DOLENJSP NOYIC Uhajajo in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nenićijo, Bosno in drnge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, nanitnino in oznnnila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu. Današnji list smo poslali vsem dosedanjim naročnikom. Uljudno prosimo, da blagovolé kmalu naročnino ponoviti. Posebno pa prosimo vse one, ki so še s staro naročnino zaostali, da se potrudijo, isto vposlati. Kdor pa ne želi biti več naročnik, prosimo, naj nam 1. številko vrne. Upravništvo. Ucspodarnke stvari. o živinski soli. J^etos je skltinil državui zbor na Dunaji za kmetovalce jako važno postavo. S prihodnjim meset'-em t'ebruvarijem naj se zniža c-ena živinski soli od 10 K na ii K pri 100 Kg, Ker je ta naredba občevažncj^a pomeua, iu ker mnogi živinorejec ne ve ceniti pravo vrednost soli za povzdigo svoje živine, zato naj slede te-le vrstice. Starejši ljudje ne vedó èe dobro spominjati, da se je dobivala rdeča živinska sol Jako po ceni v prodajalnical). Ta sol se je rabila v prvotnem uanienu za soljenje krme nasi živini, S prav navadnim očiščenjem ae je pa dobila iz nje prav dobra in čista kuhinjska BoI, katero so mnogi raje rabili za dodatek svojim jedilom, kakor pa v prodajalnicali kupljeno sol. Vsled premnoge rabe te soli za užitek ljudem in ne živini in tudi iz drugih vzrokov ustavila je drŽava spečavanje te soli v obče in dlje časa nismo imeli drugo sol, kakor kuhinjsko sol. Kmetovalci so se vsled tega z ozirom na važnost soli kot dodatek krmi po pravici pritoževali, da se jim godi krivica, kajti s kuhinjsko soljo soliti krmo živini jim je bilo predrago, brez soli bilo jim je skoro nemogoče shajati. To je nvaževala i država, V ta namen je začela ona z nova razpečavaťt „živinsko" sol, kije navadna neočiščena kuliinjska sol, kateri se je pa tlodalo približno I"/,, primesi in sieer pelinovca in rumene ,,ocker" barve, da se tako ,,dcna-turirana" sol laliko rabi pri goveji živini, ni pa užitna za človeški okus, niti se ne dá očistiti. Goveji Živini pa prav dobro prija. Kakšen pomen ima sol pri krmljenju živine, kdaj naj se ratii in v kateri množini? Std je živini neobhodno potrebna. Ona pomaga želodcu, da lažje prebava težko prebavno klajo, napravlja dober tek, pospešuje pretvorbo in ohrani živino zdravo in krepko. Pri dobri klaji n, pr, v dobrem senu, otavi se sicer naliaja vedno dovolj soli, kolikor jo namreč živina potrebuje. A vsi dobro iz skušnje vemo, da porabljamo pri krmljenju tudi slabo, izprano klajo, kije manj redilna in težko prebavna, Živina, ki se dlje časa s tako krmo preživi, postaja pobita, hii*a, dlaka se ji ščetini, krmivo se jej upira. Tii je najboljši pripomoček, da porabimo tako klajo za nastil in vzamemo le dobro seno. Ali vsak kmetovalec ni v tem prijetnem položaju, bodisi iz denarnega stališča, bodisi da boljše krme sploh ni dobiti. V takib okolisčinali je najboljše, da solimo tako krmo. Po njej živina tudi slabejšo klajo lažje prebavi, kajti sol podpira želodčne in črevesne soke pri njib poslu. Kadar tedaj pokladamo izprano seno ali težko prebavno klajo, n, pr, deteljo, sočivje, tedaj je vedno nek(diko soli na mestu. liavno tako pokladamo živini, ki jo redimo za mesarje, redno nekoliko soli, da povžije več klaje in se zategadelj hitreje redi. Tudi svinjam pridevljemo vsaj med pitanjem nekoliko soli in ji!) krmimo z različnimi osoljenimi kuhinjskimi odpadki, Največ soli potrebujejo primeroma koze In ovee, in ^.a tem pa goveda, in slednjič koîiji, Jvrave,, kobile, ovf,e in koze rabijo več soli, kakor voli, konji, ovni in kozli. Mlada živina jo mora več dobivati od starejše, doraatle. Govedu popolnoma zadostuje IC—lii gramov soli na dan, pitancem se laliko nekoliko več daje. Ovcam in kozam se da 5—G gramov. Gledć konja in prašiča velja pravilu, da se jima včasih pomeša sol med klajo. Korist, ki jo imamo od tega, da pokladamo naši živini sol med krmo, je oČi vidna. Vsak razumen živinorejec rabi sol pri krmljenju. Zato je pa bila ta postava, s katero se denaturiratia sol v ceni zniža, zelo potrebna, in od našili živinorejcev je (nlvisno, koliko koristi bodo imeli od nje Ker se pri nas živinoreja zelo povzdiguje In ker je to najlepši in največji priliodek slehernega kmetovalca pii nas, zato poprimimo se v najbolj obilni meri te ugodnosti in zbolj-šajmo si ž njo svoj stan ! Vinogradniška opravila po zimi. AkoravQo narava po zimi počiva in se nam zdi, da je mrtva, vendar v resnici ni tako. Priroda ne pozna počitka. Ona se vedno spreminja ; tu se snovi razkrajajo, ondu se Btiujejo nove in ustvarjajo nova in drugačna bitja. Zato pa tudi človek ne sme mirovati. I on mora dan na dan delati in napredovati, da se vzdrži na površju. -Jednaka je v vsakem gospodiirstvu. Tako je tudi v vinogradništvu. Dasi je zunaj po našlli goricah precej sneg zapadel in so naŠe ljube trte s snegom zaodete, da jim prebudi mraz ne more škodovati, vendar ima priden vinogradnik v sedanji prehodni (Idbi oiiovljajočtiga vinograduistva i v tem rarzlem času in tu(ii puzrieje posla s avojim vinogradom. Jeclno tako opravilo je izvažanje komposta iu gnoja v vinograde- Sedaj v mrzlem zimskem času, ko leži poveod sneg, je veliko lažje na strme lege dospeti s sanmi, kakor pa pozneje, ko je sneg skopnel. Tudi nimamo z živino opravljati sedaj drngiti neobhodno potrebnili del ter družina laliko to opravilo izvrši. Drugo opravilo je, da v zimskem řasu, ko je sneg skopnel, za nove vinogradniške nasade prerigolamo potrebni svet. Sam gospodar ima v tem časii največ prostega ëasa. Delavci se dobijo ceneje in raji pridejo. Zemlja bolj prenirzne. Tretje opravilo je, da si vsak vinogradnik že sedaj zagotovi potrebno število eepljenili trt ali vsaj bilť. Te si naroči ali pri državnih nasadih, kmetijskih podružnicah, ali pa pri zasebnili podjetnikih. V spomladanskem času je navadno prepozno za to. Cepljene trte so navadno že oddane ali zaarane, kakor se navadno izrazimo, ali se dobe le ostanki in manj vredno blago. Ker je oil začetnih del največ odvisno, kako se bode nasad obnesel ; zato svetujemo, da si vsak vinogradnik že sedaj v zimskem Času ne le v glavnih potezah začrta osnovo, koliko sveta bode prerigolal, ampak da tudi to delo, če le vreme dopušča, izvrši. Spomladi in po ieti primanjkuje delavcev in Časa. In iatotako je z naktipoin potrebnih trt. Tn bt hoteli posebno na to opozoriti, da naj se po mogočnosti malo trt.naroči, ki rodé črna vina, (Vnega vina dobimo veliko iz našili sosednih dežela, kakor Istre in Dalmacije in je boljše kakor naše domače. Slednjič nikdar ne pozabimo trtam gnojiti. Tudi trte potrebujejo živeža, katerega srkajo iz zemlje. Cim več živeža dobijo, toliko bujnejše se razvijajo, popred rodč in dado obilnejši pridelek. Vzrokov dovolj, da jim postrežemo. Zato vinogradnik ne počivaj sedaj v zimskem času, ampak trudi se, da bodes imel obilo in dobrega vinskega pridelka! -HÈS:»-.. Politični pregled. Zakon glede krošnjarstva je dpžavili zbor nadalje razpravljal. Zbornica je sprejela več predlogov kranjskih poslancev v prHog kranjskim krosnjarjem, Vsprejet je bil predlog dr. Šušteršiča, da naj se kranjskim domačim krosnjarjem izdajo potni listi za vse avstrijske dežele, dočim je bilo v načrtu določeno, da bi smeli prodajati samo v svojem okraju in deželi. Istotako je bil