 1,477.012 68.796	60 43 56	17.645.452 19,020.387 1,139.876	61 23 84	1,338.801 1,607.567 216.278	99 68 42
1,884.878	87	1,719.122|77		399.547|09		1,373.027	22	943,873.977|66		39,697.799|74		28,399.625)41		3,076.908)59		37,805.716)68		3,162.648	09
						Z	G U	B	A	
Okraj	Obresti hranilnih vlog		Obresti tek. računa		Upravni stroški		Davki in pristojbine		Odpisi	
Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani										
in Novem mestu Črnomelj	, .	.	.	365.656	39	1.107	66	60.892	75	21.153	25	•	16.217	69
Kamnik		1.794.457	17	38.264	78	249.373	60	85.689	01	86.348	42
Kočevje		2,508.918	23	70.931	24	442.835	58	101.794	57	275.588	27
Kranj 		2,936.141	79	45.981	05	353.316	03	160.811	45	890.710	88
Krško		1,357.334	01	43.668	98	168 538	81	102.916	71	210.535	21
Litija 		1,256.960	14	17 741	15	133.791	57	51.033	42	124.753	10
Ljubljana (mesto)		9,697.459	37	,217.887	74	2,076.627	81	42.151	23	1,271.814	41
Ljubljana (okolica)		1,780.445	62	74.823	75	183.315	02	71.775	01	162.770	86
Logatec		696.564	81	1.702	35	109.621	09	47.267	12	22.764	95
Novo mesto		864.884	91	62.436	18	147.713	97	45.504	52	143.916	46
Radovljica		1,092.588	26	54 557	44	187.243	31	49.518	38	141.123	86
	24,351.410|70		629.152	32	4,113.269	54	779.614	70	3,346.544	11
Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru										88
Brežice			549.634	26	52.601	29	112.600	01	26.998	49	53.794	
Celje (mesto)		5,220.537	45	770.356	88	1,156.263	38	318.152	48	21.430	—
Celje (okolica)		838.703	53	56.612	67	224.326	32	53.357	50	155.478	47
Dolnja Lendava		672.040	21	153.833	34	107.482	47	47.091	50	71.620	03
Dravograd	 Gornji grad		719.490	56	45.167	05	88.838	04	48.184	50	14.021	05
	1,134.338	55	66 685	06	78.387	56	52.450	12	38.800	90
Konjice		657.994	32	78.680	36	113.389	36	28.443	13	123.977	75
Laško 		599.548	45	6.218	15	113.226	05	34.033	43	36.987	65
Ljutomer		1,087.154	67	87.727	94	199.631	08	57.683	66	123.576	40
Maribor (mesto)		3,117.665	77	396.798	78	349.644	56	165.437	54	245.964	27
Maribor (desni breg)		579.905	06	29.762	74	93.184	35	37.538	24	138.959	04
Maribor (levi breg)		624.578	19	6.146	28	159.957 92		34.046	80	27.797	13
Murska Sobota		662.007	40	363.250	36	202.24449		42.386	27	125.504	78
Ptuj (mesto)		1,625.222	32	408.963	50	348.148 01		54.149	—	64.665	—
Ptuj (okolica)		970.973	21	301.889	74	221.772.27		48.713	15	90.215	32
Slovenjgradec		558.327	44	43.848	43	53.973 68		28.467	40	53.611	83
Šmarje pri Jelšah		731.249	39	6.052	41	111.376 33		26.165	70	38.341	11
	20,349.370	78	2,874.594	98	3,734 445|88		1,103'298	91	1,424.745	61
Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani										
in Novem mestu		24,351.410	70	629.152	32	4,113.269	54	779.614	70	3,346.544	H
Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru	20,349.370	78	2,874.594	98	3,734.445	88	1,103.298	91	1,424.745	61
Hrvatske zadruge		950.373	25	282.558	66	141.689	84	50.817	29	45.170	5J
	45,651.154	73	3,786.305	96	7,989.405	26	1,933,730|90		4,816.460	i
						DOB	I Č E		K			1
Podpore		Ostalo		Obresti posojil plačane, zaostale, predplačane prejšnjega leta		Obresti tek. računa in naložb		Upravni prispevki		Ostalo		
1.632		608.078	31	916.535	30	121.209	76	7.073	45	29.919	54	
19.931	—	600.069	68	1,640.405	10	1,128928	59	27.265	58	77.534	39	
38.2-18	—	1,205 873	73	2,323.151	11	2,024.914	47	23.106	24	273.067	80	
130.987	75	1,020.924	10	2,556.751	-12	2,174.139	12	55019	31	752.963	20	
45.146	62	858 876	88	1,539 590	84	962 650	17	45.272	59	239.503	62	
71.700	84	713.144	30	1,090 279	67	551.174	24	35.142	56	692.528	05	
19.450	—	2,345.766	15	6,447.149	66	8,515.647	02	436.320	94	272 039	09	
39.630	50	662 261	89	1,698.318	06	1,144.822	47	15.974	53	115.907	62	
