Četrtek, 30. septembra 2004, št. 40, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Četrtek, 30. septembra 2004, st. 40, leto !X„ issn 14U«-U4U4, vsaK ceinen, cena aou 511 m ¿,jd tun « 00 nnr Demokracija Zborovanje Zbira za republiko Zborovanje v podporo četverici JBTZ ¡v»j«i>»»- POLITIKA Politični programi na tehtnici Bodo teroristi z ugrabitvami krojili svet? S protesti izraženo nezadovoljstvo knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLAČATE POSEBEJ. IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT m.üií! TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT L . ' J^^kg*^ il lll ■ ■ ^rHffSr MILAN ZAJC, JAN F. TRISKA FRANCE KOZINA, POZABLJENA FRONTA FRANCE DEJAK I. SVETOVNE VOJNE uŠLI SO SMRTI Iz dnevnika češkega voja- Poročila treh rešencev iz ka, ki se je udeležil bojev množičnega grobišča v ob Soči in Piavi. Kočevskem rogu leta 1945. 240 strani, 5.500 SIT 244 strani, 3.906 SIT «r ifOBODO IN v RDEC0 ZVEZDO MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT T00 LIT MALINA SCHMIDT-SNOJ JOSIP VOŠNJAK Zdravnik, politik in književnik, predvsem pa rodoljub, ki je bil za svoj narod po potrebi tudi ognjevit taborski govornik. 292 strani, 11.400 SIT D0SAN S. LAJ0VIC MED SVOBODO DIMITRIJ ŽILEVSKI IN RDEČO ZVEZDO OTOK BREZ MILOSTI Avtobiografska pripoved iz Pretresljiva avtobiograf- časa druge svetovne vojne, ska izpoved iz pekla ju- Knjigi je dodan seznam so- goslavanskih komunis- delavcev Udbe. ličnih zaporov. 347 strani, 6.200 SIT 256 strani, 3.996 SIT Janex Janša PREMIKI \ > NasUijan>o in obramba 1 slovenske države 1988-1992 ■h« «n ?. v MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRAC1JE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT VASJA KLAVORA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT SOCA SVETA REKA 55 aaaÉÉg laloiba mtacfmskn knjiga j HHHHBHHHHI - JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, ki je bila prodana ze v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slov enske države do leta 1994. Prodana je bila ze v več kot 17.000 izvodih. 309 strani, 2.200 SIT Toniiž Errofiovič vzpon común ZBTOOOfl filßTIO-OQXSlU: a TOMAŽ BUDK0VIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od njenega odprtja naprej. 231 strani, 5.500 SIT s i: m e'n a RAZDORA PETRA SV0UŠAK VIKTOR BLAŽIČ SOČA, SVETA REKA SEMENA RAZDORA Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT tretja stran Napetost pred volitvami Sredi prejšnjega tedna je bila novica številka ena aretacija Janeza Podobnika in njegovih somišljenikov na kontrolni točki s Hrvaško v Sečovljah. Čeprav za sporna območja velja, da se je treba izogibati incidentom, se v tem primeru vpleteni tega niso držali. I\la eni strani Podobnik in njegovi niso želeli pokazati osebnih dokumentov, saj so menili, da so na slovenskem ozemlju, na drugi strani so hrvaški mejni organi uporabili čezmerno silo. Čeprav je bil Podobnikov obisk pri Jorasu izključno predvolilne narave, se je Iztekel precej drugače kot lanski predvolilni izlet hrvaškega politika Slavena Letice k slovenski vojašnici na Trdinovem vrhu. Če so lani slovenski obmejni organi Letičev predvolilni šov namerno prezrli, so se hrvaški odzvali povsem drugače in slovenske državljane grobo odvlekli v policijske marlce. Glede na spornost območja (Incident se je zgodil na levem bregu Dragonje, ki je po katastru slovensko ozemlje) so Hrvatje ravnali neprimerno, zaradi česar je njihovo ravnanje obsojanja vredno. Presenetljivo ostro se je na incident odzval predsednik vlade Anton Rop, ki je v prejšnjih mesecih ob hrvaških provokacijah v Piranskem zalivu deloval medlo. Incident je ocenil ne samo kot dejanje zoper Slovenijo, ampak tudi zoper Evropsko unijo in razglasil, da Slovenija do nadaljnjega ne podpira več vstopa Hrvaške v EU. Kmalu zatem je dobil zaušnico evropske komisije, ki je sporočila, da zaradi tega ne bo spreminjala politike do Hrvaške. Rop je ravnal predvolilno ostro, namesto da bi se odzval trezno. V koaliciji Slovenija so ravnali veliko bolj modro. Obsodili so ravnanje hrvaških policistov, pri čemer so opozorli na dvolično ravnanje slovenske vladajoče garniture, ki je konec leta 2000 razveljavila sklep Bajukove vlade, ki je želela izničiti hrvaške enostranske poteze (hrvaška oblast je takrat enostransko zamenjala slovenske številke na hišah na levem bregu Dragonje s hrvaškimi hišnimi številkami), sedaj pred volitvami pa se skuša prikazati kot velika varuhinja slovenskih interesov. Kot kaže, bi opozicija te stvari z modro, trdno In vztrajno politiko znala veliko bolje urediti. Incident je torej pokazal, da Rop nima državniške modrosti, čeprav bi jo za to funkcijo zelo potreboval. Prejšnji teden sem napovedal, da bo v soboto zelo živahno. Nedvomno je tudi bilo. Objavljene so bile še zadnje predvolilne ankete, ki so pokazale veliko izenačenost SDS In LDS (po Delovi anketi celo rahlo prednost SDS pred LDS), kar je v slabo voljo spravilo vladajoče, saj je Rop na konvenciji LDS v Križankah vpil, da jih ne bodo ustavile "ne ankete, ne opozicija, ne provokacije". Nekako v istem času je v ljubljanskem hotelu Lev Kučanov Forum 21 sprejel izjavo, v kateri je podprl sedanjo vladno koalicijo, ki naj bi po njegovo uspešno in kompetentno opravljala svoje delo, zaradi česar naj bi bila vredna zaupanja na volitvah. Čeprav so imeli mnogi člani foruma (predvsem direktorji) neformalno precejšnje pomisleke, ali se jim splača v tako izenačeni predvolilni tekmi politično izpostavljati, je očitno prevladala stara partijska poslušnost. Nekdanji partijski predsednik je še kot upokojenec ohranil precej vpliva. Povsem drugače je bilo proti večeru na Kongresnem trgu. Zbrala se je velika množica ljudi, tako da je zborovanje nekako spominjalo na zborovanje leta 1988 v podporo Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu. Tako kot so si takrat ljudje želeli spremembe in konec enopartijske oblasti, je bilo tudi v soboto čutiti željo po spremembi politike in konec vladavine liberalne demokracije. In tako kot so takrat po zborovanju oblastniki govorili, da se je zbralo nekaj tisoč ljudi, so nekaj podobnega govorili tudi sedaj, čeprav so organizatorji Zbora za republiko prepričani, da je bilo v soboto na Kongresnem trgu osemnajst tisoč ljudi. Sporočilo zbora je bilo torej povsem drugačno kot sestankovanje Foruma 21. Govorniki na zborovanju so bili kritični do sedanje oblasti in so se jasno zavzeli za njeno spremembo - za sproščeno Slovenijo. Predsednika vlade Antona Ropa v zadnjih dneh nedvomno zajema panika. Javnomnenjske ankete kažejo upad podpore njegovi stranki, zato poskuša narediti vse, da bi se kljub temu po volitvah obdržal na oblasti. Prejšnji teden se je v Mariboru sešel s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem na daljšem pogovoru. Verjetno si na podlagi tega lahko pojasnimo dejstvo, da Jelinčič v volilnih soočenjih nikoli direktno ne napada Ropa. In Jelinčič je v preteklosti v ključnih trenutkih vedno podprl vlado liberalne demokracije. Nedvomno bo to storil tudi letos, če bo le Imel možnost. V soboto in nedeljo je Rop lobiral še pri drugi satelitski stranki. Takoj ko je videl Delovo javnomnenjsko anketo, ki je pokazala nekaj več možnosti SMS, je poklical Černjaka In ga snubil za povolllno koalicijo, v nedeljo pa se je udeležil celo piknika SMS na Viču. Rop torej upa, da bo s pomočjo satelitskih strank ohranil oblast. Nedeljske volitve so pomembne za prihodnost Slovenije, zato bo odločal vsak glas. Ne pustite, da drugi odločijo namesto vas ... Metod Berlec Ropa v zadnjih dneh zajema panika. Javnomnenjske ankete kažejo upad podpore njegovi stranki, zato poskuša narediti vse, da bi se kljub temu po volitvah obdržal na oblasti. Prejšnji teden se je v Mariboru sešel z Jelinčičem na daljšem pogovoru, v soboto pa je poklical Černjaka in ga snubil za povolilno koalicijo... Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 O kazalo Rop stoletja 11 12 Demokracija ima pred drugimi to prednost, da se lahko na štiri leta znova premešajo karte. Inteligentnejši narodi, ki so v svoji politični izkušnji lahko tudi neskončno cinični, si tega užitka ne pustijo odvzeti. Prerivanje na Dragonji Programi Kljub velikemu številu kandidatnih list, ki se potegujejo za poslanske sedeže, imajo volivci bolj malo možnosti izbirati na podlagi konkretnih programov, kot sta Strategija razvoja za Slovenijo, ki jo je pripravila vlada, in program Slovenija na novi poti, ki ga je pripravil strokovni svet opozicijske Slovenske demokratske stranke. 16 Za sproščeno Slovenijo Na sobotnem množičnem zborovanju Zbora za republiko na Kongresnem trgu en v Ljubljani je okoli osemnajst tisoč udeležencev in sedem glavnih govornikov napovedalo vnovično rojstvo slovenske pomladi. To naj bi se zgodilo na parlamentarnih volitvah v nedeljo. S protesti izraženo nezadovoljstvo Moč ugrabitev Ugrabitve in umori načrtno ali naključno izbranih tujih državljanov in domačinov v Iraku so letos postali eno najbolj šokantnih, s tem pa tudi eno najbolj nevarnih orožij v rokah teroristov. Celo vlade najmočnejših držav so pri tem razmeroma nemočne. Bi se morale s teroristi vendarle pogajati? V kakšna nevarna razmerja sta se zapletla zahod in islam? Nočemo politike izključevanja in korupcije Pogovor z Janezom Janšo LDS ima v svojih vrstah zagotovo kar nekaj sposobnih ljudi, vendar se je kot nosilka neke politike popolnoma izčrpala. V sebi nima nobenega razvojnega naboja več. Mislim, da ne bi bilo dobro, da glavna nosilka korupcije in klientelizma ostane v vladi še naslednji mandat. Mogoče bi bilo bolje, da si ogledajo kak poučen film. Končno sami pravijo, da jim nekaj minut filma pomeni več kot usoda Slovenije. 37 Uprašanja brez odgovorov 40 46 56 Vprašanja, ki smo jih želeli postaviti premieru Antonu Ropu Med pogumom in zločinom Medijska (ne)objektivnost Šport v rokah "levice" Ce je šport kot civilna kategorija ogledalo družbe, potem je kot na dlani, da želijo elite nadzorovati tudi to področje. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d„ Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Dane Kostrič Nenaročenih člankov in fotografi) ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Demokracija • 40/2004 Škofje o volitvah (Stran 8) Pučnikova znanstvena in politična misel (Stran 10) Izjave v škodo Sloveniji (Stran 15) Piranska godlja (Stran 21) Mamljivi Balkan (Stran 22) Brez prometne strategije (Stran 24) Čas za zeleni alarm (Stran 26) Havel kandidat za Nobelovo nagrado (Stran 28) Začetek z Julijem Cezarjem (Stran 38) Rajanje s Piko (Stran 39) "Bijte belo gardo" (Stran 42) Rute in Rutarjani (Stran 44) Obračun z roboti (Stran 48) Navijačem je prekipelo (Stran 55) ' Big Foot Mama napolnila Križanke (Stran 58) Majhni, a ne poceni (Stran 60) Preteklost, sedanjost, prihodnost (Stran 65) Rodetovih sedemdeset let (Stran 66) Pogovarjali smo se z gledališkim igralcem in pesnikom Tonetom Kuntnerjem. Je eden tistih Slovencev, ki od letošnjih volitev v državni zbor pričakujejo spremembe. Čeprav se je letos pojavil na volilnih plakatih Slovenske demokratske stranke, pravi, da ni nikoli razmišljal, da bi postal politik, saj Sloveniji skuša koristiti na drug način. Bližajo se državnozborske volitve. Nekateri analitiki napovedujejo spremembe na političnem prizorišču. Kakšno je vaše mnenje o tem? Skrajni čas je za spremembe. Predolgo že vlada Sloveniji, kakor gaje pravilno poimenoval Hribar, vulgolibe-ralizem, ki dela državi in narodu veliko škodo zlasti na državotvornih področjih. Nepopravljivo v vzgoji! Koliko na primer mladi rod sploh (z)ve o rojstvu slovenske države?! Tu se začne samospoštovanje, ponos, domoljubje ... Brez teh vrednot si kopljemo grob. Na volilnih plakatih SDS je poleg drugih znanih obrazov vaš obraz. Kako je prišlo do odločitve, da se pojavite v družbi kandidatov za državnozborske volitve? Dobil sem povabilo. Nisem član stranke. A sem ga z veseljem in s ponosom sprejel, ker je Slovenska demokratska stranka stranka vrednot, ki so tudi moje in za katere menim, da so pomembne za naš državni in narodni obstoj in razvoj. In še to. Slovenska demokratska stranka ima tudi največji osamosvojitveni kapital. Ste pesnik in igralec. Ste kdaj razmišljali, da bi bili politik? Nisem. V življenju ravnam vse preveč samo po srcu. Svoji državi, svoji edini in edinstveni domovini pa želim samo dobro. Poskušam ji koristiti na druge načine. Se boste v nedeljo udeležili volitev in kaj pričakujete od njih? Odkar imamo svojo državo, redno hodim na volitve. Pozivam pa tudi vse sodržavljane, da sodelujejo. Kdor ne sodeluje, pač nima pravice, da se pritožuje. Pričakujem spremembe. Verjamem v Slovenijo in veselim se življenja z njo. Omenila sva že, da ste pesnik in igralec. Kaj vam je bolj pisano na kožo? Obojemu sem srčno predan. Kot pesnik sem le bolj sam svoj gospod. Ko se pojavite na gledališkem odru, vas občinstvo navdušeno sprejme. Tudi kadar vzamejo ljudje v roke katero od vaših pesniških zbirk, je tako. Zanima me, ali pripravljate kakšno presenečenje za bralce, mogoče za gledalce? Pred nedavnim sem oddal nov izbor svoje poezije, ki bo dvojezično verjetno izšel v Avstriji s pomočjo EU. Pripravljam tudi novo pesniško zbirko. V Mestnem gledališču ljubljanskem sodelujem v odmevni predstavi DVANAJST JEZNIH MOŽ. Presenečati poskušam z iskrenostjo. Mihaela Praprotnik pogovor Verjamem v Slovenijo in njeno Lažnivi kljukci Anton Rop je v nedavni predvolilni oddaji na komercialni televiziji dejal, da se politik ne sme nikoli zlagati, sicer se hitro ujame v past. Ne bi rekli. Dušan Mramor denimo v Bruselj pošilja ene, za domačo rabo pa ima druge številke o višini javnega dolga. Prav tako se je Rado Bohinc najprej zlagal, da policija na meji incidenta s Podobnikom ni videla, pozneje pa je priznal, da ga je. Do zdaj ni videti, da bi se Mramor ali Bohinc ujela v past. Se bosta na volitvah? Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 O diktafon Teroristi Zadnji dogodek ob odprtju novega odseka avtoceste Klanec-Črni Kal je živ dokaz za to, da so lahko teroristi prav nesramni in brezobzirni tiči. Ko so torej odpirali nov viadukt na Črnem Kalu, je eden izmed njih poklical in sporočil, da je pod viadukt podstavil razstrelivo. Razstreliva ni bilo, Rop pa je bil vidno besen. Računal je namreč, da se bo nekaj dni pred volitvami nekaj ur brezplačno nastavljal pred kamerami in fotografi, na koncu pa mu je račune prekrižal neki nebodigatreba, ki meni, da je bilo Ropovega brezplačnega nastavljanja za te volitve dovolj. Kar se zadnjega tiče, je imel celo prav, kajti v zadnjih tednih ne mine dan, da se ne bi premier kje slikal - najraje v čim bolj ljudski pozi. Zadnjič je šel denimo v Piran lovit ribe, naslednji dan na kosilo k nekemu volilcu, na koncu pa se je na neki veselici pomeril še v pitju piva. Zdaj samo šc čakamo, da bo v Spodnjem Dupleku lastnoročno zaklal prašiča in v Zgornjem Kašlju pomolzel kravo. Stare mam'-ce bodo čisto preč, on pa se bo v javnosti lahko postavil z geslom: Če ste mi zaupali Lisko, zakaj mi ne bi zaupali še Slovenije. Slednje seveda ni čisto logično, vendar pri predvolilni kampanji logike tako ali tako ni. Kako naj si sicer razlagamo predvolilno geslo združene liste, daje stranka za prihodnost, medtem ko večina njenih članov še vedno ždi v Jajcu. Ali kako se lahko Černjak - to je tisti, za katerega je Kek prav nesramno rekel, da je nategnil že pol Slovenije - v predvolilnem programu zavzema za večjo rodnost, nato pa v eni izmed oddaj iz žepa potegne kondom. Svetovni prvaki v nelogičnosti pa so zagotovo v stranki upokojencev, ko razlagajo, da so stranka za vse generacije, hkrati pa se povprečna starost v njej giblje blizu starostne umrljivosti v državi. Slednjega seveda v DeSUS ne bi priznali pod nobenim pogojem, zato naokoli raje razlagajo, kako je treba poskrbeti za štipendije, stanovanja in druge ugodnosti za mlade. Zadnjič je njihov kandidat Rous, to je tisti, ki rad ustreli kakšno lovsko, celo rekel, da bodo v stranki odločno nasprotovali podaljševanju delovne dobe, s čimer bi preprečili, da bi mladi delali več, kot delajo zdaj stari. Kje pa sta bila Rous in DeSUS, ko sta vlada in SPIZ sprejemala zloglasne pokojninske stebre? So bili v stranki nekoliko duševno odstotni ali jim je kakšen steber padel na glavo in se zdaj ne spomnijo več, kaj so takrat delali in govorili? Če je šlo za prvo, jim oprostimo, starostna pozabljivost je pač huda reč, če pa je šlo za drugo, je bil posredi zagotovo kakšen terorist. Predlagam, da ga čim prej izsledijo in najstrože kaznujejo - najbolje bo, da ga pošljejo na Goli otok. Aleš Kocjan ¿i^^^P v "Če hočem, moram imeti možnost vsak dan fj^fipS^V^fefe hoditi okrog s slovensko zastavo na ramenih." i "Ne. Naj ostane, kot je." (Zamejski Slovenec Aldo Rupel želi na italijan- (Predsednik DeSUS Anton Rous se ne strinja, skem ozemlju polno živeti svojo narodnost.) da bi morali kandidati za visoko politično funkcijo predložiti tudi zdravstveno spričevalo o psihofizični sposobnosti. Ali morda upa na kakšno ^visoko politično funkcijo?) "Cedita se nam med in mleko, če bi bilo še bolje, ne bi mogli več vzdržati." (Prof. Marti Frajman iz Maribora se med in mleko kažeta le v sanjah, ob pokojnini, kot jo ima, je teh dobrot deležna po kapljicah.) "Ključni problem pospeševanja gospodarskega razvoja Slovenije je predvsem v pomanjkanju sodelovanja med znanostjo in podjetji." (Tudi Matej Lahovnik iz LDS, minister za gospodarstvo, se zbuja, v praksi pa ne naredi nič.) "Veliko napak je bilo v preteklih letih, zdaj je pač takšna odločitev potrebna ..." (Janez Podobnik, predsednik SLS, je končno priznal svoje napake.) "Menjavanje strank na oblasti je v principu nujno in dobro." (Celo znani levičar Janko Lorenci, nekdanji urednik Sobotne priloge, ugotavlja, daje prišel čas za to, da LDS pristane v opoziciji.) "Ob takem Vašem žargonu, g. Blažič, bi si raje kupili piščalko s štirimi luknjicami, kot da se s tako banalnostjo lotevate peresa." (Branko Delcott se je v Sobotni prilogi z vsemi topovi lotil novinarja Demokracije.) "Mnogi uradi so kot pokopališča, le še na vratih bi moralo pisati: 'Tukaj počiva državni uradnik ta in ta."' (Humorist Evgen Jurič razkriva mrtvaško ozračje v državnih uradih.) "Najprej smo se res počutile nekoliko smešno, nelagodno, razen Loti, ki je bila vajena nositi kratka krila, Mojca pa ima še zdaj najraje hlače in se krila otepa na vse mogoče načine." (Vesele Stajerke po desetih letih delovanja nimajo težav z nošenjem minikril. No, razen ena izmed njih...) "Če rečem ja, bo moja žena jezna, zato sem prisiljen reči, da sta na prvem mestu klavir in ona." (Pianist Maksim Mrvica se boji reči, da je klavir najpomembnejša stvar v njegovem življenju.) "Starejši kot sem, manj materialnih želja imam in več duhovnih - odkrivanje samega sebe -, za kar pa potrebujem veliko denarja." (Pevec Matjaž Jelen priznava, da niti pri duhovnosti ne gre brez debele denarnice.) "Ropove sodelavce pogosto zmede tudi njegova lastnost, da rad povzdigne glas, pri čemer ne izbira besed in so izrazi, kot so 'butelj', 'kreten', 'idiot', 'gospodinja', pogosti vzdevki celo za člane vlade in najožje sodelavce." (Novinarka Meta Roglič očitno zelo dobro pozna besedni zaklad predsednika slovenske vlade.) "Država na vseh segmentih odloča prepočasi." (Vlado Dimovski iz ZLSD, minister za delo, družino in socialne zadeve, se tik pred volitvami posipa s pepelom, kot bi ne bil del oblasti.) "Poparjeno so zadnji konec tedna pred tednom volitev dočakali v liberalni demokraciji Toneta Ropa, ki državi vlada zadnja leta." (Novinar Peter Jančič je najbolje prikazal razpoloženje LDS pred volitvami.) © Demokracija • 39/2004 zgodbe Dr. Andrej Bručan, predsednik odbora za zdravstvo v strokovnem svetu SDS, med pogovorom s komisarjem za zdravstvo evropske komisije dr. Davidom Byrnom Prikrojena resnica o zdravstvu Odbor z zdravstvo pri strokovnem svetu SDS se je odzval za podatke o stanju v slovenskem zdravstvu, predvsem tiste, ki so povezani s čakalno dobo In čedalje večjo izgubo zdravstvene zavarovalnice. Po besedah predsednika odbora Andreja Bručana so podatki o čakalnih vrstah prirejeni po meri ministra za zdravje. Že pred mesecem dni so v SDS opozorili na neurejenost, leporečje in zavajanje ministrstva za zdravje glede skrajševanja čakalnih dob, tokrat pa na to problematiko znova opozarjajo in ministra za zdravje Dušana Kebra sprašujejo, zakaj na začetku mandata ni izdal pravilnika ali odredbe o načrtovanju, metodologiji in vodenju čakalnih dob v zdravstvenih zavodih, s čimer bi zagotovil enotno prikazovanje, tekoče nedvoumne podatke, sprotne analize za odločanje o dodatnem financiranju, predvsem pa popolno obveščenost bolnikov o čakalnih dobah v slovenskem zdravstvu. Bručan je tudi opozoril, da se je v zadnjih 14 dneh Izvajal pritisk na vodstva bolnišnic in predstojnikov oddelkov, da bodo podatki, zbrani po odobreni metodologiji zavoda za zdravstveno zavarovanje, všečni ministru in predstavljeni javnosti pred volitvami na skupščini zavoda. "Mnogi so morali podatke popravljati, ker so bili premalo dobri ali nepopolni," pravi Bručan. O konkretnih čakalnih dobah je govoril vodja poslanske skupine SDS France Cukjatl. "Če je bila v Kliničnem centru za prvi pregled na primer pri kardiologu čakalna doba leta 2000 le 1 mesec, je danes mesec in pol. Pri urologu je bilo treba takrat čakati 2 meseca, danes 3 do 4 mesece, pri nevrologu takrat 1 mesec, danes 3 mesece, pri ginekologu takrat pol meseca, danes 2 meseca in pol, pri ortopedu takrat 3 mesece, danes 6 mesecev," je navedel Cukjati. Tako Bručan kot Cukjati sta govorila tudi o primanjkljaju zdravstvene zavarovalnice, ki ga bomo morali plačati državljani. Po Bručanovem mnenju je ta primanjkljaj nastal kot posledica plačevanja davka na dodano vrednost za zdravila in medlcinskotehnlčne pripomočke in trošenje finančnih sredstev za širitev In dodatne programe brez začrtanih ciljev In dolgoročne zdravstvene politike. M. P. Kaj počnejo evroposlanci? Letos so bile v Sloveniji prve volitve, na katerih smo izvolili poslanke in poslance za evropski parlament. Tam danes sedi sedem predstavnikov iz Slovenije, od tega štirje pripadajo največji poslanski skupini v evropskem parlamentu, skupini Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov (EPP-EDU). Med njimi sta dva poslanca Slovenske demokratske stranke (SDS) MIha Brejc in Romana Jordan Cizelj in dva poslanca Nove Slovenije (NSi) Lojze Peterle in Ljudmila Novak. Minuli petek so na posebni tiskovni konferenci v Centru Evropa v Ljubljani predstavili svoje delo. Lojze Peterle je postal vodja slovenske delegacije v EPP, prav tako je polnopravni član odbora za zunanje zadeve, človekove pravice, skupno zunanjo in varnostno politiko ter nadomestni član odbora za okoljevarstveno, zdravstveno In potrošniško politiko. MIha Brejc je član odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter podpredsednik pododbora za varnost in obrambo, nadomestni član pa je v odboru za zaposlovanje In socialne zadeve. Romana Jordan Cizelj sodeluje v odboru za industrijo, raziskave in energetiko, nadomestna članica pa je v odboru za proračun. Ljudmila Novak je polnopravna članica odbora za kulturo in izobraževanje in nadomestna članica odbora za regionalni razvoj. Poleg tega, da omenjeni poslanci sodelujejo v več parlamentarnih odborih, ki pokrivajo različna področja, so zadolženi še za druge naloge, kot je recimo sodelovanje v delegacijah in skupinah parlamenta. Vsi pa skrbijo, da se za vrati evropskega Brez sredstev za obnovo modrosti tedna "Vsekakor je bolje, da debatiramo o prihodnosti kakor o preteklosti. Seveda je smešno misliti, da lahko prihodnost razumemo brez svoje zgodovine. Toda tako kot se pri nas debatira o preteklosti, seveda nima nobenega smisla. To je zmeraj, kot smo lahko videli v zadnjih letih, instrument za ločevanje ljudi in utrjevanje oblasti." (Pisatelj Drago Jančar) • •• "Pri nas kar nekaj stvari državljane spravlja v obup. Najbolj nevarno je stališče, da se ne da nič spremeniti, ki ga je zaslediti med ozaveščenimi. Ker so volitve priložnost za spremembe .../.../ Strah neokomunistov pa spodbuja pričakovanja demokratičnih sil za nove alternative. Te so se utrjevale že s predsedniškimi volitvami ob Barbari Brezigar in izkazale ob volitvah za EU. Zakaj torej tudi to ljudstvo ne bi moglo vstati iz sužnosti?" (Teolog dr. Janez Juhant) Peterle, Novakova, Cizelj-Jordanova in Brejc -četverica evroposlancev EPP-EDU, največje poslanske skupine v evropskem parlamentu parlamenta sliši tudi slovenščina, saj je ta postala eden od uradnih jezikov EU. M. P. oblast držala besedo in v cerkev takoj po potresu postavila odre za popravilo nevarno odpadajočega stropnega ometa, bi bila dela že končana in šotor bi lahko odpeljali, pravi župnik, vendar je državni zbor preložil obravnavo o popotresni obnovi sakralnih objektov. Namesto da bi še nekaj časa pustili šotor v Bovcu, hočejo z njim celo zaslužiti. To pomeni, da oblast vernike spet postavlja pod raven običajnih državljanov, in to celo pred volitvami, kar je aroganca in sovraštvo brez primere. Odložitev odobritve sredstev pomeni, je dejal bovški župnik Viljem Čušin, da cerkev ne bo popravljena do spomladi. V tem primeru maš v Bovcu ne bo, saj župnija ne bo zmogla plačevati drage najemnine za šotor. M. M. Demokracija • Četrtek. 30. septembra 2004 Dodelitev sredstev za obnovo sakralnih objektov je vladajoča koalicija odložila. V Bovcu so po potresu neuporabne vse cerkve. Ker pristojni še niso dodelili sredstev za njihovo obnovo, Bovčanom grozi, da bodo nekaj časa ostali brez maš In drugih verskih obredov. Pred bovško cerkvijo je sicer CZ postavila velik šotor, v katerem so doslej lahko potekali verski obredi, toda njen generalni šef Janez Bogataj je te dni župniku dejal, da bodo po enem mesecu njegove brezplačne uporabe sedaj morali plačevati zanj najemnino, če nočejo, da ga odpeljejo! Za šotor je takoj po potresu poskrbel bovški župan Danijel Krivec (kandidat SDS za poslanca v DZ), ki je hkrati poveljnik lokalne CZ, toda žal le zato občino. Župnik je pri CZ spraševal, kdaj bodo v cerkvi postavili obljubljene gradbene odre, ki bi vernike pri sakralnih obredih začasno varovali pred odpadajočim ometom, hkrati pa bi jih uporabljali za popravilo tega ometa. Če bi pro&contra Članarina DeSUS Vladajoča koalicija je polna besed o zmanjšani brezposelnosti in za petino realno večjih plačah zaposlenih v zadnjih letih, bolj malo pa je slišati o tem, zakaj so se pokojnine v iztekajočem se mandatu realno znižale za najmanj 5 odstotkov. Več kot pol milijona upokojencev je bilo namreč v tem mandatu prikrajšanih za dve pokojnini in pol. Leta 2000 je vladajoča koalicija, katere članica je tudi stranka upokojencev, sprejela spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S spremenjenim načinom usklajevanja pokojnin z rastjo plač je oškodovala prav populacijo, katere interese bi morala v vladi najbolj zastopati. V času Bajukove vlade leta 2000 je veljala ureditev, po kateri so se pokojnine 1. januarja povečale za toliko odstotkov, za kolikor je povprečna plača, izplačana za november prejšnjega leta, presegla povprečno plačo, ki je bila upoštevana pri prejšnji uskladitvi pokojnin. Rast pokojnin zneska pokojnine, kar pomeni, da so bili v štirih letih prikrajšani za 2,4 odstotka realnega zneska pokojnin. V poročilih koalicije Slovenija zasledimo tudi podatek, da so poslanci DeSUS v tem mandatu vedno glasovali za rešitve v škodo upokojencev. Najhujšo klofuto pa je vladajoča koalicija upokojencem pri-solila letos, ko je dodatek za rekre- Da so letošnje parlamentarne volitve prelomne, se civilno-družbene organizacije dobro zavedajo, zaradi česar mnoge dajejo navodila svojim članom, koga morajo voliti (npr. borčevska zveza, združenje upokojencev). Omenjenim pozivom se je seveda pridružila tudi Katoliška cerkev oz. slovenski škofje, ki so se na vernike obrnili s Škofje o volitvah Omenjeno pismo je seveda nemajhno razočaranje za vse tiste "jastrebe", ki so naivno pričakovali, da se bo Cerkev pred volitvami opredelila in podprla desno opcijo, torej SLS, NSi in SDS. Vendar bi bilo navijanje za to ali ono stranko zgrešeno početje, kajti naloga cerkvenega učiteljstva je samo opozoriti kristjane, da oditi na volitve pome- Ali je vredno podpreti stranke, ki sprejemajo za družine neprijazno zakonodajo? acijo upokojencev z majhnimi pokojninami zamrznila na lanski ravni, upokojencem z višjimi, najvišjimi in privilegirami pokojninami pa so dodatek povečali kar za 12,4 odstotka. Ob tem spomnimo tudi na zadnje dogodke okrog povečanja zavarovalne premije Zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. Povečanje naj bi veljalo samo za starejše od 60 let, po popu-lističnih dejanjih vlade z DeSUS vred pa je nato skupščina zavarovalnice odločitev o podražitvi preložila na poznejši čas. Podrobnejši podatki kaže- posebnim pismom. Duhovniki so ga brali pri maši minulo nedeljo. Razlike med omenjenim škofovskim pismom in pozivi prej omenjenih organizacij so precejšnje. Medtem ko nekdanji "oče naroda" Janez Stanovnik na partizanskih zborovanjih nagovarja ljudi, naj volijo levo-sredinsko opcijo, pismo slovenskih škofov v ničemer ne namiguje, katere kandidate oz. katero politično opcijo morajo katoličani izbrati, ampak le priporoča, naj volijo tiste poslance, "od katerih lahko pričaku- DeSUS je v tem mandatu vedno glasoval za rešitve v škodo upokojencev. se je torej usklajevala z rastjo plač z dvomesečnim zamikom. Po spremembah zakona s strani vladajoče koalicije in njenega glasovalnega stroja v državnem zboru, ki jih je soglasno podprla tudi stranka upokojencev, pa se pokojnine ne usklajujejo več s povprečno plačo za zadnji mesec, za katerega so objavljeni podatki, temveč z enoletnim zamikom. Raven pokojnin se je tako znižala za približno 5 odstotkov, kar je približno 6.000 tolarjev na mesec. Upokojenci so torej po t. i. pokojninski reformi, kije bila sprejeta v začetku leta 2000, že tako ali tako po temeljnem zakonu vsako leto prikrajšani za 0,6 odstotka jo, da so v vodstvu zavarovalnice ravnali natančno tako, kot je bilo zapisano v koalicijski pogodbi vladajočih strank. V pogodbi je bilo zapisano, da mora DeSUS že v začetku leta 2001 pripraviti ustrezen zakon, sicer bo koalicija iz zavarovalniškega zakona črtala določbe o izravnalni shemi. DeSUS zakona ni pripravil, predloga o zavarovalnih shemah še ni, podražitve torej pridejo po volitvah. Vse to kaže, kako je upokojenska stranka skrbela za svoje volilce, četudi ji je vsak upokojenec mesečno namenil povprečno6.000tolarjev članarine. Na račun znižane pokojnine namreč. Vida Kocjan jemo, da bodo zagovarjali spoštovanje človekovega življenja od spočetja do naravne smrti, družino kot temelj varnosti...". Škofovsko pismo se torej ne nanaša na politične stranke, pač pa na posamezne poslance. Vrednote, ki jih pismo našteva, so še skrb za zdravo in čisto okolje, narodna zavest, gojenje slovenske kulture, varnost in mir ter skrb za tiste, ki trpijo zaradi revščine in krivic. Pismo slovenskih škofov ob koncu omenja tudi potrebo po takih poslancih, ki si bodo prizadevali za ureditev položaja Cerkve in drugih verskih skupnosti v državi in se zavzemali za uveljavitev krščanskih vrednot. ni "dati cesarju, kar je cesarjevega". Kljub vsemu pa si ni mogoče zatiskati oči pred dejstvom, da je veliko volivcev pomladnih strank prav med verniki, kar je pogosto predmet očitkov Cerkvi, češ da ni nevtralna in bi morala biti od vseh strank enako oddaljena. To je seveda mogoče v teoriji, ne pa tudi v praksi. Razloga za to sta vsaj dva: eden izhaja iz polpretekle zgodovine, ko je komunistični režim preganjal Cerkev, njegovi nasledniki pa sedaj politično delujejo v tran-zicijski levici. Drugi razlog je v tem, da vladajoči politiki še vedno zavirajo ureditev odnosov med Cerkvijo in državo, še največ fleksibilnosti sta pokazala predsednik vlade Janez Drnovšek in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki sta se zavzemala za sklenitev sporazuma s Svetim sedežem. Poleg tega bi se morali kristjani zamisliti nad tem, ali je vredno podpreti stranko, ki podpira splav, poroke is-tospolnih parov in zakonodajo, ki je neprijazna do družin. Volitve leta 2000 so namreč pokazale, da je kar precej vernikov podprlo LDS. Bodo tokrat ravnali drugače? Gašper Blažič Demokracija • 39/2004 kolumna Dr. Andrej Capuder Človek, ki je bil rojen