vsprejet Šuitersičev predlog, naj bodo za kranjske domače krošnjarje potni listi kolekov prosti. Nadalje se je v § IG tega zakona imenoma navedlo, da smejo icrosnjariti prebivalci v okrajih Kočevje in liibnica, dalje iz sodnega okraja liovec in občine Trnovo na Goriškem. Obveljal je tudi predlog dr. Šušteršiča, da je v § IG. izvzetim krosnjarjem dovoljeno za prenašanje blaga posluževati se tudi soli od-raslili, a še ne 2'Met; starili oseb. Mesto ljudij je tudi dovoljena uporaba tovorne živine. Državni zbop je od-goden za nedoločen čas. Kriv je temu zlasti razpor med Ncmci in Cehi. Deželni zbori, izvzemSi kranjskega so sklicani na kratka zasedanja in sicer niŽje-avstrijski na 19., mo- ravski na 20., goriški na 22,, istrski na 27. in vsi drugi na 29. m. ni. Trgovinske pogodbe z Italijo naša vlada ne odpove. Skušala bode glede vinske klavzule doseči spo-razuniljenje, da se vsaj deloma zviša carina na uvoz italijanskega vina. Da bi le bilo res! Sicer je ves trud našili vinorejeev zastonj. Vojni minister baron Krieghammer je pudal svojo ostavko. Za njegovega naslednika je imenovan feld-marsallajtenant pl, Pitreich, rodom Ljubljančan. Slovaki na Ogerskem, v vsakem oziru tlačeni, se bodo vendar gospodarsko ohranili. Snujejo si mnogo društev in okoli madjarskih mest mnogoštevilna kon-sumna društva. Jianka „Tatra'^ posreduje denarne po-šiljatve iz Amerike v Evropo. Slovak v Ameriki nikdar ne pozabi domovine. Po ,,Tatri" pride vsako leto 10 milijonov kron med Slovake, Denarni zavodi slovaški v sami nitranski županiji imajo letnega prometa 24 milijonov kron. Slovaki se torej rešujejo ravno tako, kakor Slovenci. Tak národ ne bo propadel ! Te dni pride na Dunaj ruski minister za zunanje zadeve grof Lambsdorf ter se bo z našimi državniki posvetoval, kakor se misli, o nemirih v Macedonijl. Pisali smo že, da slovanske kristjane v Macedoaiji Turki kruto tlačijo. Rusija in Avstrija hočete skupno postopati, da se vrne red v Macedoniji in ohrani mir na iialkanu. V Nemčiji so po burnih razpravah sprejeli nov carinski cenik, ki bo posebno škodljiv našim avstrijskim poljedelcem, Nemčija bo sedaj odpovedala trgovinsko zvezo z drugimi državami ter skrbela, da jo sklene na podlagi novega cenika. Državni poslanci in vlada bodo morali skrbeti, da se varujejo koristi poljedelcev. Burská vojska še ni končana. Bivši burski po-velnik Simon javlja, da stoji se 2000 liurov, ki niso odložili orožja, pod poveljstvom vodij Vanztla, Maritza in Jonberta. Te čete naraščajo in menda se zopet sprimejo z Angleži. Po zadnjih poročilih se bode razpor med Venezuelo od jedne, in med Anglijo, Nemčijo in Italijo od druge strani poravnal vendar le najbrže mirnim potoni. l'o-sredovala bo vlada zjedinjenih severoameriakili držav. Zaspané bil, zaspané bo. Platnarjev Tona je bil zaspane, kakoršuega avstrijska vojska ni ša imela y BV()jili vralah. Zares, Čuden človek, ta Tone. K« dogotovi odkázáno mil delo in vse lepo osnaži, vleže se na klop in spi kot klada. Dve leti je že v mestu, pa komaj pozna njegu gkvne uliue; saj ni imel ćasa si mesta ogledati. Kdo bo pa spal 1 Tudi v kantini ga je redko videti, raji leži in api. Da pri takem življenju ne zapravi kdo ve kaj, je še ediia dobrota te zaspanosti njegove. Že neštetokrat mu je piaaU zaročenka, naj ji pošlje svojo fotografijo, da vidi, kakšen je v cesarski eukoji. Trikrat je šel k fotografu, pa nikdar ni bilo mogoče napraviti podobe, ker Tone je ~ zakimal, komaj da se je usede ua stol, Stotnik je grmel in ropotal nad Tonetom, a izdalo ni kaj prida; še med tem, ko ga je zmerjal, se iim je zdehalo. Zato je bil prav zadovoljen, ko ga je mogel gospodu majorju oddati za strežaja pri konjih. Sedaj šele pričeli so se za Toneta zlati časi. Dosti dela ni bilo, samo dva konja je oskrboval — in to je znal izborno, ker že iz mladega je imel opraviti jiri konjih —, ostali áaa pa je predienial in prfspal. In major, dusi s'cer liud gitspod, mu ni kdo ve ksj rekel, če je le sicer vse bilo v redu. In tako ste mii pretekli dve leti mirno v spanjn. Nikdar ni priĚel navakriž z vojaškimi postavami in imel je vedno sieio. A ni liilo Fe vstli dnij konec i» ne-sreča je prišla, pa to pot tem yeójii in hujša. Bilo je tako le, V pomladi je bilo in snlnćen gorak dan. V vojašnici je bilo vse živo in po koncu. Prej ta veÈei- je bilo došlo kratko sioioťSilo, da pride nek višji general mimogrede pogledat vojašnico. In tak obisk spravi vojaka na noge, to se ume ! O doloĚeni uri jahajo vsi višji častniki na kolodvor, vlak pridrdra, gospod general izstopi in zajaše majorjevega konja, ki 80 ga klicali „Garibaldi". Pred vojašnico razjase konja in ker se hoče le malo časa tu muditi, poda vajeti Tonetu z naročilom, naj tu počaka. Na dvorišču kazali so vojaki svojo spretnost in izurjenost, da jih je bilo veselje gledati. Vse je šlo kakor namazano, Tone pa je privezal „Garibaldija" k drevesu, — kdo bo držal vajeti Vťdno v rokah, — in sedel na kamenito klopico poleg vrat. „Garibaldi", nagovarja konja, „danes si pa nosil velicega gospoda, da veš, to je i.e nekaj zate. — Uh, kako je danes vroče, no, ti loŠ danes imel počitek — uh a — kar zaspai bi v tej vročini — uh a — pa ne smem. Če ne bo joj — uh a, no, malo pa že lahko znmižim uh — a — In Tone je toliko časa pnmižkaval in mižal, da je prav lepo zaspal. Spavaj sladko! Po mestu se je bilo kajpada hitro razneslo, da pride visok dostojanstvenik. Zlasti mladina se je močno zanimala zauj iu videti ga mora. Zato so šli deČkt v večjih in manjših gtučah pioti vojašnici in gledali od daleč, kaj bo. Le ISletni kleparjev Nacek, poglavar svojih tovarišev pri vseh igrah in bitkali in norostih, navihanec prve vrste, le ta si je z nekaterimi tovariši upal prav pred velika vrata. Za njimi je capljal tudi Nackov bratec ter peljal in vlekel, kakor je že bilo, za saboj konja, ki ga mu je bil lani prinesel sv. Miklavž. la tnm na klopici je spal Tone in kimal v eno mer kakor nihalo pri uri, Gailbaldi pa je nemii no griiel uzdo. Naeek en čas gleda in tuhta, kar se mu zasvetijo oči. Jo že jma! „Fantje", pra^i polglasno, „dajmo temu-le zaspanetu eno narediti. Pa prav tiho morate biti. Ti, îVatce, stopi pred ^rata in opozori nas. Če bi kdo prišel iz vojašnice." Rečeno, storjeno. Dečki so Naccta radi ubogali, ker so vedeli, da zmiraj kako smešno ugane. To bo spet smeha ! Nace gre k drevesu in Garibaldija odvcže. Komaj konj Čuti, da je prost, vzdigne rep in hajdi v hitrem ditu domov. Saj je to ])ot od vojašnice do hleva dobro znal. Pa to je bil šele prvi del te burke, ilnli Edi, Nackov bratec, je moral dati svojega lesenega konja. Sicer ee je malo branil, ker mu ni hotelo iti v glavo, kaj namerava brat. A par lepih obljub potolaži malega bratca, da mirno pusti konja. Tega sedaj privežejo k drevesu mesto Garibaldija, „Sedaj pa le tecim*»", vsklikne Nace, vzame bratca na ramo in celo ki delo se spusti med glasnim smehom v tek. Tone spal pa je še vedno. Pregledovanje v vojsšnici in pisaini je bilo končano. „Hvala kpa, gospod majoi", pravi gospod general. „Vas bataljon mi je prav vŠeč iu vam bum to svojo zadoTOljnost tudi pismeno izrazil. Sedaj pa moram biteti lia kolodvor, Stm se že malo preveč zamudil", Tako se pogovarjaje pridejo gospodje k vflikim vratom. Sedaj se predrauii nesrečni Tone, Skoči kvišku iu hoče odvezati Garibaldija. A ostrah in groza! Garibaldi se je bil spremeni] v lesenega konja. Tudi gospodje častniki so se nemalo zavzeli, ko vidijo lo čudno žival. Celo gisfodu generalu je kar sapo zaprlo. Pur Bekiitid je bilo vse tiho. iSedaj ^e general zasmeje, a ziirudi in ktiici jiimiřko navihanih hjk se kar kvišku postavijo. „Kje je moj konj?" sedaj zagrmi. Tone pa se trese ko šiba na vodi. Vsa zaspanost ga je minula. Misli in misli, da bi se mu kmalii inoigani vneli, slednjič reče: „Ne vem". VeČ ne zmore. „Mar b<'m na tem lesenem kcnju jiihal na kolodvor? Gospcd pobočnik, posodite mi svojega konja, uimom čas» preiskavati to stvar, to prepuščam vam. Na tem zanesljivem služabniku vam moram pa kar Častitati, gospod major!" In hitro odjahajo častniki z generalom na koli d or, A Tone? Ce ga primerjamo z vodo politenm psu, je to še vse premalo, tak je bil, „Čhivek, šema, butec" in cele litanije priimkov ae vsujejo kakor toča nanj, „Kam si dejal konja?" rohni pobučuik, „Ne vem, gospod pobočnik, nisem se ganil od tod. Mislim, da se je Garibaldi same vročine tuko skrčil", „Kaj, še norčeval se boš ti ti , . ? No le čakaj, gospod major ti bo že podkuril". In major mu je podkuril! „Si pa spet spal, lenoba zaspana, ta Čas ao ti pa konja speljali. No le čakaj, pet dui boš zaprt sam, potem pa greš spet med druge vojnke, da te mine ta pieklicana zaspauost, ti smolar nesrečni!" In Tone? „Pet duij zapora — neumnost taka, radi te mrhe. No, pa se br»m vsaj enkrat pošteno naspal!" Zaspane je bil in bržčas zaspane ostal. Piso se nam: iz Kandije pri Novem mestu. Bi^žičnica v bolnici „«smiljemli bratov v Kandiji". Slovesneje nego prejšna leta praznoval se je letds božični večer v tukajšni bolnici. Vsled posebne dobrohotnosti in požrtvovalnosti velecenjeulh dam iz Novega mesta in Kandije, bilo je letos mogoče bolnikom, katerim ni bilo dano praznovati tega leppga večera v krogu svojih drag b, prirediti božično drevo in jili obdarovati s pi'imernimi darili. Ob polu 6, nri zvečer zbrali so ae bolniki okoli bogato okrašenega božičnega drevesa; na kar jim je č, gosp. P, Leopold Dauer v vznesenih in v erca segajoč.h besedah razložil pomen božičnega praznika in jih vzpodbujal k ceščenju novorojenega Izveličaij» ter k hvaležncsti do dobi'otmkov. Ko je niilašč v ta namen sestavljeni moiki zbor zapel nekaj božičnih pesmij, začelo se je razdeljevanje daril, pri katerem so iz posebne prijaznosti sodelovale blag. gospice : Angela A ž m a n o v a, Mileva L a vr en čiče va, Regina Preatoni in Slici V a u-potićeva, katere so tudi prevzele okrašenje božiOnega drevesa. Izrekamo jim v imenu bolnikov najtoplejšo zahvali: ; nadalje pa tudi vsem plemenitim dobrotnikom za poslana darila, zlasti pa blag. gcspej Dioni Defranceschi, blag. gvspicam: Mici Kasteličevi, Martini S lan če vi, Lini Ume ko vi iu blag, gdRpodu Urbanu Horvat. Bog plati! Iz sv. Križa pri Litiji, Katoliško izobraževalno diuštvo v sv. Križ« pri Litiji je imelo v nedeljo dne 21,decein\ ra svoj občni zbor iu volitey novega odbora, ter bili enoglasno izvoljeni sledfcči: G. Ivan Nep, Jane, kaplan, predsednik, Ivan Kotar iz Moi'avč, podpredsednik, Jakob Resnik iz Gabrskegore, tajnik, Ignac Korbar iz JUravč, tajnika namestnik, Anton Resn i k iz Moravškegore, knižnjičar, Ji'žef Oven, posestnik iz sv. Križa, blagajnik, Anton Vrana iz Pečic, blagajnika namestnik. Sploh društvu pri uas vilo napreduje. Minulo Itfo smo napravili Binkoštni piinedeljek veselico z igro; po končani igri pa tonibclo, pri kateri so iz prijaznosti sodelovali vrli tambur asi iz Mirne. No in sedaj je naš vili g. kaplan delal na to, da se tudi pri nas vpelje tamburaški zbor, kar se je pri občnem zboru tudi enoglasno sklenilo, ker pevski zbor je že vedno pohvaljen. Tako ae hvala Bogu vedno pomaknemo za korak omike naprej, Bog daj, da bi v bodočem letu vsi udje izobraževalnega društva, isto pridno obiskovali in vzajemno se med seboj podpirali. Iz Gradca, dne 16. decembra 190ii. Dne 30. nov. m. 1. se je ustanovilo tu v Gradcu „Slovensko krščansko izobraževalno društvo Domovina". Namen diuštva je, zbirati in izobraževati graške Slovence obojega spola, posebno Se delavskega in obrtniškega stanu, osobito pa še njih otroke, ter jih poučevati v slovenskem jeziku, ter gojiti med njimi narodno in krščansko zavest. Matija Kukmanov, t. č, predsednik, J. Lisac, t. č, tajnik. Iz Kota pri Semiču. Pri obČin,skih volitvah v oVčini Kot pri Semiču bil je due 23. decembra t. 1. za župana izioljen soglasno zopet Janez Jermanu iz Sadinjevaai št. iiO in svetovalci pa Jakob Kočevar Trebni\rli št. 1., Matija Knkar Starihovrli št, 2. in Jožef Kočevar Nestoplavas št 3. Iz Zaloga pri Šmarjeii. Ponesrečil se je valed pijanosti ter zmrznil iy. m m. Giegor Koievar, rtoma iz Znloga, obéina Šmarjeta. Ponesrečenec, star 84 tet, je bil še za vsako delo. Bil je varčen in si priiiraiiil mnogo denai'ja. Inn;l je pa to gi'do niivřido, kakor vsak skopuh; če mu je kdo kaj zastonj dal, je mislil, da itiora vse biti v njegovem želodcu, Tako je šel sedaj po obresti k svojim doUnikomj pa je pil pri njih ia domu grede obležal v jarku. Drugi dan so ga našli zmrznenega in mrtvega in 14 K denarja pri njem. ïo je konec samogoltnega skopuha ! DomaČe vesti. (Promocija.) Doktorjem prava je bil promoviran na dunajski univeizi dne 22. in, m. gospod Jakob Jan, c. kr. hvskultant v Novem mestu, Ùastitamo ! (Umrla je) dne 19. m. m. gospa Marija Detela po dolffi bolezni. Kakor je bilo življenje rajne gospe vseskozi vzglediio krščansko, tako lepa, krščanska je bila tudi njena smrt Popolnoma vdana v voljo Božjo se je ločila iz tega sveta. Najbridkeje občuti to izgubo kajpada velespoětoyana rodbina, kateri je doslo premnogo izrazov sožalja in sočutja ne samo v tolažbo temveč tudi v dokaz, da pogrešajo tudi drugod plemenite, po svoji ponižni Ijubeznjiyosíi in skromnosti vsakoinui' omiljene gospe. Da je preminola zares vzorna gospa, gospodinja in mati, katero je vse spoštovalo, pričal je velikanski pogreb. Vsa novomeška gospoda pa tudi od drugod obilo odličnih oseb izkazalo ji je zadnjo Čast. Manjkalo seveda nikakor ni nižjib slojev, kateri so za radodarno dobrotnico zo. Pevci so pred hišo in v miru počiva blaga gospa emenito življenje. se ja brez vsake posebne težave kaj lahko v vsem Novem mestu vpeljala. Kakor je slišati, položil je že gori omenjeni gospod prošnjo za koncesijo za Novo mesto in bode toraj dober izid odvisen le od množine podpisov, katera se bodo bajé svoječasno nabirala. (Katoliško društvo rok. pom o čn i ko v) priredi svojo veselico, kakor vsako leto 6. januarja na sv, treh kraljev dan s sledečim vspoivdom: I. Aljaž: Občutki, zbor. Majer: Tičica gozdna^ zbor. Ned ved : Želje, za baiittm in glasovir. dvospev z spremljevanjem gla-Dramatična igra. — Prosta po p]'avici potočili marsikatero so! ob grob» zapeli dve žalostinki. Na ter uživa večno plačilo za svoje p (Umrl je) dne 19. m. m, na Kranjskem najstarejši Župan gospod Andrej Dremelj v Leskovou pri Višnji gori. Župnnil je nad 36 let, (Sv. birma in kanonična vizitacija) y novomeški dekaniji bode v času od 18. julija do 4. avgusta. (G a s i I n o d r u š t v o) v Novem mestu je dobilo iz stražno-gasiliiegiv zaklada od deželnega odbora kranjskega podpore iiOO kron, (V mestni Župniji Novo mesto) je bilo minulo leto rojenih 47 otrok, in bicer 25 možkega ter 22 ženskega spola; nezakonska 2. lirličev je bilo 46; 20 možkega, '26 ženskega spola, najstarejši mrliČ je imel 96 let. V letih 1 do 10 jih je umrlo 19, 10 do 20 — 1; 20 do 30 — 2; 30 do 40 — 2; 40 do 50 — 4; 60 do 60 — fi ; 60 do 70 — 4; 70 do 80 — 4; 80 do 90 —3, nad 90 1, Za jetiko jih je umrlo 11, za raznimi pljučnimi boleznimi 8, za nalezljivimi (davica) 1. — Poročenih je bilo 15 parov, v domači župniji jih je ostalo 9. (Občni zbor obrtne zadruge) za sodni okraj novomeški se je vršil 14. m. m. Prejeli smo natančno lepo se-Btavljeno poročilo. A radi pomanjkanja prostora objavljamo danes le ixvolitev novega načelstva. Izvoljeni so bili kot načelnik gosp. D. Frančič, klobučar in kot podnačelnik gosp. M. Maloyič, mizar, oba iz Novega mesta. Pri nadaljni volitvi odbornikov in namestnikov se izvolijo in sicer odljornikom gg. A.Weiss krojač, J. Jazbec prsutar, I. Kastelic pek, M. Mramor usnjar, A- Agnitsch klepar, F. Goleš urar, L Cigler čevljar in TJ. Horvat vodja tiskarne in knjigoveznice J. Krajec naal. vsi iz Nftvega mesta ter gg. P, Murn lectar in V. Appe pečar oba iz Kandije; namestnikom se izvolijo gg, P. G-orupič kovač in 1, Recel) kolar, oba iz Kundije ter gç J. Zupaac tesar v Toplicah in J, Matko sedlar v Gotni vasi. (Električna razsvetljava v Itudolfovem). KošiČek si je napeljal ravnokar električno luč v svoji tovarni. TjUč kaj izvrstno razsvetljuje vae njegovo podjetje. Vpeljal jo je jako dobro inženir g. A. Hanhart, iz teliiiične pisarne za taka podjetja v Ljubljani in kot glavni zastopnik tvrdke „Union ElektricitatsgeselJschaft. — Želeti je pač, da bi se občinstvo vedno bulj zanimalo za električno luč, ker bi Pozlatar in Komatar, komični sovirja. 11. Sveti trije kralji, zabava V spodnjih prostorih, („Ljudska knjižnica y Š m i h e 1 u") je imela svoj redni občni zbor zadnji dan meseca novembra. Na zelo obiskanem občnem zboiu so najprej odborniki poročali o knjižničnemu stanju. Knjižnica obstoji šele dobro leto in dobro napreduje. Upisalo se je že 165 članov. In knjige so se v preteklem letu izposodile, nad 700 krat, kar gotovo kaže napredek knjižnice. ~ Pri istem občnem zboru se je tudi sestavil nov odbor za tekoče leto. Odbor je sledeče sestavljen: gg; Franc Ciber, predsednik; Konrad Seifert, podpredsednik; Franc Burger, tajnik; Miliael Burger, blMgajnik; Franc Vidmar, knjižničar; Jurij Košir in Jos. Suš ter sic, namestnika. (Dva zabavna večera) je priredila v preteklem mesecu „Ljudska knjižnica v Šmihelu". Prvi je bil „Miklavžev večer" v prostorih gg. Jakšeta v Kandiji in Val. Žura v Šmihelu. Miklavža je prav izvrstno predstavljal gosp, Konrad Seifert. Miklavž je bil zelo darežljiv. Razdelil je otrokom pa tudi odraslim veliko daril — pa zelo malo šib. — Drugi zabavni večer in zelo sijajen pa je priredila „knjižnica" na Štefanov večer v salonu g. Windišerja v Kandiji. Prostrani prostori so bili polni p. n. občinstva iz Mesta in Kandije. Božično drevesce je bilo nad vse krasno; divno okinčano m bogato opremljeno z darili, za kar gre posebna zahvala nekaterim damam iz Knndije in drugim. (Narodna čitalnica v Novem mestu) izvolila je pri svojem občnem zborn dne ííl. dec. 1902 sledeči odbor: predsednik g. Vajkart Gandini; blagajnik g. Ivan Škerlj; podpredsednik g. Ivan Maselj; tajnik g. Dr. Stanko La-pajne; knjižničar g. Otm&r Skale. Gg. odborniki; Edmund Kastelic, Anton Leveč, Josip Loschak, Josip Morauc, Alojzij Mušič, Jan PacAk, Simon pl Sladovič, Vincenc U m e k. (Dol. pevsko društvo) ima dne 7, jan. 1903 ob 6. uri zvečer v svojih društvenih prostorih občni zbor. Pri nesklepčnosti tega vrši se ob polu 7. uri istega dne drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakemu Številu društvenikov. Vspored: 1.) Letno poročilo odbora; 2.) Volitev novega odbora; 3,) Raznoteri predlogi. (Dol. Sokol) ima dne 9. jan. 1903 ob 7. uri zvečer V prostorih g. Alojza Pin t ar v Kandiji svoj občni zbor. Pri nesklepčnosti tega vrši se ob polu 8. uri drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu društvenikov. Vapored; 1.) Letno poročilo odbora; 2.) Volitev novega odbora; 3.) Raznoteri predlogi. (Osobni tarif na c, kr. državnih železnicah). C. kr. železnično ravnateljstvo v Beljaku nas obvešča, da se vsled novo uvedenega davka na železnične vozne listke s koncem m. 1, razveljavijo sedanji osebni tarifi in z dne 1. jan. 1903 uvedejo novi, koji vdobivati so od dne 15. t m. naprej pri C. kr. železničnih ravnateljstvih ali pri c, kr. postajnih uradih. — V koliko se novi tarif na naših dolenjskih progah državne železnice oziroma na Ljubljano poviša, kažejo sledeči podatki : — Neizpremenjena ostane voznina za vožnjo med južnim in dolenjskim kolodvorom, z južnega kolodvora za 111. razred in z dolenjskega kolodvora za M. in III. razred v Laverco. — Drugače se pa voznina zviša sledeče: a) z južnega kolodvora za IL razred^S v do Škofljice in Grosupljega; 10 v do Layerca; 12 v do Šmarij, Žalne, Zatičiue, Velikeloke in do Predol; 14 v do Velikih Lašč; Ki v do Radoliove yasi; 18 y do Višnjegore, Št. Vida, Trebnjega in Cušperka; 20 v do St, Lovrenca, Dobrepolj in Orteneka; 2.1 y do Ponikev in Mirne peči; 28 v do Ribnice; 32 v do Stare cerkve; 34 v do Rudolfovega in Kočevja; 36 v do Straže, — b) z južnega kolodvora zn III, razred 4 v^do Škofljice, Grosupljega, Višnje-gore in do Cušiierkii; ttv do Smarij, Žalne, ZatiĚine in Predol; 8 v di) Kiidohove vasi; iO v d« St. Lovrenca, Velike loke, Pobreiiolj iu do Stare cerkve; 12 v do Trebnjega, Mirne peći, liudolfovegH, do Velikib Laěft iu Kočevja; 14 v do Št. Vida, Oitenekii m Ribnice; 16 v du Ponikev; 18 v do Strjiže. — c) z diileiijskega kolodvora z» H. razred Si v do Škofljice; 6 v do Šnnirij in Piedol; 8 v do Grosupljega; 10 v do Dobre; |)iilj; 12 v do Žalue, Vtanjcgore, ^Zatićine in do Cušperka-1() v do liadohove vasi; iS v do St. Vida, Ponikev, Velikih IjhSć ill do Ribnice; 20 v do Št. Lovrenc», in do Orteueka: 22 v di) Velike loke in Trebnjega ; 24 v do iiudolfovega ; 26 v do Stare cerkve; 2S v do Mirue peći in Kočevja; 30 v do Straže. — d) z dolenjskega ko]iidvreuienila v bučo), pa to se ni zgodilo v Aitieriki, kakor til si morebiti cenjeni bralci iiiislilij tfeiuveć na Siiodiijem Štajerskem, Ime kraja zamolčimo. Sťdaj, k>» je po svetu zopet pijače in se je naleze marsikateri takorekoč mimogrede, ni čuda, Če se je je tudi Venclnov Jurij. Šel je namreč s harmoniko igrat podoknico, kjer se ga je naležel. Pozno ponoči se je odpravil domov s harmoniko na hrbtu Ker pa je p istsl trudei, si je odpočil na uekem travniku in zraven sebe položil harmoniko na tla. Potem je zopet šel dalje, pa slučajno j)Ozabil svoj iïwtrumeut. Drugi dan je pa aosedov Miha vozil tam mimo buče domov in zagledal harmoniko. Spoznal jo je, da je Jaiijeva in jo vzel seboj. Ko 80 potem doma južinali in je povedal, kaj je našel, sel je nek fiiiit, ki je tudi pomagal nalagati buče, k vozu, vzel harciioniko, ki je bila pokrita s suknjo, in položil na nje meato debelo tikev in jo lepo pokril. Kinjilo nato je prišel .Turi, ki je izvedel, da je Milia uaâel harmoniko, po svoj inštrument. Ta mu je pokazal na voz, rekoč: „Tam pod suknjo je." Jurij gre tje m najde tikvo. „Kaj vraga ^ me misliš za norca imeti ali kaj 1" „Kaj pa hočeš, ali niso tvoje?'' „Mar mislm", vpije Jurij, „da sem nosil tikvo na jermenu in godel v njo!" Na xadnje so šli gledat in Mdia se ni mogel zadosti načuditi teniU; kako se je spremenila harmonika v bučo. * (Pač res!) Neki slavni zdravnik je rekel v neki druibi; „Zi»perno je, kadar morajo ljudje kašljati, kojim kaj nepravega pride v grlo; ako bi pa morali tudi tedaj kašljati, ko jim kaj nepravega gre iz grla, bi kašlja ne bilo ne konca ne kraja". * (Zverinski s taris i). Te dni je umrla 16 mesecev stara hčerka služabnika Steiaschneiderja na Dunaju, Mestni zdravnik, ki si je ogledal mrliča, je zapazil rane in zateklina na otročji glavi. Oče je pri zaslišanju priznal, da ga je prejšnji večer jok obolelega otroka zbudil, kar ga je tako razkačilo, da je zgrabil otroka ter ga vrgel ob železno ograjo, Stein-schneiderja so zaprli. Njegova žena je bila že opetovauo kaznovana zaradi trpinčenja svojih malih otrok. Posebno grdo je ravnala s svojim nezakonskim sinom, valed Česar se ji je pri zadnji obsodbi ta otrok odvzel, *(Maša 4500 metrov nad morjem). Na najvišjem griču Monte Kosa gorovja so pred nekaj dnevi postavili križ. Prispevke za zuamenje odrešenja so nabrali prebivalci Aosta doline in šest poguninili gorskih vodnikov je postavilo križ, ki je 86 kg težak, Pogumne vodnike je spremljal duhovnik, ki je blagoslovil križ in ob enem daroval sveto mašo, * (Sneg na luni), Zvezdoslovec profesor Pichering je ravnokar dokazal, da se nahaja na mesecu sneg, ali vsaj našemu snegu nekaj sličnega. Tudi so ondi kraji, kojih barva se tek K. Udklmiijo se pa: Kiij Jozťťa, ker ni pristojna v Eudolfovo. Bisži« Fraiic, (írajlaijd ivaua, Gregor ć Alojzija in Fissi^ Ana is razlogov, da so njih razmere take, da ui dotii'ni obilni v takib slniajib, ampak bližnjim soroiiaikom za iste skrbeti. Nadalje sa oilklonijo Se naslednje kot neutemeljene prošnje: Marije Ma-li-wřiĚ, Albine líadež, Helene Fira, Jožefe >íaíiÉ in Amalije Hoiievar. — 8. Gospod župan pojaaai sestavo (iroraĆuna ua temelju upeljanega novega kiijiiiovodstva iti na temelju riiSiinov za 1. 19l)á. omenja pa, da eu postavki nastav)|etii, kolikor migoi^e natanko, paS pa zairotnvljn, da bodo tlobodki zitradi raznih zaostankov, kakor tudi zaradi rednega izterjevanja, primerno naratitii; izdatki pa pri piisameinih točkah zaradi upe-Ijave nfitaiifueje kontrole gotovo se zmnnj^li, in da pri tem ne bodo trpele nobene škode jarue potrebna naprave. Gospod župan povdarja da, «ko ne bi obt'ina morala za rizne svrbe donaiíati izvanredne prispevke, bi bilo denarno stanje dokaj ugoduo; ker pa občina skuša ise zaliteve, kolikor je mogoče, podjnratl, ozirajo« se le na to, da so iste v korist obóine, zato i)ode truba še par let ričuuUi z iivanrednimi prispevki od strani občine Iz dri;ge strani se povdarja, da mestna obšina vsako leto amortizira od dotičnih glavnic svoto okoli 4000 in se ista vsako leto zdatuo zviëa. — Prvotni lioli; je Luašal 388 ŮSŮ K, ia t» se je du danes »ližal ua 43.300 K. Ker se je ta dolg napravil večinoma zaradi zidanja davkarije, poŠte in liile zft stanovanja ter za sejmišče itd, torej tudi za investicije, katere gotove obre ti nesejo, putem ko bo le obůina še nekoliko amortizirala glavnice, bodo te investicije, obresti in amortizacija v kratkem popolnoma pokrivala z Irtiišnjlm di>h)dl(oin. Dohodki od poslopij in eicer najemnina 9900 K in gostiščina 39G K, in po odbitku od gori navedenega dolga za vodovod izdanih lO.OOO K, katero svoto bode obrestoval in ainirtizoval vodovod v zne-kii 'J4.'.0 K, dobimo skupni znesek od 12.74t> K kot pokritje, dočim zna^A četa ]iotrehs<':ina i^ornje glavnice za leto 1903 za amortizacijo 4 ttt0 K in /a obresti 13 30J K Aku imdatje ustejamo, da bode pošta plačala od 1. avgusta 190Î najemnine 500 K veiS, potem se bode gotovo v kratkem «anu vi>s gori omenjeni dolg od rednib dohodkov amortizoval in obrestoval. Nadalje mnenja gos;)Od župan, da bode treba bolj previdno deliti podpore iz ubožneg'a zaklada in sicer radi tega, ker je občina v letu 1Q02, kakor tudi yiri'jSiija leta tisoS kron več izdala ne^o prejeU in bode treba skrbtti, da se podpore res le potrebnim dflyo in s tem skuša v stroških in dohodkih ravnotežje vzdržati, da se občinski dohodki no uporabljajo za pokritje primanjkljaja, i.ito naj se podpore delijo le v okviru razpoloženega pokritja. Uospoii žtipan predlaga torej, da se proračun odobri ter (in se Ka pokritje [jrimanjkljaja p.ibira za leto 1903: 1. -ISO/o naklada na direktne ilavke, 2. 18% naklada na niiinino od mesa, vlua, vinskega in sadnega mošta; 3. pobiranje pasjega davka po (j K od vsakega v mestu se naba-jftjočega psa ia slednjiĚ 4% gostaščlna, — G. Rosman naglasa, da bi bilo umestno 18% užitniuo znižati, katera je gotovo prevelika z oziroin na to, da se ista pobira Ic v Novem mestu in ne v okolici, kakor to, daje odbor že lansko leto obljubil to upoštevati in isto znižati, Fo daljši debati se sklene, da, ker bodo drugo leto nekateri izdatki odpadli in ker je torej npnnje, da se dohodki avišajo, di sa boila nžltnina primerno zaižala. Pri točki „podpore raznim društvom" 800 K ao razni gg. govorniki povdar-jali, da je ta točka previsoka z ozirom na sedatija stanje občine. Pri gla-Bovanin je bil s;irejet predlog staresinstva, da se razdeli društvom svota 8M) K, pac pa, da se da dijaški kuhinji 1Ď0 K namesto 100 K, godbi pa pa 250, namesto SfIO K. Fo prebranjn celega proračuna po gospoda župnim od točke do točke, kakor o p itrebsčiiii tako o pokritju in razlagajoč vsako posamezno točko, predlaga g. dr. Fozaik, naj se proračun en bloo «prejme, kakor jo po starešinstvu predložen. Ta predlog Bi>rejme se sogliiauo. 4. Poručilo policijskega odseka glede na prenaredbo tržnega reda in sicer z ozirom na to, da je od o. kr. stavbenega uradi prepovedano, ob ljubljanski cesti posUvljati štaute, se soglasno odobri, — o. Proinja Ane Pisa'g za podelit.ev pmvizoričuega stanovanja v bolnici za silo, se soglasno odbije, Pro.šiija „Dolenjskega Sokola" ža zriižanje najemnine, kakor tndi za odpis dosedanjega dolga v znesku 260 K se odbije z ozirom na to, da ima občina v t lovadiiicj vsako leto precejšnje izdatke za orodje, katuro se pri telovadbi polomi. Gospod žiipan prebere dopis glede ustanove ]irl mornarski akademiji v lîeki. — Sklene sa z ozirmn na to, da ima občina sedaj izdatnih stroškov, da ji ui mogoče kakšen prispevek dati v to svrho. — Pro,Šnja „Glasbene Matice" za podporo. Sklene se, da se ista odda (inan-inenm odseku v pretres. ~ Ker je dnevni red končan, gospod župan sejo zaključi. Rad^rstvo ................. Prižigalec ................. Gozdni paznik................ Obleka stražuikom.............. Pisarniške iu uradne potrebščine......... Vuzni troški................. Odgou................... Razno.............•..... 11. Uprava mestne imovine: Davki in ekvivalent.............. Vzdrževanje mestnih poslopij........... Nakup ia popravljanje hišne oprave........ Nakup orodja in rekvizit............ Zavarovalnina................ Gozdni troški ................ KopaliSče.................. .Sejmišče.................. Ramo................... III, Ceste, nliue, trgi, sejmišče: ŮiSčenje mesta . . , .............. Razsvetljava mesta.............. Kanali in jarki................ Razno . •................. IV, Zdravstvene in blagotvorne zadeve: Bolnica za silo......... Dilanfeva nstanova........ Giselina ustanova........ Gimnazijskega jubileja mitanovn ..... rjaianova povodom ôOletnice Nj. Val. .... Ubožui in hiralski zaklad....... Podpore raznim društvom....... 1. (iaailno društvo , , . S50 K. 2. Dijaška kuhinja . . . 150 „ 3. Bolnica usmilj, bratov . . 200 „ 4. mestna godba . . . 250 „ Konjač . . ...... Zaklad za stavbo bolnice . . ' . -Razno ........ V. Šole: Deska šola....... Dekliška šola . ..... Obrtna šola....... Zaklad za stavbo dekliške šole Razno.......' , VI. Vojaška nastanitev: Nistanjeuje vojakov...... Razno........ 850 kron I. Redni dohodki in stroški, potrebščina. I, Uprava v o b Í e : Funkcijske pristojbine župana ......... Tajuikova plača......... kron 800 1600 Skupno Pokritje, I, Uprava v obče: Pristojbina za oglede............... Pristojbine za razglase.............. Odgon .................... Živinski potai listi . . ....... . . . . Razno.................... il. Uprava meatne imovine; NajemŠčina od poslopij.............. Najemščitia od zemljišč ............. Skupila od zemljišč io obresti skupil......... Skupila za materijal , '............. Užitnina 18%................. Poklade 48%................. Gostaščina.................. Tržna štantnina................ Tržna pristojbina........ Mestni lov.................. Pasji davek C kron za enega psa) ......... Gozdni dohodki................ PriKuanila . . ................ Kopališče . .................. Obresti od obligacij............... Obresti od aktivnih glavnic............ V hranilnici naložene glavnice v pokritje........ Razno................• , , 111, Ceste, trgi in ulice: Razni dohodki.............. . , . IV, Zdravstvene in blagotvorne zadeve. Bolnica za silo......... Dilančeva ustanova ........ Ubnžni in hirahii zaklad....... Zaklad za stavbo bolnice....... V, Šole. Zaklad za stavbo dekliške šole..... Obresti od Arkotove ustanove...... VI. Vojaška nastanitev: Povračila vojaštva........ SiJOO 570 192 CUO 1400 100 200 300 2700 gooo 500 100 134 4(XJ 500 300 300 2500 1700 2ro 450 250 36-J 100 100 4G0 4800 8ô'J 30 896 6G0 1400 800 230 10 540 È0 Redna potrebščina skupaj . , 31U59 Izredna potrebščina . . . 33306 i5+3íiá 50 200 200 10 9900 30 1400 K) ^250 10000 3000 (■>20 5000 30 350 7000 iisa 120 2J!)8 178 1G5H1 20 10 25« 35i! 3800 48 30 235 119 Skupaj 043(55 I, II. Izredni stroški. Alti o rti Siovaiij e iu tih res to vati j e iiosojil: ]. Pri iiteiittii litaiiiluiui Ljubljaua . . 28,0U0 K 31. (lefomlira IW^ ostanek . , . 2D.G(;0 „ Atnorliïaïija io iibreati.........ISííO 2. Pri meBVni liriviiiUiici RuiliilfDTO , 77.000 K 31. dereiiiltra 10U2 ostanek , . 74 000 „ Aiiuirtizacija iu uliresti.........4235 Pri inestiii liratiilnici Rudolfovu . . V7.000 K 3L liecembra ostanek . , , , 76,H00 „ Amortizacija in obrefiti.........4235 i. Kraiijiiki liranilnid v Ljubljani . CO.OOO K tlsUnek .... 6!).C00 „ A nortizacija in oUresti.........SIOO 6, Kranjski hraiiilnid v Ljubljani . 100 000 K Ostanek .... att.497 „ Amortizacija in obrefiti......... 3500 6, C. kr lin. erarju za stavbo davkarije lli.OOÛ K Ostanek .... G300 „ Amortizacija in obresti........ . 1872 H. I XI e d n i s.t r 0 š k i : 1. Prispevek c. kr. drž njiravi ïa gradnjo mosta . 10.453 K CD b V letnih obrokih po 2000 kron. 1. obrok . 2000 2. Prispevek e>eutualiio »a kanal c, kr. okr. .glavarstva lOOU 3 K-'gtilaiija ceste dit r,oi"ne . .... 800 4, Za prauiestitev poko]ialiS£a ...... . 1000 6. Za eventualnu zijradbj c kr. gimnazije , . , . . 4000 (S. Prispevek za popravo kap. eerkve in mežnarije. U. obrok 500 7. Knnal od holnicc za silo dii ozke ulice .... . 2;i40 8. Ubrebti k zakladu za stavbo bolnice..... . 2904 Skupaj izredni vsi stroSkl . 3331)0 Glavni pregled. Potrebščina. Uprava v obče......... . 81fi8 2. Ulirava mestne imovine....... . (;934 3. Ceste, ulice, trgi, sejmišia....... . 4850 4. Zdravstvene in blagotvorne zadeve..... , 80)7 5. .^ole........... . 2500 Vojaika nastanitev........ 500 Redna potrebščina . * Iztedua „ . 33300 Skupaj . 643(55 Pokritje. 1, Uprava v obče . . , ■..... 460 2, U[jrava mestne imovine ....... . 5&Oi)5 3. Cest.ř, ulice, trgi, sejmišče....... 10 4. îîdravstvene in blagotvorne zadeve..... . 4455 f» Šole , .......... 2(55 Vojaška nastanitev ........ Uit Skupaj (Í4líe5. SlueŠnice. (Razloček). Kuharica (mladi gospi, ko ji je le-ta popravila slovniške napak« v njenih kuharskih luikvAh) : „Tu je ravno razloček med nama, milostljiva gospa, vi veste kuko se piše, jaz pa kako se kulta". (Posledica raiunu). Zdravnik: „Ali ste se držali veduo mojih u a vodi I ? Ali ste ves čas prav malo jedli?" Eoltiik : „Odkar sem prejel vaš raOun, skoro nié, saj mi ni preostalo drugega". (Britko). Pivovarnar (ki je poslal na razstavo pivo): „Kaj mislite da bom dobil za pivo kako odlikoraiijeTujec: „Za pivo že ne, toda morda zs pivce, ki ga bodo v stanu piti !" (Večni godrnjać), Gost; Moj sosed vedno godrnja nad jedjo, nobena stvar mu ne dO])ade, ali je bil vedno tak?" Gostilničar: „O, še hujši, prejšuje čaae mu jed niti dišala ni, če ni našel v julii nič las". (Poglavitna stvar). Agent : „Nai5a viua je preizkusil kemik in izjavil, da so prava". Kriniar ; „O, verjamem^ toda kdo je pa kemika preizkusil, Če je tudi on pravi?" (Odkritosrčno). A. : „Kje si pa bil ?" B.; „Pii stricu Benjaminu, dalj Časa sem mu dolgoval obisk . . A.: „In sedaj?" B.: „Sedaj mu dolgujem nekaj drugega". (Rahlo n am iga v an j e). Ou : „Zakaj se pa vselej tako veseliš, kadar grem v mesto, draga ženica?" Ona: „Oh, vedno se nadejam, da boš kaj zame s seboj prinesel". (Uganil). Profesor: „Kaj se zgodi s zlatom, će ga pustimo na zraku". Dijak: „Tntovi ga ukradejo I" (Lep odgovor). Pri zagtébu žene j« mož strašno tarnal tako, da se je vsem pogrebcfni smilil. Vpraša ga edeu navzočih, kateremu pa je bilo znano, da sta živela rajnka in mož v vednem prepiru; „Mož, kakó vendar tako žalujete po ženi, ki sta se ja veduo prepirala?" — Muí odgovori: „Smili se mi ljubi Bog, kfr jo bode moral na večno imeti, mej tem ko sem jaz ž njo le 23 let moral veLko pretrpeti". Umrli so: 14, decembra. Dioiiizij Gogala, c, kr. soinega sluge bíh, št. 1, ů mesecev, bronchitis. 19. ilec. Marija Detela, u. kr. Èolskega svetnika eoiiroga, St. 145, 46 let, jetika. 23. dec. Avgust Ziegler, zasebnega uradnika sin, št. 144. i in po, meseca, jetika. lied za letne sejme in tržne dni vUndolfovem) § 1. Na VHBkdunjem tr^çu »lue se jirodsjaii vse, kar slnži v lirano, in jja ďr\a. ~ S 2. Ub tiiinili dnevil), to je: 1. ob Bejmioab, ki se vršijo vsak lirvt pcMileljek veakega meseca, dovoljenih 7. naredbo o, kr. deželne vlade z dne 10, julija 1875. Ět. 6177, in ki so ub jeilneiii živinski sejmi, potem; 2. venk pimletjek, ki bo dnvoljem z naredbo gnbernija v ]jjubljaiii £ ilne 2tf. avgusta 1839, št. 20.505, in: 3. vsak petek, ki so liovuljeni » naredbo gubernija k dne 18. junija IBlï, Ět„ 1 i, 171, sme se prodajati vse, kar služi /a živež s krubom in mesom vred, surovi naravni jirlilelki, gospodarsko in poljsko or dje in ilomaiii izdelki kmetijstfa, — g 3. Ob letnih sejmih, katerih je v Rudolfjvem vsled privilegija po cesarju Jožefu II. a nari'dbo dne 2-'. septembra 1782 ponovljenega ~ petero, smejo so prodajati vb, pridelki in vse blago, ki ni postavno izkljuieno iz trgovine. Tako biagoi katerega prodaja je vezana iia kako konceiijo, sinejo prodajati samo taki [irodajalci, ki iiuajo dotično dovoljenje. — 4. Peteri letni sejmi so: 1. me-setia janiiarija v tntek po sv. Antonu; 2. meseca aprila v torek pred svetim Jurijem; 3. meseca avgmt« v torek po sv. Jerneju; 4. meseca oktubra v torek po sv. Lukežu, in 5. meseca deuenibra prvi torek v adveutu. — Živinskih sejmov ja 17 na teto, in ïioer: 1. ob petib letnih sejmih skupaj pet Hejinjv; 2. ob sej:nii!ah, to je vsak ptvi jiondeljek visakega meseca Bkupaj 12 sejmov. Ako bi kateri pod točko 2 navedenih sejmov padel na praiuik, tedaj se preloži sejm na prihodnji poaJeljek, ako ne pade na torek za (lotiÉnim iiondeljkoiu kak letni sejm, kajti v takem slačaju odpade sej mica Ijopoliioin«. Vrlin tega je vsak pondeljek v tednn sejm za prašíťe. Na teh 17 živinskih sejmuv je dcpuščeno prignati naslednja živinska plemena ; aj konje; b) govejo živino, kakor: bike, vole, krave, junee, telice, teleta; e kozie, koze, kozliće; d) ovne (koStrune', ovce, jatice; e) prašiče. -S 6. Trg za blago, zaznamovano v §§ 1, 3 in 3, traja od jutra do 4. ure pupoldnc. Ob tržnih dneh, zaznamovanih v § 2, je pridržan tržni promst po iinii do 10., po leti do i), iire dopoldne kupovanju na drobno za do-iiiače. Dt) te ure je torej na vsem mestnem ozemlju pod kaznijo prepovedano sleherno prekupovanje vsakdanjili živil, kakor: zelecjadi, sadja, ku-retiiie. mašiiobe, jajc itd. Izvzeto od te prepovedi je žito, prašiči, tržna roba, kakor: med, suhe češpije na voieh itd. (Dalje prihodnjič.) Loterijske številke. GRADEC, 20. decembra TRST. 27. 74 75 54 11 24 23 17 49 71 Naslednje gospe in gospodje bo se za leto 1903 odvezali za novoletna in godovna voščila v korist mestnim revežem : Gospa Valka Atito ija Gospod Arli Jakob , B erg m an n Josip „ čeiSelio Josip „ dr. Detela Franc „ dr. Diilenc Metod „ Dol in šek BI a ž „ Dovjak Ivan „ I'ftjdiga Ignacij „ 1'riedrich Bogomir „ FerliĚ Jane» „ Gandini Vajkart „ GerdešiĚ Josip » Golift Ludevik „ Hočevar Anton „ Horvat Urban „ Jeraj Franc „ KlemenčiĚ Janez „ Kocmur A., „ Krajec J. nasledniki a Krek Julij „ Mftjiitinger J. „ dr, Marinko Josip Gospod Maselj I, „ Mogolić Josip „ Jdraïnor Miha n dr. Pajui6 Edvard „ dr. Pamer Kašpar „ Paaser Adolf „ Pettaner Leopold „ dr, Ponebšek Jakob „ dr. Poziiik Albin „ Riszoli Emil „ Roamati Kaiol „ Siriiik Ivan „ Skale Otmar „ Skerlj A.. fl Skopal Hugo n pl, SIftdovič Simon „ dr. Schegula Jakob „ "Vadnjal Franc H Vertacič Anton „ Viđic Teodor I, Virbtiik Alojz « dr. Volčič Edvard Hranilnica in posojilnica (299-3, Kanđijo in okolico (regisirovana zadruga z neomejeno zavezo) sprejema Iiraniliia vloge tudi od neudov, ter obrestuje iste po o na leto in sicer brez odbitka rciitnega davka, kterega sama iz Jastnega plačuje. — Nnjiiianjša Tl^iga je K 2'—. Poštne položnice so ua razpolago. —Uradne ure vsaki dan od 8.—12. dopoldne. Hranilnica si>rejema od strank tudi Iiranilne knjižice drugih hranilnic, n« da bi se obreatovauje prekinilo. Vabilo na izredni občni zbor „Kmetijskega društva" v Št. Vidu pri Zatičini registrovana zadruga z oniejeuo zavezo kateri se bo vršil {6J dne 11, januarja 1903 ob 8. uri zjutraj v prostorih hišne št. 52 v Št. Vidu pri Zatičini. Dnevni red: Sklepanje v razpustu društva in shiéajnostl. JOSIP ZUPANC, tesarski mojster v Toplicah h. št. 6. vošči Stanovunje na^V® prečastiti duhovščini, carkvenim oskrbniStvom, slavneimi občinstvu in vsem rojakom. Ob enem se tudi pi'ipordća za vsakovrstna tesarska dehi kakor: stavbe iih zvonike in cerkve, «biranje zvonov in vsakovrstnili kmečkih stavb. ladeluje stavbe po obrisih ali ustinenih pogojih, po niijnižji ceni ter za delo jamči. (II) na glavnem trgu štev. 62 v Novem mestu odda se tnkoj, Ojo obstoji iz 4 sob, Čuinnate, kuhinje in vso drugo sliiambt). — Natančneje v hiši ravno tam, ^4-1) Preklic! Jaz Ana Setina iz Straže prekličem, kar sem pri javni tehtnici v lind^'lfovem isreklft razžalji^ega zoper gospoda Ivana Ferlič-a ter svoje besede obialiijem, Rudolfovo, dne 17. decembra 1902. (3) Za Rndolfovo in okolico išĚe se agent proti proviziji, kateri je pri trgovcih in gostilničarjih dobro znan. Pimudbe pod naslovom „Provision'' na oprav-ništvo „Dol. Nov." (O-l) na željo tudi nekoliko polja, ležeča blizu župnijske cerkve v Stopičah, se da takoj v najem. HiŠa je pripravna zsv rokodelce ali za ptnzijoniste ; v njej se zdaj naliaja tudi mala prodajalna, katera se tndi lahko odda. — VeČ pové lastnik Ivan Rodič, nadučitelj v Stopicali._(262-5) se takoj sprejme, kateri ima veselje do pekovske obrti ter naj bode 15—10 let star. — Kje, pove upnivniatvo „Dol. Novic". (277-4) S». Ker nii moje zdravje ne dopušča veliko dimnikarsko obrt nadalje izvrševati, sem isto oddal mojemu nasledniku gospodu Viljemu Bernard, kateri se bode potrudil slav. občinstvo vsestransko zadovoljiti. O tej priliki čutim se dolžnega slav. občinstvu, prečastili duhovščini, gg. grajščakoiii in slav. občinam, posebej še Novo-nieščanom za meni in mojim delavcem izkazano zaupanje se najiskrcnejše zahvaliti, jielim pa tudi vsem skupaj srečno in veselo novo leto! ^^^ (?) Franc Honigmann, dimnikar. Šentjanški premog se bode dobival po novem letu pri (13] Adolf Gnstin-n v Uiidolfoveni. Padavica (božjast.) Kdor trpi na padavici, krčih in drugib nervoznih boleznih, zahteva naj zvezek o teh boleznih. Dobi se ziistonj in poštnine prosto pod naslovom Schwanen-Apotlieke, Frankfurt a. M. 241—7) Lepo veliko posestvo je na prodaj na llatežu. Nahaja se isto na državni cesti med Novem mestom in Št. Jernejem, eno uro od Novega mesta. Hiša je v najboljšem stanu, zidana in z opeko krita, v isti se nahaja velika, obokana klet in hlev. Hiša je prav pripravna za gostilno. Nadalje se nahajajo 4 nori svinjaki z opeko kriti, pod in toplwr kozolec s i štanti, 2 lepa sadna vrta, 1 velik travnik, 1 veltk vinograd na novo zrigohm ter z najboljšimi trtami zasajen, 3 deli boste in veliko njiv, katere se nahajajo skupaj doma. Kavno tako travnik in vinograd. Vse to je za dob iti pod ugodnimi pogoji za 19 000 K. Vse natančneje se ;zve pri D. Frančič-u, klobučarju v Novem mestu. vsem svojim častitim naročnikom ! Velespoštovanjem se pi iporočuje v nadaljuo naklonjenost Jakob Mikolič, krojaški mojster. Rudolfovo 31, dťc, 1902, (12) Advokat (ase-6) dr. Viljem Schweitzer otvoril je svojo pisarno V Ljubljani 1¥1< »•••O na Kongresnem trgu številka 19. poleg nunske cerkve in „Vzajemnega podpornega društva.*' trpi m Iř \ i i i i i I i •luoiiozez !3(Efspojd u| jijiudoisbz — -siiejB iGoieieh mjjsqo ^ 'iiUEliupoiu Uojq UI Iiuiujqajs '!Ui|îi;|i peu 7 UEHOi)!|po zaloga ur, zlatnine, srebrnitie in optičnih predmetov V Rudolfovem, glavni trg 85. M pripuroča slavnemu ji. U. obiiiiiBtvu, ^lusebiio úastiti duhavlíiiii ter f;^. urniliiîlion) svojo bogato zaloyo iiairazuovrstuejSih zlatih, srebrnih In nlkolniistiti žepnih ur in verižic, slonskih ur z uibulom in budilnic, lUtih In srebrnih prstanov, uhanov itd. Cenik žepnim uram: Najfinejše uikelntiate ure s kljuěem „ reiuoutoir. „ erebrne „ b ključem „ „ „ reinuutoir „ jgte £ dvojuiin oklepam . „ zlate ure ta, (Uiue . , . zkte ure za. goBpode i Amerikauike budilke po glđ. 1'50, fioe garantirsuB po glđ. 2'20. Nadalje priporoča svojo nnjboljSe vrste svetovno manili Rathenov - stekel za OČ), vsftke vrnte v jeklenem, iilketiiastem In zlalvtii olileiiu v vtieb številkah (îducav, couves, ijeriskuplecb), Zrakomorjo in toplomerje, daljnoglede, povekŠGvalna stekla (niikruBkupt:) in razue dru^e oiitii:ue Hivinn ])(j jtiku nizki reni. Po optometričnem zdravniškem predpisu bo vsako narifilu toÉna in vestno izvr.šujo. Popravila izvršujem vestno, tovno in po prav nizki ceni ter ss jaiiiHtvuin. — Stare žepue in stensko ure se luhko /auieujajo la nove pniti primernemu doplačilu. Poštna naročila se točno izvršujejo. Stara zlatnina in srebrnina se po najvišjih cenah plačuje, Slavno obfiiistvo uijmliio vabim, si niojo nalogo o priliki Dglsdati, brez dalji bil kdo primoran kaj kupiti. 1) mêemm^^ 1.5 do 16 Iftt stare^ji, aprejnití g ]. ftibrutnjem t. i. vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu v uk. Učenec mora biti moćne narave, ter sloveiiskřga jezika zni^žen i v pisavi. IJk traja 3 letu, je brezplačen, in učenec udobi vtem času tudi ( bitko, stanovanje ter lirano zi;stonj. Po prestnueiii trilelneiii nku udobi Hienec spričalo vrtnarskega pimiočnika. Zj^'lasitve spre jema vodstvo na Grm« takoj. (8-1) w Častitim utlom dmžbe sv, Mulmrja Tljudno W naznanjamo, da vežemo UCENCA, kateri je z dobrim uspeliom dovrSil ljudsko šolo, 1 sprejme takoj Anton Sedlar, kvem mestu. (308_2) se oddajo v najem v Staii žagi (Aîtsag) posta ČermoSnjict*. Natančneje se izve pri g. Andreju Petscliauer-ju ravuo tam. tudi pri nss v jako lične platnice z usnjiitim hrbtom, katere izdelujemo v lastni knjigitvezirci. Vezava a platnicami vred velja 3 krtoie 60 vin. — (Na željo na-ročujemo tudi izvirne platnice iz Ljubljane m Lleluvca). H;ivno tsko vežemo molitvenik M v lepe platnene in «stijate platnice z rndečo in zlato S obiezo. — Ker jfl naSa vezava jako trpežna ter ceaa nizka g priporočujtmo se v prav obilna naiočila. 0 Í283-4) J. Krajec nasi. 0 knjiguvtzniua v Eudolfovem. Vstanovljena 1831. L C. kr. piiv. občna zavarovalnica Aaaicurazioni Generali v Trstu. Vstanovljena 1831. I. —Družbeni jamstveni zaklad koncem 1901 I. nad 190 milijonov kron, S^JS^- P, T, Ljuliljana, dne 25. novembra 1902, Ker EEiimMa iia.š doaedAuji zaatpptiik g. Josip Medved Nova inesto, izroůíli smo uaSii zastopništvo za Novo mesto in okolico trgovcu istotam gosp. JOSIPU MORAUC-U. Gospod Miirauc pretzel je tndi trsoTÍno gospodA Hledveda, katera bode TOiiit v doeedaujih prostuiih, t. j. v hiši St. 94 na glavnem trgu iu so bode toraj nahaialo zastopništvo našo dniibe v Istih prostorih, kakor dosedaj. UoBpod M^mio je pooblaščen sprej eiu a nje zavaruvalnili ponndeb in zavni.šáin ter prosimo al. obËiuetvo, da ae v vâib zavarovanje ss tiioiih jsadevftli obrne do ujega. (311—2) Glavno zastopništvo za Kranjsko c. kr. priv. Asslcuraziont Generali. ^ Šivalni stroji. JOS. MORAUC, Rudolfovo, (preje Jos. Medved.) Šivalni stroji Ij g Dovoljutem si Vam najuljudiieja naznanjati, da sem svojo trgovino založil z raznovrstnim manufakturnim, modnim in konfekcij sik i m bhgfom. V zalogi iinHt)! najnovejše površnike za dame, kakor tudi površnike in haveloke za dama. gospode in dečke. & ■ ■ Istotako imam v zalogi krasn;t ročna dela kakor tudi vsakovrstna pripravna darila za vsakogar. X MMM Velika izber najnovejših kravat, m«^« ^ s Postrežba točna in solidna. — Dijakom znižane cene. t312-£) PriporoËa se za mnogobrojni obisk z vsem apoštovanjem Jos. Morauc. ifT Največja in najslareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov, Najvarnejše, najhitreje in največje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo samo potnike in cesarsko pošto iz Hamburga v Novi-York so: Dautsclilaiid . . Aii(iUBte Victoria Moltke .... PctineyWauia Grftf \Valderdee . Palfttift .... Batavia . . . Bulgaria . . . 212 IH dolg. im „ ITO „ 171 „ 170 „ 110 „ 152 „ 152 „ Fflrst B smark Colnmbia , . lliiiiiber . . Pretoria . . ťatrlda . . Phoenicia , . Bel gr ari a . . Armenia . . 200 m dolg. HO „ . 170 , „ 171 „ „ 1^0 „ „ 1ÎÎ2 „ „ 170 . „ devet orgelj manjšili in večjih z roko za vrteti, je na prodaj v hiš. štev. 82. v Rudolfoveni. (303-2) 2 lepi sortni kravi, 2 1 lep kozolec (dopliir) /ai (> štantov, 2 voza, (I mai'gši, 1 veějij in ena velika njiva HZIT je po vredni ceni na prodaj. — Foizve sa v Kandiji pri gospodu Janezu Mežnaršič-u. im-i) Vljudna prošnja: Pri kupovanju tia Kahtovujta Siimo >sladiio kavo«, ' ampak ÎKroÎuo Ysoky — Kntliroiiu'i-jevo Kiieiptiovo Hladilo kavo iji odjoiiiajtu jo le V izvirnih zavojih, kaltrSiisga kuKo ta jiodoLa. Hamburg-Novi-York le 6 dni. ^^m Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena agentura Hamburg-Amerika Ijinie v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31, takoj na desno od juž, kolodvora, ob progi elelitrlĚne želeiDice. (21)3—3) Se V dobrem stanu in ^ É Stanje vlog 30. junija 1902: blizu 9 milijonov kron. Najboljša hi iiajsigiiriiejsa H) prilika za stedeiije! # Preje: Gradišče št. 1, Denarni promet v letu 1901: čez 23 milijonov kron. sedaj: KONGRESNI TRG št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po "" """" O brez kakega odbitka, tako, da sprejme Q vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4- K 50 h na leto. stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 K 70 ii. Denarni promet v I. 1901: 23,559.611 K 20 h. HRAKILME KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so pošUio-liraiiiluiéne položnice na razpolago. V Ljubljani, dné 1. julija 1902. (278-4) Dr. Ivan Šusteršič, Josip Šiška, knezoškofijski kanctelar, jireilseduik. Odbomí k Î: pudiiredBediiik. Josip Jarc, Anton Belec, Or. Andrej Karlin, yelepotietitmk v Medvodali, posestnik, podjetnik iti trgoTec v Št. Vidu nad Ljubljano. stolni kanunik v Ljubljani. Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, Frančišek Leskovtc, velepogestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. načduilt^okr. bolii. bkg. v Ljubljani, zasebnik in blii^njuik „Ljud.pog." Karol Pollak, Greg. Šlibar, Dr. Aleš Ušeničnik, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Župnik na Rmlnikn. profesor bogoslovja v Ljnbljani. (150-14) Kažnjivo je vsako ponarejanje edino pravega Bergmann-ovega lilijnega-miečnega-mila, tovarne Bergmann in drug. Draidane-Tečen ob Elbi. Varstvena znamka: Dva rudarja. — Taisto naredi nežno, ćisto lice, cvetnoo in mlado zunanjost, Velo in žametno meliko kožo ter blestelo lepo pQlt. Najbolje sredstvo proti pêgam. Komad po 80 pri lekarnurju S. pl. Sladovič in trgovcu Alfonzu Oblak v Novem mestii. koncesij 0- vano mě i® za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepeljne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi Ě-i^í® fo>í@ ©ïiâ ©íí® Fran Zeman-a, Ljubljana, Poljanska cesta št. 24-. (230-K) francosko prekmorsko družbo „Compagnie generale ïraiisatlaiitiiiue" Edina direktna in najkrajša črta poštnih brsoparnikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna - v LJubljani, Dunajska cesta št. 6 -— _blizo znane gostilne „pri Figabirtu". (800-O _ m- Pozor! ^ Knpnjfin ženskine lase, odrezano, izpadle in zmešane. Plaćam po najviňji ceni. rr::::::^:::::;:::;::^::^^^ Izposojujem tudi čez pustni řas vlasulje (Baroke) po nizki ceni, Ivan Svetec, brivec (Gliwni tig, nasproti mestne hiše.) Odjfovorni nrednik Fr. Sal. Watzl. Izdajateli iit icalažnik Urban Horvat Tisk J. Krajec nasi.