14.670	—	443.323	17	1,016.280	10	254.345	67	28.398	75	36.888	97	
23.207	77	422.893	82	900 030	22	415.143	40	109 462	26	285.921	75	
56.016	12	706.840	92	1,108.435	98	824.331	27	37.255	15	317.865	89	
460.620	60	9,588.052|95		21,236.927	46	18.117.306	18	820.291	36	3,094.139	92	
5.000		258.643	71	752.829	13	252.612	51	23.754	56	30.076	44	
—	-	1,744.859	07	4,509.086	89	3,965.955	48	367.176	14	389.380	75	
1.491	25	208.697	80	952.484	53	362.121	32	38.852	21	185.209	48	
6.670	—	242.711	73	1,073.610	02	162.855	71	21.900	39	43.083	16	
—	—	554.159	76	1,338.657	96	69.965	9	10.157		51.080	81	
—	-	305.811	06	841.530	96	795.571	09	36.039	97	3331	23	
—	—	340.686	18	960.408	42	341.323	29	11.394	39	30 015	30	
—	—	217.363	26	522.716	—	454.975	42	8.580	50	21.105	07	
7.397	50	789.271	52	1,610.253	22	564.681	59	124.260	27	53 247	69	
—	—-	2,227.039	88	3,904.010	97	1,936 692	88	163.942	27	497.904	68	
1.170		487 379	32	1,007.523	80	333.249	83	7.237	61	19.887	51	
—	—	413.271	73	1,019.007	71	204-749	26	7.948	10	34.092	98	
8.025	—	578.183	04	1,704.099	95	200.910	73	43.869	99	32.720	67	
—	--	153.501	68	523691	46	2,046.614	25	12.416	80	71.930	—	
1.662	48	546.152	19	1,749.338	—	326.554	28	33.404 87		72.081	21	
—	—	181.290	20	550.171	61	343.218	93	21.104134		5.024	10	
1.220	—	232.261	05	677.809	59	425.815	—	15 500l92		27.540	48	
32.636	23	9,481.28648		23,697.230	22	12,787.866	76	947.540|33		1,567.741	56	
460.620	60	9,588.052	95	21,236.927	46	18,117.306	18	820.291	36	3,094.139	92	
32.636	23	9,481.286	48	23,697.230	22	12,787,866	76	947.540	33	1,567.741	56	
15.600	—	940.254	34	1,767.199	08	531.477	30	8.298	73	119 488	78	
508.856|83		20,009.593	77	46,701 356	76	31,436.650	24	1,776.130	42	4,781.370|26		
NeKređllne
Število zadrug	Število poročil	Število zadružnikov	Zadruge
			1. Nabavne in prodajne zadruge:
48	46	21.027	Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu	
29	29	6.257	Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru	
5	4	2.093	Hrvatske zadruge	
82	79	29.377	
			11. Mlekarske zadruge:
27	27	3.926	Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu	
7	7	617	Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru			
34	34	4.543	
			lil. Živinorejske zadruge:
44	44	2.660	Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu	
13	12	563	Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru	
57	56	3.223	
			IV. Vinarske zadruge:
4	4	415	Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu	
5	5	616	Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru	
9	9	1.031	
			V. Zadružne elektrarne:
13	13	1.428	Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu	
10	10	478	Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru	
23	23	1.906	
			VI. Stavbinske zadruge:
21	21	1.338	Okoliša okrožnih sodišč v Ljubliani in Novem mestu	
9	9	1.525	Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru	
30	30	2.863	
			VIL Obrtne zadruge:
17	17	905	Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu	
9	9	239	Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru	
26	26	1.144	
			VIII. Vodovodne zadruge:
8	8	264	Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu	
4	4 ■	84 '	Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru	
12	12	348	
			IX. Razne zadruge:
3	3	307	Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu	
17	16	5.852	Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru	
20	19	6.159	
			X. Osrednje zadruge:
3	1	3	|	1.993	Okoliš okrožnega sodišča v Ljubljani		
Število	Število	Število	Zadruge
zadrug	poročil	zadružnikov	
			XI. Kmetijsko - strojne zadruge:
31	31	1.294	Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu	
7	7	160	Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru	' .