z avnoj-sko Jugoslavijo in ima torej danes malo čez šestdeset let, bi zlahka ugotovil, kako smo Slovenci v tem času vsaj dvakrat oropali sami sebe. Prvi rop stoletja se nam je zgodil leta 1945, ko smo se "osvobodili" ne samo tuje okupacije, temveč si nadeli svojo lastno: ta nas je veljala vse tisto premoženje. ki so si ga s trudom in znojem pridelali naši predniki, tisti skromni kapitalisti in "kulaki", ki bi takrat - in pozneje - lahko tvorili temelj za lastno, od Evrope kolikor toliko neodvisno gospodarstvo. Rop stoletja A nacionalizacija, kot se je takrat imenovala ta od države organizirana kraja, nam ni prinesla sreče. Že v šestdesetih letih je naš pokojni maršal ukazal popravek smeri in zanj priskrbel tudi sredstva. Rojeno je bilo jugoslovansko samoupravljanje, dete slovenskega rodu, in vrglo pesek v oči malone vsemu svetu, ki je hitel financirati ta čudežni proizvod postkomunistične družbe. V naslednjih dvajsetih letih smo si nabrali dvajset milijard (dolarjev) dolga, tako daje sleherni jugoslovanski dojenček privekal na svet z negativno culico 5.000 dolarjev, kot so takrat izračunali zlobni razredni sovražniki. Tega dolga nismo nikdar odplačali, ker nam je k sreči razpadla država in je tudi ta drugi rop stoletja minil za nas brez hujših posledic. Z rojstvom samostojne Slovenije leta 1990 so bili postavljeni temelji, če že ne za bolj pošteno, pa vsaj za bolj transparentno narodno gospodarstvo in z njim povezano podobo Slovenije. A glejte, namesto na dejansko stanje smo znova začeli ciljati na imidž naše mlade države, za kar je poskrbela tako imenovana liberalna stranka, v kateri so sinovi komunističnih očetov skušali ponoviti nekdanjo zgodbo o uspehu v najznačilnejšem titoističnem slogu, katerega skrivnost je bil veliki blef. Po dobrem desetietju njene vladavine smo na najboljši poti, da dosežemo in prekosimo svoje beograjske vzornike in z desetkrat manj prebivalstva dosežemo taisto magično vsoto zunanjega dolga, za katerega nimamo nobenega stvarnega kritja, če bi nas kdo hotel jutri poterjati zanj. Ali računamo na nov razpad države in na zmedo, ki bo le-temu sledila? Izvrstni Slovenec Aurelio Juri, ki nam že predlaga regionalizacijo Slovenije, povsem natanko ve, da bi sosednja Italija hitro zbrala teh nekaj (zanjo) be-raških milijard, če bi si lahko z njo kupila nekdanjo Ljubljansko pokrajino, s katero bi svoje meje znova pomaknila do reke Save. Enako bi se na drugi strani Save zgodilo z (za zdaj) še slovensko Štajersko in Go- renjsko, ki bi hitro našli svojega nemškega kupca. Bela krajina, kot pravijo nekateri, je že po naravi del Hrvaške. Ostal bi nam kvečjemu še Bohinj s svojim jezerom, kjer se je - po Francetu Prešernu - rodila naša žalostna slovenska zgodba. Tretji rop stoletja bi bil po tem scenariju tudi zadnji. Ozemlje Slovenije bi znova potonilo na evropskem zemljevidu, o nas in o naših prednikih bi pričal samo še znameniti avtocestni križ. Denar seveda ni vse. Te modrosti, ki smo jo včasih gojili idealisti, se je, kot vse kaže, polastila vladajoča stranka, ki ji teče voda v grlo in ji pridejo pravvsi izreki-od narodnih pesmi do cerkvenih psalmov. A tu je treba biti natančen. Dva načina sta, da se požvižgaš na denar. Ali da ga imaš v zadostni meri in celo preveč ali pa se greš po sili svetega Frančiška, ki si je za svojo ljubezen izvolil revščino. Take ljubezni med Slovenci ni dosti, čeprav slovimo po tem, da nas lahko naši oblastniki do onemoglosti tepejo po mošnji. Tisti, ki imajo preveč, so kajpak že v Evropi. Tisti, ki imajo premalo, pa do tja ne bodo nikdar prišli. Ali bomo torej na lastnem ozemlju uvedli napredovanje z "dvema hitrostma" in ponovili izkoriščanje človeka po sočloveku, ki ga je s tako kolosalnimi žrtvami skušal po-pravitikomunistični eksperiment? Naš predsednik vlade, ki nima z omenjenim ropom kajpak nič opraviti, nam Krivic tako imenovane narodnoosvobodilne, v resnici pa bratomorne in državljanske vojne nismo popravili. Posledic polstoletnega enoumja prav tako ne. Denacionalizacija šepa, odnos do Cerkve še bolj. Kultura in šolstvo se hranita z ameriškimi modeli, ki so jih tam že zavrgli ali pa jih še bodo. Narodna identiteta je kot na-luknjan sir, ki ga grizejo podgane vseh sort. In vse so napredne, kajpak... in večina jih zna angleško. V deželi se šopirita hrup in prostaštvo, ki odrivata na stran obzir in skromnost, ki sta pri številčnejših in bogatejših narodih, kot je naš, še vedno poroštvo kakovosti. Zgodba o hlapcu, ki se je čez noč prelevil v gospoda? In vendar, nekaj prave gosposkosti smo Slovenci vedno premogli, tudi ko so na nas najbolj pritiskali tuji gospodarji. Velik si lahko tudi v službi, zlasti kadar so cilji visoko postavljeni. Prihodnja Evropa, če se bo hotela obdržati, bo vsaj tako služba kot vladanje, razen če bi se hoteli vrniti v stare plemenske sheme, kdo bo koga. K sreči (?) nam trka na vrata Azija, ki pa je ne bomo odpravili kar tako, četudi začnemo čez noč častiti Alaha. Demokracija ima pred drugimi to prednost, da se lahko na štiri leta znova premešajo karte. Inteligentnejši narodi, ki so v svoji politični izkušnji lahko tudi neskončno cinični (glej Francoze), si tega užitka ne pustijo odvzeti. Slovenci smo tukaj Po dobrem desetletju vladavine liberalne demokracije smo na najboljši poti. da dosežemo in prekosimo svoje beograjske vzornike in z desetkrat manj prebivalstva dosežemo taisto magično vsoto zunanjega dolga, za katerega nimamo nobenega stvarnega kritja, če bi nas kdo hotel jutri poterjati zanj. obljublja še naprej spremembe v svojem znanem slogu. Nekaj za ljudstvo, ostanek - in kakšen ostanek! - pa za izvoljeni sloj. S pogojem, da bomo tiho in živeli od drobtinic. Denar ni vse, smo rekli. A kadar se na novo ustvarjajo privilegiji, bolj ali manj opazno trpi vsa družba. Na videz prijazna, v globini surova in nestrpna. Če smo odkriti, skoraj ni sfere, kjer od leta 1990 ne bi šli na slabše. še boječi. Četudi si od časa do časa, tako kot pravi stara šala, izdremo risalni žebljiček iz zadnjice ... nato pa pogledamo okoli, ali nas kdo opazuje, in si ga vtaknemo nazaj... Ali bo tudi na teh volitvah tako? In se bomo zadovoljili s pogledom na svoj avtomobilski park, ki je med najsodobnejšimi na svetu, in skušali pozabiti, kdo ga bo plačal. Rop pa naj gre naprej. Demokracija • Četrtek. 30. septembra 2004 O dogodki Pučnikova znanstvena in politična misel Društvo Ivana Cankarja je izdalo zbornik referatov in razprav z naslovom Pučnikova znanstvena in politična misel. Zbornik je pomemben prispevek k boljšemu poznavanju tega velikega Slovenca. Kot je na predstavitvi dejal predsednik društva in urednik zbornika dr. Milan Zver, je ta sad simpozija, ki ga je društvo pripravilo dva meseca po prvi obletnici Pučnikove smrti 12. marca letos. V zborniku, ki gaje založilo podjetje Nova Obzorja, ki izdaja revijo Demokracija, so svoje referate in razprave poleg Zvera objavili Janez Janša, dr. Frane Adam, Viktor Blažič, Barbara Brezigar, dr. Tone Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Janko Prunk, dr. Dimitrij Rupel, dr. Lovro Šturm, dr. Ivan Urbančič in dr. Jože Zagožen. V njih so se osredinili na sociološka in filozofska izhodišča za Pučnikov politični angažma. V zborniku je objavljena še razprava s simpozija, spomini in pričevanja Milana Ozimiča, Vere Ban, Ive Pučnik Ozimič in Majde Pučnik Rudi. V zadnjem delu zbornika so ponatisnje- ni prispevki Draga Jančarja, Janeza Janše, Rudija Šeliga, dr. Ivana Štuheca o Pučniku in še neobjavljeni Razgovor predsednika ideološke komisije CK ZKS Staneta Kavčiča s člani uredništva Perspektiv 24. januarja 1964, iz katerega je jasno razviden duh tistega časa. Pri predstavitvi je dr. Milan Zver poudaril, da se ne slepi, da so Pučnikovo delo celovito predstavili. Opomnil je, da je pri Pučniku zaznati premik v razmišljanju v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je govoril o potrebnosti strukturnih sprememb. V 90. pa je menil, da morajo poleg teh hkrati potekati spremembe kulturnih vrednot oziroma kulturna prenova. Akademik dr. Janko Kos je Pučnika postavil ob bok Edvardu Kocbeku in Dušanu Pirjevcu kot najpomembnejših političnih osebnosti prejšnjega stoletja. In medtem ko je Edvard Kocbek do konca ostal zvest ideji revolucije in slednje kot takšne ni zanikal, je dr. Dušan Pirjevec, ki je izhajal iz močno revolucionarnih Predstavitev zbornika o dr. Jožetu Pučniku. Od leve proti desni: dr. Jože Zagožen, dr. Milan Zver, Božo Predalič, dr. Janko Kos in Viktor Blažič stališč, ugotovil, daje vsaka revolucija v bistvu nihilizem, in se od nje odvrnil. Jože Pučnik pa se je že zgodaj v bistvu zavzemal za socialno tržno gospodarstvo in je zato takrat veljal za hudega nasprotnika režima. Kot takšnega ga jemlje tudi današnja "leva politična opcija", kar je razlog, zakaj ima do Pučnika "nekoliko negotov odnos", je Kosa dopolnil Viktor Blažič, medtem ko je Kocbek za levico "postal sprejemljiv". Nedvomno je imel Pučnik po vrnitvi iz Nemčije, kamor je odšel zaradi represije komunističnega režima, izredno pomembno vlogo pri demokratizaciji in slovenski osamosvojitvi kot predsednik koalicije Demos. Pučnik je bil eden tistih v Demosu, ki je imel zelo stvarne poglede na to, kako sploh država nastane in kako se zavaruje njen obstoj, je v zborniku zapisal Janez Janša. Po njegovo mu ni bilo dovolj samo, da je našel teoretično razlago za neki problem, ampak gaje vedno zanimalo, ali to preživi tudi v praktičnem življenju. In brez te dimenzije, ki jo je takrat vnesel Pučnik, bi bilo v slovenski politiki marsikaj bistveno drugače. M. B. Iskanje pravice za medvojne žrtve Dlani študijskega krožka Moč preživetja so prejšnjo sredo na tiskovni konferenci predstavili ustavno pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o popravi krivic s predlogom za razpis javne obravnave. Člani študijskega krožka Moč preživetja so, kot so dejali, žrtve vojnega in revolucijskega nasilja. O tem, kako so izgubili očeta ali oba roditelja, so slovenski javnosti pričali v odmevnem televizijskem dokumentarcu Zamolčani - moč preživetja avtorja Jožeta Možine. ki je za to oddajo dobil najvišja priznanja strokovne kritike in občinstva. Nastopajoči v oddaji so prejeli številne izraze sočutja. Po napadu borčevske organizacije na oddajo so na sestanek povabili tudi predsednika Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Janeza Stanovni-ka, ki je po ustni predstavitvi in predložitvi dokumentov v korespondenci s člani krožka in tudi javno izrazil prepriča- nje, da je šlo pri takih ubojih za zločine. Sorodniki ljudi, ki jih je med drugo svetovno vojno in do 15. maja 1945 pobilo partizansko gibanje, še vedno niso izenačeni pred zakonom z drugimi žrtvami vojnega in revolucijskega nasilja. Slovenska država jih ne prizna ne po zakonu o žrtvah vojnega nasilja ne po zakonu o popravi krivic niti po kakšnem drugem zakonu. Kar se tiče urejanja njihove tragične preteklosti, za katero je kriv partijski terorizem, so po- vsem zunaj zakona. To še posebej bode v oči, ker so na drugi strani nosilci partijskega terorizma zakonsko zavarovani na vse mogoče načine. Staršem pobudnikov je bilo vzeto življenje in čast, njim pa v mnogih primerih ni bilo dovoljeno niti to, da bi jih položili v družinske grobove, niti niso smeli braniti njihove in svoje časti in resnice. Kot sirotam partijsko zaznamovanih mrtvih so jim zaplenili premoženje, jim odrekli podpore, štipendije, napre- RHe^sEsSaKl Jože Dežman, zgodovinar in muzejski svetnik, je povezal sorodnike žrtev medvojnega revolucionarnega terorja v okviru študijskega krožka Moč preživetja. dovanja v službah, bili so žaljeni in za-sramovani. Zato so se v krožku odločili za ustavno pobudo. Upajo, da bo ustavno sodišče zmoglo dovolj moči, da bo do naslednjega leta, ko bo minilo šestdeset let od konca druge svetovne vojne in začetka komunističnega totalitarizma v Sloveniji, kot poudarjajo, s suverene slovenske države odstranilo madež, ki ga nosi, ker ohranja najhujšo obliko partijskega rasizma, ki je usodno zaznamoval tako življenja žrtev medvojne komunistične revolucije kot življenja še tisočerih sirot, ki delijo njihovo usodo. Pobudo vlagajo Elizabeta Dolenc, Marija Logar, Viktor Velikonja, CecilijaArh, Nada Pitz, Marjan Šolar, Magdalena An-doljšek, Maksimilijan Šimenc, Jožica Jeza, Ivan Podobnik, Ivanka Pavlovič, Maksimilijan Hančič, Florjana Potočnik in Just Ivanovlč. Sotrpine in sotrpinke tudi vabijo, da se pobudi pridružijo. Tiskovno konferenco je vodil mentor študijskega krožka, muzejski svetovalec Jože Dežman, pri katerem lahko dobite dodatne Informacije (tel. 041/512-704). V. M. © Demokracija • 40/2004 naslovna zgodba Prerivanje na Dragonji Neurejeno vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško v Istri očitno dobiva nove razsežnosti. Potem ko se je začelo govoriti le še o meji na morju, ker naj bi bila meja na kopnem že določena (le-to naj bi bil določil sporazum Drnovšek-Račan, ki ga Hrvatje niso hoteli ratificirati in je zato politično mrtev), so Hrvatje razglasili sporno ekološko-ribolovno cono, ki bo začela veljati letos jeseni, začeli pa so se tudi novi ribiški incidenti v Piranskem zalivu ter izzivanje s strani hrvaških ribičev, nekajkrat pa so tudi hrvaški patruljni čolni zašli na območje, ki ga nadzira slovenska policija. Na omenjene dogodke se je odzval predsednik slovenske vlade Tone Rop z ribarjenjem sredi Piranskega zaliva. Minulo sredo, 22. septembra, pa je "počilo" še na kopenski meji, saj so hrvaški policisti na mejnem prehodu Sečovlje aretirali predsednika Slovenske ljudske stranke Janeza Podobnika in še nekatere vidnejše člane stranke (med njimi Marjana Podobnika). Sporna Podobnikova aretacija Do incidenta na mejnem prehodu Sečovlje je prišlo, ko so se predstavniki SLS vračali z domačije Joška Jorasa, kandidata SLS na bližajočih se parlamentarnih volitvah, kjer so posadili lipo. Vračali so se po poti, ki jo je Joras naredil sam čez svoj vrt, mimo hrvaške nadzorne točke do Dragonje, kjer so jih ustavili hrvaški policisti in zahtevali osebne dokumente. Teh pa nekateri iz skupine niso hoteli pokazati, češ da so na slovenskem ozemlju. Sledilo je prerivanje in aretacija skupine, pri čemer se je Janez Podobnik pri padcu laže poškodoval. Hrvaški policisti so aretirane odpeljali na policijsko postajo Buje in jih pridržali več ur, spustili pa so jih pozno ponoči. Kot je dejal Janez Podobnik, so ob zapletu na mejnem prehodu klicali na pomoč slovensko policijo, ki pa se ni odzvala, prav tako so dolgo časa tudi telefoni na zunanjem in notranjem ministrstvu zvonili v prazno. Evropska zaušnica Ropu Na omenjeni incident se je še isti dan odzval predsednik vlade Tone Rop in očitno iz predvolilnih nagibov uporabil zelo ostre besede proti Hrvaški, češ da ji bo Slovenija odrekla svojo podporo pri vključevanju v Evropsko unijo. Čeprav je bilo obnašanje hrvaških policistov res neevropsko, pa je Rop očitno pretiraval pri svojem ostrem nastopu in si prislužil tudi zaušnico s strani Javierja Šolane, visokega predstavnika Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki je dejal, da se konflikti in nesoglasja rešujejo skozi dialog in da druge poti ni. To seveda pomeni, da Slovenija ne more računati na podporo Evropske unije pri reševanju problema meje, pač pa bo morala to urediti s Hrvaško sama skozi dialog, če bo treba, pa tudi z mednarodno arbitražo. Povsem očitno pa je, da je Ropovo kazanje mišic pred Hrvaško predvsem posledica slabe vesti, saj je LDS skupaj s koalicijskimi partnerji dolgo časa podcenjevala ustrezno reševanje problema meje v Istri. Ko se je Bajukova vlada leta 2000 odzvala na hrvaško prisvajanje dela katastrske občine Sečovlje (zaselki na južnem bregu Dragonje, kjer so hrvaški organi namestili nove hišne številke) s sklepom, naj se zadeva vrne v prejšnje stanje, so se mnogi nad tem sklepom zgražali, češ da hoče Bajukova vlada zanetiti vojno s Hrvaško. Nova vlada, ki je nastala po volitvah leta 2000, pa je omenjeni sklep odpravila z razlago, da si je "treba prizadevati za dobre sosedske odnose". S tem je dejansko omogočila izvajanje hrvaške jurisdikcije vse do Dragonje, kjer naj bi po hrvaški interpretaciji potekala meja med Slovenijo in Hrvaško. Zelo sporno je tudi navodilo slovenske policije, da morajo policisti ob vsakem izplutju v Piranski zaliv obveščati hrvaške kolege, na kar je na tiskovni konferenci dan po dogodku opozoril predsednik SDS Janez Janša. Bo prišlo do mednarodne arbitraže? Kakor koli že, sporni dogodek na mejnem prehodu Sečovlje kaže, da se bo treba reševanja vprašanja meje na kopnem in na morju lotiti bolj zavzeto in z več samozavesti, vendar pa bo glede na dosedanjo agresivno hrvaško politiko v zvezi z mejo v Istri težko doseči kakšen kompromis. Celo sporazum Drnovšek-Račan, ki tudi formalnopravno postavlja mejo na Dragonjo in s tem dokončno podarja slovensko ozemlje Hrvaški, je bil za Hrvate nesprejemljiv, zato je čedalje verjetnejša možnost mednarodne arbitraže, ni pa izključena niti ustanovitev mešane komisije zgodovinarjev in pravnikov, kar predlaga koalicija Slovenija. Dejstvo pa je, da veliko argumentov govori v prid Sloveniji, na primer stara občinska meja občine Piran, ki poteka po sredini polotoka Savudrija in formalno sploh nikoli ni bila razveljavljena, saj spreminjanje občinskih meja v času reševanja mejnih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo po določilih pariške in londonske pogodbe ni bilo dovoljeno. Vprašanje pa je, ali slovenski politiki te argumente sploh dobro poznajo in kako jih bodo pri arbitraži uporabili. Gašper Blažič Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 Incident na mejnem prehodu Sečovlje, kjer so hrvaški policisti aretirali skupino predstavnikov SLS, je tudi posledica dolgoletnega malomarnega odnosa LDS in njenih koalicijskih partnerjev do vprašanja meje v Istri. Povsem očitno pa je, da je Ropovo kazanje mišic pred Hrvaško predvsem posledica slabe vesti, saj je Liberalna demokracija Slovenije skupaj s koalicijskimi partnerji (ZLSD, DeSUS in SLS) dolgo časa podcenjevala ustrezno reševanje problema meje v Istri. J © politika Demokracija • 40/2004 Volilna kampanja se bliža koncu. Izteka se čas za nabiranje volilnih glasov, ki bo trajal natanko tri tedne. Volivci in volivke so v večji meri že odločeni, komu bodo namenili svoj volilni glas. Kljub velikemu številu kandidatnih list. ki se potegujejo za poslanske sedeže, imajo volivci bolj malo možnosti izbirati na podlagi konkretnih programov, kot sta Strategija razvoja za Slovenijo, ki jo je pripravila vlada, in program Slovenija na novi poti, ki ga je pripravil strokovni svet opozicijske Slovenske demokratske stranke. Bistvo volilne kampanje naj bi bilo prepričati volivke in volivce, da se udeležijo volitev in da na njih volijo tisto kandidatno listo, ki jo Programi na tehtnici ocenjujejo kot najboljšo in vred- volivk in volivcev pa se kar neka- mo ustne obljube, pa še te so ne- pomeni pravo alternativo strate-no njihovega zaupanja. Načini, ko pozabijo konkretni, zapisani malokrat izrečene oziroma izob- giji razvoja, ki jo je pripravila vla-kako prepričati volivke in volivce, programi strank. Teh je bilo pred likovane v zadnjem trenutku. da (nanjo pa se naslanja tudi Liso v strankah precej podobni. V letošnjimi volitvami bore malo (če beralna demokracija Slovenije), zadnjih treh tednih smo priče po- izvzamemo nekaj tiskovnih kon- Program največje opozicijske plavam letakov, plakatov, televi- ferenc, na katerih so posamezne stranke je sodoben in skladen z zijskih in radijskih spotov, ki so kandidatne liste hitele predstavlja- Prva stranka, ki je pripravila novo evropsko usmeritvijo, zato polni lepih besed in obljub. Le-te ti eno, dve ali tri točke, za katere obsežen program s konkretnimi lahko konkurira vladnemu pro-lahko poslušamo tudi na volilnih se bodo zavzemale). Lahko reče- cilji in strategijo za doseganje le- gramu, ki je samo nadaljevanje li-soočenjih, ko večina predstavni- mo, da smo volivci in volivke pri- teh, je največja opozicijska stran- beralne politike, ki se v slovenskem kov strank in nestrankarskih list krajšani za konkretne ponudbe ka, to je Slovenska demokratska okolju ni izkazala za tako učinko-pripoveduje, kaj vse bi naredili, če posameznih strank, ki se na vo- stranka (SDS). Program z našlo- vito, kot so nekateri obljubljali, bi bili izvoljeni v parlament. litvah potegujejo za naše glasove vom Slovenija na novi pot je pri- Premalo je prostora, da bi se Ob vsem tem nagovarjanju in so na žalost sposobne dajati sa- pravil strokovni svet stranke in razpisali o tem, kaj ponuja na eni Strokovni svet Slovenske demokratske stranke je pripravil program Slovenija na "Vlada gospoda Ropa je gospodarski, socialni in politični neuspeh," meni generalni novi poti, ki predstavlja alternativo, za katero so značilni napredek, rast in blaginja, sekretar Evropske ljudske stranke (EPP) v evropskem parlamentu Antonio Lopez Isturiz. politika Demokracija • Četrtek. 30. septembra 2004 Največja politična skupina v evropskem parlamentu EPP-EDU podpira pomladne stranke SOS, NSi in SLS. strani največja opozicijska stranka in kaj vladna stran. Pa vendar je nekatere zadeve dobro omeniti. Ta čas je v slovenskem političnem prostoru v ospredju zunanja politika, konkretno odnosi s Hrvaško. Tako vladna stran kot večji del opozicijske strani meni, da je bila slovenska zunanja politika v zadnjem času zadovoljiva. Med uspehe zadnjega leta lahko štejemo vstop v Evropsko unijo in zvezo Nato, med "črne pike" pa prav gotovo odnose s Hrvaško. Ureditev teh odnosov bo prednostna naloga nove vlade. Strokovni svet SDS v svojem programu ponuja možnost reševanja pravnih in zgodovinskih vprašanj s komisijo, kakršni je Slovenja ustanovila z Italijo in Avstrijo. Vladni strategiji razvoja Slovenije (s katerim se v nekaterih točkah strinjajo in ga podpirajo) pa očitajo, da se ne opredeljuje do nekaterih najzahtevnejših vprašanj, s katerimi se sooča slovenska zunanja politika na bilateralnem področju, in pogrešajo smernice, kako naj bi se ti odnosi razvijali v prihodnje. Področje, ki je bilo v zadnjih štirih le- Program za novo Slovenijo so pripravili tudi v Novi Sloveniji in prav tako sledi evropski usmeritvi. tih deležno precej sprememb, je zdravstvo. Stanje je vse prej kot rožnato in minister se ob koncu mandata ne bo mogel pohvaliti z doseženim. Nič spodbudnega ni niti v vladni strategiji razvoja Slovenije, kjer bi pričakovali, da bo vlada imela bolj konsistentno pripravljeno razvojno strategijo in programe z določitvijo prednostih področij, sistemskih, organizacijskih ukrepov in aktivnosti, da bi se izboljšale razmere za ohranitev in krepitev zdravja. Na drugi strani program največje opozicijske stranke ponuja nekaj rešitev iz stanja, v katerem se je znašlo slovensko zdravstvo. Napovedujejo dopolnitev obstoječe in oblikovanje nove zakonodajne rešitve. Področje, kjer so prav tako opazne razlike v programih, je področje šolstva, znanosti in športa. Vlada v svoji strategiji priznava nekatere slabosti zadnjih let, ki jih bo treba spremeniti. Potrebo po spremembah izpostavijo tudi v največji opozicijski stranki, pa vendar so med vladnimi rešitvami in rešitvami SDS opazne razlike. Naj omenimo razlike pri plačnem sistemu v predšolski vzgoji. Medtem ko vlada ne predvideva sprememb na tem področju, je v programu SDS zapisano, da je treba lokalne skupnosti razbremeniti obveznosti zagotavljanja sredstev za plače vzgojiteljic. V nasprotju z vlado želi SDS prenoviti učne programe, odpraviti eksterno preverjanje znanja ob koncu vsake triade in nivoj-ski pouk v 8. in 9. razredu, omogočiti možnost ustanavljanja zasebnih šol itd ... Razlike med programoma so tudi na področju dela, družine in socialnih zadev. Pomembna razlika je pri določitvi ukrepa zniževanja brezposelnosti v smislu preusmeritve pasivnih oblik pomoči države v aktivne oblike. Program SDS kritično opozarja, da sredstva, ki jih država namenja DUŠAM MRAMOR SOLSKS MINISTER Kdo bi lahko bili ministri? FINANČNI MINISTER ZDRAVSTVENI MINISTER ZUNANJI MINISTER PREDSEDNIK VLADE Vse do nedelje bo ostala uganka, katera stranka bo imela možnost sestaviti vlado: ali bo to sedanja največja vladna stranka LDS ali bo to do sedaj največja opozicijska stranka SDS. Glede na to, da sedanji predsednik vlade Tone Rop zagovarja delo sedanje ministrske ekipe, bi lahko pričakovali, da bo ob morebitni vnovični zmagi na ta mesta postavil iste ljudi. Seveda so to le neuradne napovedi. Prav tako so neuradne napovedi, da bodo v primeru zmage SDS na letošnjih volitvah ministrska mesta zasedli nosilci posameznih odborov pri strokovnem svetu SDS. Pri tem ne smemo pozabiti, da so v igri tudi nekateri aktualni politiki iz koalicijske partnerice Nove Slovenije, ki bi lahko zamenjali katerega od kandidatov za ministre iz vrst SDS. Tako bi lahko napovedali, da bo finančno ministrstvo prevzel Andrej Bajuk, izključena pa ni niti možnost, da mesta zunanjega ministra ne bi prevzel nekdanji zunanji minister Rupel, temveč Lojze Peterle, ki je prav tako že opravljal to funkcijo. politika za pasivne oblike pomoči, niso učinkovito preusmerjena v aktivne oblike zaposlitvene politike. S sredstvi, namenjenimi blaženju posledic brezposelnosti, je po njihovem mnenju treba ljudi, ki so odvisni od prejemkov in pasivni zaradi apatije in neuspešnega iskanja zaposlitve, pripeljati nazaj na delo. V vladni strategiji ni zaslediti namere in ukrepov preprečevanja kopičenja raznih oblik denarnih pomoči posamezniku in preusmeritve teh pasivnih oblik pomoči v učinkovite ukrepe aktivne politike zaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest. Razlike so opazne tudi pri opredelitvi in reševanju problema nizke rodnosti v Sloveniji in pri določitvi udeležbe zaposlenih pri dobičku delodajalca. Tudi na področju gospodarstva in financ ne manjka razlik med programoma. Vladna strategija predpostavlja nadaljevanje ekonomske politike brez konkretnih prednostnih nalog in ne predvideva temeljnih strukturnih sprememb, še posebej javnega, finančnega in podjetniškega sektorja, kar program SDS zajema. Prav tako program SDS predvideva ključno vlogo institucij pri doseganju gospodarskega razvoja in posveča veliko pozornost sledenju institucionalnih trendov razvoja ekonomskega sistema. Ropovi neuspešni poskusi Na konvenciji in programskem kongresu LDS 2. septembra 2004 je predsednik LDS Tone Rop dejal: "Liberalni demokrati nikoli ne bomo pristali na to, da bi Slovenija Koliko zasluži Ropova sodelavka Samostojna podjetnica Da so se v LDS pri kadrovanju v državni upravi vedno znali izogniti "nadležnim" predpisom, dokazuje tudi primer Ropove tiskovne predstavnice in članice LDS Marijane Kanduti. Ker se, kot smo pisali že v eni od prejšnjih številk, Kandutijeva zaradi neprimerne izobrazbe (je inženirka kmetijstva) ni mogla redno zaposliti v Ropovem kabinetu, je začela svoje usluge vladi ponujati kot samostojna podjetnica (s. p.), pri čemer za registriranje, če gre za novinarsko dejavnost, ni pomembna izobrazba. Kot kaže, ji pri tem nikakor ne gre slabo. Po podatkih vladnega urada za informiranje je namreč vlada v lanskem letu s. p. Kanduti-jevi nakazala 10,580.760 tolarjev, v letošnjem letu pa dobra dva milijona tolarjev manj. Če od omenjenega skupnega zneska odštejemo 710.000 tolarjev refundiranih sredstev, kolikor jih je s. p. Kandutijeva lani in letos dobila kot povračilo za letalske karte, ugotovimo, da s. p. Kandutijeva vsak mesec dobi "čistih" nekaj več kot 850.000 tolarjev. Slednje seveda nikakor ni nizek znesek, če vemo, da mesečna netoplača vladnega predstavnika za stike z javnostjo Gregorja Krajca, ki je uradno na višjem položaju kot Kandutijeva, znaša "samo" okoli 450.000 tolarjev. A. K. postala poskusni laboratorij evropskih konservativnih strank, ki bi preko svojih izpostav v Sloveniji s konservativno davčno reformo izničile pridobitve socialnega dialoga in partnerstva." Na to izjavo se je ostro odzval generalni sekretar EPP Antonio Lopez Isturiz, ki se je v Ljubljani udeležil sklepne volilne prireditve SDS. "Edini laboratorij v Sloveniji je laboratorij gospoda Ropa in njegovih neuspelih poskusov," je dejal Isturiz in dodal, da strankam EPP ni treba nič preskušati, ker so se njihove gospodarske politike že izkazale za zgodbe o uspehu po vsej Evropi. Isturiz je Ropovo vlado ozna- čil kot gospodarski, socialni in politični neuspeh. To dokazuje podatek, da je obljubljala program stabilizacije, vendar se je javni dolg povzpel na zaskrbljivo raven. Vlada ni izpolnila obljube, da bo znižala brezposelnost na vsega pet odstotkov, in socialne razlike so se drastično povečale. Večina obljub, kijih je Rop dal na začetku mandata, je pozabljena, slabo upravljanje se nadaljuje, povečala se je korupcija med državnimi uslužbenci in gospodarski kriminal je v nekaterih primerih ostal nekaznovan. "Gospod Rop predstavlja neučinkovitost, korupcijo in gospodarsko nazadovanje, program EPP in njenih partnerjev v Sloveniji pa učinkovitost, preglednost in rast," je prepričan Isturiz. V program SDS verjame, ker je, kot pravi, realističen in ambiciozen ter zagovarja politike, ki so jih članice EPP uspešno uresničile po vsej Evropi - od večjega vlaganja v znanje in izobraževanje, v uravnotežen socialni razvoj, ugodnega okolja za mala in srednja podjetja in tuje naložbe do izboljšanja kakovosti in učinkovitosti javnega sektorja ter poenostavitve in izboljšanja davčnega sistema. Obstaja še ena ključna razlika med programom vladne strani in alternativnim programom največje opozicijske stranke. Program SDS ne temelji samo na številkah in ni zasnovan le na zakonodaji in politiki, temveč ga navdihujejo vrednote, prav tiste, ki so temelj Evropske unije. Podpora Foruma 21 in Zbora za republiko Če ste se še do nedavnega spraševali, kakšno politiko bosta pred volitvami vodila Kučanov Forum 21 in Zbor za republiko, potem je od sobote tega ugibanja konec. Fo-rum21 seje na svojem zadnjem posvetu pred volitvami odločil, da podpre sedanjo vladno koalicijo, saj je po njihovem prepričanju uspešno in kompetentno opravila svoje delo. Na drugi strani pa je Zbor za republiko na svojem zborovanju na Kongresnem trgu, na katerem se je zbrala večtisočglava množica, izrazil svoj pogled na prihodnost Slovenije, za sproščeno Slovenijo pod vodstvom pomladnih strank. Mihaela Praprotnik Antonio Lopez Isturiz, generalni sek- I Zbor za republiko podpira SDS, NSi, SLS in sproščeno Slovenijo, retar Evropske ljudske stranke (EPP) Kučanov Forum 21 je zadovoljen s sedanjo vladno koalicijo. 7 Demokracija • Četrtek. 30. septembra 2004 w if THE WALL STREET JOURNAL THE OBSERVER THE GUARDIAN LE SOIR ^ "Nagi" na letalo V Veliki Britaniji se bodo kmalu začeli preizkusi nove tehnologije, ki bo na zaslonih skenerjev na letališčih pokazala podobo telesa potnika pod obleko. Naprave bodo rentgenski aparati z nizkim sevanjem in bodo kazali črno-belo sliko telesa, na kateri bodo jasno vidni vsi kovinski in plastični predmeti pa tudi organske snovi, kot je na primer marihu-ana, ki so lahko skriti pod obleko. Letališča, ki bodo sodelovala pri preizkusu, bodo določili v bližnji prihodnosti. Uporabljeni aparati bodo kljub temu varovali zasebnost potnikov, saj obris telesa ne bo razločen. Prav varovanje zasebnosti potnikov je največja težava, s katero se soočajo pri postavitvi teh nadzornih aparatur na letališča. Poleg tega pa so naprave tudi precej velike. Po drugi strani pa bi njihova uporaba drastično zmanjšala možnost prenosa razstreliv, tudi plastičnih, na letala. Skrivno preverjanje, ki so ga od julija do novembra izvajali na petnajstih letališčih, je pokazalo, da sedanji skenerji delujejo slabo in da se odkrivanje nedovoljenih predmetov ni povečalo. Literarna nagrada Leto je spet naokoli in kandidati za najuglednejšo britansko literarno nagrado booker so že znani. Za nagrado v višini 50.000 funtov, to je 89.500 ameriških dolarjev oziroma 73.400 evrov, se poteguje šest avtorjev. Med nominiranci so naslednji pisatelji z deli: Achmat Dangor: Grenki plod, Sarah Hali: Električni Michaelangelo, Alan Hollinghurst: Lepotna linija, Colm Toibin: Gospodar, Gerard Woodward: Spat hodim opoldne in David Mitchell: Oblačni Atlas. Po tradiciji bo ime zmagovalca znano 19. oktobra na prireditvi, ki bo v središču Londona. Letos so vsi kandidati za nagrado britanski državljani, izjemi sta Irec Toibin in Južnoafričan Dangor. Naj spomnimo, da se za nagrado booker lahko potegujejo pisatelji iz Velike Britanije, Irske in držav nekdanjih britanskih kolonij. V žiriji, ki bo odločala o zmagovalcu, so romanopisec Tibor Fischer, pisatelj in predavatelj Robert Macfarline, urednik revije Erotic review Rowan Pelling in laburist Chris Schmidt. Detektiv za bolezni Raziskovalec Angus Jonston iz avstralske Univerze Qweensland je iznašel tako imenovane genske krogle (geneballs), ki bodo pomagale v eni sami raziskavi opredeliti na tisoče človeških genov in bodo lahko opozorile na njegovo občutljivost za to ali ono bolezen, ki je dednega značaja. Genske krogle so delci iz kvarca s polmerom ene desetine človeškega lasu. Vsaka ima množico kanalov, širokih do deset nanometrov, ki lahko različno intenzivno vsrkavajo florescent-no barvo - odvisno od tega, kaj se dogaja na površini, ki je pokrita s prevleko iz verig DNK. Te se lahko združujejo z določenim genom iz vzorca, ki ga raziskujemo. Spojitev DNK na površini z genom vzorca specifično spremeni barvo genske kroglice, zato ta postopek mogoča sočasno opredelitev več genov, ki na primer povzročajo nagnjenost k boleznim srca in ožilja. V naslednji petih letih se skupina raziskovalcev namerava posvetiti izdelavi naprave, ki bo izvajala takšno raziskavo in posredno skrbela tudi za profilaktiko. Vse to bo najbolj pomagalo zlasti mladim ljudem. Tobačni proces Ameriška tobačna industrija tvega, da bo vse izgubila v teku zgodovinskega procesa, ki gaje začela ameriška vlada, ki od tobačnih družb zahteva 280 milijard dolarjev. Oblasti obtožujejo izdelovalce cigaret, da so pridobili bajne dobičke na račun prevare potrošnikov cigaret glede nevarnosti kajenja. Če bo sodišče potrdilo višino kazni, bo njena uresničitev postavila pod vprašaj obstoj tobačne industrije, saj njene delnice ne zadoščajo za tako visoko vsoto. Vladni odvetniki bodo poskušali dokazati, da so in-dustrialci manipulirali s podatki o vsebnosti nikotina v cigaretah, da bi povečali odvisnost od tobaka. Med drugim so menda porabili milijarde dolarjev za reklamne kampanje, namenjene pubertetnikom. Prodajali naj bi cigarete z zmanjšano vsebnostjo smole, ki naj bi bile manj škodljive za zdravje, kar seveda ni držalo, in ponarejali ter skrivali izsledke znanstvenih raziskovanj, ki so dokazovali, kako nevarno je kajenje. Na zatožni klopi se je znašla tudi tobačna firma Phillip Morris USA, ki obvladuje približno polovico tobačne industrije. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. ;iinica ^sjjilmi MDfilJlj'] - m JJJ333£ ¿iBijirai Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek:__________________________________________pošiljati začnite dne: datum rojstva:_______________________________________________________________________________________________________ datum: ulica: podpis naročnika: kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: nda d116 cena: 550 SIT Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite statos, ki pa imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln Q študent ali dijak Demokracija • 39/2004 Zamaskirani iraški ugrabitelji na enem od videoposnetkov ugrabitev Ugrabitve in umori načrtno ali naključno izbranih tujih državljanov in domačinov v Iraku so letos postali eno najbolj šokantnih, s tem pa tudi eno najbolj nevarnih orožij v rokah teroristov. Celo vlade najmočnejših držav so pri tem razmeroma nemočne. Bi se morale s teroristi vendarle pogajati? V kakšna nevarna razmerja sta se zapletla zahod in islam? Ugrabitve, postavljanje zahtev in ubijanje talcev niso nova teroristična metoda. Novo ni niti to, da postajajo žrtve tujci, ki v lokalni konflikt niso neposredno vpleteni. Že v osemdesetih letih so na primer islamski skrajneži v Libanonu s političnimi nameni ugrabili Britanca VVaitea in Američana An-dersona. Ko se je prišel odposlanec canteburyjskega nadškofa pogajat za Britančevo izpustitev, so ugrabili še njega. Klub vsemu so vsi trije ugrabitev preživeli in bili kasneje izpuščeni. Od primerov, ki so se končali s smrtjo ugrabljenega tujega državljana, je bila v zadnjih letih posebno odmevna ugrabitev Daniela Pearla, ki so ga leta 2002 umorili teroristi v Pakistanu. Izkoriščanje šibke varnosti Katastrofalno slabe varnostne razmere v Iraku pa so za to vrsto terorizma odprle nove možnosti. Kolikor toliko solidno, še zdaleč pa ne stoodstotno varnost je tehnično mogoče zagotoviti samo vrhu začasne iraške oblasti in najpomembnejšim predstavnikom tujih držav in večjih podjetij. Razni pogodbeni sodelavci, inženirji, šoferji, pripadniki nevladnih organizacij, manjši poslovneži in drugi pa se na kaj takega ne morejo zanašati in so zato za teroris- te lahka tarča. Najlažja tarča za teroriste in zato tudi najpogostejša žrtev so sami Iračani. Najbolj zaželeni pa so seveda tujci, saj so ti poroštvo, da bo ugrabitev v resnici odmevna. V Iraku so se množične ugrabitve tujcev začele aprila letos, ko je skupina Brigade mudža-hedinov ugrabila tri Japonce in štiri Italijane in enega od Italijanov umorila. Naslednji mesec 1 » ' . r. Po nekaterih ocenah so teroristi organizirani podobno franšizni strukturi, kakršno ima multinaci-onalka McDonald's: neštete skupine ne dobivajo stalnih navodil od centra, ampak delujejo neodvisno. so teroristi obglavili pred tem ugrabljenega Američana Nicka Berga. Video, ki naj bi to prikazoval, se je p» svetu bliskovito razširil prek interneta in močno šokiral zahodno javnost. Sprožile so se sicer tudi razprave o avtentičnosti posnetkov, ki pa niti niso bistvene. Kot so namreč nesporno pokazali še kasnejši primeri, je obglavlja-nje z vidika teroristov postalo "idealna" metoda za ubijanje. Islamski fundamentalisti namreč utemeljujejo to vrsto umora s svojo interpretacijo naukov iz Korana (tudi Savdska Arabija na primer redno izvaja smrtno kazen z obglavljenjem), hkrati pa je zelo šokantna za zahodno javnost. Od aprila letos je bilo v Iraku ugrabljenih več kot 130 tujih državljanov, ugrabitelji so jih od tega približno tretjino umorili. Od umorjenih je bil najmanj vsak tretji obglavljen. Zadnji žrtvi sta Američana Eugene Armstrong in Jack Hensley, usoda Britanca Ke-na Bigleyja, ki gaje ugrabila ista skupina, pa v začetku tega tedna še ni bila jasna. Tudi zanj pa je malo upanja. Bin Ladnove "franšize" Kot še za najmanj sedem drugih umorov talcev naj bi bila tudi za ta primer neposredno odgovorna sku- Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 © tujina pina al-Tawhid wal-Džihad (Enotnost in sveta vojna). Po oceni nekdanjega ameriškega upravitelja Iraka Paula Bremerja naj bi bila ta skupina z le nekaj sto člani odgovorna za skoraj vse umore pa tudi samomorilske napade. Ker je organizirana po posameznih razmeroma nepovezanih celicah, aretacije njenih članov ne morejo razkriti njene celotne strukture. Toda glede na številna imena organizacij, ki prevzemajo odgovornost za ugrabitve, se zdijo stvari še bolj zapletene: Islamska vojska, Varuhi tradicije, Črni prapori, Islamsko gibanje za iraške mudžahedine in podobno. Večina teh skupin naj bi bila hkrati povezana z najnevarnejšo - al-Tawhid wal-Džihad, ki jo vodi Jor-danec AbuMusabal-Zarkavi. Diaa Rashwan, egiptovski strokovnjak za teroristične skupine, ki ga navaja Asia Times, ta sistem organiziranosti primerja s franšiznim sistemom zelo decentraliziranih multinacionalnih korporacij, kakršna je McDonald's. Terorističnih organizacij ne vodi neposredno en center ali ena osebnost, kot sta bin Laden na globalni ravni ali al-Zarkavi na ravni Iraka. Namesto tega obstaja popolnoma decentralizirana struktura številnih zelo ohlapno povezanih skupin, ki bin Ladnu ali al-Zarkaviju sledijo le v ciljih in metodah, ne dobivajo pa od njiju neposrednih navodil. To tudi pomeni, da uničenje ene od skupin še ne bi bistveno oslabilo teroristov v Iraku, saj bi podobne akcije še naprej izvajale druge skupine. Poleg tega se teroristične ugrabitve največkrat povezujejo s klasičnim kriminalnim podzemljem, ki se je v Iraku pravtako močno okrepilo. Meja med teroristi in klasičnimi kriminalci je pogosto zabrisana, večino ugrabitev pa dejansko vodijo finančni motivi in tudi večino talcev doslej, predvsem samih Iračanov, je bilo mogoče "odkupiti". Po ocenah, ki jih navaja Sudha Ramachandran v svojem članku za Asia Times, naj bi celo politične ugrabitve dejansko izvajale predvsem kriminalne tolpe, ki ugrabljene talce potem "prodajajo" terorističnim skupinam, kot je al-Zarkavijeva. Močan učinek ugrabitev Z vidika teroristov so ugrabitve metoda, s katero lahko z minimalnim lastnim tveganjem dosegajo velike učinke. Na zahodno javnost ima na primer podobno močan učinek ugrabitev in grožnja z umorom ka- tere koli osebe ne glede na pomembnost njenega položaja. Ugrabitev "običajnega" državljana, kot je Ken Bigley, je na primer Britance šokirala prav toliko (ali še bolj), kot bi jih šokirala ugrabitev visokega vladnega uradnika. Toda osebe na visokih položajih je mogoče zavarovati, vseh običajnih državljanov v Iraku pa ne, zato so za teroriste idealne žrtve: velik javni učinek z malo truda. Če pa še umazano delo same ugrabitve namesto teroristov kot "podizvajalec" opravi kar lokalna mafija, je tveganje za teroriste sploh minimalno. Poleg tega ima ugrabitev s postavljanjem političnih zahtev zahodnim vladam še dodaten javni učinek, ki ga na primer samomorilski napadi in druge teroristične akcije nimajo. Teroristi želijo vso krivdo ali pa vsaj del krivde za lastna grozodejstva pripisati vladam, proti katerim se bojujejo. In v posrednem smislu jim lahko to vedno uspe. Španski volivci so na primer za teroristični napad na vlake v Madridu v veliki meri okrivili tudi svojo vlado, ki je vojaško podprla ameriško politiko do Iraka, in jo kaznovali s porazom na volitvah. Kar hitro se lahko ustvari vtis, daje za terorizem pravzaprav bolj kriva vlada kot pa teroristi. Pri ugrabitvi pa se lahko pojavi še dodatna "prerazporeditev" krivde v očeh javnosti. Za samomorilski napad izvemo, ko se je že zgodil. Grožnja sočloveku s smrtjo, ki jo ob ugrabitvi sporočajo teroristi, pa je nekaj, kar se dogaja trenutno, s čimer se ustvari (realen ali lažen) vtis, da je pravzaprav vlada (in ne teroristi) tista, ki odloča o človekovem življenju in smrti. Bigleyjeva izjava, ki so jo prek interneta posredovali teroristi, je nesporno namenjena Tonyju Blairu osebno: "Prosim, prosim, pomagajte mi." In če so teroristi tako ali tako nori in necivilizirani barbari, je vsa odgovornost še toliko bolj v rokah tistega, ki je priseben in civiliziran, torej zahodnih vlad. Britanski premier Bla-ir, ki sicer izjavlja, da se s teroristi ne bo pogajal, se je tako znašel v enem najtežjih trenutkov svoje kariere. Izbira med slabimi rešitvami Pravilne odločitve praktično ne more sprejeti. Brez pogajanj bodo talci skoraj zanesljivo mrtvi. Pogajanja in popuščanja teroristom pa bodo po drugi strani spodbuda za nove in še bolj brezobzirne teroris- Demokracija • 40/2004 tujina tiene akcije v Iraku in drugje po svetu. Čeprav vlade praviloma podobno kot zdaj Blair in njegov zunanji minister Stravv trdijo, da se s teroristi ne pogajajo, to ni vedno popolnoma točno. Čeprav je italijanski premier Berlusconi to zanikal, naj bi bila Italija junija letos po nekaterih virih dejansko plačala odkupnino za tri svoje ugrabljene državljane v Iraku. Filipinska predsednica Gloria Arroyo je iz Iraka umaknila vseh svojih 51 vojakov, da bi rešila življenje svojega državljana. Čeprav gre za pohvalno humane poteze, je njihov stranski učinek žal dodatno opogumljanje teroristov. Čeprav se velika večina njihovih zahtev nanaša na Irak, je očit - vala spremembo zakona, ki prepoveduje nošenje muslimanskih naglavnih rut v francoskih šolah. Francija ni popustila. Podobno nepopustljivi sta ameriška in začasna iraška vlada, ki sta prav tako izklj učili možnost izpustitve ženskih zapornic iz iraških zaporov (med njimi sta dr. Rahib Rashid Taha in dr. Huda Šalih Mahdi Ammash, ki sta za Huseina razvijali biološko orožje). Po nekaterih informacijah naj bi bila iraška vlada nekoliko bolj pripravljena na pogajanja od ameriške, vendar je to malo verjetno. Iraški premier Alavi je namreč do teroristov vsaj tako nepopustijiv kot ameriška Bela hiša in ga nekateri (na primer New York Times v svojem lali, in pol milijona dolarjev odkupnine, ki jo je plačalo isto podjetje. Izbiranje žrtev in kolektivna krivda Ko gre za al-Zarkavija in njegove sodelavce, stvari ne bodo tako preprosto rešljive, saj ga verjetno bolj kot denar vodi ekstremistična ideologija. V ozadju ameriškega posega v Iraku vidi judovsko zaroto, namenjeno graditvi Velikega Izraela. Toda nič boljšega mnenja nima niti o večini Iračanov. Kurde na severu države ima za izdajalce, ki naj bi služili izraelskim interesom. Večinskih šiitov pa nima za prave muslimane. Američani ga označujejo za najverjetnejšega naročnika bombnih napadov na šiitske mi na arabski strani tako v Iraku kot v izraelsko-palestinskem konfliktu. Morda edini večji izjemi, ko je arabska javnost pokazala več simpatij do žrtev terorizma, je bila ugrabitev v Bes-lanu, ker je šlo v tem primeru predvsem za otroke, in ugrabitev francoskih novinarjev, ker velja Francija danes - predvsem po sporu z ZDA glede Iraka - za arabsko zaveznico. Odzivi arabske javnosti, še toliko bolj pa dejanja samih teroristov na določen način odražajo idejo o kolektivni krivdi. Vsak Američan, Britanec ali Italijan je primerna tarča že zaradi politike svoje države do Iraka. Tarče pa so lahko seveda tudi drugi, na primer Francozi, saj lahko islamski fun-damentalisti v dejanju praktično vsa- no, da se njihove ambicije začenjajo širiti ne le na zahteve po zahodnem umiku iz drugih kriznih žarišč, na primer iz Afganistana, ampak tudi na izrazito notranje zadeve zahodnih držav. Skupina Islamska vojska, kije ugrabila francoska novinarja Ge-orgesa Malbrunota in Christiana Chesnota, je tako od Francije zahte- komentarju) celo označujejo za tipičnega zagovornika trde roke. Medtem ko vlade zahodnih držav praktično ne morejo sprejeti pravilne odločitve, terorističnim voditeljem, kot je al-Zarkavi, ustrezata oba razpleta: če so njihove zahteve izpolnjene, je zastavljeni cilj dosežen. Če niso izpolnjene, bodo z ubijanjem talcev šokirali zahodno javnost in krepili njeno nezadovoljstvo s politiko svojih vlad. Včasih se celo zdi, daje sama ugrabitevpomemb-nejša od izražene zahteve. Skupina Črni prapori je na primer v zameno za izpustitev treh Indijcev zahtevala, da Indija umakne svoje vojake iz Iraka, čeprav Indija v Iraku sploh nima vojakov. Nazadnje so se zadovoljili z umikom kuvajtskega podjetja, za katerega so ugrabljeni Indijci de- vernike ob njihovem verskem prazniku v Karbali in Bagdadu, ki so terjali kar 185 žrtev. Toda kako se na ugrabitve in umore talcev odzivajo običajni Iračani in Arabci na splošno? Sočutja do talcev in njihovih družin je bolj malo. Čeprav večinoma ne zagovarjajo metod teroristov, so prepričani, da so tragične usode zahodnih talcev deležne nesorazmerno velike pozornosti v primerjavi z žrtva- ke države najdejo nekaj, s čimer se ne strinjajo. Velja pa lahko tudi obratno: ugrabljenega Libanonca so izpustili -kot priznanje odporu njegove države proti Izraelu. Osebna dejanja ali prepričanje posameznika pri tem niso bistvena, saj velja vsakdo za krivca že zaradi svoje nacionalne pripadnosti. To mišljenje pa je podobno tistemu, ki je vodilo že balkansko etnično čiščenje. Gjyle Vishaj N T E R MARKETING www.rumenestrani.com ® lyad Allavvi. premier začasne iraške vlade: nepopustljiv do teroristov Tony Blair: britanski premier je v enem od najtežjih trenutkov svoje politične kariere, saj praktično ne more sprejeti pravilne odločitve. Gloria Arroyo, filipinska predsednica, se je odločila popustiti teroristom, da bi rešila svojega državljana. Silvio Berlusconi zanika, da bi se njegova vlada kdaj pogajala s teroristi, vendar nekateri o tem dvomijo. Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 intervju Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša in predsednik Liberalne demokracije Slovenije Anton Rop sta, upoštevajoč javno-mnenjske ankete, glavna kandidata za predsednika nove slovenske vlade. Zato smo želeli z obema v tej številki objaviti intervju. Za vsakega smo pripravili deset različnih vprašanj in pet skupnih glede na dejstvo, da je bil prvi v opoziciji, drugi pa ves čas v vladi. Janez Janša si je kljub številnim obveznostim minuli teden vzel čas za intervju z Demokracijo, Anton Rop ne. Še nekaj dni nas loči do parlamentarnih volitev. Po javnomnenjskih anketah je Slovenska demokratska stranka tik za Liberalno demokracijo Slovenije oziroma seji čedaljebolj približuje. To je pokazal celo Tošev Politbarometer. Pričakujete, da jo boste na volitvah prehiteli? Delamo za to. Nič še ni odločeno in potrebujemo vsak glas. Tokrat bo potrebno razumevanje, da je glas za SDS tisto dejanje, ki lahko spremeni oziroma izboljša politiko v Sloveniji. Kje vidite vzroke za vaše napredovanje v javnem mnenju? V doslednem zagovarjanju rešitev v skupno dobro in v dobri programski in kadrovski ponudbi za letošnje volitve. In v velikemu trudu, ki smo ga v SDS kandidati, volilni štab in tisoči članov vložili v predstavitve programov in kandidatov in na ta način nadomestili pomanjkanje medijske in finančne moči. Kako ocenjujete letošnjo volilno kampanjo? Se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je v tokratni volilni tekmi v nasprotju s prejšnjo v ospredju soočenje volilnih programov? Bolj kot doslej vsekakor. S predlogom interpelacije smo preprečili, da bi nekdanji predsednik republike z znano izjavo v Baški grapi nedavno izjavil, da bi v Sloveniji lahko sestavili deset vladnih garnitur, ki bi bile boljše od sedanje. Se strinjate z njim? Vsekakor. Deset, ki bi bile bolj sposobne, in najmanj tisoč takih, ki bi bile bolj poštene. Le možnosti je treba dati ljudem, da se izkažejo. Norčevanje iz opozicije pa je tako ali tako stalnica v delovanju sedanjih oblastnikov. Sami sebi se zdijo tako pametni, lepi in sposobni, da ne potrebujejo nikogar drugega. Najbolj pa so jim odveč volitve. V zadnjem času vladajoča garnitura na veliko politično kadruje na vseh področjih. Po pripovedovanju nekaterih, ki so zaposleni na posameznih ministrstvih, je v zadnjem času dobilo zaposlitev precej eldeeso-vih kadrov brez kakršnega koli javnega razpisa. le to znak vladne panike? Deloma, deloma pa je to nadaljevanje politike izključevanja, ki jo vodijo vseskozi. Po njihovo nihče, ki ni LDS, ni sposoben. To je pred letom dni izjavljal celo sedanji kandidat LDS in gospodarski minister Lahovnik. Verjetno sta zaradi vsega tega predsednik vlade Rop in njegova liberalna demokracija v javnost lansirala zgodbo, naj bi vaša stran- partnerjev na začetku mandata vzela upokojencem dve pokojnini, hkrati pa je izbrisanim obljubljala visoke odškodnine. Nikjer nismo rekli ali zapisali, da bomo uvedli enotno davčno stopnjo, v strokovnem svetu SDS za zdaj preučujemo različne davčne sisteme po državah EU. Odločeni pa smo že, da bomo znižali davčne obremenitve dela in povečali obdavčitve kapitalskih dobičkov z izjemo tistih, ki se vlagajo v odpiranje novih podjetij in novih delovnih mest. Tu bomo davčne olajšave povečali. V povezavi s tem je Rop na nedavnem programskem kongresu LDS dejal, da liberalni demokrati nikoli ne bodo privolili v to, da bi Slovenija postala poskusni laboratorij evropskih konservativnih strank. Odgovoril mu je že vodja največje poslanske skupine v evropskem parlamentu H. G. Potte-ring, prav tako v torek na naši konvenciji generalni sekretar Evropske ljudske stranke Antonio L. Isturiz. Ustanovitelji EPP Adenauer, Schumann, De Gasperi so tudi ustanovitelji EU. Pri nastanku EU ni bilo zraven ne socialistov in ne liberalcev. Sicer pa so danes največji konservativci v negativnem smislu, kot ga je uporabil g. Rop - tisti torej, ki so proti napredku - v Sloveniji v LDS in ZLSD, kajti prav oni si prizadevajo za ohranitev svojih privilegijev in si ne želijo drugačne politike. Ena osrednjih predvolilnih tem je zaradi incidentov vPiranskem zalivu in nedavne aretacije skupine slovenskih državljanov ob Dragonji s strani hrvaških represivnih organov problem nedoločene meje med Slovenijo in Hrvaško tako na kopnem kot na morju. Kdo je kriv za takšno stanje, kakršnemu smo priče vzadnjih dneh? Najbolj napačno so ravnale hrvaške oblasti, ki so nezakonito aretirale slovenske državljane Pogouor z Janezom Janšo Nočemo politike izključevanja in korupcije znova tik pred volitvami posejal sovraštvo in obudil stare zgodovinske delitve, ki bolj kot kar koli hromijo naš nacionalni razvoj. Že pred časom ste predstavili svojo vlado v senci. Ob tem je bilo veliko govora in tudi norčevanja iz domnevno "nevidnih Janševih petsto strokovnjakov". Dr. Peter Jambrek je ka z uvedbo enotne davčne stopnje povzročila socialno razlikovanje in razpad socialne države. Komentatorji, ki so blizu LDS, pravijo, da postaja SDS "neoliberalna". LDS in njeni propagandisti sejejo socialno demagogijo, nam pa očitajo, da bomo delali tisto, kar sami že vseskozi počnejo. Prav LDS je ob sodelovanju drugih koalicijskih na slovenskem ozemlju. Do takšnega stanja pa je pripeljala tudi slovenska vladna politika v zadnjem času. Tisti, ki so na oblasti, ravnajo v skladu s stavkom svojega ideologa Slavoja Žižka, ki je pred nekaj meseci dejal: "Tri minute dobrega filma mi pomeni več kot usoda cele Slovenije." Medtem ko so vladajoči zadnja leta gledali filme, je sosednja država uveljavljala svojo oblast. Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 © intervju Jeseni leta 2000 je hrvaška oblast enostransko zamenjala slovenske hišne številke na hišah na levem bregu Dragonje s hrvaškimi hišnimi številkami. Sklep Bajukove vlade, ki je to ravnanje odpravil, je nova vladajoča koalicija, v kateri je bila tudi SLS, takoj po volitvah razveljavila in s tem posredno priznala sosednji državi enostransko spremenjeno stanje. In pred dnevi, ko se je vlada pod vodstvom LDS po incidentu zavedela svoje napake, je v predvolilni vročici reagirala pretirano in nas osmešila v Evropski uniji. Kako rešiti to napeto situacijo? Pri uveljavljanju Slovenije v svetu in urejanju odnosov s sosedami potrebujemo stalno, vztrajno in odločno, a trezno politiko brez nervoznih reakcij. Te so popolnoma nepotrebne in škodljive, saj so argumenti na naši strani. Nobene potrebe ni, da bi se na obmejni incident odzvali z atomskim orožjem, kar je v prenesenem pomenu prejšnji teden naredil Rop. Neki kolumnist je v osrednjem dnevnem časniku zapisal, daje Janševa SDS, gledano vdalj-šem časovnem obdobju, "stranka brez jasnega politično-nazorskega profila", pri čemer se je skliceval na "že kar ritualno spreminjanje imena stranke". Verjetno se z njim ne strinjate? Ne. Ime so večkrat spremenili v LDS in ZL kot v SDS, da o programih in stališčih ne govorimo. Naši predhodnici sta Slovenska demokratična zveza in Socialdemokratska zveza Slovenije. Naše današnje ime je sinteza imen in dediščine obeh naših predhodnic, ki sta ključne temeljne kamne vgradili v zgradbo slovenske demokracije in državnosti. Se pet vprašanj, la jih bomo postavili tudi vašemu glavnemu tekmecu na volitvah Antonu Ropu, če si bo seveda vzel čas za intervju v Demokraciji pred volitvami. Kaj je vaša glavna prednost pred politično konkurenco? Avtentičnost. Mi ne prodajamo socialne de- LDS ima v svojih vrstah zagotovo kar nekaj sposobnih ljudi, vendar seje kot nosilka neke politike popolnoma izčrpala. V sebi nima nobenega razvojnega naboja več. Mislim, da ne bi bilo dobro, da glavna nosilka korupcije in klientelizma ostane v vladi še naslednji mandat. Mogoče bi bilo bolje, da si ogledajo kak poučen fdm. Končno sami pravijo, da jim nekaj minut filma pomeni več kot usoda Slovenije. magogije. Nam gre za stvar. Politiko izključevanja, korupcije in klientelizma želimo zamenjati s politiko vključevanja vseh, ki so pripravljeni delati za skupno dobro, in s politiko dobrega in Recimo, da na volitvah zmagate. S katerimi strankami bi v prvi vrsti poskušali oblikovati vladno koalicijo? Koalicijo že imamo. To je koalicija Slovenija. Prizadevamo si, da SDS dobi relativno večino in koalicija Slovenija absolutno. Potrebujemo oboje. Ste pripravljeni iti v koalicijo z glavno konkurenčno stranko? LDS ima v svojih vrstah zagotovo kar nekaj sposobnih ljudi, vendar se je kot nosilka neke politike popolnoma izčrpala. V sebi nima nobenega razvojnega naboja več. Mislim, da ne bi bilo dobro, da glavna nosilka korupcije in klientelizma ostane v vladi še naslednji mandat. Mogoče bi bilo bolje, da si ogledajo kak poučen film. Končno sami pravijo, da jim nekaj minut filma pomeni več kot usoda Slovenije. Kaj bi bili vaši prvi vladni ukrepi, ki bi jih ljudje lahko v praksi pozitivno občutili? Ne obljubljamo, da bomo vse spremenili čez noč. To ni mogoče. Naredili pa bomo vse, kar je v naši moči, da bodo v prihodnosti bolje živeli tudi tisti, ki živijo od lastnega dela in pošteno zasluženih pokojnin, in ne samo tisti, ki se v okviru Foruma 21 debelijo na račun kapitalskih dobičkov. Poskrbeli bomo, da bo Slovenija postala prijazna domovina enakih možnosti za vse, ki v njej živimo, da bo življenje lepo in da se bodo družine odločale za več otrok. Za hitrejši razvoj v skupno dobro bomo Prizadevamo si, da SDS dobi relativno večino in koalicija Slovenija absolutno. Potrebujemo oboje. poštenega upravljanja z državo. Na naši listi kandidirajo ljudje, ki si večinoma sami služijo kruh, največ v gospodarstvu. Na listi LDS je velika večina takih, ki so plačani iz proračuna. Večina ministrov sedanje vlade ni še nobene plače zaslužila v razmerah tržnega gospodarstva. Mislijo, da denar ustvarjajo s svojimi sejami. več denarja namenili zdravju ljudi, ohranjanju zdravega okolja, znanju in izobraževanju, znižali davke in hkrati pocenili upravljanje z državo, spodbujali rast malih in srednjih podjetij, zagotovili učinkovito in prijazno obravnavo v državnih uradih, oblikovali stabilen sistem zdravstvenega in pokojninskega varstva ter zmanjšali razvojne razlike med slovenskimi regijami. Priče smo pravi epidemiji terorizma v svetu. Kakšno naj bo stališče in ravnanje Slovenije do tega vprašanja v prihodnje? Slovenci smo z mednarodnimi povezavami trajno zavarovali svojo prihodnost in tako povečali svojo varnost. V okvirih EU in NATO delimo odgovornost zase in za vso skupnost, ki ji pripadamo. S treznimi ukrepi, povezanimi z ¡migracijsko politiko, aktivno diplomacijo in z izboljšanjem varnostnega sistema pa moramo krepiti tudi lastno sposobnost preprečevanja ogroženosti in zmanjševati tveganje za svoje državljane doma in po svetu. Metod Berlec © Demokracija • 40/2004 intervju (Ne)pogouor z Antonom Ropom Vprašanja brez odgovorov Pretekli teden, natančneje v sredo , smo Antona Ropa, predsednika vlade in LDS, prosili za pogovor. Po daljšem premisleku in naši urgenci nam je Gregor Kraje, tiskovni predstavnik vladnega predsednika, v četrtek sporočil, da žal v tem tednu predsednik zaradi obveznosti nima možnosti opraviti pogovora z Demokracijo. "Predlagam, da počakamo do ponedeljka in vidimo, če bi se dalo pogovor opraviti v tistih dneh," je zapisal Kraje. Spet smo poskušali v petek in ponedeljek, vendar se Anton Rop na naše prošnje ni odzval. V nadaljevanju objavljamo vprašanja, ki smo jih želeli postaviti predsedniku LDS in so ostala brez odgovorov. Po podatkih ministrstva za finance se je javni dolg samo v zadnjih treh letih podvojil. Javni dolg Banke Slovenije se je s 322 milijonov tolarjev v letu 2000 povečal na nekaj več kot 7 milijard tolarjev. V istem času se je podvojil tudi javni dolg iz vrednostnih papirjev na prinosnika. S čim lahko vladajoča koalicija opraviči tolikšno zadolževanje v iztekajočem se mandatu? Po uradnih podatkih se država v zadnjih letih pospešeno zadolžuje doma, kar pomeni, da se skupni devizni dolg ne povečuje tako, kot bi se, če bi vlada tako kot nekoč najemala posojila v tujini, hkrati pa vlada s takšno vrsto zadolževanja odžira posojilni potencial domačim potrošnikom. Ali je tako zato, da skrijete zadolževanje države v tujini? Skupni devizni dolg se v zadnjih letih izredno povečuje; maja letos je bil s 14 milijardami evrov na primer že skoraj dvakrat višji od deviznih rezerv. Kako lahko to pojasnite? Dejstvo je, daje Slovenija zadržana do tujih naložb, hkrati pa ohranja državne monopolne in nekonkurenčne razmere, kar vse gre na škodo srednjih in malih podjetij. Po mnenju nekaterih se celo boji tujih naložb. Zakaj je tako in kakšno je vaše stališče do tega? Vlada letno nameni več milijard tolarjev za avtorske honorarje nekaterih zaposlenih v državni upravi, ki bi to delo lahko opravili v času redne službe. Zakaj je tako in zakaj vlada na tem področju ni pripravljena več prihraniti, ta denar pa nameniti za druge namene; na primer za štipendije ali graditev novih stanovanj za mlade in ogrožene? Američan Richard A. Johnson, odhajajoči predsednik uprave in glavni direktor kranjske družbe Sava Tires, je v pogovoru za slovenski poslovni tednik dejal, da se v Sloveniji politika preveč vmešava v poslovanje zasebnih podjetij, kar otežuje razvoj malih in srednjih podjetij. Razočaran nad slovensko politiko je zaprosil za premestitev. Podobno menijo tudi slovenski podjetniki. Kakšen je vaš komentar na to? Richard A. Johnson tudi pravi, da se davčni uradniki v državi ne vedejo do vseh enako; prepričan je celo, da imamo v Sloveniji davčni terorizem. Kaj menite o tem? Veliko kritik je tudi na nepreglednost javnih financ. Te naj bi urej ah postopoma predvsem zaradi pritiska evropske skupnosti. Kdaj lahko državljani pričakujemo ureditev stvari na tem področju in preglednost zadev ter s čim nam jamčite, da bomo javno objavljenim podatkom lahko vedeli in ne bomo doma poslušali enih - olepšanih - podatkov, v Bruselj pa bo vlada pošiljala drugačne? Trg vrednostnih papirjev še vedno ni urejen; stvari so nepregledne, prodaje državnih deležev v posameznih monopolnih podjetjih potekajo "pod mizo". Zakaj vladajočako-alicija teh stvari v zadnjem mandatu ni uredila v zadovoljstvo vseh državljanov? Veliko anomalij je v sodstvu. Čeprav zatrjujete, naj bi se te stvari izboljševale, dejstva kažejo, da ni tako. Korupcija in kliente-lizem razjedajo tako sodstvo kot celotno slovensko družbo. S tem se strinja večina državljanov, razen članov vladajoče koali- « * * * « » • * * * • * * # « * ####*»• * * • «'i ^^Hfeftst. * * * * •j cije. Ali ste sploh pripravljeni kaj storiti na tem področju ali trmasto vztrajate pri tem, da stvari niso tako kritične? Se pet vprašanj, ki jih bomo postavili tudi vašemu glavnemu tekmecu na volitvah Janezu Janši. Kaj je vaša glavna prednost pred politično konkurenco? Recimo, da na volitvah zmagate. S katerimi strankami bi v prvi vrsti poskušali oblikovati vladno koalicijo? Ste pripravljeni iti v koalicijo z glavno konkurenčno stranko? Kaj bi bili vaši prvi vladni ukrepi, ki bi jih ljudje lahko v praksi pozitivno občutili? Priče smo pravi epidemiji terorizma v svetu. Kakšno naj bo stališče in ravnanje Slovenije do tega vprašanja v prihodnje? Vida Kocjan Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 popkultura V Mestnem gledališču ljubljanskem se je začela nova sezona. Odprli sta jo dve predpremieri, obe Shakespearova tragedija Julij Cezar, vendar v različnih preoblekah. V Mestnem gledališču ljubljanskem so za uvodno predstavo sezone 2004/05 izbrali Shakespearovo tragedijo. Dramsko delo Julij Cezar, Začetek z Julijem Cezarjem kije nastalo leta 1599, temelji na političnih dogodkih v antičnem Rimu, ki so pripeljali do atentata na Julija Cezarja, in dogodkih po njegovi smrti. Klasični Jurij Cezar je oživel 23. septembra na velikem odru v režiji Dušana Jovanoviča, druga predstava z naslovom Caesar, ki ga je priredil in režiral Dejan Sarič, pa 25. Na kratko drugo se festival skupaj z E.P.I centrom podpisuje kot koproducent. Režiserja Dušan Jovanovič, rojen leta 1939 v Beogradu, je pripovednik, dramatik, esejist in režiser, sicer pa diplomirani germanist in romanist ter redni profesor na AGRFT. Na odru Kot režiserje s svojo strastjo, in-telektom in umetniško močjo izrazito zaznamoval slovensko moderno gledališče in se uvršča med najvidnejše slovenske gledališke ustvarjalce. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim Ga-vellino, Borštnikovo, Sterijino in Grumovo nagrado ter nagrado Pre- Na kratko tesknimi in družbeno angažiranimi dramskimi besedili, ki so prevedena tudi v več tujih jezikov. Dejan Sarič, rojen leta 1973 v Celju, je študij gledališke igre sklenil z uprizoritvijo Pod mlečnim gozdom Dylana Thomasa. Med študijem in po njem je sodeloval kot asistent režije ali tehnični sodelavec pri več Sezona v MGL se je začela s klasiko - Shakespearovo tragedijo Julij Cezar v novem prevodu Milana Jesiha in režiji Dušana Jovanoviča. Scenografija je delo Mete Hočevar, kostume pa je zasnovala Bjanka Adžič Ursulov. Za glasbo je poskrbel Drago Iva-nuša. Naslovno vlogo bo igral Milan Stefe, druge vloge Boris Ostan, Uroš Smolej, Gaber K. Trseglav, Aljoša Ternovšek in Ka-rin Komljanec, na tolkala bo igrala Katarina Nasteska, k. g. Dramsko besedilo je po Juliju Cezarju Williama Shakespeara v novem prevodu Milana Jesiha priredil Dejan Sarič in predstavo tudi zrežiral, dramaturgijo pa je pripravila Alja Predan. V glavnih vlogah nastopata Jožef Ropoša in Vladimir Vlaškalič, na tolkala pa bo igral Martin Konjajev, ki je tudi avtor glasbe. septembra na Mali sceni. Obe predstavi sta bili julija izvedeni na Primorskem poletnem festivalu, pod MGL je nazadnje režiral heroično komedijo Cyrano de Bergerac Ed-monda Rostanda v sezoni 2001/2002. šernovega sklada (1990). Poleg tega je eden izmed ustanoviteljev Eksperimentalnega gledališča Glej, od leta 1978 do 1985 pa je bil umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča. Kot dramatik se je uveljavil z obsežnimi avantgardnimi, gro- institucionalnih in neinstitucional-nih projektih; med drugim je režiral operno produkcijo Akademije za glasbo Miranda (Elie Siegmeister, Edward Eager) in letos v koprskem gledališču Finžgarjev Pod svobodnim soncem v lastni dramatizaciji. Barbara Kavtičnik Naš čas. d.o.o . Kidričeva 2a. Velenje tel: 03/ 897 50 03. fax: 03/ 5869 263 © Demokracija • 40/2004 po veliko letih za počitniško branje znova izvlekla Piko Nogavičko. Zanjo sem se odločila, ker me je preprosto zanimalo, ali se ji je pripetilo kaj novega v letih, ko sem postajala odrasla in se brigala za vsemogoče nepotrebnosti, ki plešejo po glavah odraslih ljudi in jih delajo na videz resnejše, v res- nici pa le manj prisrčne in bolj zadržane," je dejala Pulkova. Pika praznuje (in razveseljuje) Tema letošnjega festivala je Pika praznuje. Vstopnina na festival sta obuti dve barvno različni nogavički. Ker ima Pika Nogavička rada knjige, se je odločila, da svoje male prijatelje spodbudi k branju. Tudi letos v Pi-kinem mestu deluje knjižna menjalnica, kjer lahko otroci lahko zamenjajo knjige, ki jih ne potrebujejo več, za takšne, ki so jim všeč in si jih dolgo časa želijo imeti. Osrednji del Pikinega festivala so tudi letos Piki-ne ustvarjalne delavnice, katerih na-menje, da se otrokigra, spoznavano- festivala poteka predstava Zakaj je Pika šla v šolo. Pika Nogavička je poskrbela še za Pikin kino; na ogled ponuja dva filma. Vse obiskovalce festivala pa na osrednjem prizorišču čaka Pikin šparovček. Zbrani denar bo namenjen zdravnikom z rdečimi noski, ki obiskujejo slovenske bolnišnice. Najživahnejši bo zagotovo 2. oktober - Pikin dan. Letošnji bo še bolj prazničen, saj bodo nastopili priljubljeni glasbeni izvajalci, obetajo se tudi številne razstave na prostem, nagradne igre in mnoga presenečenja. Na sklepni slovesnosti bodo obiskovalci upihnili 15 svečk na Pikini torti. Prijateljica otrok in odraslih Vodja Pikinega festivala Matjaž Cernovšek je že pred začetkom festivala izrazil navdušenje nad otroškim veseljem, ki ga prinaša velenjska Pika Nogavička. Besede upravičuje tudi letošnji festival, ki med otroke (in tudi odrasle) trosi dobro voljo in jih vsaj za trenutek odnese v pravljični svet. Barbara Kavtičnik Krog prijateljev Pikinega dogajanja se vsako leto veča. Letošnji festival knjižne junakinje Pike Nogavičke v Velenju poteka že petnajstič. V tem času je prijateljevanje s Piko in z otroško domišljijo, ustvarjalnostjo in razigranostjo stkalo trdne vezi, prineslo mnogo lepega in utrnilo številne nepozabne trenutke. Letošnji Pikin festival se je začel v nedeljo ob Velenjskem jezeru in bo trajal vse do 2. oktobra. Častna pokroviteljica največje slovenske otroške prireditve je tokrat svetovna popotnica Benka Pulko. "Pika Nogavička je najboljša. Tako se mi je zdelo pred 30 leti in tako se mi zdi še danes. Letos sem kultura ve materiale, se nauči njihove uporabe, je ustvarjalen, hkrati pa lahko svoje znanje posreduje prijateljem. Delavnice, ki jih bo več kot sto, so ustvarjene tako, da otrok v kratkem času pod vodstvom Pike Nogavičke - mentorja ustvari izdelek in ga lahko odnese domov. Pikine gledališke predstave so v okviru festivala nekakšen "festival v festivalu". Vsako leto posebna Pikina žirija, ki jo sestavlja devet devetletnih deklic iz velenjskih osnovnih šol, izbere "najbolj pikasto predstavo" festivala in ji podeli posebno priznanje zlato Piko. Še več ... V okviru festivala je na Velenjskem gradu na ogled razstava enkratne zbirke knjig in slikanic o Piki Nogavički v 40 jezikih iz 35 držav, Pikine lutke v raznih materialih in velikos- ti ter Pikini rekviziti. Razstavljena je tudi stara učilnica, v kateri vsak dan Pikin festival v Velenju je največji slovenski otroški praznik. Demokracija • Četrtek. 30. septembra 2004 popkultura Prejšnje dni je bilo kulturno dogajanje v znamenju stote obletnice rojstva politika in pesnika Edvarda Kocbeka. Potekale so številne prireditve in izšlo je več knjig. 22. in 23. septembra je Slovenska matica organizirala dvodnevni simpozij o Edvardu Kocbeku. Nastopilo je kar 21 predavateljev, ki so bolj ali manj poglobljeno orisali Kocbekovo vlogo v zgodovini slovenskega naroda v 20. stoletju in njegovo literarno delo. 22. septembra je tudi Televizija Slovenija prikazala daljši do- Med pogumom in zločinom kumentarec o Kocbeku. Slišali smo mnoga mnenja o tem, da je bil Kocbek pomemben literarni ustvarjalec in da je tudi pomembno sodeloval in sooblikoval politiko v najburnej-šem obdobju, to je tik pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Potem ko je izstopil iz bogoslovja, študiral francoščino, postal profesor in se sredi tridesetih let uveljavil kot pomemben pesnik in član krščan-skosocialne skupine, se je med študijem v Parizu srečal s slovenskimi komunisti, s katerimi je vzpostavil pristen stik. Leta 1937 je objavil svoje Premišljevanje o Španiji, v katerem se je postavil na levo stran in proti Cerkvi. To je sprožilo burne odzive in pretrese tudi pri takrat vodilni reviji Dom in svet. Ustanovil je svojo revijo Dejanje in že z njenim naslovom povedal, da mu gre najprej za spreminjanje sveta. Prav tu se je močno ujel s komunisti, ki so takrat dobesedno živeli in umirali za spreminjanje sveta - za svetovno revolucijo. Komunisti so videli, da lahko Kocbeka pritegnejo v svoj projekt revolucije, ki so ga morali zakriti za bol j sprejemljivimi oznakami. Z okupacijo je prišlo do razmer, ki so bile zelo ugodne za izvedbo revolucije. Kocbeka so kot vodilno osebo krščansko socialnega gibanja povabili v svojo "širšo" organizacijo Osvobodilno fronto in skupaj z njim so jeseni 1941 obliko- vali njen program, ki je bil podlaga za revolucijo, torej za nasilni prevzem oblasti, sam Kocbek pa je k programu prispeval točko o spreminjanju slovenskega narodnega značaja. Tovarišija in revolucija Leta 1942 se je pridružil partijsko-partizanskemu vodstvu "na terenu", kjer pa je bila njegova vloga dokaj obrobna. Na deklarativni ravni je mislil, da s komunisti sooblikuje novi slovenski svet, v resnici pa so ga ves čas držali na "varni razdalji". Jeseni 1943 so ga poslali celo "na jug", kjer je zasedel formalni položaj predstavnika Slovencev v komunistični "vladi". Ko se je po vojni jeseni 1945 vrnil v Slovenijo, je hotel od vodilnih izvedeti, kakšna je resnica o govoricah o poboju domobrancev in njegova "tovarišija" mu je rekla, da niso resnične. V naslednjih letih so mu dodelili razmeroma pomembno funkcijo podpredsednika prezidija, vendar preko nje ni odločal praktično o ničemer. Ko je konec štiridesetih let izdal svoje partizanske dnevnike Tovarišija, potem pa v začetku petdesetih let še štiri novele Strah in pogum, so ga politično upokojili. Potem deset let ni mogel objavljati. Tudi kasneje je bil v nemilosti, čeprav se mu v primerjavi z mnogimi drugi- mi ni godilo najhuje. Okoli njega je Udba spletla pravo obveščevalno mrežo s špiclji, celo s prisluškovalnimi napravami, kjer naj bi "delalo" kar več kot 60 udbovcev. V njegovem stanovanju so skrivno preslikavah njegova besedila in kradli dele njegovih dnevnikov. Njegov udbov-ski dosje obsega okoli 8.000 strani. Obsodba zločina Sredi sedemdesetih let je vendarle odigral pomembno vlogo, ko je za tržaško revijo s pomočjo Borisa Pahorja, Alojza Rebule, Viktorja Blaži-ča in Franca Miklavčiča dal intervju, v katerem je odkrito govoril o velikem slovenskem zločinu leta 1945. S tem intervjujem je bil še bolj pod nadzorom Udbe in dokončno onemogočen v javnem življenju. Blažič in Miklavčič sta bila celo "obsojena" na montiranem procesu in zaprta, Pahor ni smel nekaj časa obiskati Slovenije, Rebulo pa so udbovci "obiskovali" na Opčinah. Mnenja o Kocbeku so zelo različna. Kot vidimo tudi iz predavanj in razprave na nedavnem simpoziju (poleg matičinega je bil v Kocbekovem rojstnem kraju Svetem Juriju ob Sčavnici še eden, novembra pa bo svojega organizirala SAZU), mnogi poudarjajo njegovo pomembno vlogo pri dogajanju v 20. stoletju, pomemben vpliv, prav tako njegovo etično držo in njegovo pesniško in literarno delo. Predvsem so mojstrovine njegove novele Strah in pogum in tudi dnevniški zapiski. Vendar je pravtako nesporno, da je Kocbek s svojim izrazitim aktiviz-mom in neupoštevanjem realnih okoliščin veliko pripomogel, da so komunisti laJiko tako temeljito pustošili po Sloveniji. Seveda je bil tudi sam njihova žrtev, toda bil je tudi žrtev svojih ambicij, svojih idealiziranj, ki so - skupno s komunistično teorijo in prakso - de-settisoče Slovencev stala življenj, tisoče se jih je pred temi "projekti" reševalo v tujino, Slovenija pa je dobila novega Slovenca, bistveno spremenjenega. Kakšen je ta Slovenec, pa je že druga zgodba... © Demokracija • 40/2004 Martin Buber Mohorjeva družba Celje Delo Martina Bubra Božji mrk je za slovenski miselni prostor še posebej dragoceno. Judovski filozof in mislec se namreč loti zelo težavne naloge: povrniti Bogu mesto, ki mu pripada, tako znotraj evropskega filozofskega miselnega prostorakotvhorizontu "žive vere". Na samem začetku Buber v obliki dveh pogovorov opozori na temeljno težavo: razločevanje med "Bogom filozofije", "abstraktnim bogom" svetov, izpeljanih iz sporočilne tehnike pisanja. Vendar ne govori le o pisanju, ampak tudi o raziskovanju, načrtovanju in popravljanju besedila. Čustva v jeziku Študentska založba Knjiga dr. Agnieszke Bedkowske-Kopczyk Jezikovna podoba čustev v slovenskem jeziku obravnava jezikovno sliko negativnih čustev v slovenščini in je razdeljena na dva dela: prvi odkriva načine konceptualizacije in jezikovnega izražanja negativnih čustev, kot so npr. jeza, bes, odpor, sovraštvo, v drugem delu pa se je avtorica osredinila na raziskovanje konceptualne strukture sovraštva (v povezavi z jezo in odporom, ki ju upošteva kot čustvi, ki kot metonimiji spremljata sovraštvo). Jezikovno gradivo, na katerem je v večini zasnovana raziskava, so metafore vsakdanjega jezika, konvencionalni jezikovni izrazi torej, ki jih uporabljmo na vsakem koraku, ne le v leposlovju. Avtorica se sklicuje torej, kije plod racionalnega premisleka ali domisleka, ter "Bogom vere", to je "živim Bogom", kije oseba in hkrati večna in nespremenljiva resnica za vsakega človeka, ki se obrne k Njemu. Buber se v tem delu obrne po robu nekaterim miselnim tokovom, predvsem Heideggeiju, Sartru in Jungu -s temeljno mislijo, da Bog ni umrl, kot je zatrjeval Nietzsche, temveč je stopil v somrak, ker se je med nas in Boga vrinil naš vsemogočni "ego". Knjigi, izšla je v zbirki Religiozna misel, je spremno besedo napisala Metka Cotič. Tehnika pisanja Cankarjeva založba Priročnik Sporočilna tehnika pisanja, napisala sta ga Milan in Matija Vodopivec, predstavlja moderno in na Slovenskem malo poznano sporočilno tehniko pisanja, to je tehniko, ki jo poganjajo sporočila. Hkrati daje preproste, konkretne napotke za strokovno pisanje pa tudi nasvete za govorni nastop. Namen knjige je povedati in s primeri ponazoriti, kako se piše prav. Prinaša kopico koristnih na- jezikovna podoba negativnih čustev v slovenskem jeziku tudi na daljše leposlovne in publicistične odlomke, s katerimi želi ponazoriti svoje ugotovitve o tem, kako se je v slovenski jezik vtisnila izkušnja njegovih govorcev v zvezi s čustvi. Pripovedi o Župančiču Slovenska matica Joža Mahnič je v knjigi Pripovedi o Zupančiču in pomenki z njimzbval pripovedi in pričevanja, spomine in intervjuje, članke in eseje sodobnikov o enem naših največjih pesnikov Otonu Zupančiču, od Franca Jeze, Berte Kravos, Josipa Cirila Oblaka, France- ta Merljaka, Cvetka Golarja, Iva Sorli-ja, Izidorja Cankarja, Franca S. Finžgar-ja, Lili Novy, Avgusta Žigona, Frana Lipaha, Frana Albrehta, Gustava Krk-leca, Božidarja Borka, Janka Kotnika, Louisa Adamiča, Josipa Vidmarja, Stanka Majcna, Frana Lipaha, Siniše Paunoviča, Ivana Favaia, Evgena Lovšina, Janka Glazeija, Herberta Gruna, Franceta Kidriča, Alberta Široka, Mi-leta Klopčiča do Maričke Znidaršič. Oton Župančič Prešernova družba Kdo ne pozna otroških pesmi, v katerih nastopa Ciciban? V zbirki Sedmerica velikih je Prešernova družba ob svoji 50-letnici izdala pod naslovom Vesele pesmi piskamo otroške pesmi in uganke velikega pesnika Otona Župančiča. Zbirko krasijo otrokom prijazne ilustracije, ki jih je naslikala Marlenka Stupica. Ženski itinerariji ZRS Koper Irena Weber je v knjigi Ženski itinerariji s podnaslovom Med antropologijo potovanja in literaturo jo je v zbirki Knjižnica Annales izdalo Znanstvenoraziskovalno središče iz Kopra, podrobnejši analizi podvrgla institucijo, ki na prvi pogled nima prave zveze s problemi ženskega popot-ništva, namreč šiitsko začasno poroko sigheh v Iranu. S to odločitvijo je zavrnila etnocentrično podmeno, da se po-blematika ženske mobilnosti zreduci-ra na probleme potujočih Zahodnja-kinj, in načne problematiko mobilnosti muslimanskih žensk. Šiitsko začasno poroko analizira kot možnost oziroma pragmatični odgovor šiitske kulture na omejitve in sitnosti, ki jih pri- recenzije naša s sabo spolno razločevanje in izločevanje žensk. Izviren je tudi prispevek k raziskavam o etnografski vrednosti potopisne literature in fikcije, ki so v današnji antropologiji zelo aktualne. Pričevanje Mladinska knjiga Založba Andrej Inkret, temeljit poznavalec opusa Edvarda Kocbeka, je ob stoti obletnici njegovega rojstva pripravil izbor (napisal je tudi opombe in spremno besedo) iz njegovih pesmi in dnevniških zapiskov, tako da se prepletejo in zaokrožijo v leposlovno "pričevanje" pesnika, misleca, partizana in bogoiskatelja o zanosih, spoznanjih pa seveda tudi o dvomih in razočaranjih, ki so ga spremljali na njegovi razgibani, notranje bogati življenjski poti. Knjiga Pričevanjeprina-ša izbrane odlomke iz dveh sklopov Kocbekovega literarnega opusa, ki ju je sam štel za osrednja in najpomembnejša. To sta lirika in dnevniška proza. Pričujoča knjiga, na 430 straneh je EDVARD KOCBEK Pričevanje PESMI. DNEVNIKI Izbral Andrej Inkret izšla v zbirki Kondor, je "nekakšna vsaj delna rekapitulacija njegovega literarnega opusa". Izbor upošteva samo tisto dnevniško pričevanje, ki ga je Kocbek dognal do dokončne podobe in ki ustreza njegovi zamisli o dnevniškem žanru kot izvirnem spajanju faktografije z "umišljeninami". Posamezne pesmi, komponirane v sklenjene tematske cikluse, se v Pričevanju neposredno prepletajo z dnevniško prozo, tako da predstavljajo njen lirični pendant, tvorijo pa skupaj z njo notranje kolikor toliko povezano izpovedno celoto. I. Z. Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 © revolucija 22. 11. 1942 je Kardelj pisal Jaki Avšiču, namestniku komandanta partizanskega glavnega poveljstva: "Oblast OF že mora biti na večini slovenskega ozemlja realno dejstvo, ko se bo začel razpad fašističnih vojska. Njihov končni zlom nas mora že najti na oblasti. /.../ Naša politika mora biti, končno, taka, da bo belogardistično-mihailovičevska zalega do kraja ostala zaveznik okupatorjev in ne bo mogla delati nobenih manevrov. Dokler bomo mi vztrajali — in mi seveda moramo vztrajati—v naj-odločnejši vojni proti okupatorjem ter smo na tak način edina vojaška sila na slovenskih deh, ki brani stvar združenih svobodoljubnih narodov z SSSR, Anglijo in Ameriko na čelu — tako dolgo bo bela garda morala služiti okupatorjem. Potem se ji bo pač zgodilo, da bo ob koncu uničena od tistih zaveznikov, ki si jih želi za jutri, t. j. od Angležev in Amerikan- Popoln preokret! Po mojem obstajajo vse možnosti, da mi to zalego v glavnem likvidiramo še v teku tega leta." Gre seveda za silno Kardeljevo pretiravanje in celo izmišljevanje, s čimer je očitno hotel Avšiča spodbuditi k bolj gorečemu boju proti protirevo-luciji. Isti dan je Kardelj pisal Jožetu Moškriču, zaupniku CK KPS: "Lahko torej korajžno bijete po b. g. brez bojazni, da bi jim mogli priti na pomoč kaki večji italijanski kontingenti." 22.11.1942 je Kardelj pisal tudi Ludviku Smrekarju, komandantu III. bataljona Zapadnodolenjskega odreda, in Karlu Poljanšku, intendantu partizanskega glavnega poveljstva: "Bijte belo gardo! Širite teritorij in ga napravite popolnoma svobodnega." Na glavnem trgu v Slovenski Bistrici stoji ta "umetniški" dosežek kot "ravnotežje" župnijski cerkvi, pod katero so ga postavili. Partizanske "rekvizicije" 22.11.1942 je štab Šercerjeve brigade (podpisana sta Bojan Polak-Stjenka in Janez Hribar) poslal glavnemu partizanskemu poveljstvu poročilo o svojih akcijah, v katerem med drugim piše: "12. 11. je del 2. bat. napadel ob pol 11. dopoldne patrolo belogardistov, ki jih je bilo okoli 30. S seboj so imeli dve naši terenski delavki. Ob napadu je bila rešena ena terenska delavka. Padli so 4 cev, če bo pa poskušala presedlati, jo bodo pa njeni današnji zavezniki uničili. Njen položaj je torej obupen in tega se šefi b. g. popolnoma zavedajo. Naš odnos do anglo-ameriških zaveznikov pa je in mora biti seveda odločno pozitiven. Pravi predstavniki mirovnih ciljev anglo-ameriške vojske na naših tleh smo edino mi. V zagati torej nismo mi, pač pa b. g. /.../ Olcrepitije treba našo agitacijo in popagando pri okupatorski vojski, iskati z njo stike, ki nam bodo koristili jutri, ko se bo ta vojska začela razkrajati in se bo začel boj med b. g. in nami za okupatorjevo orožje. Spremeniti je treba naš odnos do belogardističnih vojakov v tem smislu, da je treba tem množicam praktično pokazati, da jih čaka prostost in odpuščanje, če se vdajo partizanskim oddelkom oziroma če celo prestopi- jo na njihovo stran. Doba naše globoke defenzive, ko je bilo treba odločno streljati, je za nami. Sedaj je treba pokazati, da OF zna zapeljanim množicam tudi odpuščati. Streljanje je bilo potrebno, da se prepreči vstop množic v b. g., popuščanje je danes potrebno, da bi se b. g. množicam omogočil prehod na naše pozicije. /.../ Sedaj je treba biti v vaseh in pokazati prebivalstvu, da smo mi v ofenzivi in beli v defenzivi. Itd. Takih predlogov bi lahko nanizal še veliko. Gotovo Ti jih je tudi Pet/er; Boris Kidrič/ sporočil. Pritisnite, da bo šlo! Kako je z b. g. na terenu, Ti sam najbolje veš. Najtežje je v neposredni ljubljanski okolici, kjer b. g. še vedno po malem raste, dasi bolj na bazi prisilnega mobiliziranja. Ta metoda bo b. g. uničila! Dobro je, da delajo take neumnosti. Jutri jim bodo cele čete uhajale k partizanom in z njimi vred bodo onemogočeni tudi za b. g. dobri, zavedni elementi. Prebivalstvo jih pa vljubljanski okolici neverjetno sovraži. Celo okoli Lipoglava — Ti veš, kako je bilo, ko smo bili mi tam — sedaj vsepovsod vasi zahtevajo oboroženo partizansko stražo proti b. g. belogardisti, 7 jih je bilo težko ranjenih, 5 pa lahko. Zaplenili smo eno puško." Iz knjige o Šercerjevi brigadi Strmi lazi se vidi, da je štab v svojem poročilu močno pretiraval, saj naj bi bil padel le en vaški stražar (šlo je za vaške stražarje iz Škocjana, napad pa se je zgodil v Medvedki). "Rekvizicije. 31. 10. sta 1. in 2. bat. izvršila rek-vizicijo pri belogardistih v Škocjanu, in sicer 7 goved, 7 prašičev, razna živila, obleko, manufakturno blago, čevljarske potrebščine. 3. 11. je izvršil 3. bat. rekvizicijo pri belogardistu v Iš-ki vasi. Zaplenjeno je bilo troje goved, nekaj fižola in krompirja. 5.11. je izvršil 2. bat. rekvizicijo pri belogardistih v Dolščakih. Zaplenjeno je bilo 7 goved, 1 prašič, 14 kokoši, fižol, nekaj moke in suho sadje. 17.11. je zaplenil 1. bat. 3 parevolovbelogardis-tom iz Begunj, ki so vozili les iz goz- "Pritisnite, da bo šlo!" Razbiti pri partizanih mišljenje, da je tudi b. g. — vojska. Ni treba b. g. sicer podcenjevati, toda dejstvo je, da so to povečini nezavedne in prisilno mobilizirane tolpe, ki se nikoli ne bodo borile kot resnična vojska. Jaz imam dovolj izkušenj iz mihailovičev-skih čet na jugu. Četudi so jim bili na čelu aktivni oficirji, so bile te tolpe vedno le tolpe in nikoli vojska. Za naše b. g. je pa to še dvakrat bolj res. /.../ revolucija da. 17.11. sta rekvirirala 1. in 3. bat. krompir in fižol belogardistom v Hi-tenem. /.../19.11. je 1. bat. rekviriral v Zabukovju, istega dne pa 2. bat. na Udju in Ponovi vasi. Vsi trije bataljoni so skupaj rekvirirali: 5 goved, 1 konja, 6 prašičev, koruzo, ajdo, ječmen, nekaj ovsa, orodje in obleko. /.../ Pošiljamo Vam 1 srebrnik za 5 kron, 5 zlatih prstanov, 1 srebrn prstan in 1 zlat uhan. /.../ P. s. 12. 11. je na cesti Pijava Gorica—Turjak bil težje ranjen komandant bele garde v Skocjanu, Jakič. Ponovno prosimo za večjo vsoto denarja, ker je naša brigada danes popolnoma brez vsakih denarnih sredstev. Preživljamo se edino z rekvizicijami, čeprav imamo možnost nabave večjih količin hrane za zimsko rezervo z nakupi pri naših simpatizerjih, ki morajo danes vsled pomanjkanja denarja prodajati svoje pridelke okupatorjem." Že samo teh nekaj primerov rek-vizicij (nasilnih ropov) nam pove, kako so komunisti pojmovali lastnino in kako so "delali" protirevolucijo. Narod in partija 25. novembra je partizansko glavno poveljstvo izdalo dnevno povelje, podpisana sta bila Kidrič in Maček, v katerem je napovedalo "novo razdobje", "razdobje velikih zavezniških ofenzivnih operacij na vseh frontah": "V tem poslednjem razdobju našega boja /.../ moramo do kraja in dokončno razbiti okupatorje in njihove belogardistične-miha-ilovičevske pomočnike na naših tleh. Osvoboditi moramo Slovenijo njihovega krvavega nasilja, zavarovati moramo na tej naši zemlji edino zakonito oblast, oblast slovenskega naroda, oblast slovenskega ljudstva, to se pravi, oblast Osvobodilne fronte." Za to je treba krepiti boj proti belogardistom in mihailovičevcem in izvajati maksimalno agitacijo in propagando med zapeljanci, sta zapisala. Menda ni treba posebej razlagati besednih zvez: "edina zakonita oblast", "oblast slovenskega naroda", "oblast slovenskega lj udstva, to se pravi oblast Osvobodilne fronte". Tu sta se voditelja revolucije ustavila, saj Osvobodilna fronta ni bilo nič drugega kot drugo ime za komuniste. 26. novembra 1942 so Boris Kidrič, Franc Leskošek in Boris Kraigher poslali pismo Ivanu Mačku, komandantu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, v katerem so mu očitali, da je v grosupeljskem okrožju "še vedno velika mizerija. Bela garda je v stalnem porastu. Krivda je predvsem v štabu ZDO, ki ne nudi nobene pomoči niti terenskim delavcem, da v kaki energični akciji proti beli gardi v tem okrožju ne govorimo". Svinjarije na terenu V istem času, 27. novembra 1942, je Edvard Kardelj poslal v Dolomite Francu Leskošku, sekretarju centralnega komiteja KP, poročilo, iz katerega veje (navidez) drugačen, prav alarmanten duh. Nekateri odlomki so bili v knjigi Jesen 1942 izpuščeni: "Sami veste, koliko je za nas važna Ljubljana. Če je ne bomo držali že sedaj, jo bo obdržala b. g. /.../ Oba bi hotel opozoriti zlasti na to, naj najodločneje udarjata po raznih svinjarijah, ki se dogajajo na terenu (likvidacije), kjer gre ne samo za to, kateri ljudje so to, ampak tudi za to, kako jih likvidirajo. Tu je sedaj primer, o katerem pač ni mogoče dvomiti in ki nam zelo škoduje. Našli so telesi hotelirja pri Štruklju /Jerneja/ Cer-neta, ki je bil še v Jugoslaviji precej svobodnejši človek, a sedaj sploh pristaš OF, ter /Franca/ Ocvirka, ki ga sicer ni škoda, toda je vprašanje, če je njegova likvidacija bila potrebna. Glede Cerneta je pa sploh kompletna svinjarija. In da bo mera še bolj polna, so ga likvidirali na tak način, da so mu prerezali vrat z nožem." Hotelirja in posestnika Jožeta Cerneta ter mesarja in posestnika Franca Ocvirka so partizani ubili okrog 20. novembra 1942 (osmrtnici v Slovencu in Jutru 21. 11. 1942). Kardelj je nadaljeval: "Udarite po teh stvareh! Trdno zahtevajte, da smejo likvidacije izvrševati samo odredna sodišča! In vi tudi te kontrolirajte. Izdajte strogo zaupno odredbo, da se justifikacije izvršujejo samo s streljanjem, a v takih primerih, kjer se streljati ne sme zaradi sovražnikove bližine na tak način, ki ima za posledico takojšnjo smrt./.../ O tem, da je treba b. g. uničevati najodločneje, ni nobenega dvoma, toda sedaj je že izredno treba paziti, koga se obdolži za b. g. Kako naši to delajo, naj bo dokaz naslednji primer: nekje okoli Rudnika so partizani napadli družino, ki je v konspirativni službi za nas, ubili so očeta in ranili še nekoga. A člani te rodbine vrše za nas izredno važne usluge, med drugim tudi v tehniki. Partizani so napravili zločin samo zaradi tega, ker jih je najbrž kak domačin prevaral in oklevetal družino. Naročite štabom, naj ne nasedajo vsakršnim ovadbam, ampak da je vsako ovadbo treba prej raziskati, pred-no se začne z aretacijami. Drugi primer je bil blizu Višnje Gore, kjer so neke ženske pripeljale za partizane blago, z muko utihotapljeno prek italijanskih blokov, potem so jim pa partizani pobrali še njihove ženske svilene nogavice in slične stvari, a ko so protestirale, jim je odgovoril komandir: 'Ali hočete preiskusiti našo vročo kri?' To se pravi, da jim je direktno pretil s posiljevanjem. Navajam vse te stvari zato, ker so novega datuma in ker so resnične, vsaj v glavnem resnične. Prav te zadnje dni, ko sem dobil od naših zunanjih terenskih delavcev razna po- mm pr-- ; It"--' ■ p ' t1 1 ■ ! š II 1 i FCT7! 1 [T?TI« ra irMirfifiFH ■ s urili-i 'anMFBlJtHMmiriMl m Ww^m ■ ročila, sem prišel do prepričanja, da je takih stvari res veliko pri naših partizanih, več kot sem prej mislil in da ne gre več samo z nejeverjem zmig-niti z glavo. Treba je najodločneje začeti udarjati po teh pojavih, prav tako kakor tudi po pijančevanju, pso-vanju, nedostojnem obnašanju, nepravilnem odnosu do žena itd. /.../ "Likvidator" Stadler In še nekaj, menim da z raznimi svinjarijami ne bo prej konca, dolder nekoga, ki ga bomo zasačili pri tem, ne bomo likvidirali in sodbo javno objavili kot zastrašujoč primer za vse ostale. Treba je energično napraviti konec postopkom, ki meje na zločin. Avgustovsko 'Delo' je stvar samo načelno postavilo, sedaj je pa treba podvzeti tudi konkretne mere. Te dni sem dokončno zvedel, zakaj so likvidirali Matkovega /Tone Toman/ svaka in sestro. Sestra je samo moža spremljala, ker se je bala zanj. Torej niti ni bila aretirana. Tako so ju oba pripeljali v taborišče. Tam niso imeli nič očitati in soju potem kratko malo likvidirali, ker so se bali — da ne bi izdala njihovega taborišča, če bi ju spustili. Pri tem je komisar nasedel kratko malo nekim domačim lum-penproletarskim tipom. Prav tako so naši ljudje te dni pripovedovali, da so v Dolomitskem odredu, torej pred nosom Ljubljane, pred četo pobijali ljudi — s kolom. Tega zares ni mogoče več trpeti. Pišite o tem vsem štabom. Pišite o tem ne le odredom, ampak tudi četam, vsem komandirjem in politkomisarjem. Zapretite s kaznimi, vključno smrtno kazen! /.../ Odlikujte končno tudi Dakija /Stane Semič-Daki, namestnik komandanta Tomšičeve brigade/. Saj je zaslužil. VOS ima med drugim tudi predlog, da se odlikuje tudi Pepe /Franc Stadler-Pepe/, ki je likvidiral /dr. Marka/ Natlačena (on je tudi /dr. Lamberta/ Ehrlicha). /.../ Podlipoglav je menda imel predvčerajšnjim veliko italijansko hajko ob podpori b. g. (ali pa narobe!). Baje jih je bilo skupaj 2000. Trajalo je ves dan, zažgali so nekaj hiš po vaseh. Partizani so manevrirali in so bili zvečer že vsepovsod na starih pozicijah in so napadli b. g. ter jim nekaj požgali v nekaterih vaseh." Nadaljevanje prihodnjič Ivo Zajdela Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 © zgodovina Tako kot bližnja Kranjska Gora ima tudi Gozd Martuljek novodobno ime. Prva se je nekoč imenovala Borovška vas, drugi pa Rute. Starejši prebivalci se še danes kličejo Rutarjani in Rutaršce. Vas, ki ima eno najslikovitejših kulis v Sloveniji - martuljške gore z mogočnim Špikom seveda - je bila nekoč razdeljena na Zgornje in Spodnje Rute, razmejevala pa jih je Sava Dolinka. In od kod novodobno ime Gozd Martuljek? V času Avstrije se je kraj imenoval Wald (gozd), Martuljek pa je potok, ki priteka iz zatrepa Mar-tuljkove skupine gora. Rutarjani, starejši prebivalci kraja, zato ohranjajo staro poimenovanje, saj se nočejo imenovati po potoku. Prišleki, in teh je v Gozdu Martuljku danes nekajkrat več kot domačinov, pa nimajo nič proti, če so Martuljčani. Morda samo podatek o naraščanju števila hiš. Leta 1927 je imel kraj 57 hišnih številk, danes pa jih je že okoli 400, zato so morali uvesti celo "ulični" sistem. Od tega so jih le nekaj prispevali domačini, vse drugo so priseljenci, ki jih je tja privabila veličastna lepota krajine. Pravo število prebivalcev Gozda Martuljka je nemogoče ugotoviti, saj imajo mnogi stalno prebivališče prijavljeno drugje in so v svojih novih domovanjih (tudi mnogih vikendih) le občasni gostje. 