38	38	1.454	|	
zad.ru.ge
													
				PROMET									
Denarni promet		Za blago				Izposojila				Naložbe			
		prejeto											
				izdano		prejeto		izdano		prejeto		izdano	
291,986.816 23,627 571 23,983 171	01 88 60	57,300.912 7,926 195 3,709 254	55 11 14	45,661.414 7.239.604 3.838.944	03 03 43	7,654 645 625.350 160 707	23 79	4,912.446 727 841 31.733	95 30	8,648.739 394.541	82 16	8,652.374 436.585	07 59
339,597.559|49		68,936.361180		56,739.962	49	8,440.703	02	5,672 021	25	9,043.280	98	9,088 959	šol
39,356.298 726.659	63 29	7,257.147 319 693	48 70	6,368.269 277.230	63 78	1,201.201104 6.87042!		683.722 3 001	19 38	1,211.784 1.503	13 661	1,096.758 6,305	96 65
40,082.957	92	7,576.841	18	6,645.500|41		1,208.071|46|		686.723	57	1,213.287|78|		1,103.064	61
404.442 116 797	19 70	39.440 12.687	75	39.147 11.246		10 192 3.385	Sp	19925 3.377	49 13	12.545 5.334	86 08	16.846 4.598	15 09
521 239	89	42.127	75	50.393		13.577|80||	23.302			62	17.879	94	21.444	24
9,649 610 15,079 070	25 93	1,002.562 1,940.855	65 i::	1,195.422 1,423 343	75 33	824 947.335	08 79	2.376 2,638 533	28 35	405.095 15,376	26 50	377 058 3.176	19 50
24,728.681	18	2,943.417	78	2,618.766|08		948.159	87	2,610.909	63	420.471	76	380.234	69
14,005213198 527.84364		770.872 64.921	25 35	581.718 46.092	93 30	514 683 29.709	85 91	767.357 62.261	92 75	176 081 3.575	59	138.913 7.250	84
14,533 057162		835.793	60	627.811	23	544.393|76		829.619	67	179.656	5£	146.163	84
6,054.617 1,209.268	60 12	724.115 137.784	62 32	682.950 121.163	76 97	496.248 177.755	86 46	278.165 173.191	59	564 986 111.041	41 91	478.411 60.900	06 57
7,263 886	02	861.899	91	804.114|73		674.004	32||	451.356		59	676.028	32	539.311	63
299.976.681 13,863.741	82 37	33,316.540 938.299	33 65	32,049.819 590.353	35 40	7,192.105 451.733	79 30	14,300.560 548.267	56 45	11,750.564 408 224	59 93	11,785.755 409.480	78 21
313,840.423|l9		34,254.839	98	32,640.172	75	7,643.839	09	14,848.828	01	12,158.789	52	12,195.235|99	
179.102 900,321	95 72	3.275 35.716	40	—	—	47.921 31.202	50	12.049 11.550		6.118 127.774	94 50	7.912 126.444	25 50
1,079.424	67	38.991	40	—	-	79.123	50	23 599	-	133.893|44		134.356	75
52,316.908 32 54,657.106|40		6,183.631 5,340.042	82 58	7,949.874 5,099.568	36 79	811.187 4,718.377	77 67	1,370.672 6,904.642	37 57	1,114.205 218670	31 16	1,123.563 215.642	99 37
106,974.014|72		11,523.674	40	13,049.443	15	5,529.565	44	8,275.314	94	1,362.875	47	1,339.206	36
259.711.71l|l8|	28,686.800|20||	26,432.631177|	14,899.533|0l||	26.452,840|64|	7.033|79||	6.532|79													
PROMET													
Denarni promet		Za blago				Izposojila				Naložbe			
		prejeto		izdano		prejeto		izdano		prejeto		izdano	
1,419.047 82 038	03 65	24.018	40	104.778	75	SS^S^O		126.263 3.15(	33 —	3.498	98	14.498	97
1,501.085	68	24.048	40||	104 778|75			55.978|20||	129.413			33	3.49$	98||	14.49$		97

Zadruge	AKTIVA											
	Gotovina		Zaloga blaga		Dolžniki		Inv premični		žntar nepremični		Naložbe	
I.	Nabavne in prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru .	.	. Hrvatske zadruge	 II.	Mlekarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru .	.	. III.	Živinorejske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . .	. IV.	Vinarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru .	.	. V.	Zadružne elektrarne: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VI.	Stavbinske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru .	.	. VII.	Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . Vlil. Vodovodne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . IX.	Razne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru .	. . X.	Osrednje zadruge: Okoliš sodišča v Ljubljani		226.327 78.206 60.139	72 24 72	9,346.245 1,504.561 655 997	42 10 04	6,610.305 1,339.016 347.919	76 15 23	675.989 209.341 57.940	20 32 80	1,904.175 676.132 160.520	31 50	208.080 111.657 45.480	55 31 50
	364.673	68	11,506.803|56		8,297.241	14	943 271	32	2,740.827	81	365.218	36
	68.550 27.053	70 38	646.154 14.652	58	1,052.433 52.354	83 64	1,039.731 72.281	65 50	799 235 55.152	45 80	327.049|()7 10.696|41	
	95 604	08	660.806	58	1,101.788	17	1,112.013	15	854.388	25	337.74548	
	31.929 3.379	91 98	16.016 5 428	85	7.403 1.423		46.81089 21 793|57		197.917 9.221	80 70	111 908 45.096	28 11
	35.309	89	21 444	85	8.826	—	68.604|46		207.139	50	157.004	39
	10.229 11.720	85 61	552.820 1,010710	60	408.546 1,679 043	48 93	188.459 287.578	64 76	200.000 308.019	76	22.649 74.204	56 93
	21.950	46	1,563.530	60	2,087.590	41	476.038	40	508.049	76	96.854	19
	27.217 29.237	67 78	152.891 1.530	51	344.334 133 804	16 72	250.315 29.140	60	1,496.621 638 865	92 09	120.115 07 31 556 44	
	56.455	45	154.481	51	478.138	88	279.455	60	2,135.487	01	151.67l|51	
	24.681 20.176	17 46	129015153 53.987|20		423.229 124.266	37	274.947 117.094	50 59	3,689.197 2 185.713	38 „s	750.655 684.101	50 81
	44.857	63	183 002173		547.495	37	392.042	09	5,874 911	16	1,434.757 31	
	146.338 • 34.952	39 76	13,280.588 1,466.912	20 25	10,157 353 339.140	68 13	3,420.227 718,949	58 99	7,566.956 2,371.628	01 21	848.149 512	47 33
	181.291	15	14,747.500|45		10,496.493	81	4,139.17757		9,938.584	22	848.661180	
	10.290 1.091	92 80	68.768	-	54.651 5.625	35 50	13.356	90	185.816 243.824	18 50	56.586 1.140	21
	11.382	72	68.768	—	60276	85	13.356	90	429.640	98	57.726	21
	5.339 25.427	81 33	2,398.748 253.038	45 94	1,439.891 2,412.633	45 41	181.194 601.363	66 71	865.280	54	23.832 206.542	03 75
	30.767	14	2,651.787	39	3,852.524	86	782.558	37	865.280	54	230.374	78
	14 954|9l|	2,035.759|29|	5,076.486|7l|	896.933|~||	4,670.045|-|	85.597|37											
Zadruge	AKTIVA											
	Gotovina		Zaloga blaga		Dolžniki		Inv premični		entar j nepremični		Naložbe	
XI. Kmetijsko - strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru .	.	.	43.857 3 275	80 91	53.001 350	75	49.662 3.017	05 10	714.839 187.064	96	109.954 3.433	91	41.201 03 404|93	
	47.133	71	53.351175		52.679|l5		901.904	21	113.387	91	41 608196	
												PAS		I V	\				
Vred-		Deleži		Ostala										Ostala					
nostni papirji		pri drugih zavodih		aktiva		Zguba		Deleži		Upniki		Izposojila		pasiva		Rezerva		Dobiček	
42 532		44.467	75	277.466	61	119.288	10	555.414	23	5,544.934	35	5,701.127	85	3,291 429	90	4,213.583	92	148.388	17
1.000	—	5.088	50	229 475	70	151 322	75	162.703	01	862.416	83	2,055.292	94	72.493	28	1,071.742	10	81.153	41
—	-	1.645	50	—		15 270	52	137 980	-	293.743	92	180.510	—	—	-	663.399	31	69 280	08
43532	-	51.201	75	506 942	31	285 881	37	856.097	24	6,701.095	10	7,930 930|79		3,363.923	18	5,948.725	33	298.821	66
2.195		50.189	75	109.917	11	231.688	03	276.957	70	1,057.962	14	1,400.165121		43.248	34	1,434.064	42	114.747	36
2.500	-	900	-	21.808	59	15 341	25	39.407	—	21.614	51	122.310,79		16.740	50	50 537	65	22.130	12