19 delodajalcev, nato pa ... Ko sem bil pri Vidu Cernetu, ljubiteljskem zgodovinarju v Kranjski Gori, mi je omenil, da je v sosednjem Gozdu Martuljku nekdo, ki je o lokalni zgodovini napisal še več knjig kot on. Hitro sem ga poiskal in spoznal res zanimivo osebnost. Stanko Košir je eden najzanimivejših ljubiteljskih zgodovinarjev na Gorenjskem. Rojen je bil leta 1917in tako danes šteje že 87 let, vendar mu jih nikakor ne bi pripisali. Njegova pripoved je še vedno takšna, kot bi bil veliko mlajši. Napisal in v samozaložbi je izdal šest knjig, ki vse govorijo o preteklosti Rut (Gozda Martuljka). Na vprašanje, od kod ime Rute, je odgovoril, da so kraj tako poimenovali staroselci, seveda Slovenci, ki so sem prišli s koroške strani Karavank, tam so namreč rovtam rekli rute. Pravo presenečenje Stanko Košir ponudi sogovorcu takrat, ko ga ta vpraša po izobrazbi. Končal je namreč le nekdanjo petrazredno osnovno šolo. Toda s to izobrazbo se nikoli ni sprijaznil. Imel je šest let, ko mu je umrla mama. Rad bi bil mizar, sam se je učil nemščine, vpisal se je v dopisno meščansko šolo, ki jo je moral sam plačevati. Nasploh se je v mladih letih udeleževal cele vrste tečajev, saj je bila želja po izobrazbi velika. Eden izmed tečajev je bil tudi gostinsko-turistični v Kranjski Gori. Odšel je na Bled, kjer je postal natakar v hotelu Union. Okoli leta 1935 je dokončal še zadnji dve leti meščanske šole. Toda pot ga je vodila drugam in odšel se je učit za tesarja, bil vpoklican k vojakom, izpit pa je naredil, ko je prišel nazaj. Leta 1939 ga je mojster vzel v službo. Začel je delati na železnici na Jesenicah. Tik pred vojno je postal "transiter" oziroma popisovalec vlakov. Ko so deželo Stanko Košir O Demokracija • 40/2004 zgodovina zasedli Nemci, je postal premikač, nato pa sprevodnik. Toda to se je končalo, ko ga je neki Nemec slišal, da je s potniki govoril po slovensko. Premestili so ga v Beljak, leta 1943 pa v Leipzig, ld je bil zaradi bombardiranja močno porušen. Tam je na železnici sprva popravljal okna in vrata, nato pa še zastekljeval okna. Po koncu vojne se je domov vrnil s kolesom. Postal je "brzovozni skladiščnik" na Jesenicah, nato pa "poenter" (obračunaval je izredne dohodke). Od tam so ga poslali v knjigovodsko šolo v Ljubljano. Povrnitvi je delal v kurilnici na Jesenicah kot blagajnik oziroma finančni knjigovodja. Pot gaje za tri leta vodila v Novo Gorico, kjer je delal v tamk-jašnji kurilnici. Zaradi družine se je vrnil na Jesenice, kjer pa je bil po raznih peripetijah dodeljen v nižji plačilni razred, zato je dal odpoved in se zaposlil na zadružni zvezi v Radovljici, kjer je bil finančni revizor. Po razformiranju so ga dodelili v kranjsko zadružno zvezo, potem pa na glavno zadružno zvezo v Ljubljano. Znašel se je tudi na poslovni zvezi za gozdno in lesno gospodarstvo, na koncu pa je bil tri leta še šef davčne uprave in pri zavarovalnici na Jesenicah, kjer seje leta 1973 upokojil. Imel je 35 let delovne dobe, zamenjal pa je kar 19 delodajalcev. Rutarška pomnjenja Stanko Košir seveda ni "običajen človek", ampak je nekaj posebnega. Zato mi je takoj na začetku, ko sem prišel k njemu v Gozd Martuljek in ga povprašal po izobrazbi in morebitni poklicni karieri in ko sem pričakoval odgovor v nekaj stavkih, vsaj kakšno uro pripovedoval gornje podatke. Ko se je upokojil, se je poglobil v skrivnosti preteklosti svojega domačega kraja in bogate narave, ki ga obdaja. Izdeloval je spominke iz lesa, razne miniaturke, npr. kolovrate in orodje za izdelavo lanu. Ti izdelki so pristali v osnovni šoli v Kranjski Gori, vendar so ga pred leti obvestili, da jih najstniki uničujejo, zato naj bi zdaj, kot mi je zagrenjen pripovedoval, ležali nekje v škadah. Danes je Stanko Košir najbolj znan po svojih knjigah, izdanih v samozaložbi, v katerih opisuje zgodovino, predvsem pa običaje in življe- nje nekoč v Rutah. Prvi knjigi, izdal jo je leta 1994, je dal naslov Rutarška pomnjenja. Zal je že zdavnaj "razprodana", pokazal mi je svoj edini izvod, in še ta je narobe vezan. V knjigi je prikazal predvsem etnološko dediščino Rut in jo tako iztrgal zobu časa oziroma pozabi. Druga knjiga, izdal jo je leta 1997, nosi naslov B's'dnjakrutaršče h srenšcešpraše. V tem besednjaku je objavil okoli 8.000 domačih narečnih besed. Z zbiranjem nadaljuje in zbral je že več kot tisoč novih besed. Ker je bil tudi ta besednjak že zdavnaj "razprodan", lahko le upamo, da bo izpopolnjena izdaja čim prej zagledala luč sveta. Želimo mu tudi, da bi imel v prihodnje več sreče s sponzorji, saj je njegovo delo neprecenljivo. Ob izdajanju svojih knjig je doslej dobival le drobtinice. Povedal mi je tudi grenko anekdoto, ko mu je neki strokovnjak iz Ljubljane h knjigi napisal recenzijo, ki naj bi izšla tudi kot spremna bese- da, a ga je v njej prizadela pripomba, da gre za delo nestrokovnjaka in da je nekaj narečnih izrazov navedel večkrat. Obe pripombi sta bili seveda povsem odveč in krivični, plod "strokov-njaškega" napuha. Že mimobežni pogled v njegove knjige nam pove, da gre za skrbno napisana dela in da je v njih izjemna količina etnološkega gradiva, ki bi, če ne bi bilo Stanka Koširja, izginilo pod valjarjem "modernih" časov. "StrokovnjaJa" v Ljubljani pa bi še naprej sedeli v svojih pisarnah, potovali po svetu (naši etnologi zelo radi potujejo po Afriki, Aziji in po drugih koncih sveta) in pisali svoje "terminološke" študije. Seveda tiste krivične "recenzije" potem v knjigi ni mogel objaviti. Neprecenljivo delo Posebno knjigo je namenil zgor-njesavski kulinariki. Leta 1997, ki je bilo očitno zelo plodno, je izdal tudi knjigo z naslovom PadPečkame, cer s'm gor' rastu (Pod Pečkami, kjer sem odraščal). Knjiga je "dvojezična", najprej je napisana v narečju, vsako besedilo pa je "prevedeno" še v knjižno slovenščino. V knjigi je opisal običaje in navade ter doživetja posameznih stricev in tet, del knjige je posvetil pregovorom, primerjavam in mišljenjem, na koncu pa je dodal še obsežen slovar. Zadnja knjiga, ki jo je prav tako v samozaložbi izdal leta 2002, nosi naslov Srna tače pa nc drgače (Smo, kakršni smo). Knjiga je na neki način nadaljevanje prejšnje. V njej je objavil številne zgodbe iz svoje mladosti, v njih pa se prepletajo številni narečni (etnološki) izrazi. V tej zadnji knjigi je objavil tudi množico barvnih fotografij svojih lesenih stvaritev, ki jim je glavno obliko dala narava (korenine in veje najbolj nenavadnih oblik), zbiralec pa jim je samo dodal kakšno potezo in že so se spremnile v pravljične spake vseh mogočih oblik. Ob vseh presenečenjih, s katerimi se sogovorec sreča ob njegovi pripovedi, sledi seveda še naslednja, da ima za tisk pripravljeno že besedilo naslednje knjige, spomine na mlada leta, od rojstva do polnoletnosti. Stanku Koširju lahko želimo le še veliko čilosti in delovne vneme, da bi napisal in iztrgal pozabi še kakšno dragotino preteklosti. Vse, kar bo zapisal, bo v prihodnosti dragocen spomin, želimo mu tudi, da bi okolje bolj spoštovalo njegovo neprecenljivo delo. Stanko Košir PAD PEČKAME, ČER S'M GOR RASTU POD PEČKAMI, K/Bfi SEM ODRAŠČAL Stanko Košir Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 diskurz Mediji naj bi med volilno kampanjo poročali objektivno in v skladu s pravili. Vendar so pri nas pravila eno, praksa pa drugo. Tednik Demokracija je že poročal o tem, da je premier Rop na programskem kongresu LDS v Cankarjevem domu izjavil, da opozicija ponuja "lustracijo ljudi, interpelacijo socialne države in obstrukcijo gospodarstva" in da "liberalni demokrati nikoli ne bomo pristali na to, da bo Slovenija postala poskusni laboratorij evropskih konservativnih strank, ki bi z davčno reformo izničile pridobitve socialnega dialoga in sredstev za to, da v volilnem času na štirih straneh objavlja energetske načrte za prihodnost svojih agencij skupaj z intervjujem in sliko ministra Kopača? Seveda ne, ne na državne stroške. Nikjer na štirih straneh ni napisno, da je to oglasno prilogo plačala LDS. Poleg tega pa bi moral časnik Delo za uravnoteženo volilno kampanjo na štirih straneh objaviti stališča in načrte za prihodnost na energetskem področju strank SDS in NSi. Kje je tu uravnotežena volilna kampanja? Skupaj z ameriškim komentatorjem vas lahko vprašam, gospodje, ali nimate nobenega občutka za dostojnost. Sicer pa je treba povedati, Medijska (ne)objektivnost partnerstva". Izjava, češ, če boste izvolili opozicijo, se vam bo zgodilo naslednje, je izrečena grožnja. Take grožnje v demokratičnem sistemu v volilni kampanji niso dopustne. Kandidati lahko govorijo o svojih preteklih dosežkih, protikandidati lahko te domnevne dosežke kritizirajo, kandidati lahko govorijo o načrtih strank za prihodnost, protikandidati lahko te načrte vsebinsko kritizirajo in predstavljajo svoje. Grožnje, kaj se bo zgodilo, če bo nasprotna stranka uresničila svoj načrt, pa niso dopustne. Slovenskim medijem ta razmejitev še ni jasna - ali pa jim je, a jo zavestno ignorirajo dejstvo pa je, da noben medijski uvodničar te izjave premierja Ropa ni komentiral. Kako je v ZDA Za objektivno oceno, kako se v takih primerih obnaša neodvisen tisk, poglejmo nedaven primer iz ZDA. V volilni kampanji je podpredsednik Dick Cheney izjavil, da se bo povečala nevarnost terorističnih napadov, če bo izvoljen John Kerry. To je grožnja tako kot Ropova. Uvodniki ameriških časopisov so bili uničujoči. Tu bom navedel le nekaj odstavkov različnih komentatorjev. "So stvari, ki se jih mora kampanja za predsednika izogibati zaradi temeljnega čuta dobrega okusa, zaradi dostojnosti ali pa tudi zaradi tega, ker se to lahko obrne proti njim samim ... Priseljevanje in ukrepi za varnost so vsekakor legitimno področje volilne kampanje. Popolnoma nesprejemljivo pa je reči Američanom, da bodo, s tem ko volijo opozicijo, odprli vrata teroristom ... v tej deželi je bil čas, ko so izvoljeni politiki vedeli, kako ločiti stališča od osebe... čas je, da se k temu vrnemo ... Sporočilo: volite za nas, ali pa vas bomo ubili..." Komentar nekega uvodničarja, kako je leta 1954 neki demokrat nasprotoval senatorju McChartyju: "Gospod, ali sploh nimate nobenega občutka za dostojnost?" Vse te in druge ocene uvodničarjev ameriškega svobodnega tiska na grožnjo podpredsednika Dicka Cheneyja so prav tako upravičene kot grožnja premierja Ropa. Ker pa v Sloveniji svobodnega tiska ni, takih ali podobnih uvodnikov nismo brali. Pri nas niti vladajoča elita niti mediji ne znajo ločiti stališč od osebe. Pri nas so osebe še vedno sovražniki ljudstva, njihova stališča pa prav tako. Časopis Delo je LDS Naslednji primer je oglasna priloga časopisa Delo, 16. sept. 2004. Priloga je naslovljena z "Upravljanje z energijo, Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije". Če je to oglasna priloga, je to plačana priloga. Ali si lahko ministrstvo dovoli uporabo državnih finančnih Na grožnjo ameriškega podpredsednika Dicka Cheneyja, da bo izvolitev Kerreyja za predsednika povečala nevarnost terorizma, so se uvodničarji ameriškega svobodnega tiska kritično odzvali. Ko si je primier Rop privoščil podobno grožnjo, češ da bo prihod SDS na oblast pomenil razpad socialne države, pa se večina slovenskih medijev ni odzvala. da te štiri strani ne prinašajo nič novega in nič posebnega. Če ne bi šlo za zelo resno stvar, bi rekel, da je pri vsej zadevi zabavno to, da minister Kopač nenadoma propagira varčno in učinkovito rabo energije, čeprav o tem v preteklih štirih letih ni bilo slišati ničesar. Nasprotno, pred nekaj meseci je minister Kopač pri okrogli mizi o vetrnih elektrarnah v Cankaijevem domu med drugim dejal, da se je poraba elektrike nenadoma povečala za 20 odstotkov in da lahko pričakujemo električne mrke. Nič o varčevanju, pač pa naj bi porabili več kot 200 milijonov ev-rov za tri vetrna polja, ki naj bi prispevala 1,6 odstotka celotne porabe elektrike - če bo veter pihal. No, 1,6 odstotka ne bo preprečilo električnih mrkov, vetrnice so energetsko kavni mlinčki, finančno pa so veliki generatorji denarja za nekatere žepe. Pripomniti je treba, da je prednostna naloga programa strokovnega sveta SDS zmanjšanje porabe energije in elektrike na enoto GNP, kar edino vodi k povečanju konkurenčnosti gospodarstva. To se lahko doseže le s povečanjem varčnosti in učinkovitosti rabe vseh vrst energij. Kot vse kaže, je LDS prebrala program strokovnega sveta SDS in ga sedaj - za potrebe volilne kampanje - kopira kot kakšen kopirni stroj. Kopijo lahko preberemo v časniku Delo. Demokracija • 40/2004 mejniki Herbersteinov simpozij v Rimu Lani je v Rimu potekal 21. simpozij, posvečen ljubljanskemu škofu Karlu Janezu Herbersteinu, ki je bil na čelu ljubljanske škofije konec 18. stoletja. Enciklopedija glasbe Založba Didakta iz Radovljice je izdala razkošno Enciklopedijo glasbe, ki jo odlikuje obsežen pregled tematike, aktualnost in bogato slikovno gradivo. ČUDOVITO VESOLJE Na simpoziju seje zvrstilo 25 predavanj, ki jih je zdaj celjska Mohorjeva družba izdala v posebnem zborniku: Teološko ozadje Herbersteinovega časa in Herbersteino-vo pastirsko pismo z leta 1782 (France M. Dolinar), Rim in duhovni tokovi v Evropi v Herbersteinovem času (Matjaž Ambrožič), Podoba samostanov vnotranjeavstrijskih deželah in Vzgoja duhovnikov - generalna semenišča Jožefa II. (Metod Benedik), Teološki študij in bogoslovno semenišče v Ljubljani... (Bogdan Kolar), Herbersteinov rod (Tadej Jakopič), Herbersteinova življenjska pot in njegova duhovna podoba (France Ora-žem), Imenovanja ljubljanskega škofa K. J. Herbersteina (Vincenc Rajšp), SkofK. J. Herberstein in njegovi sodelavci (Ciril Sorč), Pastoralno stanje ob Herbersteinovem prevzemu škofije (Rafko Valenčič), Herbersteinov pastoralni načrt (Vinko Škafar), Herbersteinova navodila duhovnikom (Marjan Turnšek), Herbersteinovi sinodi (Andrej Saje), Versko poučevanje v času škofa K. J. Herbersteina (A Slavko Snoj), Herbersteinove vizitacije in relatio ad limina (Borut Košir), Cerkvenoupravna razdelitev slovenskih dežel... (Andrej Hozjan), Herbersteinovoprizadevanje zazaokrožitevLjub-ljanske... (Franc Kralj), Herberstein in redovniki (Jasna Kogoj), SkofK. J. Herberstein in frančiškani (Viktor Papež), Prevajanje Svetega pisma v času škofa Herbersteina (Maksimilijan Mljaž), Škof K. J. Herberstein in slovenščina (Janez Rotar), SkofHerberstein in šolski sistem v luč zgodovinske ... (Andrej Vovko), Arhitektura v Herbersteinovem času (Leon Debevec), Likovna umetnost v Herbersteinovem času (Ana Lavrič) itd Enciklopedija glasbe je vodnik po tako rekoč vseh glasbenih zvrsteh s poudarkom na popularnih glasbah 20. stoletja. Vsebuje poglavja o popu, roku, dže-zu, bluzu, kantriju, folku, klasični glasbi, glasbah sveta, plesni glasbi, hiphopu, regiju, soulu ter ritmu in bluzu, gos-pelu, elektronski glasbi, filmski in scenski glasbi ter popu in novotarijah. Knjiga ponuja pregledno temeljno informacijo o zvrsteh in pripadajočih slogih ter o tem, kdo so glavni izvajalci. Zanrske posebnosti obravnava z notnimi vzorci, ki jih uči prebrati z napotki za branje glasbe, bralca seznam tudi s temelji poznavanja glasbil. Bogatijo jo številne barvne fotografije in citati znamenitih predstavnikov slogov. Dodana je tudi bibliografija, ki bralca napoti naprej k poglabljanju vedenja o glasbi. Prostor je odmerjen za vse zvrsti sorazmerno podobno, četudi ima recimo evropska klasična glasba precej daljšo zgodovino od plesne glasbe in čeprav zajemajo denimo glasbe sveta, ki so urejene zemljepisno, poleg bodisi prostorsko (nad)spe-cifičnih, bodisi časovno obsežnih slogov tudi vse druge žanre in sloge. Čudovito vesolje Založba Učila je izdala prevod knjige Briana Greena Čudovito vesolje s podnaslovom Superstrune, skrite dimenzije in iskanje končne teorije vsega. UClLA Narava Slovenije Slovenija se ponaša z že pregovorno raznolikostjo. Knjiga Narava Slovenije, izdala jo je založba Mladinska knjiga, je prvi popoln prikaz naravnih pojavov pri nas. V njej prvič na enem mestu najdemo množico izčrpnih in presenetljivih podatkov o legi, geološki zgradbi, reliefu, deh, podnebju, vremenu, nadzemnih in podzemnih vodah, rastlinah, rastlinskih združbah, živalstvu in vseh drugih naravnih posebnostih Slovenije. Sistematične razlage slovenskih prepoznavnosti, ki so jih napisali ugledni strokovnjaki z različnih področij, dopolnjujejo številne barvne fotografije, grafi, tabele, digitalni relief in zemljevidi. Knjiga je dobrodošel priročnik ljubiteljem narave in bogat vir informacij vsem, ki bi jo radi podrobneje spoznali. Izšla je v sodelovanju s Slovensko matico. Avtorji so ugledni strokovnjaki: Marjan Bat, dr. Dušan Devetak, dr. Helena Grčman, dr. Vida Hudnik, dr. Mitja Kaligarič, dr. Jurij Kunaver, dr. Franc Lobnik, dr. Franc Lovrenčak, dr. Rok Mihelič, dr. Darko Ogrin, dr. Mario Pleničar, dr. Nada Praprotnik, mag. Tomaž Prus, Jože Uhan, Borut Vrščaj, mag. Marko Zupan. Strokovna urednika sta bila dr. Franc Lovrenčak in dr. Rajko Pavlovec. Brian Green je diplomiral na Harvardu, doktorat pa zagovarjal na Qxfordu. Leta 1990 je začel delati na fakulteti cornelske univerze za fiziko in leta 1995 dobil profesorsko mesto. Leto pozneje je na Univerzi Columbia začel poučevati fiziko in matematiko. V večkot dvajsetih državah jepredaval tako stro-kovnikottudi širši javnosti. Priznanje so mu prinesla mnoga ključna odkritja v teoriji su-perstrun. Živi v Ithaci v državi New York in v New Yorku. Je eden vodilnih toretikov strun, v veliki tradiciji znanstvenega pisanja za laične bralce pa je združil dva strebra sodobne fizike - splošno relativnost in kvantno mehaniko - v teorijo superstrun, ki bi lahko bila končna teorija vsega V knjigi Čudovito vesolje postopoma odkriva skrivnosti teorije strun in razkriva, da ima vesolje enajst dimenzij in da se tkanina kozmosa trga in vedno znova obnavlja. Z namenom, da hkrati pojasnjuje in zabava (za ponazoritev čudovitih, a mnogokrat bizarnih stvari, ki jih odkriva sodobna fizika, uporablja primere od zabaviščnega parka do mravelj na cevi za zalivanje), je knjiga(428strani)vznemirljivopotovanjeskozisodobnof]ziko. I. Ž. naročnik tednika 01/434-54-63 Pokličite it.is ii.i folofot _ Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 © film Will Smith bo v prihodnosti obračunaval z roboti. Tistimi 'slabimi', ki ne spoštujejo temeljnega zakona robotike -roboti nikoli ne smejo škodovati človeku. Pri tem mu bo pomagala Bridget Moynahan, ki ji je z obilico barskih izkušenj uspelo zapeljati že marsikoga! Will Smith nastopa kot detektiv Del Spooner v srhljivki z vrhunsko tehnologijo, ki jo je navdahnil niz novel vizionarskega pisatelja Isaaca Asi-mova. Leta 2035 so tehnologija in ro- boti zaupanja vredni deli vsakdanjika. Da je zaupanje zlorabljeno, uvidi samo en mož, sam samcat proti vsemu sistemu. Spoonerju in dr. Calvino-vi, ki jo igra Bridget Moynahan, pri preiskavi pomaga nenavaden robot po imenu Sonny, ki ga igra Alan Tudyk. Predstavljajte si svet, v katerem se avti kar sami vozijo, roboti igrajo simfonije za orkester, miselni vzorci živali pa lahko ženejo robota. Ne, to niso projekcije v daljno prihodnost... to so "današnji" časopisni naslovi. Dogajanje filma Jaz, robot je postavljeno 30 let v prihodnost, a tehnološki dosežki, ki jih spoznamo v filmu, arJiitektura, oblačila in vozila so občinstvu prepoz- - - j _J j m — I, Robot Režija: Alex Proyas Scenaristi: JeffVintar, Akiva Goldsman po knjižni predlogi Isaaca Asimova Producenti: Laurence Mark, John Davis, Topher Dow, Wyck Godfrey Igrajo: Will Smith, Bridget Moynahan, James Cromwell, Bruce Greenwood Premiera: 30. 9. 2004 Distribucija: Continental Film navna. Sodeč po opisanem napredku skoraj ni dvoma, da bodo v bližnji prihodnosti roboti postali zaupanja vreden del vsakdanjika. Vsaka družina bo imela enega ali celo več. Čistili pakete, sprehajali naše hišne ljubljenčke in celo pazili naše otroke. Zaupanje A kaj bi se zgodilo, če bi se to za- bodo naše domove, nam dostavljali upanje prelomilo, razletelo na tisoče Princeskin dnevnik 2 Mia je pred petimi leti izvedela, da je princeska evropske miniaturne kraljevine Genovie, sedaj pa je soočena še z večjo preizkušnjo, ko naj bi nepričakovano hitro postala kraljica. Toda pred kronanjem se mora poročiti, seveda pa veliko snubcev bolj kot Mia zanima kraljevska krona. V princeskin dnevnik je zapisano: "Dragi dnevnik. Toliko novega se dogaja. Končala sem kolidž v Princetonu, kjer sem diplomirala iz političnih znanosti. Zdaj sem na poti v svojo ljubljeno Genovio. Toda to ni edina novost v mojem življenju, je samo ena od mnogih, ki sem jih doživela v teh nekaj zadnjih letih. Kdo ve, kaj vse me še čaka?" Pred petimi leti je kina po svetu obšel film Princeskin dnevnik režiserja Garryja Marshalla, ki je pri starih in mladih gledalcih doživel neverjeten uspeh. Zdaj je pred nami nadaljevanje zgodbe o Mii, igra jo Anne Hat- © Demokracija • 40/2004 film koščkov? To vprašanje je v filmu Jaz, robot ključno. Epski dogodki, ki spreminjajo zgodovino in ki jih prikazuje film, so se rodili pred desetletjem, ko je Jeff Vintar napisal scenarij za Hardwired, kriminalko o umoru, ki ga je morda zagrešil robot. V svetu leta 2035 so prepričani, da so pred roboti zavarovani s tremi zakoni. Robot ne more ljudem storiti nič žalega ali dopustiti, da se človeku kaj zgodi; robot mora ubogati ukaze ljudi, razen če ti nasprotujejo prvemu za- konu; robot mora varovati lastni obstoj, dokler je to v skladu s prvim in drugim zakonom. Asimov je tri zakone robotike oblikoval vsvojih znanstvenofantastičnih delih, a njegove zamisli so se razširile v resnični svet in celo krojijo način, kako se prava robotika in raziskovalci ukvarjajo z umetno inteligenco. Zgodba se odvija na robu tehnološkega in družbenega prepada, ko se bo število robotov v Združenih državah potrojilo. Z najnovejšimi modeli robotov - NS-5 avtomatski domači pomočniki - bo na vsakih pet ljudi prišel en robot. NS-5, prvi v novi generaciji robotov, ki so narejeni iz izjemno močne zmesi, zmorejo vse. Z množično distribucijo robotov NS-5 bo podjetje U.S. Robotics, ki jih izdeluje, postalo najmogočnejše podjetje v zgodovini planeta. Monika Maljevič haway, ki je odrasla v mlado samozavestno žensko, pripravljeno, da sede na prestol male Genovie in ji vlada odgovorno in trezno. Seveda pod skrbnim očesom in vodstvom sedanje, kmalu nekdanje kraljice, babice Cla-risse, ki jo je odigrala Julie Andrews. Z dopolnjenimi 21 leti se mora Mia otresti tiare in sprejeti krono kraljice. Toda Mio čaka še ena, morda najtežja preizkušnja v njenem mladem življenju: zakon kraljevine Genovie določa, da princesa ne more postati kra- ljica kot samska ženska. Se bo Mi: odrekla prestolu ali pa bo privolila \ dogovorjen zakon z enim od primernih snubcev, ki jih seveda ne manjka, toda Mii niso ravno pogodu. Konec koncev je eden premlad, eden prestar eden preneroden, eden presuh... Dokler njeno vešče oko ne opazi krepostnega Andrewa, njeno srce pa privlačnega Nicholasa. Toda slednji im; strica, katerega nameni v vsej zadev niso niti najmanj častivredni. Je Ni cholas le orodje v njegovih rokah? iThe Princess Diaries 2: Royal Engagement Režija: Garry Marshall Scenarista: Meg Cabot, Gina Wendkos Producenti: Whitney Houston, Debra Martin Chase, Mario Iscovich Igrajo: Anne Hathaway, Julie Andrews, Hector Elizondo, John Rhys-Davies, Heather Matarazzo Premiera: 30. 9. 2004 Distribucija: Cenex na kratko Igralka Gwyneth Paltrow bo za svoj novi projekt, film Every Word Is True prejela honorar v višini 4 milijone dolarjev, če zapoje trimi-nutno pesem. Igralka bo v filmu igrala Peggy Lee, pela pa naj bi pesem What Is This Thing Called Love. Film je biografska zgodba o ameriškem piscu Trumanu Capotu, vsota za triminutno pesem pa je največja v zgodovini filma, ki je bila ponujena za tako majhno vlogo. Ameriška igralka Annette Bening je v izjavah, povzetih v španskih časnikih, kritizirala skomercializiranost Hollywooda. Benin -gova se je z novinarji pogovarjala v San Sebastianu, kjer je na enem najpomembnejših evropskih festivalov predstavila svoj zadnji film Being Julia in kjer je prejela nagrado za življenjsko delo. "Komercialni film postaja vse slabši," je njene besede povzel dnevnik El Pais. "Vsem gre le še za kopičenje denarja in v tem okviru malokoga zanima, kako kdo dela." Beningova je ob tem zagotovila, da je "v ameriški kulturi več domišljije, kot se zdi, zato upa, da se bodo razmere slej ali prej izboljšale". V New Yorku bodo prihodnje leto ob 25. obletnici smrti Johna Lennona uprizorili muzikal o njegovem življenju. Projekt vključuje pesmi, nastale po razpadu Beatlov, in sicer Imagine, Give Peace a Chance, (Just Like) Starting Over in Whatever Gets You Through the Night. Avtor je Don Scardino, ki bo predstavo tudi režiral. Pred premiero v broadwayskem gledališču Broadhurst bodo muzikal Lennon aprila izvedli v San Franciscu in Bostonu. Lennon, ki je bil ubit decembra 1980, pa ne bo edina rokovska zvezda, ki bo oživela na Broadwayju. Za december pripravljajo muzikal Good Vibrations s pesmimi skupine Beach Boys, za leto kasneje pa muzikal All Shook Up, napisan na podlagi pesmi Elvisa Presleyja. Priljubljena glasbena skupina Massive Attack je posnela soundtrack za novi film režiserja Luca Bessona. Besson jih je namreč osebno pozval, naj napišejo glasbeni score za film Danny The Dog, rezultat pa bo 20 inštrumentalnih tem, ki se razprostirajo skozi film. Album bo objavljen v začetku oktobra, nekaj dni pred premiero filma. Film Danny The Dog se uvršča med borilne trileije, v katerem igrajo Jet Li, Morgan Freeman in Bob Hoskins. Mila Jovovich se s polno paro pripravlja na nove projekte, medtem ko njen zadnji film Resident Evil: Apocalypse trdno zaseda prvo mesto na ameriški lestvici najbolj gledanih filmov. Eden od prihajajočih filmov je istega žanra, futuristični akcijski spektakel Ultraviolet, medtem ko je drugi projekt nizkoproračunska drama 45, ki jo bo Gary Lennon režiral po svojem scenariju. 45 je zgodba o zakonskem paru, ki se je v sedemdesetih letih zapletel v majhna kriminalna dejanja in je postavljen v newyorško četrt Hell's Kitchen. Studio DreamWorks je odkupil zgodbo Power Trip Adama Szty-kiela, iz katere naj bi v prihodnosti nastal scenarij za komedijo. Zgodba pripoveduje o poslovnežu, ki skupaj s svojim šefom "tiranom" odide na enodnevno poslovno potovanje, a se to spremeni v tridnevno potniško nočno moro. Sztykiel je poleg omenjene zgodbe prodal še zgodbi Maid of Honor in Bad News Inc. Radii 106.6 IVI H 2 Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 O tv program PETEK, 1.10.2004 22.20 NA KITAJSKEM |EDO PSE, DANSKI FILM (VPS 22.05) ^ 23.50 SLOVENSKA |AZZ SCENA: BIC BAND RTV SLOVENIJA IN IGOR LUMPERT (VPS 23.35) 0.50 INFOKANAL Slovenija 1 g Kanal A 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.45 10.20 10.25 10.50 11.25 11.55 12.25 13.00 13.25 13.25 13.55 14.55 15.55 16.30 16.50 17.10 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.35 22.30 23.20 0.40 0.40 1.30 3.15 4.30 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR VESELA HIŠICA: KRALJEVSKI GRAHEK, LUTKOVNA NANIZANKA, 14/23 JURI) DROBIŽEK, RISANA NANIZANKA, 6/26 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 13/26 IZLET V PRETEKLOST, ODDAJA ZA MLADE GEOMETRIJSKE BASNI: ŽABA IN VOL, RISANKA ODDAJA ZA OTROKE JASNO IN GLASNO: ALI SE CENIŠ? DRŽAVNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN V BELTINCIH, 1. DEL VEČNA SKRIVNOST TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA, DOKUMENTARNA ODDAJA FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 23/24 POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OSMI DAN OB 100-LETNICI ROJSTVA EDVARDA KOCBEKA: EDVARD KOCBEK: ČRNA ORHIDEJA, TV IGRA VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) VRNITEV SREBRNE SENCE, AVSTRALSKA NANIZANKA, 13., ZADNJA EPIZODA (VPS 16.50) IZ POPOTNE TORBE: GLASBILO (VPS 17.15) AFRIKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/9 (VPS 17.40) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT VOLITVE 2004 (VPS 20.00) 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 1/24 (VPS 21.35) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.30) POLNOČNI KLUB: V OBJEMU STRASTI, PONOVITEV (VPS 23.25) NOČNI IZBOR AFRIKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/9 DOLGČAS V BRNU, ČEŠKI FILM (VPS 02.40) POLNOČNI KLUB: V OBJEMU STRASTI INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.05 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 15.40 16.10 16.20 17.00 17.30 18.30 20.25 21.20 21.50 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 14.45 15.35 16,05 17.30 18.00 20.00 20.55 23.15 0.10 Pop TV 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 00.00 POP kjai-jy^ '""'"a 7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.15 Rubi, ponovitev 17. dela mehiške nadaljevanke 9.10 Klon, ponovitev 123. dela brazilske nad. 10,00 TV prodaja 10.30 Moja Sofija, ponovitev 118. dela španske nadaljevanke 11.20 Vrtnarjeva hči, ponovitev 51. dela mehiške nadaljevanke 12.15 Volitve 2004, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 52. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 119. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 124. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Rubi, 18. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Sanjski moški, slovenska erealityi serija 20.55 Akcija: Merkurjev srd, ameriški film ^ 23.00 Vroče mesto, 1. sezona, 3. del am. naniz. 23.55 XXL premiere 0.00 Spoiler, ameriški film ^ 1.45 Nočna panorama TevePika INFOKANAL TEDENSKI IZBOR OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA MOSTOVI - HIDAK OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA SKOZI ČAS (VPS 16.20) VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA (VPS 17.00) SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU, CESTNA VOŽNJA DO 23 LET, POSNETEK IZ VERONE (VPS 17.30) MEGLICE AVALONA, AMERIŠKA NAD., 1/2, PONOVITEV (VPS 18.30) KAKO SO SNEMALI SERIJO HIŠA IZ 40. LET PREJŠNEGA STOLETJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.00) HIŠA IZ 40. LET PREJŠNEGA STOLETJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/4 (VPS 20.05) PLATFORMA - NAZAJ V PRIHODNOST: ARS ELECTRONICA 2004 (VPS 21.00) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 4/15 ^ Aktualna oddaja Sejem sodobna vojske, reportža iz Gornje Radgone 24 UR, informativna oddaja ZLSD, brez ustrezne stanovanjske politike ni socialnega razvoja, gosta; Jožka Hegler in Dušan Kumer, pon Znani in zanimivi, gost: Vid Kavtičnik, pon Glasbeni mozaik TV prodaja Tihi zločin, 1. sezona, ponovitev 14. dela ameriške nanizanke Obalna straža na kolesih, ponovitev 2. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Tihi zločin, 1. sezona, 15. del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 3. sezona, 244. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 139. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 3. del ameriške nanizanke Otroci ne lažejo, ameriška humoristična oddaja Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 24. del ameriške humoristične nanizanke E+ Midve z mamo, 2. sezona, 19. del ameriške nanizanke Romantični film: Zapleši z menoj, ameriški film Moške zadeve, 3. sezona, 5. del ameriške nanizanke Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Kanal III 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Automobille 08.50 TV prodaja 09.10 Policaj s petelinjega vrha, 8. del jugoslovanske nanizanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Good Will Hunting, am. drama, 1997 ^ 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 Sto izložb, sto strasti, 281. del italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Raj, ameriška koprodukcijska drama, 2002 21.40 Posnetek 56. podelitve nagrad Emmy 00.40 Popotovanja z Janinom, ponovitev 01,10 TV prodaja SOBOTA, Slovenija 1 EM 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 ZLSD, ljudje se premalo zavedamo svojih pravic kot potrošniki, gosta: Barbara Miklavčlč In Aleš Klavžar, pon 10.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10.30 DeSUS, oddaja o novinarstvu, gostje; Andrej Pengov, Črtomir Kanoni, Feliks Ježek, pon 11.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 12.00 Zrela leta z Melanijo, gost: podjetje ISA IT, pon 12.15 ZLSD, brez ustrezne stanovanjske politike ni socialnega razvoja, gosta; Jožka Hegler In Dušan Kumer, pon 12.15 Glasbeni mozaik 16.30 DeSUS, gospodarstvo, gostje: Ivan Nerad, Miroslav Samardžija, Fedor Zajec, pon 17.30 Martin Krpan, najmočnejši Siovenec, pon 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 18.30 ZLSD, enake možnosti za vse skupine prebivalstva, gosta: Alenka Kovšca In Miran Potrč, pon 19.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 19.30 ZLSD, delavske pravice, socialni sporazum In dohodkovna politika, gosta: Miloš Pavlica in dr. France Križanič, pon 7.00 7.00 7.30 7.40 8.15 8.40 9.55 9.55 10.45 12.00 13.00 13.25 13.55 15.30 15.55 16.30 16.45 17.10 17.15 17.50 18.20 18.45 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 20.40 21.45 22.10 22.40 23.35 23.35 1.05 TEDENSKI IZBOR ZGODBE IZ ŠKOLJKE RISANKA POD KLOBUKOM HIŠA EKSPERIMENTOV: TEŽIŠČELOGIJA, POUČNO-ZABAVNA NANIZANKA, 1/8 KINO KEKEC: GULIVERJEVA POTOVANJA, AMERIŠKI RISANI FILM (VPS 08.40) TEDENSKI IZBOR POTOVKA, PORTRET NEŽE MAURER POLNOČNI KLUB: V OBJEMU STRASTI TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: NA POL DROGA, TV NANIZANKA, 1/15, PONOVITEV TEMPETIP, AVSTRALSKI FILM (VPS 13.55) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE (VPS 17.15) ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13/21 (VPS 17.20) ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE (VPS 17.50) GRIMMOVE PRAVLJICE, RISANA NANIZANKA, 4/13 (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK KAKO BOMO VOLILI VREME ŠPORT HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: AMFITEATER, TV NANIZANKA, 2/15 (VPS 20.00) ČEZ PLANKE: MALEZIJA (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) UJETNIK, ANGLEŠKA NANIZANKA, 17., ZADNJA EPIZODA (VPS 22.30) NOČNI IZBOR FILM (VPS 23.55) ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE_ 1.35 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 2.15 NA VRTU, ODDA|ATV MARIBOR 2.40 ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13/21 3.10 VEROUK, ITALIJANSKA DRAMA 4.50 PRVI IN DRUGI 5.10 INFOKANAL Slovenija 2 2.10.2004 6.30 9.05 9.20 9.50 11.00 11.30 12.30 16.20 16.55 18.10 18.20 20.00 20.55 21.50 23.50 1.50 INFOKANAL GLASBENO JUTRO: PIANIST JURE ROZMAN (VPS 09.05) MOSTOVI ■ HIDAK, PONOVITEV INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA SVETOVNI POKAL V GORSKEM KOLESARSTVU ■ SPUST, POSNETEK IZ MONT SAINTE ANNE (VPS 16.20) CH. GOUNOD: ROMEO IN JULIJA, ANGLEŠKO-KANADSKI OPERNI FILM Z ANGELO GHEORGHIU IN ROBERTOM ALAGNO. PONOVITEV (VPS 16.55) SKOZI ČAS (VPS 18.20) MUZA, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.30) SODOBNA ARHITEKTURA IN STARODAVNE MEHIŠKE FRESKE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.05) BELI ZOBJE, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 3/4 (VPS 21.10) TRETJI ČUDEŽ, AMERIŠKI FILM (VPS 22.05) SOBOTNA NOČ (VPS 00.00) INFOKANAL Kanal A a 9.20 TV prodaja 9.50 Vsi moji otroci, ponovitev 135. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Vsi moji otroci, ponovitev 136. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Vsi moji otroci, ponovitev 137. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Vsi moji otroci, ponovitev 138. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Vsi moji otroci, ponovitev 139. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Mladi Indiana Jones: Varljivi demoni, ameriški film 17.30 Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka 18.00 E+ 20.00 Kriminalka: Odsotnost dobrote, ameriški film ^ 21.45 Najmočnejše eksplozije sveta, dokumentarna oddaja ^ 22.45 Sramota v družini, ameriški film 0.25 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana risana serija 8.25 Najlepše pravljice bratov Grimm: Volk in lisjak, sinhr. risani film 8.50 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 9.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 9.10 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.35 Bučke, sinhronizirana risana serija 9.45 Svetovni lov: V 80 dneh okoli sveta, sinhronizirani risani film 11.05 Dogodivščine Jackieja Chana, risana serija 11.30 Jekleni Max, risana serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Gidget, ameriški film 14.50 Vrnitev samoroga, dokumentarna oddaja 16.00 Zaliv zveri, dokumentarna oddaja 17.10 24UR- vreme 17.15 Mowglijeva prva avantura, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Načrtovalka porok, ameriški film 21.55 Osem milimetrov, ameriški film ^ 0.10 24UR, ponovitev 1.10 Nočna panorama © Demokracija • 40/2004 tv program TevePika m3 10.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 11.00 Razvojna konferenca Oracle 2004, pon 12.00 V harmoniji z naravo, pon 12.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Glasbeni mozaik 18:15 Z glavo na zabavo 18.30 Zrela leta z Melanijo, pon 19.00 Martin Krpan, najmočnejši Slovenec, pon 19.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 20.00 Sejem sodobna vojske, reportža iz Gornje Radgone, pon 20.30 Ko zboli reka, dokument, o Savi dolinki, pon 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 Znani in zanimivi, gost: Vid Kavtičnik, pon 00.00 Z glavo na zabavo, pon 00.15 Glasbeni mozaik Kanal III 08.00 TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 277. dela 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 278. dela 09.50 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 279. dela 10.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 280. dela 10.35 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 281. dela 11.00 Risanke 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.30 Supernova Multi Talents - avdicija v Velenju 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Leteči štart, ponovitev 16.30 Policaj s petelinjega vrha, 10. del jugoslovanske nanizanke 17.00 Znani in zanimivi: Vid Kavtičnik - od poškodbe do olimpijade 18.00 Janja, razvedrilna oddaja 18.30 Automobille 18.45 Risanke 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Ponovno rojen, ameriška romantična komedija, 2001 21.40 Agencija, 1. del ameriške nanizanke 22.40 Agencija, 2. del ameriške nanizanke 23.40 Dokumentarna oddaja 00.10 TV prodaja NEDELJA, Slovenija 1 7.30 9.25 11.00 11.10 11.35 12.10 13.00 13.10 14.15 16.30 16.50 18.30 18.40 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 23.05 23.35 ŽIV ŽAV: BINE, LUTKOVNA NANIZANKA, 1/15; METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANA NANIZANKA, 24/26; MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 3/14 (VPS 07.30) OŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ SELNICE OB DRAVI (VPS 09.55) POROČILA (VPS 10.55) AFRIKA • POGLED S TAL, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 9/13 (VPS 11.00) OBZORJA DUHA (VPS 11.30) LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 13.10) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 14.15) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.50) ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ZRCALO TEDNA VREME ŠPORT VOLITVE 2004 (VPS 20.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 23.05) NOTICE ZA AFRIŠKO ORESTEJO, ITALIJANSKI FILM (VPS 23.40) 0.45 NOČNI IZBOR 0.45 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.25) 1.50 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA 5.40 INFOKANAL Slovenija 2 T/3 6.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 17.00 18.50 19.00 19.25 20.00 20.50 23.10 23.35 Kanal A 3.10.2004 a 9.20 9.50 10.40 13.10 14.00 15.00 15.50 17.30 18.00 20.00 21.40 22.35 0.25 TV prodaja Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 240. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 241. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 242. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 243. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 244. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde Dr. Phil, pogovorna oddaja Mladi Indiana Jones: Fantomski vlak pogube, ameriški film Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka E+ Družinski film: Beethoven 4, ameriški film Odvetnik z ulice, 3. sezona, 6. del ameriške nanizanke Pisatelj in njegove ženske, ameriški film Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana risana serija 8.25 Najlepše pravljice bratov Grimm: Šest labodov, sinhr. risani film 8.50 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 9.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 9.10 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.35 Palčiča, sinhronizirana risana serija 10.00 Bučke, sinhronizirana risana serija 10.10 Pepelka, sinhronizirani risani film 11.00 Dogodivščine jackieja Chana, risana serija 11.30 Jekleni Max, risana serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Mestece za vedno, 1. sezona, 14. del ameriške nanizanke 13.55 Sanjski moški, ponovitev 14.50 Rokenrol, ameriški film 16.25 Ken Follett: Rdeči orel, angleški film, 1/2 18.10 24UR - vreme 18.15 Ainsleyjeva kuharija - vse o žaru, angleška dokumentarna oddaja 18.55 24UR / Volitve 2004 22.00 Športna scena 23.00 Samski mladeniči, ameriški film 0.55 24UR, ponovitev 1.55 Nočna panorama TevePika EZB INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA DRŽAVNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN, POSNETEK IZ BELTINCEV, 2/4 (VPS 12.30) POLETJE V ŠKOLJKI, SLOVENSKI FILM, 1. DEL (VPS 13.00) VERONA: SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU, CESTNA VOŽNJA ELITE, VKLJUČITEV V PRENOS (VPS 15.00) MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU (VPS 17.00) SPREHOD SKOZI FILMSKO GLASBO S SIMFONIKI IN BIG BANDOM RTV SLOVENIJA, PONOVITEV (VPS 17.45) SKOZI ČAS (VPS 18.50) MARCEL BUH: POSEL |E POSEL-ULTRASERVIS, 1/6 MARCEL BUH: POSEL JE POSEL - POGREB, 2/6 (VPS 19.25) SAVDSKA ARABIJA - ZAKRITA BESEDA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.05) UČITELJI, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 5/8 (VPS 21.00) MARIA CALLAS, ANGLEŠKI PORTRETNI FILM (VPS 21.50) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 4/15, PONOVITEV ^ INFOKANAL 9.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 11.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 11.30 Martin Krpan, najmočnejši Slovenec, pon 12.00 Drom Pot, romska oddaja, pon 1Z30 V harmoniji z naravo, pon 13.00 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 18.00 Zrela leta z Melanijo, pon 18.30 Sejem sodobna vojske, reportža iz Gornje Radgone, pon 19.00 Ko zboli reka, dokumentarec o Savi dolinki, pon 20.00 IDOL 2004 21.30 24 UR, informativna oddaja 22,30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.30 Glasbeni mozaik 17.30 18.20 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 21.25 22.00 22.50 0.50 0.50 1.20 2.15 3.05 3.35 4.00 ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 6/10 (VPS 17.30) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.20) ZREBANIE ASTRA (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT KAKO SMO VOLILI (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 20.55) PODOBA PODOBE (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) COLETTE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL (VPS 22.50) NOČNI IZBOR HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: AMFITEATER, TV NANIZANKA, 2/15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 6/10 IZZIVI PODOBA PODOBE TRETJI ČUDEŽ, AMERIŠKI FILM (VPS 04.00) Kanal III 08.00 TV prodaja 09.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.00 Popotovanja z Janinom 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.15 Automobille 13.30 TV prodaja 14.00 Koncert 15.00 Supernova Multi Talents - avdicija v Velenju 16.00 Janja, ponovitev 16.30 Hočeš, nočeš, ponovitev 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 TV prodaja 18.00 Navigator 18.30 Štiri tačke 19.00 Risanke 19.30 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Zakon ječe, ameriška drama, 2000 ^ 21.45 Euro Njus za vsak okus, razvedrilna oddaja 22.15 Reporter X 22.45 Agencija, 3. del ameriške nanizanke 23.45 Agencija, 4. del ameriške nanizanke 00.45 TV prodaja Slovenija 2 i/3-— Slovenija 1 PCP 6.45 7.00 9.00 9.05 9.05 9.25 9.45 10.05 10.20 10.50 12.25 13.00 13.15 13.15 13.45 14.10 15.00 15.55 16.30 16.50 17.05 ZRCALO TEDNA, PONOVITEV DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: GLASBILO GULIMIŠEK, ODDAJA ZA OTROKE, 4/10 ODDAJA ZA OTROKE KRATKI DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE VRNITEV SREBRNE SENCE, AVSTRALSKA NANIZANKA, 13., ZADNJA EPIZODA UB 40, KONCERT OB 21. OBLETNICI DELOVANJA SREČNA MLADINA, DOKUMENTAREC OB 10. OBLETNICI DELOVANJA GLASBENE SKUPINE SREČNA MLADINA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: DESKA (VPS 16.45) HIŠA EKSPERIMENTOV: TLAKOLOGIJA, POUČNO-ZABAVNA NANIZANKA, 2/8 (VPS 17.05) 6.30 9.05 9.35 10.00 11.00 11.30 13.55 14.25 18.15 18.25 20.00 21.00 21.55 22.25 23.00 0.25 INFOKANAL PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV SKOZI ČAS (VPS 18.15) NEVAREN POSKUS, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.30) KONČNICA (VPS 20.05) STUDIO CITY (VPS 21.00) CIRCOM REGIONAL - POJEDINA, 2/3 (VPS 22.00) VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) ^ BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) INFOKANAL (VPS 00.25) Kanal A PONEDELJEK, 4.10.2004 a 8.45 TV prodaja 8.50 Tihi zločin, 1. sezona, ponovitev 15. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Tihi zločin, 1. sezona, 16. del am. nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 245. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 140. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 4. del ameriške nanizanke 17.00 Otroci ne lažejo, ameriška humoristična oddaja 17.30 Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 25. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Rocky 1, ameriški film ^ 22.10 Mladi zdravniki, 2. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 22.40 Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Radijska postaja, 4. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 23.40 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 18. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 124. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 119. dela španske nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 52. dela mehiške nadaljevanke Demokracija • Četrtek, 30, septembra 2004 © tv program 12.40 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 53. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 120. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 125. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 19. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Naša mala klinika, 1. sezona, 4. del slovenske nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 8. sezona, 4. del am. naniz. 21.50 Urgenca, 10. sezona, 4. del ameriške naniz. 22.45 XX L premiere 22.50 Zakon in red: Enota za posebne primere, 1. sezona, 15. del ameriške nanizanke 23.45 24UR, ponovitev 0.45 Nočna panorama TevePika EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 11.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 12.00 V harmoniji z naravo, pon 12.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 13.00 Razvojna konferenca Oracle 2004, pon 14.00 Glasbeni mozaik 16.45 Z glavo na zabavo, pon 17.00 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 17.30 Zdravljenje z uravnovešanjem telesne temperature, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Znani in zanimivi, gost: Vid Kavtičnik, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, prvič 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, duhovna univerza, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 E+ 01.00 Glasbeni mozaik Kanal III v3 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja .25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Automobille 09.25 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 Bomba 10 čez 10, jugoslovanska vojna akcija, 1967 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 282. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Literarni festival Vilenica nekoč in danes, reportaža 20.00 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 21.00 Red buli - Zmaj v zraku 21.15 Navigator 21.45 Balada o krutem, drama 1971 23.20 K1, športni program 00.20 TV prodaja TOREK, 5.10.2004 Slovenija 1_3 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.45 10.05 10.25 11.15 12.20 15.00 13.15 13.15 14.00 14.25 15.00 15.55 16.30 16.50 17.05 17.25 17.45 18.15 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 23.40 2.00 2.00 2.55 3.15 3.45 4.05 4.55 5.45 ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: DESKA ŽELV|I OTOK, RISANA NANIZANKA, 10/26 HIŠA EKSPERIMENTOV: TLAKOLOGI|A, POUČNO-ZABAVNA NANIZANKA, 2/8 SPREHODI V NARAVO: CVET ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 6/10 ČEZ PLANKE: MALEZIJA ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR CUM G RANO SALIS - SOLINAR, DOKUMENTARNA ODDAJA PODOBA PODOBE IZZIVI KAKO SMO VOLILI, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) ZLATKO ZAKLADKO: CMOKI PRI SVETI ANI (VPS 16.50) KNJIGA MENE BRIGA-MARKO URŠIČ: ŠTIRJE ČASI - POLETJE, 1. DEL, PONOVITEV (VPS 17.05) ODPETI PESNIKI (VPS 17.25) MATURA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1/2 (VPS 17.45) DUHOVNI UTRIP (VPS 18.15) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT POGLEJ, TAM SI DOMA, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SKRIVNOSTI VOJNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 10/13 (VPS 22.50) JULIJINA RESNICA, FINSKA DRAMA (VPS 23.40) ^ NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.55) MATURA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1/2 DUHOVNI UTRIP POGLEJ, TAM SI DOMA, DOKUMENTARNA ODDAJA POD ŽAROMETOM INFOKANAL 13.50 Mladi In nemirni, 3. sezona, 246. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 141. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 5. del ameriške nanizanke 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Akcija: Kraljičin odposlanec, ameriški film ^ 21.45 Mladi zdravniki, 2. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 22.15 Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 7. de! ameriške humoristične nanizanke 22.45 Radijska postaja, 4. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke 23.15 Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja Slovenija 2 6.30 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 16.10 16.50 16.50 17.20 18.20 19.00 19.10 20.00 20.25 22.15 0.15 0.50 INFOKANAL GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR CIRČOM REGIONAL - POJEDINA, 2/3 STUDIO ČITY VIDEOSPOTNIČE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS BELI ZOBJE, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 3/4, PONOVITEV (VPS 19.00) FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 24., ZADNJA EPIZODA (VPS 20.05) FIDEL, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 1/2, PONOVITEV (VPS 20.30) IZGON IZ RAJA, ČEŠKI FILM (VPS 22.15) VIDEOSPOTNIČE: MONO (VPS 00.15) ^ INFOKANAL Kanal A Pop TV PCP 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.40 22.45 23.40 0.40 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 19. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 125. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 120. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 53. dela mehiške nadaljevanke Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 4. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 54. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 121. del španske nadaljevanke Klon, 126. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 20. del mehiške nadaljevanke 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Zamenjana ob rojstvu, ameriški film XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 1. sezona, 16. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 Bog je umrl zaman, jugoslovanska drama, 1969 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 283. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Štiri tačke, ponovitev 20.00 Leteči štart, razvedrilna oddaja 21.00 Maščevanje marincev, ameriški akcijski film, 2001 ^ 22.50 Euro Njus za vsak okus, ponovitev 23.20 Automobille 23.35 Red buli - Zmaj v zraku 00.00 EP v odbojki na mivki, reportaža 00,30 TV prodaja SREDA, 6M200Í Slovenija 1_[] TevePika 9.00 9.30 10.00 10.30 11.00 12.00 16.50 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 00.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Zrela leta z Melanijo, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič Martin Krpan, najmočnejši Slovenec, pon Zdravljenje z uravnovešanjem telesne temperature, pon Glasbeni mozaik Predstavitev Luke Koper, prvič Klepet z jasnovidko Maručo, pon V harmoniji z naravo, prvič Do zdravja tudi tako, gost: dr. Maxim Krylov Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon Zvezde za otroke, dokumentarni zapis o dvodnevni humanitarnem projektu v Velenju, prvič jana, oddaja o sončni strani življenja, EPTA, center za izobraževanje in usposabljenje, prvič 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Naša mala klinika, slovenska nanizanka Glasbeni mozaik EZH 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.30 9.40 10.00 10.20 10.30 10.55 11.25 11.45 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.50 17.30 17.45 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 22.00 22.55 0.00 0.00 0.55 1.15 2.05 3.40 4.40 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 6/45 RISANKA MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 16/26 ZLATKO ZAKLADKO: CMOKI PRI SVETI ANI ODPETI PESNIKI KNJIGA MENE BRIGA - MARKO URŠIČ: ŠTIRJE ČASI - POLETJE, 1. DEL MATURA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1/2 DUHOVNI UTRIP SVETO IN SVET POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13/21 POGLEJ, TAM SI DOMA, DOKUMENTARNA ODDAJA POD ŽAROMETOM, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) POD KLOBUKOM (VPS 16.50) VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 28/39 (VPS 17.30) VOLJA NAJDE POT (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT SEDMI PEČAT: PUPENDO, ČEŠKI FILM (VPS 20.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) DOMINIK SMOLE: LJUBEZNI, RETROSPEKTIVA IZVIRNE TV IGRE (VPS 22.55) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.50) VOLJA NAJDE POT PRETEKLOST, ČEŠKI FILM (VPS 02.00) DOMINIK SMOLE: LJUBEZNI, RETROSPEKTIVA IZVIRNE TV IGRE INFOKANAL Kanal III 1/3 Slovenija 2 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 8.45 TV prodaja 8.50 Tihi zločin, 1. sezona, ponovitev 16. dela 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 6.30 INFOKANAL ameriške nanizanke 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.40 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 07.55 TV prodaja 9.05 PLATFORMA • NAZAJ V PRIHODNOST: ponovitev 4. dela ameriške nanizanke 08,25 Risanke ARS ELECTRONICA 2004 10.30 E+, ponovitev 08.50 TV prodaja 9.35 MOSTOVI - HIDAK: 12.30 TV prodaja 09.30 Risanke POTEPANJA - BARANGOLjSOK 13.00 Tihi zločin, 1. sezona, 17. del ameriške 10.00 TV prodaja 10.05 OTROŠKI INFOKANAL nanizanke 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 TV PRODAJA © Demokracija • 40/2004 tv program 11.30 16.15 16.50 16.50 17.15 18.15 18.50 19.00 20.00 22.20 22.45 23.20 ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR KAKO SO SNEMALI SERIJO HIŠA IZ 40. LET PREJŠNEGA STOLETJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA HIŠA IZ 40. LET PREJŠNECA STOLETJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/4 VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV SKOZI ČAS (VPS 18.50) KONČNICA, PONOVITEV MLADINSKI ORKESTER EVROPSKE UNIJE IN PAAVO JARVI Z 52. LJUBLJANSKEGA POLETNEGA FESTIVALA OB 70-LETNICI SKLADATELJA LOJZETA LEBIČA - NAJPOMEMBNEJŠE SE SPOROČA V TIŠINI (VPS 21.45) RAJSKI VRTOVI FIDŽIJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 22.20) VIDEOSPOTNICE: TOP (VPS 22.50) ^ INFOKANAL Kanal A 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 15.30 16.00 16.50 18.50 20.00 20.50 21.45 22.15 23.15 TV prodaja Tihi zločin, 1. sezona, ponovitev 17. dela amerlike nanizanke Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Tihi zločin, 1. sezona, 18. del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 3. sezona, 247. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 142. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 6. del ameriške nanizanke Goodyear liga, Pivovarna LaSko : Union Olimpija, prenos koSarke E+ Ekstra magazin . V Lepotni čarovniki, ameriška dokumentarna oddaja Mladi zdravniki, 2. sezona, zadnji del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke Radijska postaja, 4. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja Pop TV POP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 20. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 126. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 121. dela španske nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 54. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 55. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 122. del španske nadaljevanke 16.55 Klon Clone, 127. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Rubi, 21. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Spomini mojega srca, ameriški film 21.40 Monk, 1. sezona, 5. del ameriške nanizanke 22.35 XXL premiere 22.40 Zakon in red: Enota za posebne primere, 1. sezona, 17. del ameriške nanizanke 23.35 24UR, ponovitev 0.35 Nočna panorama 12.00 Naša mala klinika, slovenska nanizanka, pon 13.00 IDOL 2004, pon 14.30 Predstavitev Luke Koper, pon 14.40 Glasbeni mozaik 16.45 Z glavo na zabavo, pon 17.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 17.30 V harmoniji z naravo, pon 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 19.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, založba Epta, pon 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič 20.30 Socius, osebnosti slovenskega gospodarstva, prvič 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Glasbeni mozaik TevePika 9.00 10.00 11.00 Kanal III 13 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Risanke 09.40 Videalisti, glasbene lestvice 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.15 Navigator 11.45 Automobille 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 Spogledljivka, jugoslovanska komedija, 1961 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 284. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 EP v odbojki na mivki, reportaža 20.00 Supernova Multi Talents - avdicija v Mariboru 21.00 janja, ponovitev 21.30 Sijaj 22.00 Reporter X 22.30 Oktober Fest, jugoslovanski film 00.20 TV prodaja ČETRTEK, Slovenija 1 a Eli 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.20 10.00 10.35 11.25 11.55 13.00 13.15 13.30 15.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, duhovna univerza, pon Znani in zanimivi, gost: Vid Kavtičnik, pon Zdravljenje z uravnovešanjem telesne temperature, pon 1630 16.50 18.05 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 22.50 23.50 0.25 0.25 1.20 1.40 2.20 2.50 3.45 4.15 4.40 HUMANISTIKA (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA - PLUTARH: ŽIVLJENJA VELIKIH GRKOV (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER PORTRET VINKA GLOBOKARJA, KONCERT OB SKLADATELJEVI 70-LETNICI (VPS 22.50) TAKO PA MUZiCIRAMO GLASBENI JULIJCI (VPS 23.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20) JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA HUMANISTIKA TEDNIK OSMI DAN DIVJI KOJOTI, KONCERT ŠANK ROČK, KONCERT Slovenija 2 6.30 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 15.20 16.00 17.00 17.45 18.20 18.30 20.00 21.25 22.55 23.30 INFOKANAL EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) MOSTOVI • HIDAK, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA SP V PLAVANJU V KRATKIH BAZENIH, POSNETEK IZ INDIANAPOLISA (VPS 16.00) SAVDSKA ARABIJA - ZAKRITA BESEDA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: TOP, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.15) TARZANOV POBEG, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.30) EROICA, ANGLEŠKI GLASBENI FILM OB 200-LETNICI PRVE IZVEDBE SIMFONIJE, PONOVITEV (VPS 20.05) POSEBEN POGLED: ROGER IN JAZ, AMERIŠKI FILM (VPS 21.30) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 23.00) INFOKANAL Kanal A TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 28/39 RISANKA POD KLOBUKOM ZGODBE IZ ŠKOLJKE VOLJA NAJDE POT AFRIKA - POGLED S TAL, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 9/13 POTOVANJE PREDALEČ, DOKUMENTARNA SERIJA, 2/7 POROČILA, ŠPORT, VREME ZABAVNI INFOKANAL V LEDENEM OB|EMU, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV SKRIVNOSTI VOJNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 10/13, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA -HATjRTALAN (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50) JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA (VPS 17.25) 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 15.35 16.05 17.00 18.00 20.00 21.55 22.55 23.55 Pop TV 7.55 8.45 9.40 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 21. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 127. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 122. dela španske nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 55. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Monk, 1. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 56. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 123. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 128. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 22. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 6. del am. naniz. 22.10 Alias, 2. sezona, 6. del ameriške nanizanke 23.05 XXL premiere 23.10 Zahodno krilo, 5. sezona, 5. del am. naniz. 0.05 24UR, ponovitev 1.05 Nočna panorama TevePika BE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 V harmoniji z naravo, pon 10.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, duhovna univerza, pon 12.00 Ko zboli reka, dokumentarec o Savi dolinki, pon 13.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.30 Preverjeno, POP TV, pon 14.30 Glasbeni mozaik 15.30 IDOL 2004, pon 17.00 Zdravljenje z uravnovešanjem telesne temperature, pon 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 19.30 Martin Krpan, najmočnejši Slovenec, prvič 20.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja 21.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin 0.00 Predstavitev Luke Koper, pon 0.10 Glasbeni mozaik TV prodaja Tihi zločin, 1. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Tihi zločin, 1. sezona, 19. del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 3. sezona, 248. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 143. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 7. del ameriške nanizanke Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke Jimova družina, 2. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke E+ Krimič: Umori na podeželju: Smrt v preobleki, angleški film Mrtve priče, 2. sezona, 7. del angleške nanizanke Samo bedaki in konji, 6. sezona, 1. del angleške humoristične nanizanke Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Kanal III v3 PO» 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Videalisti, glasbene lestvice 09.50 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Literarni festival Vilenica nekoč in danes, reportaža 11.25 Red buli - Zmaj v zraku 12.00 TV prodaja 12.25 Euro Njus za vsak okus, ponovitev 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 Koncert 17.00 Automobille 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 285. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Popotovanja z Janinom 20.00 Intervju z Rebecco Loos, dokumentarna oddaja 21.00 Hočeš nočeš, razvedrilna oddaja 21.30 Smrtonosna kombinacija (Kept), triler, 2001 23.20 Supernova Multi Talents - avdicija v Mariboru ^ 00.20 TV prodaja_ Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. jezus živi 05.00 Pogumno v novi dan Ponovitve: 05.10 Vreme, ceste 22.00 Za življenje 05.30 Poročila 23.00 Obala neznanega 05.45 Napovednik programa 24.00 Slovene' Slovenca vabi 06.00 Svetnik dneva 04.40 Radio Vatikan 06.10 Biser za dušo * 06.20 Prognostik i 06.30 06.35 06.45 Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje NEDELJA Pogumno v novi dan besede z razlago) 05.00 07.00 Zvonjenje 05.10 Vreme, ceste 07.15 Bim-bam-bom 05.30 Poročila 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 05.45 Napovednik programa 07.50 jezikovni brevir 06.00 Svetnik dneva 08.00 Kmetijski nasvet 06.10 Biser za dušo 08.30 Koledar prireditev 06.20 Prognostik 08.45 Spominjamo se 06.30 Kratke novice 09.00 Poročila 06.35 Kličemo 113 09.15 Napovednik 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 10.00 Poročila 07.00 Zvonjenje 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 11.15 Knjižne minute (presoje) 07.50 jezikovni brevir 12.00 Zvonjenje 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Biser za dušo 08.30 Koledar prireditev 12.15 VoSčllo PRO-jevcem 08.45 Spominjamo se 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 09.00 Prenos sv. maše 13.00 Mali oglasi 10.00 Oznanila 14.00 Kratke novice 10.15 Graditelji slovenskega doma 14.05 Napovednik 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 14.15 GV v etru 11.15 Kmetijska oddaja 14.30 Kulturni utrinki 12.00 Zvonjenje 14.45 Komentar tedna 12.05 Biser za dušo 15.00 INFO oddaja 12.15 Voščilo PRO-jevcem 15.30 Osmrtnice, obvestila 12.30 Glasbena voščila 15.50 Koledar prireditev 15.00 INFO oddaja 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 15.30 Osmrtnice, obvestila 18.00 Poročila, VaSa pesem 15.50 Koledar prireditev 18.15 2. In 4. Skriti zaklad 17.00 Slovencem po svetu In domovini 19.00 Glas Amerike 18.30 Sakralna glasba 19.10 Kratke novice 19.30 Za otroke 19.15 Napovednik 19.45 Škofov govor za nedeljo 19.30 Za otroke 20.00 Radio Vatikan 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.00 Radio Vatikan 20.30 Obala neznanega - Izzivi vere 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 21.30 Radijski roman 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 22.00 Ponovitve: 21.15 Ponovitev Komentarja tedna Naš gost 21.30 Mozaik dneva 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 22.00 Klasična glasba 23.30 Sobota ob 21.15 Ponovitve: 00.30 Graditelji 23.00 Doživetja gora in narave 04.40 Radio Vatikan 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik CV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, Vaša pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2. 