4.695	-	51.089	75	131.725	70	247.029	28	316.364	70	1,079.576	65	1,522.476		59.988	84	1,484.602	07	136.877	48
		—	10.853	50	4.755	—	26.698	74	106.408	50	12.509	27	143.693	89	6.556	50	176 582	14	8.542	82
—		1.206	-	1 686		3951	95	27.361	10	518	—	5.772	12	5.155	-	50 093	02	4.287	92
	—	12.059	50	6 441	—	30.650	69	133.769	60	13 027	27	149.466	01	11.711	50	226.675	16	12.830	74
—	—	477	—	5.261	50	28.553	38	67.861	10	613.887	54	408616	21	5.428		306.933	67	14.271	49
—	—	1.7.750	50	79078	95	6.612	55	60.834	—	95.029	45	3,064.391	-	236.813	65	9.292	84	8.389	05
—	—	18.227	50	84.340	45	35.165	93	128.695	10	708 916	99	3,473.007	21	242.241	65	316.226	51	22.660	54
215	50	1.260	50	136.625	75	578.431	05	831.510		184.631	15	1,256.696	11	406.112	72	413.600	32	15 478	43
110	—	1.830	-	11.106	08	9.161	57	269.350	—	2.916	50	485.169	90	—	—	117.572	14	11.393	14
32550		3.090	50	147.731	83	587.592	62	1,100 860	-	187 547|65		1,741 866	01	406.112	72	531.172	46	26.871	57
2.500	—	2.492	-	19.179	17	45.714	05	586.672	75	1,543.189	91	2,220.454	81	431.879	22	546.938	84	32.476	14
—	-	951	50	—	~	47 655	27	383.700		997.777	61	1,715.880	16	69.627	87	62.343	63	4.617	34
2.500	-	3.443	50	19.179	17	93.369	32	970.372	75	2,540.967	52	3,936.334	97	501.507	09	609.282	47	37.093	48
11.657	50	587.722	50	627.032	12	147.362	97	1,110.231	61	7,182.741	16	25,994.794	45	805.337	11	1,584.401	41	115.882	68
—	—	500	50	—	-	23.061	35	281.650		307.789	10	4,155.415	47	540		207.616	10	2.646	85
11.657	50	588.223	-	627.032	12	170.424	32	1,391.881	61	7,490.530	26	30,150.209	92	805.877	11	1,792.017|51		118.529	53
—	—	801	50	433	25	18.163	45	18.800		57.792		225.672		32.343	20	72.237	27	2.023	59
—		305	—	2.739	91	10.238	14	12.975		125 362	15	95.920	—	14.800	85	15.000	—	906	85
—	—	1.106	50	3.173	16	28.401	59	31.775	—	183.154|l5		321.592		47 144	05	87.237	27	2.930	44
—	—	5 350		—		13.785	83	39.800		2,073.938	56	1,683.990	88	53.100		170.693	43	46.619	36
—	—	744.835	-	5.201170		849.657	23	875 683	50	1,767.275	09	3,200.907	13	9,805	83	105.280	43	5.028	63
—	—	750.185	—	5,201170		863.443	06	915.483	50	3,841.213	65	4,884.898	01	62 905	83	275.973	86	51.647	99
—		34.200	-	503.758|68|	17.466|79				113.360150|	1,564.805|29| 11,638.004					-	1.000	-	18.031199		-	—
												PAS		I V	\				
Vred- nostni papirji		Deleži pri drugih zavodih		Ostala aktiva		Zguba		Deleži		Upniki		Izposojila		Ostala pasiva		Rezerva		Dobiček	
500		12.852		34.797	20	23.671	26	204.602		36.575	80	412 437	43	21,708	96	378.946	92	30.069	85
—		701	—	1.267	54	1.152	95	19.477	50	21.835	-	134 706	—	—	—	23.562	79	1.085	39
500	-	13.553	-	36.064	74	24.824 21		224.079	50	58.410	80	547.143	43	21.708	96	402.509	71	31.155	24
NeKredltne
Zadruge	ZGUBA									
	Upravni stroški		Odpisi		Obresti		Davki in pristojbine		Kosmata zguba	
I.	Nabavne in prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . .	. Hrvatske zadruge	 II.	Mlekarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru .	. . III.	Živinorejske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodičč v Celju in Mariboru .	.	. I IV.	Vinarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . .	. V.	Zadružne elektrarne: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru .	.	. VI.	Stavbinskc zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru .	.	. VII.	Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VIII.	Vodovodne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru .	. . IX.	Razne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . X.	Osrednje zadruge: Okoliš sodišča v Ljubljani		3,831.966 551 447 132.087	24 25 12	902.730 95 771 197.353	79 40 17	814.305 100.332 8.702	43 69	308 440 25.772 50.994	90 75	125.322 26.237	44 19
	4,515.500	61	1,195.855	36	923.340	12	385.207	65	151.559	63
	801 185 37.989	08 22	401.332 13.982	78 30	62.369 4.975	44	27.420 2.224	75 25	48 323	53
	839.174	30	415315	08	67 344	44	29.645|-		48.323|53	
	32.884 16 164	37 63	13 797184 3.782167		11.403 246	62 67	5 637 2.784	20 25	2.380:02 2.4U)| —	
	49.049	-	17.580j51		11.650	29	8.421	45	4.796|02	
	376.975 625.765	75 10	62 125 191.294	95 54	34.239 1.696	92 22	8.456 19.277	08 40	2.189	96
	1,002.740 85		253.420	49	35 936	14	27.733	48	2.189	96
	498.759 52.544	53 31	444 379 29.064	10 55	76.1591 H 35 079|56		64.306 24.704	57 44	44.902123 505| —	
	551.303	84	473.443	65	111.238|67		89.011	01	45.407|23	
	121.405 45 591	19 7,",	92.788 84.695	56 77	114.988 132 347	07 62	25.703116 3 081 j -		3.057	88
	166.996	92	177.484	33	247.335	69	28.784|l6		3.057	88
	5,313.172 414.577	91 65	1,779.925 176.997	49 20	773.558 149.026	26 95	429 741 42285	15	90 742 7 885	69 15
	5,727.750|56		1,956.922|69		922.585	21	472 026|l5		98.628114	
	8.077 3.594	69 99	32 864 193 784	06 65	3.779 83.207	75 76	51	—	209	
	11 672|68		226.648	71	86.987	51	51	-	209	—
	609.446 728.816	67 91	95.068 162.760	30 13	128.935 140.670	19 39	56.081135 14.268|75		295.270	75
	1,338.263|58		257.828	43	269.605	58	70.350|l0		295.270	75
	1,213.741180|	205.454|63|	1,036.238|52|	164.552|85|	-									
Zadruge	ZGUBA									
	Obratni stroški		Upravni stroški		Odpisi		Popravila		Obresti	
XI. Kmetijsko-strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . .	72.045 19.142	85	78.709 9.159	14 60	107.150 7,395	49 75	6.199 1.410	25	20.915 5.404	07
	91.187	85	87.868	74	114.546|24		7.609	25	26.319|07	
		DOBIČEK										
Ostalo		Kosmati dobiček		Obresti		Podpora		Ostalo				
1,115.298 305.691 458 555	30 30 88	5,724.883 626.699 800.807	90 06 37	78.117 22.378 27	85 30	214.910 3.495	75	1,080 151 452.680 46 857	60 22 80			
1,879.545	48	7,152.390	33	100.523(15		218.405	75	1,579.689	62			
426.246 26.958	45 39	1,052.182 45 955	38 67	22.515 793	92 78	32.525 4.397	—	659.654 34.983	29 15			
453.201	84	1,098.138	05	23 309	70	36.922	-	694.637	44			
69.081 19 729	37 57	6.972(50 13.037(75		8.285 2.645	32 82	37.584 10.637	70	82.341 18.803	90 22			
88.810	94	20.010(25		10.931	14	48.221	70	101.145	12			
26.823 8.965	24 05	399.027 507.266	25 28	15.089 60	12 80	—	-	96.694 339.671	53 23			
35.788	29	906.293	53	15.149	92	—	-	436.365	76			
285.303 135 288	98 45	424.735 2.731	08 55	50.652 17.982	83 01	32.328	05	906.094 256.472	56 75			
420 592	43	427.466(63		68.634	84	32.328	05	1,162.567	31			
73.246 9.080	57 64	152 653 50 52.196(75		81 995 85.088	82 44	16.252 150	40	180.287 137 361	71 57			
82.327	21	204.850(25		167.084	26	16.402	40	317.649	28			
1,166.766 63.367	51 88	8,405.198 747.287	92 23	266.240	62	—	—	882.467 106.852	47 90			
1,230.134	39	9,152 486	15	266.240	62	— I-		989.320	37			
32.488 10.505	59 91	5 880 25.330	40	3.230 3.857	29 90	37.524 169.957	70	30 834 91.948	70 11			
42.994	50	31210	40	7.088	19	207.481(70		122.783	11			
310.866 97.541	89 71	1,173 532 181 891	02 39	411 90.750	84	6.170	z	26.455 1,160.516	38 41			
408.408(60		1,355.423	41	91.161	84	6.170|—		1,186.971	79			
144.094(66		1,510.816|63|	68|79|	4.020|-|	1,249.177(04										
				DOBIČEK								
Davki in pristojbine		Ostalo		Zaslužek strojev		Obresti		Podpora		Ostalo		
614	-	83.554 8261	25 91	240.131 33.890	70 31	4.791 1.134	80 65	17.115 8.115	96	107.148 7.632	59 55	
614	—	91 816(16		274.022	01	5.926	45	25.231	71	114.781	14	
ReKapiim
Število zadrug	Število poročil	Število zadružnikov	Nekreditne zadruge											Denarni promet			
82 34 57 9 23 30 26 12 20 3 38	79 34 56 9 23 30 26 12 19 3 38	29.377 4.543 3 223 1.031 1.906 2 863 1.144 348 6 159 1.993 1.454	I.	Nabavne in prodajne zadruge	 II.	Mlekarske zadruge	 III.	Živinorejske zadruge . 		 IV.	Vinarske zadruge	 V Zadružne elektrarne	,	 VI.	Stavbinske zadruge			 VII.	Obrtne zadruge	 VIII.	Vodovodne zadruge	 IX. Razne zadruge 	 X.	Osrednje zadruge 	 XI.	Kmetijsko - strojne zadruge												339,597 559 40,082.957 521.239 24,728 681 14,533.057 7,263.886 313,840.423 1,079.424 106,974.014 259,711.711 1,501.085			49 92 89 18 62 07 19 67 72 18 68
334	329	54.141												1.109,834.041			56
Nekreditne zadruge			AKTIVA														
			Gotovina		Zaloga blaga		Dolžniki		Inve premični		ntar nepremični		Naložbe			Vrednostni papirji	
I. Nabavne in prodajne zadruge H. Mlekarske zadruge .... III.	Živinorejske zadruge .... IV.	Vinarske zadruge	 V.	Zadružne elektrarne .... VI.	Stavbinske zadruge .... VII.	Obrtne zadruge	 Vlil. Vodovodne zadruge .... IX.	Razne zadruge 	 X.	Osrednje zadruge	 XI.	Kmetijsko - strojne zad-uge . .			364.673 95.604 35.309 21.950 56.455 44.857 181.291 11.382 30.767 14.951 47 133	68 08 89 46 45 63 15 72 14 94 71	11,506.803 660.806 21.444 1,563.530 154 481 183.002 14,747.500 68.768 2,651.787 2,035.759 53.351	56 58 85 60 51 73 45 39 29 75	8,297.241 1,104 788 8.826 2,087.590 478 138 547.495 10,496 493 60,276 3,852 524 5,076.486 52679	14 47 11 88 37 81 85 86 71 15	943.271 1,112013 68.604 476.038 279.455 392.042 4,139.177 13.356 782.558 896 933 901.904	32 15 46 40 60 09 57 90 37 21	2,740.827 854.388 207.139 508.049 2,135.487 5,874.911 9,938.584 429 640 865 280 4,670.045 113.387	81 25 50 76 01 16 22 98 54 91	365 218 337.745 157.004 96 854 151.671 1,434.757 848 661 57.726 230.374 85.597 41.608		36 18 39 49 51 31 80 21 78 37 96	43.532 4.695 325 2.500 11.657 500	50 50
			904-380	85	33,647.236	71	32,062.541	6s| 10,005.355|07			28,337.742	14	3,807.220		66	63 210	-
ZGUBA
Nekreditne zadruge	Obratni stroški		Upravni stroški		Odpisi		Popravila		Obresti		Davki in pristojbine	
I. Nabavne in prodajne zadruge	_		4,515.500	61	1,195 855	36			923.340	12	385,207	65
11. Mlekarske zadruge ....	—	—	839.174	30	415.315	08	—	—	67.344	44	29.645	—
III. Živinorejske zadruge ....	—	—	49.049	-	17.580	51	—	—	11.650	29	8.421	45
IV. Vinarske zadruge		—	-	1,002.740	85	253.420	49	—	—	35.936	14	27.733	48
V. Zadružne elektrarne ....	—	-	551.303	84	473.443	65	—	—	111.238	67	89.011	01
VI. Stavbinske zadruge ....	—	—	166.996	92	177.484	33	—	—	247.335	69	28.784	16
VII. Obrtne zadruge		—	—	5,727.750	56	1,956.922	69	—	—	922.585	21	472.026	15
Vlil. Vodovodne zadruge ....	—	—	11.672	68	226 648	71	—	—	86.987	51	51	—
IX. Razne zadruge 		—	—	1,338.263	58	257.828	43		 .	—	269.605	58	70.350	10
X. Osrednje zadruge		—	-	1,213.741	80	205.454	63	—	—	1,036.238	52	164.552	85
XI. Kmetijsko-strojne zadruge. .	91.187	85	87.868	74	114.546	24	7.609	25	26.319	07	614	—
	91.187	85	15,504.062	88	5,294.500|l2		7.609	25	3,738.581|24		1,276.396|85	
ladja
PROMET
Za b prejeto		lago		Izp prejeto	osojila		=	Naložbe			
		izdano				izdano		prejeto		izdano	
68,936.361	80	56,739.962	19	8,440.703	02	5,672.021	25	9,043280	9§	9,088.959	66
7,576.841	18	6,645 500	41	1,208.071	46	686.723	57	1,213.287	78	1,103.064	61
42.127	75	50.393	—	13.577	80	23.302	62	17.879	94	21.444	24
2,943,417	78	2,618.766	08	948.159	87	2,640.909	63	420.471	76	380.234	69
835.793	60	•	627.811	23	544 393	76	829.619	67	179 656	59	146.163	84
861.899	94	804.114	73	674 004	32	451.356	59	676 028	32	539 311	63
34,254.839	98	32,640.172	75	7,643.839	09	14,848.828	01	12,158.789	52	12,195.235	99
38 991	10		—	79.123	50	23 599	-	133.893	44	134.356	75
11,523.674	40	13,049.443	15	5,529.565	44	8,275.314	94	1,362.875	47	1,339.206	36
28,686.800	20	26,432.631	77	14.899.533	01	26,452.840	64	7.033	79	6.532	79
24 048	40	104.778	75	55.978	20	129413	33	3.498	98|	14.498	97
155,724.796|43		139,713 574	36	40,036.949	47	60,033.929	25	25,216.696	57	24,969.009	53
PASIVA
Deleži pri drugih zavodih		Ostala aktiva		Zguba		Deleži		Upniki		Izposojila		Ostala pasiva		Rezerva		Dobiček	
51.201	75	506 912	31	285.881	37	856 097	24	6,701.095	10	7,936 930	79	3,363.923	18	5,948.725	33	298.821	66
51 089	75	131.725	70	247.029	28	316.364	70	1,079 576	65	1,522.476	—	59 988	81	1,484 602	07	136 877	48
12.059	50	6.441	—	30.650	69	133.769	60	13.027	27	149466	01	11.711	50	226.675	16	12.830	74
18.227	50	84.340	45	35.165	93	128.695	10	708.916	99	3,473.007	21	242.241	65	316.226	51	22.660	54
3.090	50	147 731	83	587.592	62	1,100.860		187.547	65	1,741 866	01	406.112	72	531.172	46	26.871	57
3443	50	19 179	17	93.369	32	970.372	75	2,540.967	52	3,936.334	97	501.507	09	609.282	47	37.093	48
588 223	-	627.032	12	170.424	32	1,391 8iil	61	7,490 530	26	30,150.209	92	805.877	11	1,792.017	51	118.529	53
1.106	50	3.173	16	28.401	59	31.775	—	183 154	15	321.592	—	47.144	05	87 237	27	2.930	44
750.185	—	5.201	70	863.443	06	915 483	50	3,841.213	65	4,884.898	01	62.905	83	275.973	86	51.647	99
34.200	—	503.758	68	17.466	79	113.360	50	1,564.805	29	11,638.004	—	1.000	-	18 031	99	—	-
13.553	-	36.064	74	24.824	21	224 079	50	58410	80	547.143	43	21.708	96	402.509	71	31.155	24
1,526 380		2,071.590 86		2,384.249|l8		6,182.739	50	21,369.245	33	66,301 92835		5,524,120	93	11,692.454	34	739.418	67
.							D	C	) B I	č	E K				
Kosmata zguba		Ostalo		Kosmati dobiček		Zaslužek strojev		Obresti		Podpora		Ostalo		
151.559	63	1,879.545	48	7,152.390	33			100.523	15	218.405	75	1,579 689	62	
48.323	53	453.204	84	1,098.138	05	—	—	23.309	70	36.922	1	694.637	44	
4.796	02	88.810	91	20.010	25	—	—	10.931	14	48.221	70	101.145	12	
2.189	96	35788	29	906.293	53	—	—	15.149	92	—	—	436 365	76	
45.407	23	420.592	43	427.466	63	—		68 634	84	32.328	05	1,162.567	31	
3.057	88	82.327	21	204.850	25	—	—	167.084	26	16.402	40	317.649	28	
98.628	14	1,230.134	39	9,152.486	15	—	—	266.240	62	—		989.320	37	
209	—	42.994	50	31.210	40	—	—	7.088	19	207.481	70	122.783	11	
295.270	75	408.408	60	1,355 423	41	—	—	91.161	84	6.170	—	1,186.971	79	
—	—	144.094	66	1,510.816	63	—	—	68	79	4.020	-L	1,249.177	04	
—	—	91.816	16	—	—	274.022	01	5926	45	25 231	71	114 781	14	
649.442) 14		4,877.717	50	21,859.085	63	274 022	01	756.118	90	595.183	31	7,955.087	98	

'