4. in 5. juretov večer Mozaik dneva 1. In 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba In sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 09.30 10.00 10.15 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 14.45 15.00 15.30 15.50 16.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 08.45 Spominjamo se 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 09.00 Poročila 05.10 Vreme, ceste 19.45 09.15 Napovednik 05.30 Poročila 20.00 10.00 Poročila 05.45 Napovednik programa 20.20 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 06.00 Svetnik dneva 20.30 11.15 Iz založbe TDO 06.10 Biser za dušo 21.30 12.00 Zvonjenje 06.20 Prognostik 22.00 12.05 Biser za dušo 06.30 Kratke novice 12.15 Voščilo PRO-jevcem 06.35 Kličemo 113 23.00 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 24.00 13.00 Mali oglasi besede z razlago) 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Založba Družina Poročila Doživetja gora in narave Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki Komentar Družine INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Poročila, Vaša pesem 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Karavana prijateljstva I. Mozaik dneva Karavana prijateljstva II. Ponovitve: Pogovor o Sveta vera bodi vam luč Radio Vatikan Demokracija • 40/2004 športna kolumna Esad Babačič Pa smo naposled tudi mi dobili svoj Split in Zagreb. Navijačem Olimpije je prekipelo in vsi smo videli, kaj je sledilo. Ja, zdaj pa bodo spet vsi govorili, da je nogomet šport za primitivce. Kaj takšnega se resnično lahko zgodi samo v Ljubljani, ki je še enkrat dokazala, da ji ni mar za najpomembnejšo postransko stvar na svetu. Navijačem je prekipelo Za tiste, ki smo že ves čas ugotavljali, da gre za navadno igno-ranco vseh, ki bi lahko zelenim pomagali iz globoke krize, je bila navijaška invazija nekaj povsem normalnega. Zdaj boste dejali, da nisem normalen jaz, ki to trdim, toda tako bi bilo, če zadeva ne bi imela dobro znanega ozadja. Tako pa sem na strani tistih, ki zahtevajo odstop vodilnega orkestra, ki je že predolgo v sedlu brez uzde. Naj razložim: Olimpija je naš največji klub, pa če je še tako smešen in ponižan, in v tako velikem klubu letijo glave že za dosti manj. Spomnimo se samo odstopa močnega Igorja Stimca, ki se je sicer kmalu vrnil za krmilo velikega Hajduka, pa še nekaterih odmevnih odstopov ljudi, ki so bili skoraj nedotakljivi. Ko ni več izidov, pač ni več nedotakljivih, pa naj bo to v Splitu, Rimu ali Ljubljani. Res ne vem, kaj je tisto, s čimer me lahko prepriča Gavez, ki ve-hementno zavrača kakršno koli možnost, da bi zapustil klub, ki se je že zdavnaj potopil. Eno je, če se klub potaplja, nekaj povsem drugega pa, če je že dolgo na dnu. Če ne zaradi drugega, bi moral odstopiti zato, da pusti priložnost drugim. To bi naredil, če bi imel res rad svoj klub. To pa težko verjamemo. Še posebej potem ko so ga zasačili med gledanjem zabavne TV-oddaje, medtem ko je njegov klub krvavel na že tako blatni njivi. Ne, takšen človek ne more reči, da klub brez njega ne more. Zdaj boste dejali, da niso Dragoni nič drugačni od onih tam čez južno mejo, ki radi šikanirajo igralce in vodilni kader. Ne, niso. Pa so kaj bolj kultivirani Italijani, ko jim pade mrak na oči, da o huliganih, ki se znašajo nad nasprotniki, niti ne govorim? Tole, kar se dogaja za Bežigradom zdaj, bi komaj poimenovali kriza. Toda prav v tem je težava. Nekdo je kriv za to, da so se naši navijači vrnili na Balkan, nekomu je to ustrezalo. Kdo naj bi to bil, me v bistvu niti ne zanima. Zanimajo me tisti, ki so pripeljali do takšnega stanja. Njih pa je težko loviti s korner zastavicami in drugimi predmeti. Pa še nekaj je treba dodati k temu. Rigidna javnost na čelu z nekaterimi novinarji, ki so izgubili distanco do Edini torej, ki še držijo svečo v tem mazohističnem aktu. Pa še nekaj bi rad dodal. Nekdo je zapisal, da bi morali Olimpijo izključiti iz prve lige. No, ta je pa res dobra. Znak popolnega nepoznavanja. Izključiti iz česa? Prve lige? Kakšna prva liga pa je to in kako lahko izključiš nekoga, ki sploh ne obstaja? Olimpija je zombi in igra s seboj enakimi, torej z zombiji. In spet naj ponovim: niso krivi ne oni, ki igrajo, ne tisti, ki s korner palicami tečejo za nič krivimi trenerji. Krivi so tisti, ki se v miru redijo naprej, čeprav že leta in leta živijo od športa, pa naj bo to nogomet ali kateri drugi šport. Škoda, ker so najprej napadli igralce in trenerja, to je bilo res neumno; mar bi se takoj spravili nad tiste zgoraj, kolikor Škoda, ker so najprej napadli igralce in trenerja, to je bilo res neumno; mar bi se takoj spravili nad tiste zgoraj, kolikor jih je še ostalo na barki. Res je, vse je treba zamenjati in začeti iz ničle, ki pa je žal že globoko pod lediščem. predmeta obdelave in postali neposredni proizvajalci kaosa, so vsaj tako udeleženi kot različni investitorji brez želje in iskrene ljubezni do tega športa. Naj ponovim še enkrat: nogomet sovražiš ali pa ljubiš. Vmesnega stanja skorajda ni. Enkrat se moraš odločiti, ker gre za tako dominantno kulturo, daje preprosto ne moreš ignorirati. Ali pač. Edina težava v vsej zgodbi je, da so na igrišče vdrli tisti, ki ljubijo nogomet in svoj klub. jih je še ostalo na barki. Res je, vse je treba zamenjati in začeti iz ničle, ki pa je žal že globoko pod lediščem. Sicer pa, kaj lahko pričakujemo od države, v kateri nihče nikdar ne odstopi v dobro drugih, kaj šele da bi priznal svoje napake? Daleč smo še od Evrope, daleč še od sveta, v katerem obstajajo tudi ljudje z etiko in osebnim ponosom. Pa naj bo v nogometu ali kje drugje. Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 © šport Država in šport gresta vselej z roko v roki. Če je šport kot civilna kategorija ogledalo družbe, potem je kot na dlani, da želijo elite nadzorovati tudi to področje. Volitve, ki si sledijo po olimpijskem vzorcu, pa tako ali tako pomenijo sposobnost pozitivne preobrazbe neke družbe. Šport je tista kategorija, ki množično privlači najrazličnejše ljudi in jih hkrati zadržuje v večjih ali manjših sklenjenih skupinah. Le-te so dokaj pregledne; najmočnejša družbenopolitična elita pa je zagotovo nadvse zainteresirana za njihovo nadzorovanje in upravljanje. Če namreč neki eliti ne uspe nadzorovati do-voljšnjega števila civilnih združenj, tedaj ji niti morebitno vodenje temeljnega državnega aparata ne more ustrezno pripomoči k vsesplošni prevladi. Na videz nepomembna lovska, ribiška, kulturno-umetniš-ka in športna združenja so namreč bistvenega pomena pri ustvarjanju novih perspektivnih (elitističnih) kadrov, podtalnega dogovarjanja (lobiranja) in ustvarjanja družbenopolitičnega ozračja ter pri ustvarjanju sive ekonomije in kriminala. Pni ključni politični premiki se začnejo prav pri spontani ali načrtni tekto-niki v civilni iniciativi. Že dodobra ustoličene elite, ki vestno (koruptiv-no) in tradicionalno krmarijo, si zagotovo ne smejo privoščiti nikakršnih nenadejanih tektonskih premikov, saj bi s tem postavile na kocko vsa svoja dotedanja prizadevanja, lastni obstoj, že razvejen nepo-tizem pa bi se lahko - ob dekrimi-nalizaciji podtalnega početja - kmalu razvezal. Že zaradi omenjenih možnosti bi morala vsaka urejena demokracija biti sposobna samore-gulacije. Le-ta bi v tem primeru pomenila prevetritev oziroma prezra-čenje elitističnih usedlin, ki bi v dobro družbe morale nujno erodirati. Volitve imajo zato izjemno pomembno vlogo pri t. i. pozitivni preobrazbi družbe, ki bi se morala tako kot rodovitna prst nujno obnavljati. Levosredinsko kolobarjenje Kolobarjenje bi bilo potrebno tudi v slovenskem športu, saj bi s tem le pridobil verodostojnost. Pred volitvami sta namreč najpogostejši vprašanji: spremembe ali kontinuiteta? Opozicija ali koalicija? Če smo realni in nepristranski, lahko poda- mo takšno oceno: desnosredinska politična opcija pravzaprav pri nas nima nikakršnega vpliva na šport-norekreativno dogajanje, saj je le-to trdno v rokah levosredinske kontinuitete, ki odlično obvladuje družbenopolitični prostor in predstavlja nadaljevanje oblastniškega vzorca izpred 90. let. Pri desnosredinskih strankah pa je bilo opaziti precej in-diferenten odnos do športne politike in dejavnosti, saj razen neuspelih poskusov Marjana Podobnika in Alojza Krapeža (SLS je bila še najdejavnejša; tajnik stranke je bil tudi dobitnik srebrne olimpijske kolajne Andraž Vehovar), ki sta želela sanirati (in voditi) ljubljanska nogometna prvoligaša Olimpijo in Ljubljano, niso zapustili nikakršnega vidnejšega pečata. Večkrat so bili tudi precej glasni ob žgočih infras-trukturnih težavah (stadion, Planica ...), a šele tedaj, ko jih je k temu prisililo javno mnenje. Ali gre pri trdni notranji povezanosti vladajoče opcije, solidarnosti ob dodeljevanju najpomembnejših funkcionarskih položajev in zaprtem krogu, ki se ne želi odpreti, tudi za nesposobnost, brez-idejnost in pomanjkanje lucidnosti? Izjema je Bojan Srot (celjski župan in član SLS), ki je s svojo prožnostjo, prilagodljivostjo in zaradi nesposobne ljubljanske mestne politike povzdignil Celje v slovensko športno prestolnico. Zasedba vodilnih položajev pri športnih zvezah pa je v Sloveniji docela neenakomerno porazdeljena. Večinoma so vodilni iz političnih in gospodarskih vrst, le malokateri pa iz vrhunskega športa in opozicije, ki nam po bežni prever-bi ponudi samo Polonco Dobrajc (predsednica sabljaške zveze) in Zmaga Jelinčiča (predsednik letalske zveze). Vse kaže torej na to... Hobotnica ... da je politika globoko za-jedena v pore slovenskega športa oziroma t. i. športnega funkcionar-stva. Hobotnica s svojimi vladajočimi lovkami ovija dobršen del Janez Kocijančič že od leta 1991 vodi Olimpijski komite Slovenije, ki predstavlja vrhovno telo slehernega športnega prizadevanja v Sloveniji. Nekdanji podpredsednik jugoslovanske vlade Janez Zemljarič je prav tako član upravnega odbora NK Olimpija in opozarja na to, da so funkcionarski stolčki v športnih združenjih še vedno precej udobni v nasprotju s Plečnikovo razvalino ... Demokracija • 40/2004 šport športne dejavnosti in že zaradi ustvarjene (pre)moči zanesljivo ne želi izgubiti na prihodnjih volitvah. Morebitna izguba bi namreč lahko pomenila kolaps nekaterih interesnih dejavnosti, saj bi tudi novinci želeli prodreti v srž športa, ki predstavlja tudi nadvse pomembno gospodarsko panogo z velikimi kapitalskimi donosi. Prišlo bi do spopada dveh (po izkušnjah) neenakovrednih - nekoga, ki pozna do potankosti vse vzvode, z nebogljencem. V primeru zmage slednjega primopredaje ne bo, hobotnica bo še naprej stegovala lovke, Forum 21 pa bo vladal v senci. Šport se bo izkazal kot politični poligon, ki bo med zadnjimi prepustil žezlo, vsako društvo pa bo lahko pomenilo vlado v senci. Forum 21 se bo končno lahko predstavil v svoji pravi (športni) luči. Šport je tudi tista kategorija, ki vsebuje tako socialistične kot kapitalistične ideale. Zato si elite, ki stremijo po kar najobsežnejši razpredenosti svojih lovk, prizadevajo za največje obvladovanje športnih dejavnosti. Organizirane lože zato agresivno plasirajo lastne posameznike na najpomembnejša mesta po športnih zvezah. Loža Predstavnik Foruma 21 je namreč tudi mag. Janez Kocijančič, ki že od samega začetka vodi slovenski olimpijski komite (OKS). Je tudi član Smučarske zveze Slovenije, ki je v na kratko f otografiji: Reuters Utah Jazz bo 22. novembra upokojila številko nekdanjega zvezdnika Johna Stocktona, ki je 19 let uspešno igral za to ekipo. Stocktonove številke 12 tako v tej ekipi ne bo mogel nositi nihče več, uradno pa se bo to zgodilo med tekmo Utaha z moštvom New Orleans Hornets. Košarkar, ki je svojo športno pot sklenil po sezoni 2002/2003, je še vedno vodilni igralec NBA vseh časov po asistencah (15.806) in ukradenih žogah (3.265), bil pa je tudi član prvega in edinega pravega sanjskega moštva ZDA, ki je leta 1992 v Barceloni osvo-jilo zlato olimpijsko odličje. Utah je st°ckt°n°™ stev"ka 12 gre med veine doslej upokojil številke štirih igralcev: Marka Eatona (53) in Jeffa Hornac-legendamega ostrostrelca Peta Mara- ka (14), s tem pa je počastil tudi nek- Utah bo upokojil številko 12 Ekipa severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA vicha (7), Darrella Griffitha (35), danjegatrenerjaFrankaLaydna(l). ■m LlHi S UTW- S KxJij^^MHr MK&k^ [jaj™ ^K jI ZLSD, katere ¿lana sta Jože Jagodnik in Anton Colariči je lahko prek njunih vodilnih vlog posledično (neuradno) obvladovala najtrofejnejša slovenska nogometna kluba Maribor in Olimpijo. Po večmilijonskih dolgovih Maribora o Jagodniku zadnje čase ni ne duha ne sluha, medtem ko Colarič (član MOL) v povezavi z županjo Simšičevo ni potegnil niti ene pozitivne poteze, ki bi ljubljanski klub tako infras-trukturno kakor tekmovalno dvignila iz pepela. 80. letih vzbudila slovensko športno identiteto. OKS v Forumu 21 predstavljajo še dvakratni olimpijski zmagovalec v gimnastiki Miro Cerar (odvetnik), Janko Kosmina (predsednik jadralne zveze, olimpijec leta 1960, nekdanji predsednik uprave koprskega Istrabenza) in odvetnica Tjaša Andree-Prosenc (predsednica zveze drsalnih športov). Če k tem pridamo še dva poslanca LDS Lea Kremžarja (podpredsednik IO OKS), Romana Jakiča (predsednik atletske zveze) in nekdanjo odlično igralko tenisa in kandidatko za ev-roposlanko na listi LDS Mimo Jaušo-vec, ki so prav tako člani IO OKS, je izmed skupno 20 članov IO OKS sedmerica iz vrst Foruma 21 in LDS. Povolilnih sprememb pa si zagoto- vo ne želi niti ustanovitelj Foruma 21 Milan Kučan, velik športni privrženec in tista stična točka in pribežališče najrazličnejših idej in pobud, ob kateri se vselej zbira širok krog gospodarstvenikov, ki slednjič vzdržujejo tudi šport v Sloveniji. Vsako njegovo gorništvo oziroma navzočnost na tekmah je tudi sklepanje in vzni-kanje idej, ki potem omrežujejo in zapirajo dostop drugače mislečim. Okoli Kučana se tako zgrinjajo fo-rumovci Zoran Jankovič (Mercator; dosedanji predsednik rokometne zveze), Tone Turnšek (Pivovarna Laško) iz rokometnih ter Ivo Daneu (živeča košarkarska legenda), Jože Šavel (direktor Harveyja Normana), Miloš Kovačič (Krka, d. d., KK Krka, mandatar upravnega odbora ŠD Planica), dr. Lev Kreft (filozof, ZLSD) in Peter Šefman (vodja varnostne službe predsednika Kučana) iz košarkarskih vrst. Milan Kučan je bil namreč v 70. letih predsednik KK Olimpija, ki iz takšnih ali drugačnih povezav še danes ostaja tisti elitni športni klub, katerega častna loža je vselej prepolna najrazličnejših veljakov. Omeniti je treba še dr. Lucijo Čok, nekdanjo šolsko ministrico, danes pa rektorico nove primorske univerze, ki lahko iz simbolnega (ministrica za šport) in teoretskega (vzgojno-izobraževalni zavod) vidika potrdi vsenavzočnost določene gospodarsko-politične struje, ki si v povezavi z (več let) vladajočo koalicijo zagotovo ne želi povolilnih pretresov. Lovro Kastelic Vodja poslanske skupine LDS je tudi predsednik Zveze za avtošport Slovenije AŠ 2005, kjer njen direktor Dag-mar Šuster vodi in izsiljuje avtomobilis-tično bitko proti AMZS, krovni avtomo-bilistični organizaciji v Sloveniji. Vstopnice razprodane Kvalifikacijsko nogometno tekmo za uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 2006 med Slovenijo in Italijo, ki bo 9. oktobra ob 21. uri v Celju, si bo, kot kaže, ogledalo bistveno več nogometnih privržencev kot srečanje proti Moldaviji. Prvi razlog je, da bo celjski stadion dobil novo tribuno, drugi pa, da so bile karte v pred-prodaji (na voljo jih je bilo nekaj več kot 7.000) razprodane v vsega štirih urah. Naprodaj je bilo 7.167 vstopnic - od teh jih je 1.150 namenjenih gostujočim navijačem, 717 jih bodo prodali domačim organiziranim navijaškim skupinam, svoj delež pa so dobile tudimedobčinske nogometne zveze, nogometni klubi in datge članice NZS, ki so kupile 2.900 teh dragocenih listkov. Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 © popkultura Big Foot Mama "zažgala" Križanke Pretekli teden je bil v ljubljanskih Križankah predstavitveni koncert slovenske rokovske skupine Big Foot Mama. Fantje, ki so tokrat nastopili v nekoliko okrepljeni postavi - na klaviaturah se jim je pridružila Neža Buh iz skupine Skat, na tolkalih pa Martin Janežič Buco iz skupine Sausages - so po nastopu treh predskupin v svojem znanem udarnem slogu dodobra razgreli občinstvo v skoraj polnih Križankah. Slednje je tako lahko slišalo nekaj najodmevnejših pesmi z novega albuma 5ing, v drugem koncertu pa skoraj vse na jbolj znane uspešnice skupine Cm Tulipan, Vrn' se k men', Led s severa, Men' se rola... Cisto na koncu koncerta so fantje občinstvu pripravili še manjše presenečenje in med množico po traku poslali bobnarske palice, ki pa so seveda prispele samo do tistih nekaj srečnežev, ki so bili ob pravem času na pravem mestu. ustreza in da v svojem delu iz dneva v dan bolj uživa. Pevka je izvrstna in čedalje bolj slavna. Pred dvema letoma je doživela velikanski uspeh z albumom Come Away With Me, ki so ga prodali v zavidanja vrednih 18 milijonih izvodili in je pobral kar nekaj gram-myjev. Nenadoma se je iz anonimnosti prebila na vrhove številnih lestvic, njen obraz pa se je začel pojavljati na vseh naslovnicah. Tudi njen drugi album Feels Like Home se uspešno prodaja, saj so ga doslej prodali v 5 milijonih izvodov. Norah je ob vsem, kar se je zadnja leta okoli nje dogajalo, le dodala: "Ljudje mislijo, da sem melanholična in romantična in da le šepetam, vendar nisem, sem zelo direktna. Sicer pa začenjam uživati. Na začetku si nisem upala, ker sem 'le' glasbenica in sem svetovno slavna postala tako nenadoma." World Music Awards 2004 Podelitev nagrad za najboljše glasbenike sveta v preteklem letu, imenovana World Music Awards 2004, je pred nedavnim zaznamovala svetovno glasbeno sceno. Po pričakovanjih sta dominirala Usher in duet Outkast. Potem ko sta bila tako Usher kot Outkast večkrat nominirana, je vsak domov odnesel tri nagrade: Usher v kategoriji za naj moškega izvajalca sveta, naj izvajalca R&B na svetu in za naj pop moškega izvajalca, Outkast pa za najboljšo skupino na svetu, naj popskupino na svetu in naj izvajalca pop/hip-hopa. Nagrade, ki so jih podelili v sredo v Las Vegasu, so bile podeljene izključno na podlagi prodanih izdelkov posameznega izvajalca po vsem svetu. Znano je, da seje Us-herjev Confessions samo v ZDA doslej prodal v več kot 5 milijonov izvodih, medtem ko je Spe-akerboxxx/The Love Below Outkastov že presegel magično mejo 8 milijonov izvodov. Med zmagovalci je zablestela tudi Norah Jones (naj ženska in naj pop ženska izvajalka), Avril Lavigne (naj pop/rok izvajalka), Alicia Keys (naj izvajalka R&B), Hilary Duff (naj novinka na sceni), Kanye West (naj novinec na sceni) in Maroon 5 (naj nova skupina). Dido je dobila nagrado za najbolje prodajanega izvajalca v Angliji, medtem ko je bil Clive Davis počaščen z nagrado za posebne dosežke v glasbeni industriji. Še so skupaj! Duncan James, član zasedbe Blue, je zanikal, da bi skupina zaradi izida njegove prve solopesmi razpadla. Single I Believe My Heart je vzet iz muzikala The Woman In White An-drewa Lloyda Webberja. V bistvu gre za duet, ki ga je Duncan zapel skupaj s Keedie, pevko klasike pri EMI. Skladba bo uradno izšla 1. oktobra. Demokracija K sodelovanju vabimo inovativne zunanje sodelavce za samostojno trženje oglasnega prostora in pridobivanje novih naročnikov za revijo Demokracija. Ponujamo stimulativno nagrajevanje. Podrobnejše informacije na tel.: 01/43 45 463 ali na elektronskem naslovu obzorja.direktor@siol.net. ču Križanke. Šlo je za koncert, na katerem je Neca Falk s spremljevalno skupino predstavila uspešnice o mačku Muriju in muci Maci. Koncerta v Križankah se je udeležila velika množica otrok in odraslih. Norah Jones uživa v svoji koži Norah Jones, pevka, ki se je doslej predstavila z dvema izjemno uspešnima albumoma, Come Away With Me in Feels Like Home, je dejala, da ji življenje glasbenice zelo Dvajset let mačka Murija Maček Muri in muca Maca sta v slovenski popkulturi zelo znani ikoni, še zlasti med otroki. Letos mine- va že dvajset let, odkar je maček Muri, ki ga je pesnik Kajetan Kovic spravil v knjižno obliko pred skoraj tridesetimi leti, doživel uglasbitev, za kar je poskrbel Jerko Novak s sodelavci, vlogo pevke pa je prevzela Neca Falk. Prvim dvanajstim skladbam na kaseti so se kasneje pridružile še nove. Jubilej mačka Murija in muce Mace so praznovali v četrtek, 23. septembra, s festivalom mačka Murija v poletnem gledališ- © Demokracija • 40/2004 oglasi horosko Čeprav bo skupina v kratkem izdala novo pesem Curtain Calls in poleg tega še album največjih uspešnic, James zatrjuje, da bo skupina ostala skupaj. Dejal je: "To gotovo ni konec za Blue. Čaka nas turneja, ki se bo začela marca ali aprila. To bo nekakšno slovo, kajti po njej si bomo čla- ni vzeli leto dni dopusta. V tem letu bomo ustvarjali posamično, potem pa nameravamo skupaj - kot Blue posneti še drugi album. S fanti se zares zelo dobro razumemo, kar pomeni, da v 'štabu' nimamo težav. Težava je v tem, da bi vsak izmed nas rad preizkusil kaj novega." en ELEKTROPROM EV| ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.0.0. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica I4I2 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 56 57 ISO ♦ trgovina EVJ Center fax: 03 56 71 488 ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji ¡n nizke gradnje Jf krščanske duhovne TTTmične glasbe Univerzitetni športni center Leona Štuktja Maribor 16. oktober 2004 ob 20. uri Anima Anistanai, Dominik, Don Camillo band, Janez Ferlež Maja in Boštjan Dermol. Nova zapoved, Odkloolen Grega in Dr. Primož. Silvano Bizjak. Svetnik Tvoj glas Živa voda Spremljevalni program: Rok Kosmač in Peter Januš Tehtnica (22. september - 22. oktober) Delo, delo in še enkrat delo. To je vaše vodilo te dni. Poskusite se sprostiti, čeprav delate skoraj nepretrgoma. V nasprotju z običajem boste presenetljivo odločni in trdni. Pohvale in priznanja vam ne bodo ušli. Z veseljem vas bodo poslušali. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Ne dopustite, da vas izkoriščajo prav vsak trenutek! Vaši bližnji bi si kdaj lahko stvari organizirali tudi drugače in ugodneje za vse. Potrudite se doseči tisto, kar ste si zastavili, in ne pustite se več motiti. Konec tedna bo prav lep in dober. Strelec (22. november - 20. december) Prav slabe volje ste zaradi nekaterih norosti, ki se napovedujejo. Pomislite, kako boste ukrepali, in jasno izrazite svoje mnenje. Bodite realni in pazite na svoje interese. Drugače bo teden potekal uspešno in tudi delo bo zanimivo kot vedno. Kozorog (21. december - 19. januar) Če boste še naprej dajali potuho svojim otrokom, vam bodo resnično zrasli čez glavo. Enkrat mora biti dovolj, saj škodite sami sebi, ko podpirate nepremišljene določitve in laži. Odprite oči in si priznajte, da ta človek ni čisto nič prida. Vodnar (20. januar -18. februar) Veselje vas bo prevevalo zaradi uspehov, ki se vam obetajo. Bodite mirni in se ne pustite razburjati brez potrebe. Vse, kar načrtujete, boste izpeljali, tudi potovanje, ki se ga že dolgo veselite, se bo začelo pripravljati. Tudi vi pripravite kovčke. Ribi (19. februar - 20. marec) Prav lepo bi bilo, če bi trajalo. To imejte v mislih, ko se bo nekdo dobesedno slinil okoli vas. Ne dajte se prepričati praznim obljubam, saj vam ne bo to prav nič koristilo. Veselje vam bo dano, če boste ostali zvesti sami sebi in svojim načelom. Oven (21. marec - 20. april) Izstopite iz svojega egoizma in zadrtosti. Morali se boste znebiti sorodnikov, vsaj za ta čas, ker vam utegne njihova bližina resno škodovati in podreti vse težko prigarano. Težko bo, vendar vam ne bo žal, če boste to zares naredili. Bik (21. april - 21. maj) Včasih pride zelo prav, če se človek prepusti toku. Sprejemanje je v vašem primeru res najboljše, kar lahko storite. Sicer pa je pred vami uspešen teden, ki ga bo zaznamovalo globoko razumevanje vaših prijateljev. Konec tedna bo utrudljiv. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Ne delajte si skrbi glede včerajšnje zdrahe! Nekateri ljudje se hitro razburijo, potem pa tudi hitro pomirijo. Nasprotno pa se delo ne bo naredilo samo in se morate pošteno potruditi, da vas ne bo zmanjkalo. Lepi dnevi so pred vami od četrtka naprej. Rak (22. junij - 21. julij) Ne morete si predstavljati življenja brez svojega partnerja, vendar bi si ga zaradi svojega duševnega zdravja morali. Poskusite se navaditi na misel, da ga ne bo. Potem se boste laže uprli njegovim neprimernim izsiljevanjem, ki vas morijo že lep čas. Lev (22. julij - 21. avgust) Vaši načrti se bodo nekako uresničevali, čeprav se vam bo zdelo, da se je kakor ponavadi vse zgnetlo na kup. Poskrbite, da se boste vedno dobro odpočili in da boste vedno pri močeh. Tudi stvari, ki vas resnično skrbijo, se bodo uredile. Devica (22. avgust - 21. september) Ne delajte bedarij in se raje umirite, sicer boste postali nesreča in nadloga za vse sorodstvo. Poglejte vsaj tokrat malo iz svoje kože, saj niste središče sveta. Posledice vaše norosti so lahko za nekatere usodne za vse življenje! Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 © avtomobilizem V času, ko parkiranje zlasti v večjih mestih postaja čedalje večji problem, so iznajdljivi avtomobilski izdelovalci odkrili novo tržno nišo - začeli so izdelovati miniavtomobile. Prednost tako imenovanih mini-avtomobilov je, da zavzamejo zelo malo prostora in da jih je zato mogoče parkirati tako rekoč v vsako "luknjo", hkrati pa so njihove lastnosti še vedno takšne, da se je z njimi brez posebnih težav mogoče voziti tako po mestu kot tudi zunaj njega. Resda z njimi ne boste dirkali, se boste pa po avtocesti še vedno vozili s spodobno hitrostjo - vse do najvišje omejitve in več. Eden najmanjših, če že ne najmanjši v razredu majhnih avtomobilov, je smart city coupé, ki se ponaša z za avtomobil zares majhnimi merami. Dolg je vsega dva metra in pol, širok in visok pa le dober meter in pol. Težak je dobrih 700 kilogramov, prostornina motorja pa je slabih 700 kubičnih centimetrov. Bolj ali manj miniaturne so tudi druge lastnosti avtomobila. V njem se lahko vozita le dve osebi, v rezervoar za gorivo gre 22 litrov bencina, končna hitrost avtomobila pa znaša 135 kilometrov na uro. Statusni simbol Omenjeni avtomobil, katerega osnovna nakupna cena se začne pri 2,2 milijona tolarjih, je seveda nekakšen ekstrem v svojem razredu, saj avtomobili v tem razredu niso vedno tako majhni. Mnogi izmed njih imajo namreč sicer zelo majhne mere, Kia picanto - avto, primeren svojemu imenu 0 Smart je eden najmanjših avtomobilov^ svojem razredu. Demokracija • 40/2004 Majhni, a ne poceni vendar so še vedno precej večji od smarta. Takšni so denimo Renaul-tov modus, Kijin picanto pa fordov ka, Mazdina verisa, Nissanova mic-ra itd. Skupna lastnost vseh omenjenih avtomobilov je, da so njihove mere dokaj majhne, hkrati pa delno že posegajo v razred družinskih avtomobilov. Tako ni nič čudnega, če v micri vidite vso družino, kako se odpravlja na celotedenske počitnice. Prostora sicer ni veliko, vendar kar nekako gre. Hkrati takšni avtomobili postajajo čedalje bolj priljubljeni pri mladih. Njihove potrebe po prostoru namreč niso tako velike, hkrati pa je vzdrževanje, če jih primerjamo z velikimi avtomobili, dokaj poceni. Prav to, da majhni avtomobili postajajo nekakšen statusni simbol, spretno izkoriščajo tudi prodajalci, saj so cene teh avtomobilov, še posebej če imamo v mislih, da za ceno majhnega avtomobila dobite že zelo soliden večji avto, precej zasolili. Tako se osnovna cena Renaultovega modusa začne pri okoli 2,5 milijona tolarjih, osnovna cena fordovega ka pri okoli 2,2 milijona tolarjih, Nissanove micre pa prav tako pri 2,2 milijona tolarjih. Za takšen denar pa recimo dobite že novega clia. Videz lahko vara Poleg razmeroma visokih cen majhnih avtomobilov nekatere moti tudi domnevna nizka varnost, saj nekako še vedno velja nepisano pravilo, da so manjši avtomobili manj varni. No, ta predsodek v zadnjem času uspešno razbija Renaultov modus, ki je na nedavnem testu Euro NCAP postal prvi majhen avtomobil, ki je na testu dobil vseh pet zvezdic za varnost. Modus se je posebej izkazal v kategoriji varnosti otrok, za katero je po zaslugi svoje tritočkovne pritrditve otroških varnostnih sedežev dobil štiri točke, česar se zagotovo ne bi sramoval marsikateri klasični družinski avto. Za in proti Če torej razmišljate o nakupu majhnega avtomobila, računajte, da se boste lahko z njim vozili skoraj tako, kot če bi kupili večji avtomobil, da na splošno ne boste imeli večjih težav s parkiranjem in da boste imeli majhne stroške z vzdrževanjem. Seveda pa morate vzeti v zakup dejstvo, da boste zanj odšteli toliko denarja, kot bi ga odšteli za katerega od večjih avtomobilov, če pa imate večjo družino, boste potrebovali vsaj še en večji avtomobil. To pa je že strošek, ki ga zmore le redkoka-tera slovenska družina. Renaultov modus je lep primer, daje lahko tudi majhen avtomobil varen. Na testu Euro NCAP je dobil najvišje mogoče število zvezdic za varnost. nagradna križanka i 1 rht i y i KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1,1000 Ljubljana ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH SAfij POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% r telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com sestavil: miran erceg glavno mesto sirije rumeni azijski osel rastlina p0lzaje-dalka osnovna mera roman emila zolaja geslo sladek tropski sadež opera julesa masseneta navdušenje za kaj sekanje, sečnja zemeljska ožina na malaki samodejna dejavnost tropska ovijalka likovna umetnica tekoče stopnice silvo teršek makedoski pisatelj čaSule perzijska sveta knjiga nick nolte josip stritar mesto v etiopiji junak iz vzhodno od raja karlovac prekrivanje z oljnati barvo okras v obliki niza listov ptica iz nove zelandije oseba iz vorančeve jamnice ekipa ruski režiser (nikolaj) linda evans aonec roman končar sahovski izraz slovenski igralec (bert) portugalski politik (mario) brit. knjiz. (kingsley) miha avanzo kraj pri ribnici it. politik (pietro) slovaški hokejist (vladimir) teliček kemijski znak za tantal antična ljubljana anton .aškerc afriška jezikovna skupina hrvaška naftna družba naša pevka dežmanova sekrhar ozn' (kofi) cruise širina desni pritok rena navedek tretji sklon marko elsner avstrijski zdravnik (konstantin) smučka iz tovarne elan zgani sladkor glasbenik eno rešitev oreišme križanke II naqraienci 38. številke DAMAS, OLENEK, LATINI, ELITIS, NIL, ČA, AJ, SAN, STISKANJE, LINJ, PASTERNAK, ERIE, ORIANA, TA, AK, MAST, STOLAR, JO, IN, IP, ILIR, HES, NTOKO, NAŠIVEK, ČEK, NČ, ČARILO, ELASTIN, ENAKIT, KARMINE, AGENT 1. nagrada: MARTA JERŠE, Aškerčev trg 6, 3270 Laško 2. nagrada: FRANCKA TROBEVŠEK, Zikova 4, 1241 Kamnik 3. nagrada: ROŽA GANTAR, Rusjanov trg 6, 1000 Ljubljana Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naqrade bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog ■ — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 7. 10. 2004 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, i s pripisom "Nagradna križanka". 1 2. nagrada: 3. nagrada: Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 kronika časa včeraj, danes, jutri... • 27.9.1816 so postale nedeljske šole obvezne za mladino od 12. do 15. leta starosti. • 27. 9.1904 se je v Gornji Radgoni rodil književnik in politik Edvard Kocbek. Odigral je tragično vlogo, ki je bila najvidnejša v podrejanju krščanskih socialistov komunistični partiji. • 27. 9.1942 je na nacističnem zborovanju v Kranju šef pokrajinske uprave na Gorenjskem dr. Friedrich Rainer podelil nemško državljanstvo Gorenjcem. To je pomenilo, da so postali Gorenjci nemški vojaški obvezniki. • 28. 9. 1841 se je rodil francoski državnik Georges Benjmain Clemenceau. Bil je eden od štirih podpisnikov mirovne pogodbe po končani 1. svetovni vojni leta 1918. Ko je imel neki poslanec v parlamentu dolg in nepomemben govor, se je Clemenceau, ki je bil takrat predsednik vlade, nagnil k svojemu sosedu in mu rekel: "Govoriti in nič povedati je za nekatere politike priložnost, da izrazijo svoje misli." Seveda ni mislil na Toneta Ropa... • 29.9.1547 seje rodil španski pesnik, dramatik in romanopisec Miguel de Cervantes Saavedra. Z romanom Don Kihot je ustvaril prvi novoveški roman. • 30. 9.1768 so ljubljanski mestni očetje prepovedali kirurgom opravljati zdravniška dela. V tistem času so bili mestni zdravniki - fiziki. • 30.9.1882 seje rodil nemški fizikHans Geiger. Izdelal je napravo za ugotavljanje in preštevanje naelek-trenih delcev - Geigerjev števec. • 30.9.1992 so začeli v slovenskih bankah menjavati denarne bone za slovenski tolar. • 1.10.1881 se je rodil ameriški letalski konstruktor in industrialec William Edward Boeing. • 1. 10. 1889 je začela poslovati Mestna hranilnica ljubljanska, za katero je dal pobudo Ivan Hribar. Njen prvi predsednik je bil Franc Souvan. Seveda ni imela nič skupnega s sedanjo eldeesovo polomijo. • 1.10.1946 mednarodno sodišče v Nurnbergu spoznalo za krive 22 vodilnih nemških nacističnih voditeljev, enajst jih je obsodilo na smrt. • 1.10.1942 so Italijani ustrelili slikaija Hinka Smrekarja. • 1.10. 1949 je prišlo do združitve vseh kitajskih ozemelj v eno državo - LR Kitajsko. • 2.10.1869sejerodilindijskipolitikinboreczaneod-visnost Mahatma Gandhi. Gandijevo uradno ime je Mohandas Karamchand Gandhi, okoli leta 1920 pa so mu nadeli naziv Mahatma, kar pomeni "velika duša". • 2.10.1942 so Nemci v Mariboru ustrelili 144 talcev. • 2.10.1990 opolnoči je prišlo do popolne vnovične združitve obeh Nemčij. • 3.10.1858 se je rodila italijanska gledališka igralka Eleonora Duše. Nekoč se ji je igralec, ki je trpel zaradi nesrečne ljubezni, potožil: "Tudi Tolstoj je vedel, da prihaja vse slabo iz žensk." Eleonora mu je odgovorila: "Seveda. Tudi moški prihajate iz žensk." • 3.10. 1929 je kralj Aleksander Karadordevič z diktatorskim zakonom spremenil ime državi v Kraljevina lugoslavija. © Vzpon in padec Habsburžanov Vzpon Habsburžanov, ene najpomembnejših dinastij v Evropi, se je praktično začel 29. septembra 1273, ko je bil Rudolfi. Habsburški izvoljen za nemškega kralja. Kasneje so imeli do leta 1918 nepretrgoma različne knežje oziroma deželnoknežje položaje v tako imenovanih avstrijskih deželah, ki so se postopno združile v enotno posest. Ves ta čas je bil pod habsburško oblastjo del slovenskega etničnega ozemlja, od leta 1500 naprej pa skoraj vse ozemlje. Od 15. stoletja do leta 1806 so veljali Habs-buržabni za dinastijo, ki je imela pravico do položaja rimsko-nemškega cesarja. Ko je prišla v 16. stoletju pod njihovo oblast tudi Španija s kolonijami, je za vlade Karla V. (začetnika španske veje) nastal rek o državi Habsburžanov, v kateri "sonce nikoli ne zaide", ker je razprostrta po vseh delih sveta. V novi zgodovinski vlogi je dinastija odpovedala. Ni bila sposobna za reševanje narodnostnih vprašanj. To je povzročilo njen propad. Slovensko morje V Trstu so 27. septembra 1871 organizirali nenavadno tekmovanje slovenskih ribičev s "čupami". Bolj kot samo tekmovanje so zanimiva poročila o dogodku, ker potrjujejo dejstvo, da je bila okolica Trsta v tem času naseljena večinoma s Slovenci. Staro slovensko morje je dejansko med Miljami in Tržičem. Ob njem naseljeni Slovenci so se večinoma ukvarjali z ribištvom, pri čemer so jim Trst in nekatera istrska mesta pomenila tudi trg. Tam so tudi lovili. Ker so hoteli na njihovem območju loviti tudi ribiči iz Chiogge - Cožoti, je prihajalo z njimi do tako hudih pretepov, da so se končali celo s smrtjo. Poleg drugih ribiških plovil so tamkajšnji ribiči sloveli in vzbujali pozornost s čupami. To so bila plovila iz enega kosa lesa. Dolge so bile do 7 metrov, široke 0,7 m in globoke 0,6 m. Bile so odporne na udarce ob skale. Ker dolgo ni bilo pravih pristanišč, so jih po uporabi potegnili na suho. Spretnost slovenskih ribičev je pri nekaterih tržaških meščanih porodila zamisel, da bi s čupami ob tržaški razstavi umetnosti in industrije organizirali tekmovanje. Startali so pri Pomolu sv. Karla v Trstu, cilj pa je bil v Barkovljah. Zmagovalec ni znan, znane pa so nagrade, ki so jih prejeli prvi trije: pet, trije in en zlat cekin. v Časi se spreminjajo 28. septembra 1920 je koroški deželni zbor soglasno sklenil, da hoče "varovati jezikovne in narodne posebnosti slovenskih Korošcev zdaj in v vseh bodočih časih ... sporazumno z zastopniki koroških Slovencev". Na odločitev je gotovo bistveno vplivalo dejstvo, da sta dve petini koroških Slovencev na plebiscitu glasovali za priključitev Avstriji. Že konec novembra istega leta, ko je mednarodna komisija izročila plebiscitno ozemlje avstrijskim zastopnikom, pa je deželni upravitelj A. Lemisch v deželnem zboru napovedal dobo še ostrejše germanizacije z načrtom, da je treba v eni generaciji "dovršiti koroško delo pomikanja jezikovne meje proti jugu" in ponemčiti vse koroške Slovence. Senžermenska mirovna pogodba je sicer v več členih zagotavljala manjšinam posebne pravice, še posebej pa, da bo avstrij- 0 ska vlada zagotovila, "da bodo otroci teh avstrijskih državljanov imeli v osnovnih šolah pouk v njihovem lastnem jeziku". Na ozemlju dvojezičnih šol po uredbi iz leta 1945 je bilo Slovencev po štetju iz leta 1910 67,7 odstotka od 94.562 prebivalcev, leta 1923 38,4 odstotka od91.778 prebivalcev in leta 1939 42 odstotkov od 93.675 prebivalcev. Avstrija vse do propada s t. i. anšlusom nikdar ni resno mislila na izpolnitev mirovne pogodbe. Demokracija • 40/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžina 45 vrstic. Pis- ¿m —»— ma bralcev objav- DEMOKRACIJA Ijamo v skladu z 1 -načelom profesi- 4 onalne novinarske j ^fP jjjj etike, katere na- i" || men je služiti inte- m resom javnosti ne ff glede na politična, | svetovnonazorska | ali kakršno koli i $ srLj drugo prepričanje. ,!iL . i t ^u&i-M-iŠmW~ Odprto pismo ministru za šolstvo dr. Slavku Gabru S tem pismom želimo Vas in širšo javnost seznaniti z nekaterimi težavami, s katerimi se srečujejo slovenske šole v začetku tekočega šolskega leta in pri uresničevanju svoje poklicanosti. 1. MSZS je v času poletnih počitnic sprejelo novele ZOS in nekaterih podzakonskih aktov, s čimer je znova poseglo v poslovanje OS. Ne glede na to, da predstavniki MSZS trdijo, da so bile novele oziroma novi akti sprejeti ob sodelovanju najširše javnosti, dvomimo, daje tako. Menimo, da bi šole morale biti mnogo bolje seznanjene ne samo z določili novih pravil, ampak in predvsem s posledicami le-teh v dejanskem življenju šol. Zavedati seje namreč treba naslednjega dejstva: v šolah niso zaposleni pravniki, upravni delavci ipd., ampak učitelji. Poslanstvo učiteljev je v prvi vrsti poučevanje in vzgajanje, za kar pa jim z vse več normiranja zmanjkuje časa, prav tako pa vsaka norma že sama po sebi zmanjšuje učiteljevo avtonomijo. Uveljavlja se praksa, da pravilniki začnejo veljati z začetkom šolskega leta. Učitelji imajo v tem času veliko drugega dela, zato z začetkom šolskega leta težko začnejo "poslovati" v skladu z vsemi spremembami; posledica je poznejše popravljanje, spreminjanje, prilagajanje, kar v šole ne vnaša samo nejevolje, ampak posega tudi v miren tok pedagoške- ga dela. Pisci pravilnikov so očitno pozabili, da se priprave na novo šolsko leto v šolah začnejo bistveno prej kot 1.9. in da morajo učitelji v času poletnih počitnic izkoristiti večino letnega dopusta. Pogosto spreminjanje norm in s tem v zvezi pravil igre v šoli po našem mnenju ne vpliva pozitivno na mladino, saj lahko sami vidijo, da se norme, pravila in s tem posle-* dično tudi vrednote z lahkoto spreminjajo, da nimajo velike teže. Mladina v tej dobi pa potrebuje trdne norme in vrednote, ki so ji v oporo, zato predlagamo: spremembe pravil naj bodo domišljene, pri čemer je treba težiti za čim širšim konsenzom vseh, ki so vpleteni v vzgojno-izobraževalni proces; spremembe normativnih aktov naj imajo bistveno daljšo "uvajalno" dobo, da se zavezanci lahko z njimi seznanijo in prilagodijo svoje poslovanje; normativni akti naj začnejo veljati takrat, ko so šole v šolskem letu najmanj obremenjene. 2. Čedalje očitnejša postaja potreba po ustanovitvi učiteljske zbornice kot stanovskega združenja učiteljev. Učitelji kot največja skupina intelektualcev v tej državi so eden redkih stanov, ld takega združenja še nima. Vladajoči še vedno nasprotujejo takemu združenju. Pri vseh stanovskih zadevah učitelje tako zastopa sindikat, katerega običajna naloga je boj za čim boljši gmotni položaj njegovih članov. Pri nas se sindikat ukvarja tudi z vprašanji normativnih aktov, ki urejajo ocenjevanje znanja, vzgojne ukrepe, šolski red, šolski koledar, skratka z zadevami, ki spadajo na področje delovanja strokovne zbornice, kot je to urejeno že na drugih področjih. Pomembno je tudi učiteljevo sodelovanje s stanovskimi kolegi, soustvarjanje vzgojne skupnosti skupaj s starši učencev. Ker je učitelj dejavno udeležen v vzgojno-izobraževal-nem procesu, kot strokovnjak sooblikuje šolo in šolstvo. Soustvarja kulturo. Zato nujno potrebuje etični kodeks, ki naj izraža učiteljevo zavezanost skrbi za strokovno delo na C4», 88.9 MH-| področju njegove predmetne stroke in na pedagoškem področju. 3. Omenili smo že, da je bil spremenjen ZOS. Sprememba se nanaša na število izbirnih predmetov. V zadnji triadi 9-letne OS tako lahko učenec sedaj izbere le dva izbirna predmeta namesto treh. Nedvomno je to posledica dejavnosti in pritiskov civilne družbe v lanskem šolskem letu, novela pa je bila pripravljena v naglici in brez konsenza, kar povzroča težave pri njenem izvajanju. Povzemimo dogajanje v preteklem šolskem letu: Predstavniki ministrstva in t.i. stroke (npr. pedagoški inštitut) so večkrat javno v javnih občilih zagovarjali tri izbirne predmete kot najboljšo in nespremenljivo strokovno rešitev. Kljub temu je v kratkem času prišlo do nove strokovne odločitve, ki je bila v okviru strokovnega sveta sprejeta soglasno in brez razprave. Minister je po sprejetju novel v javnih občilih večkrat poudaril, da so se učenci v veliki večini odločili za tri izbirne predmete. Navedeni podatek žal ne upošteva dejstva, da so morali učenci za tekoče šolsko leto izbirne predmete izbrati bistveno prej, kot je začela veljati novela ZOŠ. Torej se učenci lahko še vedno premislijo, posledica bo seveda zmanjšanje števila ur pouka, to pa ima lahko zelo neprijetne posledice za posameznega učitelja in organizacijo šolskega dela in pouka. Pravilnik prav tako določa, da se učencu, ki izbere tri izbirne predmete, pri določanju splošnega učnega uspeha upoštevata dve boljši oceni. Čeprav mora pri izbiri dveh predmetov nujno izbrati enega iz družboslovnega sklopa, drugega pa iz naravoslovnega, si z izbiro treh predmetov pridobi možnost, da bo ocenjen iz dveh predmetov, ki spadata v isti sklop. Vprašanje je tudi, kaj storiti, če bo več učencev iz omenjenih razlogov med šolskim letom tretji izbirni predmet opustilo. 4. S 1. septembrom se je začel uporabljati tudi Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnov- ^fri dn ir®^ i/i r* 88,9 MHt | W ■ ni šoli. Pravilnik je nov po formi, po vsebini pa bistveno manj. Ne glede na to, da se ne strinjamo s samim konceptom, je treba priznati, da predstavlja korak naprej. Napredek je nedvoumno v tem, da je poenostavil postopek izrekanja vzgojnih ukrepov in uvedel samo dve kategoriji kršitev, od katerih so samo ene predpisane s strani države. Ima pa pravilnik tudi cel kup nejasnosti. Poglejmo si nekatere. Učenec ima pravico, da tudi zu naj pouka pridobi dodatno razlago in nasvet, šola pa lahko občasno organizira tudi vzgojno-izobraževalno delo v posebej oblikovanih skupinah učencev. Načelno je to pohvalno, težava je samo v tem, da se ne ve, kdo bo izvajal, kako, koliko je lahko teh dejavnosti na šoli in kdo bo to plačal. Učencem je torej znova dana neka pravica, ne da bi bila hkrati postavljena tudi jasna pravila igre. Siri se organiziranost učencev, sedaj sta obvezna tako skupnost učencev šole kot tudi šolski parlament. Šola je dolžna opredeliti tudi šolske površine, ki sodijo v šolski prostor. Kako naj to storijo, ko pa marsikatera ni vpisana niti v zemljiško knjigo. Pri opravičevanju odsotnosti mora razrednik v primeru molka s strani staršev iskati starše v zvezi z izostankom učenca, starši pa zaradi neizpolnjevanja svojih starševskih dolžnosti pri tem ne nosijo nobene odgovornosti. Vzgojni ukrepi veljajo sedaj do izbrisa ali še eno leto po izreku. To pomeni, da bodo razredniki v naslednjem šolskem letu, kolikor se ne bo opravil kolektivni izbris npr. ob koncu šolskega leta, celo naslednje šolsko leto, po preteku enega leta od izreka posameznega vzgojnega ukrepa, dolžni uničevati te ukrepe. Koliko je to dodatnega administri-ranja, ni treba poudarjati. 5. V začetku avgusta je začel veljati pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja. Nave- Demokracija • Četrtek, 30. septembra 2004 © poštni predal 4315 deni pravilnik zelo drastično posega v poslovanje šol. V skladu s tem pravilnikom je sedaj vse, kar se tiče zbiranja podatkov, vodenja, uporabe, posredovanja, bolj ali manj predpisano. Nobenih osebnih podatkov sedaj ni več mogoče zbirati brez soglasja staršev, tako je potrebno soglasje tudi za razstave izdelkov učencev, skupinske posnetke učencev na fotografijah, zvočne in filmske posnetke učencev na prireditvah, objavo rezultatov na tekmovanjih... 6. Pri poučevanju vsebin bi izpostavili dve področji. Naše šole nas ne učijo o zgodovini, kakršna je dejansko bila. Da se temu izognejo, se poučevanje konča nekje z začetkom druge svetovne vojne. Nič torej o povojnih dogodkih do leta 1990, kaj šele o nastanku te države, katere državljani so. Če so učenci s tem seznanjeni, je to zasluga, deloma pa pogum posameznega učitelja. Kolikor se želimo umestiti v zahodni duhovni krog, morajo mladi ljudje biti seznanjeni z Biblijo. Bibli- i. i)A \ jyy>io Slovenske gorice *5 oattafM 5,2230 lan«, st 02/729 02 20, 720 73 24, fec 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: ra=:o® radio-^g-S, STRAN: . . radio «kno ootk w - 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz zagotovljeno jutranje varstvo le za pr-vošolce devetletke. Kaj pa drugi otroci? Starši se poskušajo organizirati na najrazličnejše načine. Odvisni so od dobre volje šol in občinskih proračunov. Naše mnenje pa je, daje var- ve evropskih konservativnih strank. Ali kot piše v članku Med realnostjo in demagogijo glavni urednik Demokracije, Rop pozablja, da ideje o EZ prihajajo iz kroga desnosredin-skih strank, prav tako imajo te stvo najmlajših primarna naloga stranke največje zasluge za medna- družbe, veliko pomembnejša od dob- rodno priznanje Slovenije, saj so re tehnične opremljenosti naših šol. evropske leve stranke do zadnjega Prepričani smo, da se tudi Vi za- trenutka zagovarjale enotno Jugo- vzemate za takšno šolo, v katero bodo učenci prihajali z veseljem in bodo pridobivali kvalitetno vzgojo in izobrazbo, zato od Vas pričakujemo pripravljenost na dialog in iskanje demokratičnega soglasja in sodelovanja. Dr. Hubert Požarnik, Društvo Pobuda za šolo po meri človeka ja je namreč tako pomemben del du-hovnega izročila in kulturne istovet- (, nosti Slovencev, da je sedanje po Politični DUtTierang manjkljivo poznavanje (ne indok- Evropskih volitev ne moremo trinacija) tega dela v škodo duhov- primerjati z volitvami v DZ 3. ok-nemu zorenju in osebnostnemu tobra, saj bo že udeležba zaradi šte-razvoju mladih generacij. Kako bo- vilnih kandidatov, ki so bliže voliv-mo to nadomestili, je eno pomemb- cem, večja. Kljub temu so pomembnejših vprašanj današnje šole. ne za ugotavljanje želje volivcev po slavijo. LDS se postavlja z nekaj novimi obrazi v vladi. Mladi gospodarski minister že nekaj mesecev ponavlja, da ima Gorenjska velik razvojni potencial, saj minister kandidira v Kranju. Hkrati župan Jesenic ugotavlja, da so bili na julijskem razpisu za državna sredstva za projekt 960 J milijonov tolarjev neopravičeno zavrnjeni. Minister Kranju obljublja univerzo, a Jesenicam še višje šole ne dovolijo. Mestni občini Kranj že sedaj ne uspe porabiti velikih sredstev svojega proračuna, večini drugih gorenjskih občin pa teh primanjkuje. Dovolj je zavajanja in upamo le, da bodo volivci to razumeli. 7. Inšpektorat v svojem letnem spremembah. Že leta 2002 so na to poročilu ugotavlja, da je v OŠ reali- opozorile volitve za predsednika zacija pouka samo v 44 odstotkih zadovoljiva, v nekaterih primerih pa je celo kritična. Čeprav MŠZŠ vse normira, je to v tem primeru "pozabilo". Nič namreč ni določeno, kakšna mora biti realizacija pouka, kakšni so postopki, če ure pouka niso realizirane, kaj iz tega sledi ipd. 8. Z letošnjim šolskim letom je države. Nervoza vladnih strank je vse večja. Stopnjevanje arogance in zavajanja volivcev dosega nerazumljive razsežnosti, kar povečuje Na samohvalo, arogantnost in napake vladajoče elite je v Dragi opozorila tudi moralna zmagovalka zadnjih predsedniških volitev Barbara Brezigar. Danes imajo njena opozorila še večjo težo, saj spremlja doga- nevarnost bumeranga. Predsednik janje v Sloveniji iz okolja, ld ima dalj- vlade je v svoji aroganci že večkrat šo in bogatejšo tradicijo demokraci- prestopil mejo sprejemljivega. S je in pravne države. Leta 2002 je Brez- tem škoduje Sloveniji tudi v tujini, igarjeva resno ogrozila nomenklatu- Zanj so SDS, NSi in SLS le izposta- ro in protikandidat je kljub svoji obi- RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz čajni zadržanosti pri TV-soočenju izpostavil Depalo vas. Namesto da bi se opravičil za dejanja iz leta 1994, je še sam stopil v močvirje. Kot predsedniški kandidat bi lahko čez most dosegel drugo stran in Sloveniji simbolično vrnil notranji mir. Pred nekaj leti seje iz Bruslja vrnil v domovino metalurški strokovnjak in poslovnež Matevž Hafner. Kot sam pravi, je imela osamosvojitev velik odmev tudi v Belgiji in skupaj z drugimi Slovenci je pri tem aktivno sodeloval. Kot kandidat za poslanca SDS v občinah Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica ima prav gotovo najboljša izhodišča za uspeh. Z mednarodnimi izkušnjami laže ugotavlja dobre in slabe strani v Sloveniji. Nikakor pa ni obremenjen s slabimi odločitvami vladnih strank na škodo Zgornje Gorenjske (mestna občina Jesenice, odvajanje sredstev EZ, namenjenih Jesenicam, v Zasavje, manipuliranje z razvojem Gorenjske itd.). Njegovi predniki so pomembno pripomogli k razvoju doline. Ko je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja njegov oče generalni direktor železarne, se je začel razvoj kvalitetnega programa. Vroča valjarna je še danes eden od treh stebrov družbe Acroni. Kot diplomirani inženir metalurgije zagovarja nadaljni razvoj jeklarstva, seveda z upoštevanjem ekoloških parametrov in po možnosti uvedbe industrije, ki bo predelovala na Jesenicah proizvedeno visoko kvalitetno jeklo. Izboljšanje infrastrukture je pogoj tudi za pospešeni razvoj turizma v prelepih krajih od Rodin do Rateč. Mesto jekla, cvetja in trgovcev bo lahko z bližnjo in daljno okolico dobilo nov zagon. Temeljni cilj pa seveda mora biti zmanjšanje števila brezposelnih in socialno ogroženih družin. Bume-rang aroganci, enoumju in zavaja- © Demokracija • 40/2004 poštni predal 4315 tako mislim nju naj omogoči razumevanje med ljudmi, razvoj demokracije in iskanje resnice v pravni državi. Ernest Pušnik, Hrušica Želijo, da zadeve rešimo sporazumno (1) V prejšnji številki Demokracije se mi je v kratkem pogovoru z Lojzetom Peterletom pripetila neljuba napaka, saj sem v uvodu pogovora napačno navedel, da je Lojze Peterle podpredsednik Nove Slovenije. Peterle je predsednik sveta NSi, medtem ko so njeni podpredsedniki Janez Drobnič, Alojz Sok in Avguštin Vivod. Gospodu Peterletu in bralcem se za nenamerno napako seveda iskreno opravičujem. Aleš Kocjan, Demokracija Bomo dočakali konec cinizma? Cinični nasmehi vladajočih anarho-liberalcev in postkomunistov so vse bolj kisli. Ali bodo volilci in volilke zrnog-li presekati gordijski vozel vladavine komunizma in postkomunizma? Tudi upokojenci, ljudje torej, ki najteže sprejemajo spremembe, so končno ugotovili, kdo jim krade pokojnine. Razni Gobci, Rousi in drugi cinično razlagajo, da je za gorje "kriva Demosova vlada". Torej smo dvanajst let živeli v zraku oziroma v brezvladju. Neumnost in cinizem brez primere. Na veliko širijo stare laži, češ, če zmaga desnica, boste osta-li brez pokojnin. Dr. Bajuk je javno povedal, da so nam LDS in DeSUS ob pomoči ZLSD samo v zadnjih treh letih ukradli dve in pol pokojnine oziroma so se pokojnine glede na plače znižale za 8 odstotkov. Koalicija Slovenija je obljubila, da nam bo ukradeno vrednost povrnila. Tudi pokojnine naj rastejo enako kot plače. Slovenci, mar se res ne zavedamo, da so spremembe na političnem področju potrebne? Leva opcija nam vlada skoraj 60 let. Anton Rop je omalovažujoče govoril o Evropski ljudski stranki, o stranki, ki ima največ poslancev v evropskem parlamentu. Dejal je, da ne bodo dovolili desnosredinskega vodenja države. Liberalizem je v Evropi majhna gru-pacija. Tudi v evroparlamentu jih je petkrat manj kot poslancev ljudske stranke. Razumem ga, zakaj hočejo vladati še naprej. Predvsem želijo ohraniti naropani kapital. Ohranjajo šolski sistem, v katerem vladajo droge, alkohol in varnostniki. Bojijo se domoljubja, ker so sami bili proti samostojni Sloveniji. Vse to jih seveda moti. Moti jih prava demokracija, ohraniti hočejo brezpravje. Seveda pa samo deklarativno demokracijo. Tudi v komunizmu so ustava in zakoni veljali samo za navadne državljane. Tako je tudi sedaj. Volilci smo dolžni omogočiti demokratične spremembe. Vzhodna Evropa je na demokratičnem področju pred Slovenijo. Tja so komunizem prinesle aiske čete. K nam so komunizem prinesli komunisti, ki so se šolali v Moskvi. Mislim, daje bilo 12 let dovolj, tudi iz higieničnih razlogov ni primerno, da bomo gledali na oblasti Ropa, Školča, Anderliča, Potrča in celo vrsto drugih, ki so naredili dovolj škode našemu narodu. Predvsem pa so se dolga leta pasli pri državnem koritu. Nikdar niso delali, zato so popolnoma odtujeni ljudstvu. Ustvarili so državo korupcije, anarhije in državo rdečih baronov in tajkunov. Imamo Slovenci vsaj malo spomina? Pokradene so bile banke, velika podjetja prodana tujcem in no-vonastalim kapitalistom. Delavce so popolnoma osiromašili in jih potisnili v objem gospodarske zbornice, ki naj bi predstavljala delodajalce. Se slabše se godi upokojencem. Kvazi-zaščitniška stranka DeSUS je sama privolila v sprejetje zakona, ki nas vsako leto osiromaši za eno mesečno pokojnino. Tudi zveza upokojencev pod vodstvom predsednika Gobca je podružnica LDS in ZL. Kdor tega ne spozna, mu ni rešitve. Menim pa, da jim bije zadnja ura njihovega pogoltnega vladanja. Otresli smo se najbolj zločinske vladavine komunizma oziroma jugokomunizma, otresimo se še vladavine LDS in ZLSD, ki sta tipična predstavnika anarholiberal-komunizma. Zadihajmo s polnimi pljuči, znebimo se paraliziranosti in dajmo glas koaliciji Slovenija. Alojz Dragoš, Ljubljana Preteklost, sedanjost, prihodnost Preteklost je čas, na katerega ne moremo nič več vplivati, ker nas je prehitel. Vendar bi ga nekateri bodisi zaradi sebe ali po naročilu radi malo spremenili oz. prenaredili tako, da bi bil bolj njim všečen, kar so sicer vedno počeli. Temu se reče "prirejanje" zgodovine. Koliko šolarjev, dijakov, študentov se uči in se je že naučilo lažne zgodovine? To pa je že sedanjost, ki nam pokaže, kolikšen je vpliv takega učenja na posameznika, ki ni mogel ali pa ni hotel iskati resnice. Zato je danes svet v mlakuži, iz katere se bo težko rešil. Modreci, tisti pravi, so odrinjeni na obrobje, zblojeni in vase zagledani filozofi pa krojijo svetovne nazore in jih radodarno delijo trumam lahkovernih oboževalcev. Kdo ustvarja filozofske kvazivelikane? V sobotni televizijski oddaji TV 2 pod naslovom Človeško, vse preveč človeško so nam predstavili enega takih "filozofskih velikanov", Nemca Martina Heideg-gerja (1889-1976). Dokumentarna oddaja pa nam je namesto velikana pokazala le "človečka", ki je svojo filozofijo uspešno unovčil kot nacistični navdušenec in Hitlerjev občudovalec, kateremu je bil tudi fizično podoben. Bil je tudi ovaduh, saj je Nobelovega nagrajenca, nem. kemika Hermanna Staudingerja obtožil, da je bil v I. svetovni vojni pacifist, in ga zavestno onemogočil. Prav tako je dosegel, da nemški filozof Edmund Husserl ni imel več vstopa na univerzo, ker je bil Jud. Je bila njegova feno-menologija samo v tem, da se je laže vživel v ravnanje drugih, konkretno nacistov in njihovih zločinov, ki jih ni nikoli obsodil? Po vojni pa so ga kljub njegovemu nacizmu podprli mnogi filozofi, med njimi zelo kontroverzni francoski filozof Jean-Paul Sar-tre. Tudi Slovenija ima obilico vsakovrstnih filozofov, med katere se prišteva "obalni glumač" Marko Brecelj, ki so mu dovoljeni vsakršni prestopki in je zato s strani državne in lokalne oblasti še bogato nagrajen. Vseh slovenskih filozofov je preveč, da bi jih našteli, ne smemo pa pozabiti "najfilozofa" Slavoja Žižka, čigar popolnoma nore izjave so na splošno odobravanje predvajali na konvenciji Ropove stranke v Cankarjevem domu. Njemu Slovenija, demokracija in domoljubje ne pomenijo nič. Potemtakem tudi eldeesovcem ne! Žižek je, kot se sam označi, "ilegalni" levičar in zagovornik terorizma. Le zakaj se je umaknil iz ZDA? Ne more od tam podpirati Al Kaide? Koliko slovenskih volivcev je dojelo sprevrženost doktrine LDS, njenega ideologa Žižka in tudi Milana Kučana? Slednji se vztrajno predstavlja za etika, ki s svoje uzurpirane pozicije moči določa, kaj je za človeka vrednota in kaj ni. Po Kučanu sta za slovenske volivce samo dve vrednoti. To sta LDS in združena lista! Kako se bodo volivci odločili na volitvah 3. oktobra? Mar za brezobzirni kapitalizem "belih ovratnikov", klientelizem in korupcijo, ki gnezdijo v LDS, združeni listi in Kučanovem forumu? Bodo dojeli, da odločajo o svoji prihodnosti in prihodnosti poznejših rodov Slovencev? Če bo naslednjo vlado spet sestavila LDS s svojimi znanimi sateliti, bodimo prepričani, da bodo vse "velike in male svinjarije" vladnih lakajev pometene pod preprogo. Pa še malo "preteklosti" z eno samo kitico jugoslovanske himne iz 1. 1947: "Hej, Slovani...: Od Volge do Triglava, z ruskih step veliki Stalin kliče zmagovito, z naših se gora odziva mu tovariš Tito!" No, že naslednje leto je veliki Stalin poslal tovarišu Titu resolucijo informbiroja! In peklenski ples se je spet začel! Brez političnih sprememb ne bomo nikoli prišli do prave ETIKE in RESNICE! Marija Vodišek Demokracija • Četrtek. 30. septembra 2004 ljudje Rodetovih sedemdeset let Nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit ter predstojnik kongregacije za ustanove posvečenega življenja pri Svetem sedežu Franc Rode je 23. septembra praznoval 70. rojstni dan. Zanimivo je, da je njegov častiti jubilej večina medijev prezrla, čeprav je bil v minulih sedmih letih, ko je vodil ljubljansko nadškofijo, medijsko zelo oblegana osebnost, saj so mu novinarji stalno gledali pod prste. Tokrat pa se je nanj spomnil le verski tisk. Očitno nekdanji ljubljanski nadškof, odkar je zapustil Slovenijo, ni več aktualen za tiste, ki načeloma sicer zelo ostro nastopajo proti vmešavanju Cerkve v politiko, hkrati pa to sami počnejo, kadar se vladajoči eliti to zdi potrebno. Upravitelj ljubljanske nad-škofije msgr. Andrej Glavan je zanje očitno premalo zanimiv. Bo pa verjetno kmalu po parlamentarnih volitvah znano ime novega nadškofa, ki bo zasedel "izpraznjeni sedež" nadškofije. Čestitkam Francu Rodetu ob njegovem jubileju se pridružuje tudi tednik Demokracija. _ Sindikalist na / obroke Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič se v javnosti rad predstavlja kot zagrizen borec za delavske pravice, vendar pa se mu pred vsakimi parlamentarnimi volitvami zgodi, da njegova sindikalna vnema za nekaj tednov popusti. Izjema pri tem niso niti letošnje volitve, saj o njegovem sindikatu in delavskih pravicah že vsaj nekaj tednov v javnosti ni ne duha ne sluha. Če malo ugibamo, lahko ugotovimo, da razlog za slednje verjetno ne more biti dejstvo, da se je položaj delavcev v zadnjih tednih tako izboljšal, da ni več potrebe, da bi nanj opozarjali, ampak verjetno bolj v tem, da Semolič po naročilu svojih strankarskih šefov ne želi kvariti "idiličnih dosežkov", ki sta jih v tem mandatu na področju delavskih pravic menda dosegli LDS in njena matična ZLSD. Sindikalizem pa tak! Glaserjeve zadnje urice? Pretekli teden smo objavili daljši članek o Perutnini Ptuj, ki jo vodi Kučanov človek Roman Glaser, nanj pa menda prisega tudi Anton Rop, čeprav se družba utaplja v izgubah. Čeprav je Glaser pred dvema letoma obljubljal, da se cene izdelkov po pripojitvi ljubljanske Jate ne bodo povečale, so te danes višje za 30 odstotkov. Na slabšem so tudi delničarji, ki so letos prejeli za več kot trikrat nižje dividende, kar je kazen za tiste slamnate može, ki so za Pemtnino Ptuj pred prevzemom Jate kupovali delnice. Tudi sicer je proizvodn ja PP letos za slabo tretjino nižja, kot je bila leta 2000. Hkrati s temi podatki pa je slovenska poslovna javnost v enem izmed poslovn ih tednikov lahko prebrala daljši zapis o PP z naslovom: Smeli načrti Perutnine Ptuj. V članku ne manjka pohaval, samohvale in obljub. Povsem isto je bilo leta 2002, ko si je PP pripojila ljubljansko Jato. Hvalisanja, obljub in samovšečnosti je bilo veliko, po dveh letih pa ugotavljamo, da se iz tega ni izcimilo nič obetavnega. Nekateri se lahko držijo nad vodo desetletja, pri tem pa ne naredijo nič drugega, kot lepo govorijo. 1 I ri I ? rn JliM Ženska, ki je navdušena nad nogometom - to je Eva Irgl. Mlada Primorka iz Vipave, veliki večini znana po vodenju televizijske oddaje TV Genij. Je študentka teološke fakultete v Ljubljani, kar pomeni, da ji študij vzame kar precej časa. Pa vendar ga ji še nekaj ostane za brenkanje na kitaro in igranje na violino. Simpatična Vipavka se je odločila, da zajadra tudi v politične vode. Njeno ime lahko najdete na kandidatni listi slovenskih demokratov. Na vprašanje, zakaj se je odločila za kandidaturo na letošnjih državnozborskih volitvah, Irglova odgovarja: "Ker menim, da lahko v politični prostor vnesem neobremenjeno razsodnost. Svežino mladega človeka z vsemi pomanjkljivostmi, ki jih kot politično neizkušena oseba prinašam s seboj, in prednostmi, med katerimi je zagotovo prva pogum, ki ga takšno dejanje zahteva. Mislim, da lahko s svojo srčnostjo, iskrenostjo in vipavsko vzdržljivostjo naredim veliko dobrega za boljšo, socialno enakopravnejšo prihodnost Slovenije in njene državljane, predvsem pa z žensko intuicijo razrahljam monotonost moškega monopolizma v slovenski politiki." RADIO ZELENI VAL 93.1 a 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija • 40/2004 Novosti iz naše založbe Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Ležečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpretekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko seje hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Knjiga, v kateri nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo življenjsko pot, ima posebno izpovedno moč tudi zato, ker poleg opisa predvojnih in medvojnih dogodkov izredno slikovito opisuje tudi povojno dogajanje v vrstah Ozne, njeno vlogo v povojnih aretacijah in plenjenjih, predvsem pa način razmišljanja in dela povojnih oblasti. Knjiga, v kateri je veliko znanih imen, je nedvomno izjemen prispevek k spoznavanju naše polpretekle zgodovine, a se hkrati bere kot napeta kriminalka. Pučnikova znanstvena in politična misel Zbornik Pučnikova znanstvena in politična misel je sad simpozija, ki ga je Društvo Ivana Cankarja organiziralo ob prvi obletnici Pučnikove smrti v Črešnjevcu. V zborniku, ki ga je uredil Milan Zver, so svoje referate in razprave objavili Frane Adam, Viktor Blažič, Barbara Brezigar, Janez Janša, Tone Jerovšek, Janko Kos, Janko Prunk, Dimitrij Rupel, Lovro Šturm, Ivan Urbančič in Jože Zagožen. V prispevkih so referenti iskali filozofska, sociološka in politološka izhodišča za Pučnikov politični angažma tako v njegovem zgodnjem kakor tudi v kasnejšem obdobju, ki se ujema z največjimi dosežki slovenske politične zgodovine. Naročilo ozoačite z x □ Albert Svetina: OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA □ Milan Zver: PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL □ OBE KNJIGI S POSEBNIM POPUSTOM Cena 9.000 SIT Cena 6.700 SIT Cena 3.000 SIT ime in priimek: ulica: kraj, poštna št.: datum: podpis naročnika: V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje In sprejemanje multimedljskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij