1
* Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto • • - $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto
l
Za inozemstvo celo leto
$7.00 $7.00
GLAS
list ;sloveriskihideIiYCCT v Ameriki.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
Entered as Second Clam Matter, September 21y 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3f 1879.
TELEFON: 00RTLANDT 2876.
NO. 9. — ŠTEV. 9.
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 11, 1924. — PETEK, 11. JANUARJA, 1924.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII.
SPLOSEN POHOD PROTI VERA CRUZU
l i — — — .- s
Štirinajst tisoč mehiških vojakov je začelo prodirati proti važnemu mehiškemu pristanišču Vera Cruzu. — Prodiranje se vrši pod poveljstvom generala Martineza. General Perez poroča o zmagi federalcev. — Pri Alen-de je bilo poraženih dvesto vstašev.
Mexico City, Mehijca, 10. januarja. — Pričelo se je zvezno napredovanje proti vstaškim četam v Vera Cruzu. Tako se je glasilo v neofieijelni informaciji, ki je prišla iz vojnega departmenta.
Glavna ofenziva se nahaja pod poveljstvom generala Evgenija Martineza ter se tiče več kot dvanajst tisoč mož. Te čete napredujejo iz San Marcos v 'državi Vera Cruz ob Mehiški in Interoceanski železnici.
Nadaljna kolona napreduje proti Tehuacanu v državi 3iuebla, pod poveljstvom generala Juana Almazana in ge ncrala Fausta Tepeta.
Ofenzive se udeležuje tudi dva tisoč lojalnih čet iz posadk v ožini pri Tehuantepecu pod poveljstvom generalov Domingue2a in Izquierda. Ta dva generala sta zavrnila ponudbe glavnega stana de la Huerte, da se pridružita l-evolueijonamemu gibanju.
General Pedro Gabay je dobil naročilo, naj skuša izločiti generala Figeroa, vstaskega voditelja, ki operira v južnem delu države Morelos. Gabay je dobil naročilo, naj nadaljuje njegova kavalerija z zasledovanjem toliko časa, dokler ne bosta vstaški poveljnik in njegova četa uničena.
Kolona zveznih čet, pod poveljstvom generala Pereza, načelnika vojaških operacij v državi Coaliuila, je porazila dvesto vstašev, katerim je poveljeval neki Davila in sicer pri Allende v državi Coahuila, soglasno s poročilom, katero je dobil vojni department ter objavil v oficijelnem buletinu. Vstaši so izgubili sedemnajst mrtvih, sedem ranjenih in sedem jetnikov, dočim so bile izgube na federalni strani malenkostne.
Vsaki trenutek se pričakuje napredovanja na Guadalajara fronti. Francisco Serrano, vojni tajnik predsednika Obrgona je objavil, da je bilo odrejam vse-za izvojevanje zmage. Generala Escobar in Lopez poveljujeta prednji straži in slednji poveljuje tudi silam generala Cardenasa, ki je bil poražen pred kratkim od pristašev Estrade pri Sayuli.	•
BERLINSKE CESTE NISO VEČ TAKO ČISTE. KOT NEKOČ.
Berlin, Nemčija, 10. januarja. Nekoč so bile berlinske ceste brezmadežno ciste. To je bilo v časih pred vojno, ko je vzdrža-vala občina pometaško silo 2400 mož. Sedaj pa je v Berlinu le nekako 300 pometačev in posledice tega so oČividme. Vs*. povsod je polno smeti in odpadkov.
Tekom vojne, ko je bila večina telesno sposobnih moških na fronti, je še vedno obstajal državljanski ponos med meščani in več glavnih ^est je ostalo snažnih s pomočjo prostovoljnih pometačev, med katerimi so bile tudi ženske.
V sedanjih razmerah, ko je izgubil denar skoro vsaiko vrednost ter »morajo hfšne gospodinje stati po cele ure v vrstah, če hočejo dobiti potrebna živila, pa je popolnoma izginil ves državljanski ponos.
Že več mesecev ni bilo nikakiH prostovoljcev za čiščenje cest, čeprav se potika po Berlinu na tisoče nezaposlenih moških.
BOJ MED MEŠČANI ' IN TOLPO BANDIT0Y
PRIJATELJ MIRU — EDWARD W. BOK.
Dva moška sta bila ustreljena v bitki z band:ti. — Policija je morala napasti bandite s strojnimi puškami.
ANGLEŠKI SUBMARIN SE JE POTOPIL.
(London, Anglija, 10. januarja. Admiraliteta objavlja, da se je potopil angL submaTin "L.-24". Na njem je bilo trideset mož, izmed katerih se ni nihče rešil.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU.
m potom nait banke izvršujejo zanesljiro, hitro in po nlilrth
cenah:
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA
BazpofiUJs na zadnje poŠte In izplačuje "PoStnl Črkovni zavod" In "Jadranska banka** ▼ LJubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Mart bora, Dubrovnika, Splita, Sarajeva ali drugod, kjer je pač za hitro Izplačilo najugodneje.
1000 Din. ...... $12.20 4
2000 Din.......$24*20
5000 Din.......$60.00
Pri nakazilih, ki snatajo manj kot «n tlaoč dinarjev raCunlme poaabaj p» 1* cantov sa palftnlno In druga atroika.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
RazpoSilj* na zadnje poŠte ln Izplačuj« "Jadranska ban^a" v Trsta, Opatiji in Zadro.
200 lir ........ $ 9.90
300 lir ........ $14.55
600 lir ........$23.75
1000 lir ........$46.50
Pri nakazilih, Id znaiaja manj kot IN lir ratunlma poaobaj pa t» —ntaar aa pattnlno In druga atroika.
Ze petiljatre, ki priaegaje znesek pH ti—i dinarjev ali po trm tM Ur dovoljujemo pe mogočnosti ie poaHmi popuat.
Vrednost dinarjem in liram eedaj ni stalna, menja se veOcrst in ntpri* čakovano; iz tsga razloga nam ni mogoče podati natančne cene maprej. Bačanamo po ceni onega dne, ko nam doape poslani denar ▼ roke.
Oteis iz^M v —mimbjijfrrjai glejte poseben s^laa t Um —f.
Denar nam jo poslati najbolje po Dosoeatic Money Order ell pa Ksw tok Beak Draft.	* ^
SAX&EB. STATE
West Palm Beach, Fla., 10. jan. Dva moška sta bila ubita in ena ženska je bila ranjena, ko se je završila v močvirjih, 26 milj severno od tukaj pravcata bitka med uradniki, meščani ter tolpo banditov. Uradniki so se poslužili .strojnih pušk ter otvorili zgodaj zjutraj ogenj na zločince- Boj je trajal eeli dan in po končanem boju »o iskale oborožene skupine ljudi člane Ashley-eve tolpe.
Pomožni £erif Fred Baker, voditelj pogona, jo bil ustreljen in Joe Ashley, roparski glavar, je umrl \vern popoldne na ranah, katere "e dobil v boju. Neka Laura Unthe'Tove, ki ;e baje pripadala b.u d'ts^ci tolpi, je bila ranjena n-i glav" nogah.
Malo	večernim mrakom
so s*e vrnili uradniki v Palm Beach ter privedli s seboj sedem moških in žensk, ki so bile baje člani in članice tolpe.
Meščani, ki so bili strašno ogor ceni nad smrtjo pomožnega serial, so zažgali hišo Joe Ashley-a. !ki je pogorela do tal. Nato so s*» napotili na drugo stran ceste ter zažgali hišo njegovega zeta. Z ogorki, -katere so vzeli z gorečih hiš, so zanetili še garaže in avto«, mobile roparjev, da iztrebijo iz zerreTjslcega površja TTjfti zadnjo sled.
Boj se je vojevalo, z obeh s+ra--< ni* z veliko srditostjo. Ko se je pomožni šerif Baker približal skrivališču tolpe, je pričel streljati nanj Alfred Miller, ki je stal na straži, skrit za nekim drevesom, par korakov proč od šerifa. Ranil ga je do smrti. Baker je umrl kmalu nato, a šele potem, ko je oddal vsem osemnajst strelov iz svoje avtomatične pištole.
Banditi so zgradili svoje barikade že pred sedmimi leti, da se na ta način zavarujejo pred policijo. Nato se je pričel napad s strojno puško. Banditi niso-hoteli, da bi jih enostavno postr«s lili ter so vsled tega vprizorill krog dveh popoldne drzen izpad. Pri tem je bil Ashlely ubit, do-tična ženska ranjena in v roke napadalcev je padlo več banditov in njih žensk. Ostalim bandi-t&m, se je posrečilo zbežati v mo«. čvirja,.v kraje, kaanor je redko-kedaj zašla noga belega človeka.
SPOPADI Z NEMŠKIMI SEPARATISTI
V Pfalzu so bile uveljavljene najstrožje odredbe, kar je posledica atentata na Vladnega predsednika Heintza. Veliki nemiri v Speyerju. — Bazen Heintza so bili usmrčeni se štirje separatistični voditelji. — Dr. Peterson je moral odložiti svoj mandat. — Obletnica porenske okupacije.
Slika nam predstavlja philadelphi jskega milijonarja E. W. Bofca, ki je razpisal 100,000 dolarjev nagrade za najboljši nasvet, kako bi bilo mogoče uveljaviti trajen mir nasvetu.
NEMCI SO JAKO
JEZNI NA ŽITO
Bivša avstrijska cesarica Žita hoče zastaviti staro nemško kro no. — Krona *je -bila tisoč let simbol nemške sile in velikosti.
MOV ZLATI IN SREBRNI DENAR ZA RUSIJO.
Petrograd, Rusija, 11. jan. — Petrograjska novčarna je izvršila naročilo finančnega komisarijata glede 'kovanja zlatih červoneev ter tudi srebrnega denarja v zneskih od desetih kopejk pa do enega rublja.
Nikakih bakrenih novcev se ni kovlo. Novi denar ni bil še spravljen v promet.
NORVEŠKA SE JE NAVELIČALA PROHZBICIJE.
KrUtijanija, Norveška, 10. jan. Is zanesljivega vira se je zaznalo, da ima norveška vlada namen pnedlagti parlamentu (razveijaV-ljcnje ie preostalega dela norveške prohibicijske postave. Prvotno se je tikala prepoved vseh vin in žganja. Žganje in alkohol sta dovoljene le v zdravniške in tehnične svrhe. Že marca preteklega leta je bila razveljavljena prepoved uvoza ma, ki kakor, mno, ne raste ne Norveško*. W * bilo v
Berlin, Nemčija, 11. januarja. Napori prejšnje avstrijske cesarice Zite, da zastavi starodavna zlato krono Nemčije, s katero so se igrali v zadnjem času kot s kako igračo iz pleha, so Vzbudili pravcat vihar protestov v nemškem časopisju. Celo knjige so bile izdane glede žalostne usode krone, ki je bila v starih dneh o-krašena 2. dragocenimi kameni ter se blesketala na neštevilnih dvorih. Koncem konca pa je počivala v skrinjah |Zite, ko je slednja skušala obesiti jo kakemu bogatemu Ameriakancu, da dobi nekaj denarja za borno življenje.
Zadnjikrat se je ta krona javno pojavila v nekem hotelu v Cu-rihu, ko je neki nadelan aristo-krat kolovra/til po koridorjih s krono na glavi, nagnjeno na stran. Glede tega dogodka je pisala "Deutsche Zeitung":
— Na ta način se poslavljamo od zaklada, ki je bil središče ta ko številnih nemških legend in pripovedk, — zaklada, za katerega -so se nemška plemena in nemški knezi borili tako dolga leta in ki je prišel konečno v kremplje pretkane ženske, kateri ne pomenja cela Nemčija absolutno ničesar. Nato, da se doseže višek lopovščine, pa je bila krona javno pyofanirana v lokalu, v katerem se shajajo po<navadi mednarodni prof it ir j i.
"Neuer -Merkur" smatra zlorabo krone za zabavo postopačev v curiškem hotelu za pravcat zločin. — Tako obnašanje kot je bilo ono tega človeka, — se glasi, — je skoro nevrjetno, če vzamt človek vpoetev dejstvo," da je bila ta krona skoro tisoč let simbol nemške sile in velikosti-
. Krc«]a je prišla v posest Avstrije leta 1818, ko so jo prenesli iz Regensburga na Dunaj, ko je Rimsko cesarstvo nemškega nartv da razpadlo ob koncu Napoleonovih vojn.
slučaju popolnoma uničeno izvažanje rib iz Norveške na Šjpanako in Portugalsko.
Sedaj pa hočejo razveljaviti še preostali del jprohibieijske po-
stave«
I-! te
PUSSYFOOT JOHNSON JE PRIJATELJ CIGAR
Znani prohibicijski agent Pussyfoot je za to, da se obdrži cigare, a nima nič proti prepovedi cigaret.
Speyer, Nemčija, 10. januarja. — V spopadih, ki so se završili po atentatu na predsednika separatistične vlade, Heintza, ie bilo usmrčenili pet oseb. Skoraj vso noč. je divjal po ulicah boj med separatisti in prebivalstvom.
Berlin, Nemčija, 10. januara. — Danes je bilo polurad-110 potrjeno poročilo o usmrtitivi Heintza. "Frankfurter Zeitung" poroča, da so bili usmrčeni nadaljni štirje sepa-tistični voditelji in sicer Beorbs, Weissand, Weigel in F sheller.
Napad je izvršila skupina oboroženih mož, kojih imen dosedaj še ni bilo mogoče dognati.
Dr. Karol Peterson, ki je bil izvoljen županom in predsednikom hamburškega senata, je moral odložiti svoje dr-žavnozborski mandat ter vodstvo demokratične stranke.
Francoske oblasti in separatisti v Pfalzu so začeli vsled včerajšnjih dogodkov ostro nastopati proti nemškemu prebivalstvu.
Oblasti so preiskale vse hiše ter izdale naredbo, da mora imeti vsak prebivalec posebno izkaznico.
Zaenkrat se še ne ve, če so bili morilci meščani ali so pa prišli kje iz okolice. Nekateri domnevajo, da so bili morilci separatisti, ki so bili jezni na svoje voditelje- ker so jim premalo plačali.
Jutri bo minilo eno leto izza časa, ko so zasedli Pore-nje in Porurje francoski vojaki, kavaleristi, artileristi, tanki in zrakoplovi.
V enem letu je bilo usmrčenili v Porurju 132 oseh, ranjenih jih je bilo nad 1000; deportiranih 39,543; v ječi je še vedno 2021 oseb; 173 časopisov je bilo zatrtih; vojaštvo je zasedlo 200 šol, katere je obiskovalo 127,900 učencev.
William (Pussyfoot) Johnson, ki se je vrnil z dolgega prohibi-cijčkega agitacijskega »potovanja po Evropi, Južni Afriki in Zanzibar ju s parnikom "Georgs Washington", se je izrazil na svoj optimistični način glede napredka proliibicijskega gibanja- Bil je na potovanju celih sedem mesecev ter je imel prav posebno v Južni Afriki predavanja, pod av-spiciji South African Temprance Society.
Johnson, ki je kadil ob času svojega izkrcanja debelo, črno cigaro, je rekel, da ni sultan v Zanzibar ju le osebno navdušen in prepričan abstinent, temveč da tudi ne dovoljuje svojim pogan-sk:m podanikom zavživanja alkohol ičnih pijač. Le kristijani smejo v njegovem kraljestvu dobivati take pijače in kdor hocv torej služiti demonu alkoholu, se mora dati krstiti.
Glede užita, s katerim je prohibicijski apostol vlekel svojo Srno smodko, je izjavil na vprašanje nekega poročevalca, če se zavzema za križarsko vojno proti tobaku, da upa, da ne bo prepu vedano kajenje cigar, da pa ni ma nič proti temu, če se prepo ve kajenje cigaret.
NOVI RED V ATENAH.
Atene, Grška, 9. januarja. — Prejšnji * ministrski predsednik Venizelos. ki se počuti dosti boljše. je danes nadaljeval svoja pogajanja z voditelji različnih strank, vključno rojaliste. Roja-listi so še vedno ustrajali pri svoji zahtevi, da se pokliče kralja nazaj, razpusti nato parlament ter razpiše nove volitve, katerih bi se mogli vdeležiti tudi nasprotniki Venizelosa. Jasno pa je, da bo nova vlada stvorjena šele po pričetku novega (pravoslavnega) leta. *	- 1
V četrtek se bo vdeležil Venizelos zborovanja liberalne stran ke, da navede vroke, radi -katerih bo opustil svoj mandat ter odložil predsedniške^, narodne skupščine, če ne. bodo -izvolili liberalci nobenega načelnika v namena, da stvorijo wft kabinet. . . -	'v: »•; -
'	I -	v	„
8-URNIDELOVNIK PO JETNIŠNICAH
Zahteva se nvedenje osemumega delovnika v državnih jetnišm-cah. — Poročilo državne komisije priporoča boljše sanitarne razmere.
Albany, N. Y., 10. januarja. — Uvedbo osemumega delovnika \ jetnišnicah države New York se priporoča v poročilu, katero je objavila v^raj zvečer državna jetniška komisija. Inšpiciranjc-Sing Sraga in drugih jetnišnic, se glasi v poročilu, je pokazalo, da delajo jetniki, zaposleni v " industrijskih" strokah dela y jet-nišnicah, povprečno le po pet do šest ur in pol na dan.
— Primerno zaposlen je vsakega telesno sposobnega moža v državnih jetnišnicah po najmanj 8 ur vsakega delavnega dne, — pravi poročilo, — bi moralo biti cilj vsakega resničnega prijatelja jetnikov, ki jim želi dobro.
Med priporočili komisije so tudi odredbe, kojih namen je povečati vrednost industrij, katere se izvaja v državnih, jetnišnicah, posebno v Sing Singu ter izboljšati sanitarne razmere v teh. napravah.
Najbolj nujna je potreba klasifikacijskega jetntšniee, — se glasi v poročilu, — in sicer radi velike raznolikosti poslov, katere znajo opravljati ljudje, izročeni državnim kazenskim zavodom.
Primerna izbira jetnpcov je postala absolutno potrebna radi koncentracije gotovih tipov dela v različnih jetnišnicah. Industrd-jalne naprave se nahajajo v jetnišnicah Sing jSing, Clinton in Auburn. Farme v Great Meadow, Clinton in Auburn in grajenje cesta v Auburn in Great Meadow.
Od 1268 jetnikov v Sing Singu v pričetku decembra jih je bilo 1165 zaposlenih pri produktivnem delu.
Komisija je našla, da je jetni-ška hrana v državnik 'kaznilnicah zadovoljiva. „	j _
GRŠKI KABINET STRM O-GLAVXJEN.
Atene, Grško, 10. januarja. —-Kabinet, katerega je sestavil Roussos je bil strmoglavlejn, še predno je bil zaprisežen. Kakoi-hitro je bil objavljen, seznam novih ministrov, so začeli pristaši Venizelosa odločno protestirati.
PARIŠKI PSI PRIZADETI OD VISOKIH ŽIVLJENSKIH STROŠKOV.
Pariz, Francija, 1L januarja. Visoka življenski stroški za pse so imeli za posledico, da se je pariško prebivalstvo skrčilo od *ko-ro 80,000 leta 1913 na nekaj več kot 40,000 tekom preteklega leta, soglasno z oficijelnimi statistikami. Zmanjšanje pasjega prebivalstva je tem bolj značilno, če vzamemo vpoštev narastek človeškega prebivalstva glavnega me-mesta v isti dobi.
Izza leta 1913 je cena pasjih licenc poskočila na trikratni prej-išnji znesek in cene mesa so po-| stale naravnost r ne vzdrži j^m«*. I Franz Reiehel, generalni tajnik francoskega Olimpičnega komiteja, ki je obenem tudi dober izve.* denec v vseh pasjih zadevah, pr;t» vi, da je bila pasja prostost neizmerno omejena radi vedno na-raščujočega pouličnega prometa ter hitrejše vožnje vozil vsake vrste.
Policijska prefektura pa je dru gega mnenja in pravi, da je zmanj Sanje števila posledica dejstva, da nočejo številni lastniki psov. prijaviti svojih živali pristojnim oblastim.
KOLEDAR
»leto 1924
STANE SAMO 40c ^
NaroČite ga takoj, d* n* boste bres njega
"O LAS NABOB A" 83 Qorttandt 8t* New York


GLAS NARODA, 11. JAN. 1924
tS
GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)'
Owned and Published by
Blovenic Publishing Company
PRANK 8AK8ER, Prealdas«
(A Corporation)
LOUIS BEN ED IK, TniMiN
Place of Bualneea of the Corporation and Addreeeee of Above Officer«: 82 Cortlandt Streat. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"Q L A 8 NARODA" (Voice of the People)
laaued Every Day Except Sunday« and Holiday.
Za celo leto velja Ust za Ameriko
In Canado ............... W.00
Za pol leta .......................93.00
Za četrt leta .................... »1.50
Za New York za lele let£ ..
Za pol leta ..............
Za Inozemstvo za celo teto Za pol leta ..............*
$7.0
»7.0 »3-5
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemii nedelj In praznikov.
Dopisi brez podpisa in oebenostl se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po-Uljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bllvallSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA" Cortlandt Street, Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
POLOŽAJ V FRANCIJI
ven ga spi." Ali prave domače kranjske klobase so pa slednjemu zamašile .grlo ter potolažile mile prošnje riikda'r -zadovoljnega želodca.
Da smo Slovenci v Lorainu v re-aišei priljubljeni tudi tujerod-ceni, nam je dokaz in east, da je ])osetil to veselico naš novoizvoljeni župan ^Ir. George Hoffman, mestni sodnik ter še več odličnih mož iz naselbine. Kdo nri opazil solze v očeh moža. kateremu je naša mladenka, hčerka obeespotsto-vanega rojaka F. Justina st., naša 44baby" Miss Theresa Justin čestitala v angleškem jeziku naše-
in lepše mogel zahvaliti za čestitke in pokazati resničen čut do nas, da je dvignil ter stisnil v svoje naročje našo "baby" ter jo v znak iskrene zalivale v pričo celega občinstva častno poljubil.
Končno pa moramo pripozna/ti. da smo dolžniki vsem onim. kateri so nas poselili na ta večer. Iskrena bodi zahvala vsem onim trgovcem in darovalcem, kateri so nam kaj darovali v 'blagu in de-narju. vsem onim. ki so nam le količkaj pripomogli, da se je naša suha blagajna pomnožila za 182 dolarjev in 40 centov.
Victor godba pa vsej naselbini
mu županu ter mu podarila svež, na tem mestu vošči srečno novo šopek cvetlic v obliki podkve, sini-! leto. Geslo naše pa vedno ostane: bol sreče in blagostanja. Kako bi Svoji k svojim! .se pač mož, ki ima srce, drugače	Odbor Victor godbe.
Peter Zgaga
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
Vsi
INDIJANCI SO TUDI PRISELJENCI.
Amerikanci so priseljenci
Vrednost francoskega franka se niža in niža. Pred
vojno ie bil vreden frank dvajset centov, danes jili j)a ni 'Idr""1
, 'J . . ;	.	J-	. ' j. lil — osebno ali po svojih predm-
vreden niti pet. Le bo slo tako naprej, bo fraiik kmalu kih? ki so se tekom teh zadnjih
štirih stoletij prej ali slej prise-
rloliitel marko, ki je last največjega francoskega sovražnika
Francija je ena onili držav, ki so zmagale v vojni, do tedaj smatrali za edine prist Kljub temu pa že ni več tajnost, da Francija po preteku j ne Amerikancc. ,Zdi se sedaj, da par let niti obresti od svojega dolga ne bo mogla več>o tudi oni priseljenci — precej plačevati.	'starejšega kova sicer, a prise-
Francija bi bila na veliko boljšem stališču, če bi ta-]ljen<ii vendarle- KJub temu> oni
ko j po sklenitvi miru ne začeli Briand, Poincare, Millcrandl80 b'h P™ Amerikami, kajti zdi . ; „	. . . .	.. -i -	m j se, da pred njihovim prihodom v
in Clemenceau uganjati svoje imperialistične politike. Ta	^	\___^
polit ika je do vedla Francijo na rob propada.
Obkroženje in posiljenje Nemčije je stalo velikanske s vote, dohodkov pa ni bilo skoraj nobenih.
Nadalje je dala Francija velikanska posojila Poljski, ( 'eln»slovaški in Jugoslaviji. Tudi Madžarski je dosti posodila in drugim vazalnim državam.
lili v Ameriko. Le Indijance smo
\meriko človek ni nikdar poprej živel na tem delu sveta.
Znani češko-ameriški učenjak. Dr. Aleš Hrdlička od Smithsonian Institute (ameriške znanstvene akademije) je na svojem predavanju ob zadnjem zasedanju ame-
••	, • ,	,	. „ „ .	riške znanstvene družbe dokazo-
Dve poti j i preostajata: pot nazaj, ee ze ni prepozno, val da prebivalci Amerik,
ali pot naprej — v prepad.	I bffi priseljenei ki so prigli v
\ se pa kaze- da se možje, ki so na krmilu francoske t0 deželo iz Azije pred kvečjemu
vlade, ne zavedajo nevarnosti. Težko bolezen hočejo oz-; 10.000 leti. Vsa odkritja člove,
draviti z navadnimi mazili, kjer M bila potrebna kreme- ških ostankov kažejo na poznejše
niti operacija.	I ljudi. Tekom zadnjih 25 let se
Pred kratkim je stavil bivši finanč. minister Francois1.^ ° mnogih najdbah trdilo, da
Marshal par predlogov. Ta finančni izvedenec priznava, j «P«*ajo k človeku starejših dob.
da je treba nekaj ukreniti, da frank ne bo izgubil vse svo-iali kasne-ie so se vse te dom»e je vrednosti	ive izkaza^e za neopravičene.
Med drugim je tudi predlagal, naj se zviša produkcijo, i, VPrav dobro :ie znamo- da- k3er' Kaj pa bo posledica te večje produkcije! Isto kot je bilo l°h J pri8tfr!	zrvel "
„	--------- ii--.,,	,	™	Evropi, zapadni Aziji ali severni
Nemci ji, namreč podaljšanje delovnega dne. Tudi Fran- MrikV' je rekel Dr Hrdlička
cija ima postavo glede osemurnega dela. To postavo je pa| «on je zapustil za seboj svoje
li-eba v toliko izpremeniti, da bodo delali delavci po deset sledove in ostanke v mnogih kra
ur na dan.	i jih in dostikrat v velikih količi-
Možak je rekel dobesedno: —	" jnali. V Ameriki ni nič kaj takega
"Sele, ko se bomo uverili, da je izgubil frank veljavo'"1 težko bi bilo razlagati, kake
zato, ker nasi delavci premalo producirajo, nam bo mogo-bi bil človek tukaj mogel obsto-
če zopet zvišati valuto. Kapital ie storil svoio dolžnost Jjati dalje 5asa v r>ramhloli (lobi
ne da bi zapustil za seboj doka-gov o svoji prisotnosti, sličnih onim, ki jih je zapustil v drugih deželah.
'Kjerkoli so našli v starem
ostanke iz prostarih dob, pokazali so ti ostanki značilne razlik* od onih iz poznejših dob; v sploš-! nem, čim starejši so ostanki, ka-
sedaj naj pa še delavci store svojo."
Večje predrznosti si skoraj ni mogoče misliti.
Kot po drugih državah' se je tudi francoska velein-dustrija nabrala toliko denarja, da ie bilo grdo.
i	,.	,.vv,,	V .	ivjci ttuu ?»u iičusu v siarein
Delavci so pa umirali na bojiščih, oni, ki so ostali, pa svetu ostanke okostij ali druge morajo prenašati vsa breme»a vojne.
^ In sedaj zahtevajo od njih, naj doprinesejo še nadalj-ne žrtve ter naj še enkrat pomagajo omajani kapitalistični družbi na noge.
Leta in leta so se borili za osemurni delavnik, sedaj Iže^0 PostoPoma na teTO večjo eno naj pa pridobljeno znova izgube ter naj znova gam jo p0lstavnost in Primitivnist- v Ame
deset, dvanajst ali še več ur na dan.	i Vlk}. pa nLso rloset3a3 še nikdar
našli kakega tipa predzgodovin-
skega okostja ali orodja, četudi so nekatera najdena orodja gro bo izdelana, drugače kot ona Indijancev.
"Da človek v Ameriki nima ve-lfcke starodavnosti za seboj, dokazujejo tudi dejstva temeljne eno-
D
opisi.
Federal, Pa.
Kar se tiče dela, je tukaj še precej potvoljno.
Omenim naj, da tukajšnja slov. godba na pihala precej dobro napreduje. Df*sti je tukaj še slovenske mladine, izmed koje bi laliko mnogi postali člani godbe, ali bojijo se malih stroškov. Učitelj je jat:o izurjen profesor Jos. Silvester. rodom Italijan.
Omenita moram, da se je ponesrečil dne 3. januarja rojak Frank Dolinar. Delal je v premogOTcmi Esse No. 3. Udri .se je nad njim stror (roof) in ga je hudo poškodovalo. OdpeljaJi so ga takoj v bolnišnico v Pittsburgh. ^Rojaku žalim, da bi kmalu okreval.
John Demshar.
Lorain, Ohio.
Minulo je staro leto. In kakor Brno se težko poslavljali od starega leta, tem težje in nestrpneje smo pričakovali novega leta. Kaj je pa« novo leto T Prav nič posebnega ali jKTvega. le vwlritr stare navade ki fraze 0e (ponavljajo, ko si pršjatelji na Silvestrov večer po-»ovne. ofcljubij© fie eno leto na-
\
daljne zvetobe. stari so\Tažniki sklenejo pozabiti vse mržnje di-ug do drugega, abstinenti zaprLseže-jo še vedno piti vodo. mi drugi pa li^rK)sti ameriških Indijancev in
ostanemo še v^dno odkriti so^-raž-niki prohfbieije. In te izpiremeanbe
njihova telesna in umna podob nost k mnogim še živečim ostan-
se vršijo že stoletja in stoletja, vjkom starejšega rmeno-rjavega resnioii pa mi prav nobenih šzpre-1 plemena v vzhodni in centralni memb in jih tudi najbrže ne bo na' Aziji.
tej puklasti zemlji.
Kakor dmgod, tako tudi pri nas nismo hoteli opustiti te lepe in stare navade. Na povabilo tukajšnje Victor godbe se je mlado in staro, vse, kai* leze in gre, samo da ima pri tleh noge, odzvalo povabilu v polnem številu ter se sto-procentno trideležilo veselice na Silvestrov večer v S. N. Domu. Rajanja ni bilo ne kanca ne kraja, in ko je ura udari^ 12, je stopal v dvorano tisti nestrpno pričakovani gost "Novo leto". Česrttftfe, stiskanja rok in objemov ni bilo ne konca ne kraja. Kdor je bil pa mak) bolj srečen, je lahko dobil za spofmin tudi kak poljub. Spodaj v kleti je bilo pa čuti, kot d* bi imeli sami bogovi svoj večer. Že iz precej hripavih grl se je cula tista prreiepa pesem: "Živio, rrvio,
"Ameriški prvotni stanovalec je bil priseljenec in kot tak je mogel priti v to zemljo le iz seve-ro-vzhodne Azije, kjer ob tej stopnji kulture je bila zanj edina mogoča pot za prehod v Ameriko. Na drugi strani pa, predno je dosegel severo-vzhodnega konca Azije, on je moral obljudovati večji del tega kontinenta, kar ne bi bilo mogoče v preoddaljenih davninah, ko je še elovek bil komaj v stanu preživljati se v nekaterih delih Evrope.
"S sigurnostjo lahko trdimo", zaključil je Dr. Hrdlička, "da dosedaj nismo lla tem kontinentu našli starejših ostankov nika-ke vrste, kot one, ki ogovarjajo kakemu delu neolštične dobe v i m Aziji: m (prav malo
razloga je%verjeti, da se bo kdaj: posrečilo najti v Ameriki člo--veka, ki bi segal bolj nazaj kot' .
kvečjemu osem ali deset tisoči??.^ zavita v debele let".
Kaj tako pretresljivega kot je ta stvar, nisem že dolgo čital:
Božični čas . . • Sneg po ulicah ... v nekaterih srcih mraz. v nekaterih silno hrepenenje.
Velika prodajalna igrač . . . Vse se blešči v električnih lučih: konji, punčke in medvedi, pajaci in lokomotive, sredi okna pa razkazuje prodajalec majhen kinematografski aparat, ki meČ£ dva čevlja velike slike na tri čevlje široko in tri čevlje visoki, belo platno.
Preti oknom stoji premražen fantiček. Glede in požira z očmi j lepoto devetih .nebes. Na sebi ima : raztrgano kučmo, oguljene hlači-ee in kratko suknjico. Trese se. ; pa ne čuti mraza, i Devet let mu je komaj, pa je j že star po duši, telesu in srcu. .Sluti in ve, da se mora nekate-j rum ljudem na svetu boljše gr>-'■ diti kot se godi njemu, pa ni zavisti v njegovem srcu.
Zadovoljen je. da sme gledati. Pa prideta mimo okna dva go-j
kožuhe- i
ihtgoHlmictttfifea
Ustanovljena 1. 1898
2CatnL iteiituita !
Inkorponrana l.
GLAVNI URAD v ELY. MJNN.
j Mlajši gospod pogleda okno, po-1 I gleda fanta in stopi predenj re-l
Glavni odborniki: Pr®BednIk: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185 St.. CleveUnd. Ot Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 10€ Pearl A*«.. Lor&la, O. Tajnik: JOSEFH P1SITLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOL'IS CHAMPA, Box S61, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN MOVEEN, ill — iltk A.T«.
Ouluth. Minn
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOB. V. GRAHEK. S03 American Btate Bank Bid«., I«a Grant St. M Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON EBASNIK, Room 20« BakeweU Bid«., »or. DUaoct aa« Grmat
Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street, Chicago. IlL FRANK BKBAREC. 4822 Washington Street. Denver. Cola.
Porotni odbor. LEONARD SLABODNTK. Box 4S0, Ely. Minn. GREGOR J. rORF-NTA. 310 Stevenson Bids.. Puyallup. Waak. FRANK ZORICH. (217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 780 London Rd.. N. E., Cleveland. U.
PAULINE ERMENC, 383 Park Str., Milwaukee. Wla. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, PuebJo. Colo. ANTON CEjjARC. 638 Market Street. Waukegan. IlL
—	Jednotlno uradno (laallo: "Glaa Naroda".	_
V«e stvari tlkaJoCe se uradnih zadev kakor tudi denarne poftlljatv« naj se pofilljajo na slavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSlIJa na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem novih Članov In bolnlika ■pričevala naj se pofillja d& vrhovnega idravnlkjL
Jugoslovanska KatoliSka Jednota te prlporoffa vaem Jufoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj se zglaal tajnika
bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev ee pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z S člani ali članicami.
in
Kremlju.
Po! služb en a HoljševLška '' Iz
; koe:
| — Povej mi. kaj bi rad imel za ■ božič!
Fant se zdrsne, oko se mu za blešči in po licu mu zdrsne dvoje debelih solza.
Ubogo si rot če je začelo liipo-
Iz Jugoslavije.
vestja opisuj^« dogodek, o ka-;TOa verovatl v dobrosrčnost ljudi.
Fant je bi! u ver jen. da so se začele uresničevali lepe božične' bajke, ki mu jih je pravila mati.!
Najra iš' bi pokleknil pred do-j brotnikom in «ra zahvalil. Pa;
neizmerne blaže-izložbo'
ter zajeea: — Tisti-le kinemato-
terem se te dni v Moskvi mmig-oi govori, ki se je zgodil netlavn<» v hodnikih Iviemlja, današnje rezidence predsednika ruske federativne republike I-jesiina. V Kremlju stanujejo poleg Lgenina vsi višji uradniki sovjetske republike j ne ,nore- Poln in g-lavni vodje komunistične!nosti potaže s prstkom v stranke. Kremi je zastražen jmj .nočnih stražah, tako da je i-zklju-1 grafski aparat bi rad . . . '"eno, da bi se v njega vtihotapil j — Dobro, dobro fant — odvr j takšen nepoklican gost, kajti vod- ne gospod, zaviha ovratnik ter s p I je boljseyikov se boje atentatov' pridruži svojemu prijatelju ter avno tako, kakor kronani via- mu začne pripovedovati:
datji. Po hodnikih Kremlja patru-1 _ Voš. moja nevesta ima brali raj, dan u, noč straže in propu- ta gtar je n ližno toliko kot j
sea j o le ome c»b;!skovalee. ki pvzna- .. , .	, . , M
,	1	tisti pob tam pred izlozbo. >.e-
io parolo tistega dne, nasprotno »,	, . . ^ ;
pa vse druye aretirajo in jih od-' kaj mu m°ram k"pitl Za B°Zle'j
dajo trdnjavkemu poveljstvi. S pa nis('m vedeI' zakaj se zanima- i
Te dni so našli na nekem hod- Jw otrocl v teJ -starosti. Sedaj
?niku truplo vojaka z nožem v pr- vem: maJhen kinematografski
^ih. Uvedena preiskava ni imela iaParat mu bom kuPil • • •
uikakega uspeha. Drugi dan so	* * *
dišali v istem hodniku pretresljiv
\rik. Ivo so straže pritekle na hod-L An}erižka novearna je začela j nik so našle v nezavesti ležečega ^delovati nove dolarske ban ko v- j vojaka, ki je bil prej tam na st'ra- ce- Take bankovce, da jih ne bo --.i. Odnesli so ga v improvizirano mogoče ponaretliti. bolnišnico v Kremljn.	j Mada Združenih držav silno;
Ko se je zavedel, je pripovedo- skrbi, da ne more niliee z lahkoto
Češkoslovaški kapital v Jugoslaviji.
Kakor javljajo iz Peograda. namerava v kratkem -prispeti v !ieo-grad vf-čja skupina češkoslovaških indu>trijeev. ki se med drugim zanimajo za plasiranje svojega kapitala v -Jugoslaviji.
Jugoslovanske - češkoslovaški gospodarski stiki.
Predsednik industrijske centrale v Beogradu Majloni se je nui-;IiI te dni v Pragi, da s ta mošnjo tobačno režijo periekcijonira prodajo 200,000 kg jugoslovanskega tobakii. Ob tej priliki je imel Ilaj-loni razgovor s s-.-t rud mikom Pra-ger Prc.-se glede če5ko<l.»viLŠko-jugi slovanskih stikov. P.ajb ni je izjavi! med drugim: V satIio obo-je:tran.vkega navezanja in utrditve gospodarskih stikov je pt>treb-tio. da se obrtniki, trgovci, industrije! «11 finančni krogi medsebojno dobro sp: znajo in se na lieu oie.-ta o^biio poučijo o razmera h v dot.ični državi. A' to svrlto je potrebno, da se priredijo veliko vnaprej dobro organizirane «-ks-kurztije teli interesentnih krogov
iz Jugoslavije v Češkoslovaško in obratno, liajloni poutlarja potrebo temeljite priprave takih ekskurzij. Al area lfl~J4 bo obiskal lieo-gi-ad pr>>f. dr. Uodač. Pri tej priliki se bo obravnavalo tudi vprašanje organizacije lakih no bojnih .-kskur/fj.
Žitna produkcija v Vojvodini.
znaša po d os! "j urejeni Ji statističnih ipodatkih: G.41 o/iHU <| <vkvin-tal:>v) f -/imne pš"iiice. K>5.:US «i jare i^šeniv-e, 11 S.L'.Vi (J o^itme rži, "'40 o jare rži, Tll.-tJi) q (.vsa in 1:,.-'!"j0 620 o turn'Lee.
I _
Tvornica aeroplanov v Batajn:ci pri Zeraunu.
Iz Beograda poročajo, da je prispelo iz Nemčije na račun reparacij 10 vagon«»v raznega materiala za gradnjo nove moderne tovarne aeroplanov v Batajn"n*i.
Odkup deinic sladkorne tvrnice v Usori v Besni.
Iz Beograda poročajo: Minister za trgo\ino in indu.sti-ijo je sklenil, da odkupi država, poslužujoč se o]>cijsI e pravice, 14.t!K) d.-l-sladkorne tvornJce v Fsori.
val sledeče:
£' Prevzel sem stražo okoli pol-ioči. Vse je bilo tiho iai mirno. Korakal sem semtertja in se nehote j -p(-!imil usode svojega predniika. 11 «> ga včeraj umorili. Naenkrat, »eni pa na koncu hodnika zagledal prikazen — starega človeka. Raz- j '.Meno sem videl njegovo dbliko, | kajti skozi okna so padali žarki! električne svetilke. I.ici starca sta i bili krvavi, v roki pa je držal dolgo palico, ki je imela na koncu oritrjeno sekirico. Korakal je tiho in Še! naravnost nad mene. Takoj 'pm ga spoznp' T':i ^blAČen tako, kot p- .ivtavljajo slike Ivana \ zega. pa tudi njegov ohraiz je
ponarejati njenih dolarjev-
Ali bi ne bilo dosti boljše, Če bi vlada skrbela, da bi ameriški delavec malo lažje pošteno služil svoje dolarje?
Naslednji pogovor se je završil med ameriškim senatorjem in razsodnim Amerikancem.
To razliko je treba označiti, kajti še nikdar ni bil noben razsoden Amerikancc izvoljen ameriškim senatorjem, in še nikdar ni bilo v Ameriki senatorja, ki L: bil razsoden Amerikancc.
Razsodni Amerikancc je vpra-
iel isto immko. Starček je vZdig- ■ šal: n?l palico in zakričal: "Izdali,! — Kaj pa z vašimi obljubami, produ li in ]>ogubili ste R>usijo, 'za-!ki ste jih zadali svojim volilcem? ^o pa boste vi povrsti uničeni!"j — Vse bom izpolnil do pieice, PaMco je še bolj dvignil in me ho- j ker sem obljubil, lel udariti. Iz strahu sem zakričal! _ Kaj je pa z zaposlenjem ne-er izgubil zavest in le megleno se Poletnih otrok? oporam jam. da je prikaeen *z na-!	__
■t-ponninjarii i mehom izginilo v temo hodnika."
Tako je pripovedoval vojak, j Bcfljševiska vlada pa misli, da se' ie kakšen nasprotnik boljševiške- j ga režima vtihotapil v Krend ter j v maski Ivana Groznega prifka-je vojakom in jih ubija. Poveljnik Kremlja ie dal natančno prečkati vse prostore, toda brezuspešno. Pomnožili so straže ter jim zapovedali. takoj streljati na vsako prikazen, ki bi se eventualno pojavila. Upravnik izredne komisije Džerdžin^ se je Odločil, ia bo sam poiskal strašilo. Rdeči vojaki pa odrcfcajo poslušnost ter nočejo stražiti v hodnikih Kremlja m jih morajo zamenjavati agenti tajne policije.
Senator je puhnil v zrak dva
Za vse bančne posle,
kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni.
Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po
4%
ako jih naložite pri nas^na —
"Special Interest Account"
Glede denarnih pošiljate v, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno.
ORJAKI, NAROČAJTE SE WA DNEVNIK V BASODA\ NAJVEČJI
-S',
mogočna dima ter odvrnil: — To je pa težavna stvar. Xe-doletni otroei ne smejo voliti v Ameriki. In nedoletnhn otrokom ne morem ničesar dovoliti ter se ne morem zavzeti zanje, ker si- _ rote nimajo volilne pravice .	FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. r
	
-——^——................................	
NOVA. ZANIMIVA KNJIGA	^p BPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivieg* ; A slovenskega planinskega polka. 1 V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polkovem uporu ter njega zakletvi.
NA KRVAVIH POLJANAH ~ SplafelJKaijMatiSK ——	
	Knjifs ]• trdo vtsrna, nebnje S70 sferaid in 38 aHk fi vojaa
	"GLAJB NAKODA" 83 Gartbndt Stmt, N«w York, N. T.
* .•-•■» r- a i	r.tat 4
GT AS NARODA, 11. JAN.
Erwin Bočen:
V LEGIJI TUJCEV.
za "Glas Naroda" priredil A. Sabec-
(Nadaljevanje.)
— O, — je dejal Guttinger, maja je z glavo, — če je stari sam sredi noči vstal, tedaj smo lahko prepričani, da bo dolg naš pohod-Sedaj se pravi marširati, moj sin. Na to se lnhko zaneseš. Stari tukaj pomeni manevre ali Arabce ;
Prehodili smo kilometer za kilometrom in polagoma so potihnile šale, ki jih je zbijalo moštvo. Tiho je stopal polk dalje. Jer-menje tornistrov je pričelo reza* ti in žuliti rame. Glave so se po-besile in pleča se dvignila, da bi se breme na hrbtu lažje nosilo
Po prvih de*stih kilometrih se je začni signal piščalke. Čet ver o-stopi so zavili s ee*te k počitku, ki je trajal pet minut. Jaz sem si odpel tornister ter pra vrgel z občutkom olajšanja na tla. Takoj sera se počutil zopet poživljene- J <ra, ko ni bilo več težkega bremena na mojem hrbtu. V moje veliko začudenje pa so obdržali moji tovariši svoje tornistre na hrbtu ter se vrgli podolgein na tla. Pozneje sem tudi jaz tako delal. — Počitek je bil namreč tako kratek, da se je z odpenjanjem in zapenja njem tornistra jzgubilo mnogo dragocenega časa, med katerim bi se lahko počivalo. —
Ko so nato posijali zjutraj prvi pekoči solnčni žarki, smo im«. li za seboj že 40 kilometrov in prišel je čas. ko se je pričelo telo braniti na daljnemu napenjanju. Ko se je zopet oglasila piščalka. je vse popadalo na tla, in polk je izgledal kot skupina bolnikov in starcev.
Kakorhitro smo bili zopet na nogah, smo čutili na podplatih pekoče bolečine, tako da nismo mogli stopati na celo nogo, temveč smo korakali nekaj časa samo po prstih, dokler nismo zopet postali maršira.joči stroj.
In znova se je pričelo štetje ki-lometerskih kamnov, ki so se vlekli ob cesti v nedogled. Ob enajstih d opoldne smo ugledali pred seboj malo vasico, nakar se je zo-' pot oglasila piščalka k oddihu.'
Nato pa je prišlo povelje: —. Stoj! — in takoj zatem povelje: — Campez!
V	trenutku so bile postavljene puške v piramide. Tornistre smo pometali na tla ter odvezali od njih palice in šotorsko platno. — Zopet kratko povelje, in v nekaj sekundah se je izpremenila peščena puščava v malo mestece iz belih šotorov.
j
Pet minut zatem so stali v zadnji vrsti oficirski šotori in k šotorom je zapelja market end erski voz, iz katerega smo vzeli zložljive mize in stole in marketenderi-ca je pričela delati sijajne kupčije z utrujenimi legijonarji. —-
V	desetih minutah so bile izkopane male luknje in na dvajsetih mestih so zaplapolali taboriščni ognji. Okoli belega vojaškega mesta pa so krožile straže. Jed, ki je obstojala iz makaronov in konzerviranega mesa, je bila takorekoč pogoltnjena v pravem pomenu besede.
Nato so se legijonarji stisnili v male šotore, vrgli po tleh plahte, pod glavo- položili tornister, ki jim je služil kot vzglavje. — Puške smo vzeli v šotore in kor-porali so jih zvezali z dolgo, tenko verigo. Vsak konec verige pa si je ovil korporal okoli členka svoje roke, kajti Arabci so imeli ob takih prilikah navado, da so se priplazili k šotorom ter si skušali prilastiti dragodeno orožje. Straže so imele povelje, vsakega Arabca, ki bi se približal ter se ne ustavil na enkraten poziv, takoj ustreliti.
Ob sedmih zvečer je bilo celo taborišče v globokem spanju, v ubitem spanju, ki naj bi trajalo sedem ur.
Eno uro po polnoči se je kolona zopet formirala ter pričela sroj pohod proti jugu. Osem dolgih dni je trajal ta maneverski pohod. Neki dan je naredila kolona 40 kilometrov, naslednjega
dne pa je s petdesetimi kilometri zopet dosegla svojo povprečnu marširajočo zmožnost.
Vsak mož je dobil na dan po dva litra vode, z naročilom, da mora naslednjega dne pol litra te vode oddati za kuho. Kdor pa je svojo vodo na maršu popil tei ni mogel oddati tega pollitra, je dobil pri naslednjem obedu peščico surovega riža. nakar je bila njegova skrb. kje ga naj skuha.
Prt vseh teh grozovitostih pa je metoda. Meni se je zdelo tako postopanje povsem razumljivo. Četa, ki mora operirati v takih pokrajinah, kjer je pomanjkanje vode, mora znati ravnati s svojimi racijami vode. To je enostavni zakon potrebe. Celo največji bru-taliteti. ki ji je izpostavljen legi-jonar. ne leži ničesar drugega na dnu, kot nagon samoohrane. Več kot enkrat sem videl, kako so legijonarja, ki ni mogel več marširati, privezali za voz, in sicer med dva droga, ki sta mu segala poti pazduho ter ga tako držala pokonci, dočim se je voz pomikal naprej. Legijonar je moral iti, ali pa ga je vlekel voz za seboj. Ko sem ta proces phvikrat videl, se je v meni vse dvignilo ogorčenja in sem mislil, da je to grozovitost. T ml a kmalu sem to stvar razumel. V bitkah na jugu Afrike je največja vrednost legije v tem, da zna marširati, da za more doprinašati največje pohode. Dostikrat ambulančni voz ne more slediti. Legijonar. ki zaosta ne v puščavi en sam kilometer za kolono, je izgubljen. Stotine in stotine zaostalih legijonarjev je umrlo najstrašnejše in najgrozo-vitejše smrti. Arabske ženske, ki i so še mnogo grozovitejše kot njihovi možje, so obkrožile take nesrečneže ter jih usmrtile s stra§-nimi mukami.
Zaostanje za četo pomeni tukaj smrt. Mir med Arabci in Francozi na globokem jugu, je zelo problematičen. Tamkaj so manjši boji na dnevnem redu. Če je mala legijonarska postaja alarmirana in odrine na zasledovanje Arabcev 30 do 40 mož broječa četica, tedaj ve prav dobro vsak legijonar, da se sedaj pravi: marširaj, ali pogini!
Umreti v rokah arabskih žensk! Beduinec, navadni Arabec ne pomeni za legijonarja o sebnega sovražnika, marveč mu je celo dobrodošel, ker vsled njegovih uporov ima legijonar nekoliko izpremembe v svojem enoličnem, dolgočasnem življenju. V arabski ženi pa vidi legijonar vte-lešenega satana. Kadar se spomni legijonar arabske ženske, mu stopijo pred oči razmesarjena in strašno razkosana trupla njegovih tovarišev, ki so umrli strašne smrti iz rok teh žensk.
Rassedin. ki je bil v prvih štirih letih dodeljen neki vojaški postaji v Sahari, je vedel mnogo povedati o grozovitosti teh žensk. Nekega dne je našel njegov oddelek v puščavskem pesku človeško okostje. Uniformske cape so bile jasen dokaz, da je bil ta okostnjak nekdaj legijonar. Glava tega okostja pa je ležala med nogami mrtveca. Kmalu nato so pogrešali pri njegovi stotniji nekega korporala. Po večernem a-pelu je šel nekoliko na izprehod, toda vrnil se ni nikoli več. Po kratkem iskanju so ga našli.
— Bil je mrtev. Toda še v smrti je gledala strašna groza iz njegovih osteklenelih oči, — je pripovedoval Rassedin. — Obe nogi sta mu bili zlomljeni ter podviti niazaj. Njegovo spodnje telo je bilo dobesedno raztrgano. Toda nobena njegovih ran ni bila-sama po sebi smrtna. Morali so ga mučiti dolge ure, predno ga je rešila smrt. In od tistihdob irismo delali nobene razlike več med moškimi in ženskami, temveč smo v boju vse postrelili. Kako da vem* da so bile ženske tiste, ki so mučile korporala t Mrtvec je držal ▼ rokah košček zapestnice iz steklenih biserov, katero je v boju iztrgal eni svojih mučiteljic.
Take zapestnice pa nosijo pri beduinih samo ženske.
In tako je prišel legijonar do tega, da vidi v arabski ženi utelešenega satana. O vojaku, ki je imel na čelu tetovirano mrtvaško lobanjo, sem že pripovedoval, — kakor tudi o tem, da mi je baš ta legijonar kazal mošnjo za tobak, ki je bila ustrojena iz kože. katero je odrezal s prsi Arabke. . # * *
Legija je morala marširati, — marširati, to je bil poleg dela in bojevanja njen edini smoter. —
Legijonarji so dobro poznali to generalovo maroto, ki se je hotel postavljati z nemogočimi marši svojih legijonarjev. Ko je bil general še polkovnik ter je poveljeval prvemu polku, ga je v neki stranski ulici mesta Sidi-bel Ammes srečal neki pijan legijonar. Mož. ki se ga je tako nalezel. da je le z največjo težavo, zibale se sem in tja, generalu salutiral. je začutil naenkrat blazno potrebo, da bi ogovoril svojega strogega polkovnika.
—	Eh. mon colonel. — je za-jeeljal, — Še zmerom sem žejen. Prosim deset souov, mon colonel.
Polkovnik ga je ves trd in osu-nel gledal.
Tedaj pa se je legijonar pod pogledom teh bodečih oči takoj iztreznil, in skozi možgane mu je blisnila rešilna ideja:
—	Gospod polkovnik, jaz sem namreč najboljši pešee svoje stot-ni je!
Tedaj pa se je mahoma polkovnikov pogled ublažil, obraz ss. mu je namuzal. segel je v žep ter-podaril legijonarju pet frankov.
Ravno take male anekdotice in surove šale legi jonskega žargona m> tipične, da se vidi, kako veliko vrednost se polaga v Legiji na zmožnost marširanja.
General de Negrier. katerega je legija ljubila, ker je. tudi on ljubil in razumel legijo, je bil zelo dober človek in mil poveljnik ter je skoro vse legijonarje osebno poznal. Ko je bil poveljnik le-gije, je storil vse za svoje ljudi. Vsak legijonar je smel k njemu ter mu lahko povedal, kaj mu teži srce, vsak ranjenec je bil v njegovih očeh junak, za katerega ni mogel nikdar dosti storiti. Ako pa je ta ljudomili in dobri general videl na strahovitih marših v Madagaskarju legijonarja. ki se je na smrt izmučen opotekel iz kolone ter se zgrudil na tla. tedaj je pobesnel, obraz mu je za-ripel, kajti v njegovih očeh je bil to največji greli. Tedaj je postal trdosrčen ter je na nasrečneža zakričal:
—	Marširaj ali pogini!
Marši, ki se jih ne bi drznil
pod vzet i noben evropski general, so tukaj nekaj običajnega: baš ti marši in pohodi tvorijo bazo*, na katere podlagi si je legija priborila svoje bojne lavorike.
Šestnajst dolgih dni je trajal naš pohod, tekom katerega smo prehodili 600 kilometrov. Šest-sto kilometrov v šestnajstih dneh gladni in žejni in v tropičnem solncu! Marširali smo z ranjenimi nogami; odprte so bile rane pod jermenjem na ramah in na hrbtu, kjer je tičal težak tornister; marširali smo z od solnca in vročine vnetimi oemi, toda —» marširali smo!
Ko smo prispeli nazaj v Sidi-bel-Abbes, so bile naše uniforme razcefrane in takisto naši živci. . .
2 HČI ANGLEŠKEGA KRALJA S SVOJIM OTROKOM.
Potne črtice.
A. J. Terbovec.
(Nadaljevanje.)
CPride še.)
ITALIJANSKE HARMONIKE.
MI izdelujemo in importiramo razne prvovrstne ročno napravljene ITALIJANSKE
HARMONIKE, najbolj 8e na svetu. Deset let garantlmne. y»Sa cen« so nitje kot <Jru*lh fzdMovBfeevf BresplaSenpouk ▼ igranju kupcem. Pilite PoTBBEZPLACnI cenik. WJATTA ftBRENCLLI A CO. Mo Island Av% Dapt 43. Chicago, ill.
Nekdanje znance iz "Winter-quarters sem našel v Pensvlvani-ji. Ohio, Wisconsin«, Kansasu, Montani. "Washington« in ne vem v katerih državah še. Kempa ,je kakor izumrla. Mnoge hiše so s plankami zabite, druge so izginile bogvekam: le prazna stavbi-šča kažejo kje so stale.
Tudi male hišice, kjer so me učili prvih vednosti umne pečla-rije. ni več. Prazno stavbišče je ograjeno z zarjavelo mrežo in v ogradi kokmlajsajo kure. Malo se mi je feržmagalo. da se tako one-čaščajo posvečena tla nekdanje peel a rije. pa kaj sem hotel! S kom naj se prepiramKure me ne bi razumele, večinoma ljudi, ki bivajo tam. pa tudi ne, ker no grško in mehikansko se še pri-dušiti ne znam. Samo še par slovenskih družin biva še v Winter-quarters. Rojaka F. Markošek in T. Majn'rk sta bolehna že dalje časa. V bližnjem Seofieldu je nekaj nad pol ducata slovenskih družin, a razmere so tudi tam čudne. Ko sem stopil v trgovino Mr. Goriška, povedali so mi, da je gospodar odpotoval v stari kraj na obisk. V Mejaše vi gostilni sem zvedel, da se mož zdravi v Salt Lake City, in v FrabičevI mesnici sem zaznal, da je pa go spodinja odšla v Salt Lake City, tudi rada zdravja- Kam to pride, kam to gre. sem si mislil. Kako smo bili pa včasih zdravi v teh krajih! Moral je človeku pa sti na butico že precejšen kamen, pa je še premišljeval, da li bi se pisal na bolniško listo ali ne.
Mr. Ura bič me je za par dni sprejel v pečlarsko kom pan i j o. Saj mu ni kazalo drugega, ker je znal, da se mene ni lahko od-križati. Kurjenjje peer, kuhanje in podobne pečlarske sladkosti, sem seveda velikodušno njemu prepustil . . ,
Salt Lake Citv je glavno in največje mesto države Utah, in ob enem sedaj verske sekte mor-moncev. Stoji na prostrani, rodovitni planjavi, ob velikem slanem jezeru. Na eni strani se vleče s snegom pokrito Wasatch gorovje. na drugo stran se razprostira ravan, potem jezerska gladina in tam v daljavi zopet gorovje. Mesto je izredno snažno, ceste široke in fino tlakovane in mestni bloki zelo dolgi.
Ne spominjam se, da bi bil videl kakšno drugo mesto z nad stotisoči prebivalstva, tako čisto in snažno. Ima tudi lepe stavbe, od kapitola in mormonskega templja, pa do modernih hotelov, trgovin, postaj in bolnišnic. Te zadnje omenjam iz vzroka, ker se v eni sli drugi, vedno nahaja kakšen rojak iz tega ali onega kraja v Utah, ali pa tudi iz držav Colorado in Wyoming- V St. Mark's bolnišnici "eajta" ■zlom-
Razne vesti.
Ijeno nogo že nad leto dni. rojak Peter Mede. ki je bil znan v Win-terqiiarters in Scofieldu tudi pod inn iiiim Peter Kosniatv. Dasi se mu noga le počasi zdravi, ter je še n<* more dosti rabiti, ga nje-gif\* naravni humor ni zapust:l. Dovtipi se vsipljejo od njega kot nekdanje dni.
Posebnost države Utah so velika jagnedova drevesa, ki jih vidiš a* vsakem mestu, in dolge vrste tam po poljih. Ti jagnedi. ki so ravni in visoki, hrepene v višav. . so tako tipični za to državo. kot so evkalipti za Calif orni jo. Jaz se ne spominjam, da bi jih bil videl kje druge v Ameriki. kot v Utah. Druga posebnost države so sadna drevesa, ki so jih in jih še sadijo meščani okoli svojih hiš. mesto navadnih lepo-tičnih in senčnih, dreves. Le recite. da mormon i niso tako neumni ljudje, ker verujejo, da je jablana ali hruška ravno tako dobra za okras ali seneo pri h'ši. kot kakšen brest, javor, hrast ali topola. Ce je v drugih ozirili mormonska vera tako pametna, potem ji ni nič za reči.
Kot zanimivost naj še omenim, da imajo v Utah postavo, ki prepoveduje kaditi cigarete. Vj>ošte-vajo jo pa še manj. kot zloglasni Volsteadov paragraf. Povsod vidiš kaditi cigarete in v glavnem mestu so kadilci najštevilnejši. Dasi navadno ne pušim cigaret, je še mene mikalo, da bi si bil eno prjžgal, samo tako z nagaji-vosti.
Država Wyoming se odlikuje po svoji idilični puščobi. Se najbolj je blagoslovljena s tipičnim puščavskim pelinom. Kamor pogledaš z vlaka, vidiš, pelin, pelin in še enkrat pelin itd., itd-, itd., brez konca in kraja. To velja posebno za južni del države, kjer so najboljši premogovniki. Proti severu so lepi kraji in severoza-padni vogal države preide v znameniti YeUowstone park, ki ga nama para v Ameriki. Tako vidite. da tudi država Wyoming ni kar za v smeti vreči, ker ima. poleg premoga, tisočglavih čred ovac in goveje živine, tudi naravne lepote v romantičnem Yellowstone parku.
(Pride še.)
Prerok našega časa.
Malokatero ime je tako zuiuio med "modernimi čarovniki'*, k;i-kor ime Duna Kana Rafaela Seher-nanna. Mož je grafolog to po-meni tolmač pisave. Izvedenci na polju gratvdrgije trdijo, da je ta mož nedosegljiv veščak. ki na ;>« dlagi najiieznatnejšlh fragmentov pVuve skonstruira nenavadne degodke in odkrije največje tajnosti. S«h"iinann je podal presenetljivo znamenite izzjave o rokopisih največjih duhov sedanjega -rasa. Mnogim je prerokoval bodočnost, ki se je izpolnila do ivičiee. Na podlagi pisave Scher-?nann lahko pove. kdo, kdaj in 'fallen je pisec ter kakšna us-»da i* a bo doletela. Velikom^tno ča-• pisje piše o S«-hermamm. kakor »pravcatem modernem čarovniku. Nt.številno j • baje bančnih ravnatelj«^. katerim je Sehermann rešil milijone ker jm je povedal, da so podpis; na menicah ponarejeni. Drugim je zopet napovedal e*.mrt. ki je prišla točno po prerokovanju. O voditelju avstrijskih socialdemokrat« v Viktorju Adler-,|U je kratko pred njegovo smrtjo :zjavil, da bo kmalu umrl na po-slcdieah srčne bolezni, ker kaže n.j< srov rokopis znake "izumiranja Tako -v- tudi zgodilo. — Sehermann sedaj potuje od kraja lo kraja, presoja ljudi in njihove značaje ter prerokuje kakor kak srednjeveški vedež. Njegova sreča je le, da živi v 20. veku in ne par stoletij nazaj, ker I»I siecr gotovo končal na goreči grmadi.
Ljubavna pisma kot dokumenti sramote.
Povodom neke ankete, ali je treba ljubavna pismu shranjevati, niši- neki ugleden angleški list, da je slavni angleški admiral Nelson, zmagovalce v bitki pri Trafalgar-ju izgubil vse svoje spoštovanje pri narodu, ko se je doznalo. kakšna pisma je pisal lady Hamilton. Nihče ni mogel verjeti, da je ta slavni mož v naročju zloglasne p:-- titntke. ki je up n »pasti I a že Miko življenj, pozabil na vse moralne oz ire ter zahteval ml angleškega naroda penzijo za svojo metres o v slučaju, da on umre pved njo. Ta zahteva slavnega admirala je izvvaia v angleški javnosti takšno ogorčenje, da je lady Hamilton po NeUunovi smrti morala za-
pustiti l^mden in pobeg \iti v ' 'a-iais na Francoskem, kjer je umrla v veliki bedi in siromaštvu. An-ghvi s<t torej /a to. da se ljubavna piši ia sežiga m.
Iščem mojega lrata ANTONA ROŽIl". Doma iz Razpor, pošta 1 *ani-šče v Istri. Leta T>14 s<> je nahajal v Trinidad, Colo., a leta 11)13 pa v Pueblo, Colo. (V-njene rojake prosim, če kdo vč za njegov naslov, da mi ga naznani. ali pa naj se n»". sam ja\ . John Rožič, p, ,x «».",. M "Hey. Colo.__f lo-l 1—1
Jaz. Martin Dolen- bi rad izvede' za svojega strica ANToNA RAJC. Doma je iz. Slavine pri II ruševju pri P ost. jni ("'.• kdo kaj v.' o nj"!ii. ali če s,;r»i rita Ja oyrla.s. naj mi pošlj.« njegov naslov na ;:ora\ > <!1as Naroda, s-j Cortlandr S*.. NVr York Citv.
(10-12—1)
Vsak pevec bi mox*aI imeti
novo izdajo "PESMARICA GLAZBENB MATICE" Za itiri moške glasove Uredil Matej Hubad Knjiga irna 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejlih pesmi z notami. Cena ■ poštnino $3.00. "GLAS NABODA" 52 Cortl&ndt St., New York, N. T.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in 0-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste % njih postrežbo zadovoljili, da oglašujejo v listu "G1m Naroda". 8 tem bost« ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda,>
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Osiješka tvornica sladkorja
je zaključila svojo kampanjo za leto 1923. Skupaj je producirala 6"i0 vagonov sladkorja. Tvornica sladkorja v Usori v Dosni, ki spada v koncem osijeŠke tvorni ee, je proizvedla 80 vagonov sladkorja (1. 1922. 23 vagonov).
Grčija ponnja Jugoslaviji odkup solunske železnice.
Beograjsko "Vretne"' poroča, da namerava grški finančni minister priti v kratkem V Beograd v svrho razgovorov o odkupu solunske proge s strani Jugoslavije.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešovec,
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	jf
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočujo ljudstvo resnično tako, kakršno je.
j£njiga vsebuje 157 strani,	Ji
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo
zanimiva, iz španskega prevedena povest« Vsebuje 170 strani,	.ff
He v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po reaničnih dogod-aestavljen. Vsebuje 239 strani,	.81
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-Ranstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vaebuje 149 strani,	,4|
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po Sivo in resnično alilryirh domačih značajih. «—i Vsebuje 231 strani,	jg
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.41
Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečld junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-iko umirali mučeniike smrti
Vsebuj« 878 strani,	f8
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 CordandtSt, [New York
GLAS XAfcODA. 13. JAN.

GOSPICA MALA
— » ___
Spisal JEAN KAMEAU.
Za "Glas Naroda" priredil J. T.

2	(Nadaljevanje.)
—	Kdo pa, oče? Morda gospod Rikes?
—	Da, gospod da Rikes. On je plemič. On je sin bivšega senatorja. In lep fant je poleg tega.
—	Pa nima niti belica v žepu-
—	To ni nič. Saj boš ti dovolj bogat za dva.
—	Toda on me ne ljubi. Poročila se bom le s takim moškim, ki bo bogatejši kot si ti. Edino to mi bo dokaz, da ne ljubi mojega denarja.
—	Ponosna je — si je mislil oče ter se pogladil po bradi.
Vedel je pa tudi, možak, da gospod Rikes leta za vsakim dekle
tom, lepim ali grdim, samo da ima denar.
Katarinca je prav dobro vedela, da se moški zanimajo zanjo-Velikega pa ni hotela. Vedela je, da bi ga bilo sram, če bi stal on ob njeni strani pred oltarjem, in čuden pogled bi bil na malo ne-vestieo in na orjaškega ženina, ko bi šla po cerkvi.
Malega pa tudi ni hotela. Majhen bi bil preveč nji podoben.
Nekega dne se je seznanila z mladeničem, ki ni bil niti prevelik niti premajhen in ki ji je bil povolji.
Edmond de Merivil jo je videl nekega dne na karnevalu. Njen voz je bil ves obdan z rozany in tudi štirje vranci, ki ko ga vlekli, so imeli na sebi par košev rož. V vozu je sedela gospica Mala poleg očeta. Sedela je pa na debeli blazini, in Katarinca je žarela samega veselja.
Pri tej priliki jo je vprvič videl Edmon de Merivil.
Metal ji je rože z neko posebno kretnjo kot da bi hotel reči: Krasni ste gospodična, samo žal mi je, ker ne vero, če vas bom še kdaj videl. Kaj ne, da boste kdaj mislila name, prejasna kraljica
rož?
Katarinca je kmalu pozabila to hipno srečanje. Toda življenje hodi svojo lastno pot.
Mladi mož, ki do karnevala ni še nikdar videl gospice Male, se je žnjo po par dneh sestal na veliki plesni prireditvi.
In ker ni pozabila smehljaja, s katerim ji je metal rože, ga je prijazno pozdravila, ko ji je bil predstavljen.
—	Srečen sem, gospodična, — je rekel, — ker vas že dolgo ča-s-a občudujem. Od takrat, ko sem vas vprvič videl. Na karnevalu je bilo-
—	Tudi meni se zdi, da sva se videla, gospod.
—	Še nikdar nisem videl tako krasnih rož kot so bile tiste, ki se jih imeli krog sebe.
—	To je jako laskavo za moje rože.
—	Hotel bi, da bi bilo za vas.
Gospica Mala je bila precej začudena. Mladi gospodič je imel polno zalogo lepih besed, ki so mu kar vrele preko ustnic. Zdelo se ji je, da govori resnico.
Gospod Merivil je na prvi pogled opazil, da je majhna. Toda to ga ni motilo. Ves večer se je zabaval žnjo.
In tudi pri poznejših srečanjih — on je že znal tako urediti, da sta se pogosto srečala — ni bil nič manj uljuden in prijazen.
Katarinca mu je bila hvaležna, kajti zdelo se ji je, da je on edini, res odkritosrčni njen čestilee.
Po treh me.secih je bil mladenič preko ušes zaljubljen vanjo. Vse je že razpravljalo o poroki. Tudi Katarinca je bila zadovoljna.
Vedela je sicer da je bogatejša kot je pa gospod de Merivil, po kaj zato. saj je vendar ljubi, saj ji je vendar vdan.
Nekega dne je bila predstavljena njegovi materi.
Nikdar, pa naj živi še sto let, ne bo pozabila pogleda, s katerim jo je ošvrknila stara gospa-
Merivilova mati je bila namreč najmanj en meteT in petinsedemdeset centimetrov visoka.
Malo je manjkalo, da se ni naglas zakrohotala, ko je zagledala pred seboj punčko, v kateri se je bil njen sin zatelebal.
Gospica Mala je vedela, kakšen vtis je napravila nanjo ter se je kmalo poslovila.
Na vožnji proti domu jo je vprašal oče : — No, Katarinca, kdaj te bo zasnubil gospod Merivil ?
—	Takrat — je odvrnila, — ko bo njegova mati postala manjša.
Taki in podobni prizori so se parkrat ponovili.
(.'e snubec ni imel nič zoper njeno malo postavo, se je vedno dobila mati, sestra, tega ali pa nečakinja snubca, ki ji je s kretnjami dokazala, da ji manjka tistih deset centimetrov, ki napravljajo žensko popolno.
To razodetje je pa Katarino tako jezilo, da je rekla nekega lepega dne očetu, da se ne bo nikdar omožila, ampak da bo ostala samica do smrti.
Seveda, če bi bil kdo. ki bi jo resnično ljubil, bi se ne izpod-likal nad njeno postavo, ki bi ne hrepenel po njenem bogastvu, b: se morda premislila. Toda dosedaj ga še ni bilo in ga najbrže tu di ne bo.
Ker je bila velika prijateljica rož, je rekla očetu, da bi rada živela kje na kmetih, v mali hišici, vili ali gradiču. Glavni pogoj b: bil vrt. Velik in prostran bi moral biti ter poln cv^lic.
Dasiravno je imel že oče v Viro precejšnje posestvo, ji je iz po-lnil prošnjo, ker se mu je nudila ugodna prilika.
Ob reki Ranče pri Dinanu je kupil domačijo, ki je bila pravi biser vseh naravnih lepot.
Gospici Mali je ugajalo posetvo na prvi pogled.
Sveta je 'bilo kakih petnajst hektarjev. Sredi je bil starinski, že napolrazpadel gradič, kateremu so rekli Mesnil-
Po sklenjeni- kupčiji je naročila Katarinca, naj del gradiča v toliko popravijo, da bo mogoče v njem stanovati.
1. maja si ji sporočili, da je gradič popravljen. Odpotovala je ne da bi čakala očeta, ki se je mudil v Londonu i** kupeijskih zadevah.
Bil je krasen košček zemlje. Prve ure v novem domu so ji pre šle kot v sanjah. Preživela je enega onih dni, ko se dozdeva člove kn vse lepo in dobro.
Že gradiča je bila vesela. Bilo je to starinsko poslopje s špičasto streho in s stolpom ob strani. K vežnim vratom je vodilo četvero jako izbojenih stopnic.
Nad vfaodom je *tt «taruiski grb _ star kožat hrast in ea njim tri zvezde. Malo višje je bilo okno v renesančnem slogu, nad njim pa majhen baflkonček. Povod je bilo na kupe evetrja.
1 \
Elekrični likalnik štedi denar.
V pralnici, krojačnici aH v trgovini, kjer prodajajo obleko, prištedi enakomerna vročina električnega likalnika čas, poleg tega je pa tudi manj nevarnosti, da l»i zažgali ali pokvarili blago. Električni likalniki vseh vrst se lahko kupijo po od-nosnem plačilnem načrtu ter se jih plača z vašimi računi za elektriko.
Oglejte si električne likalnike v naših izložbah ali naročite, naj se oglasi pri vas naš zastopnik.
The New York Edison Company
<tAt Tour Service '
Electric Heating Bureau
130 East 15th Street	Phone: Stuyvesant 5600
(Extension 337)
bi mogel pozitivno identificirati moža, ki je bil v hotelu z nesrečno deklico. Policija se je vsled tega bala dolgotrajnega in brezuspešnega iskanja morilca, a ko je dal coroner pogrebniku povelje, naj sleče truplo, je našel neki pomočnik pogrebnika pod kor-setom umorjene ček za #13.000 m ta ček je nudil prvo direktno o-poro pri iskanju-
Oek je bil izstavljen na Garfield National banko na naslov Eme Reynolds in podpisan je bil od nekega "Dudley GideonV banki pa ni bil znan nikak Dud-
Kretanje parnikov
M—l i ■ ■ i tm
- Shipping News * B
1*. januarja: Pres. Wilson. Trst; Paris, Havre; Pres. Van Buren. Cherbourg.
17. januarja:
Suf-'ren, Havre; Thurlngla. Hamburg, Mongolia, Cherbourg; Muenchen, Bremen.
19. januarja:
Antonia. Cherbourg; Pre«. Roosevelt. Cherbourg, Bremen; Co n t« Verde. Genoa.
22.	Januarja: DerffUnger. Bremen.
23.	januarja:
Pre«. Polk. Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg.
24.	januarja: Deutschland. Hamburg.
Zagonetno, toda resnično.
Slučaj Reynolds — Kennedy.
pod sobo Maxwellovih, dva za-|rosti dveh let je prišel v New molkla šuma, kot da je padlo te- (York, kjer je vzrastel ter pričel !o na tla. Poslušala je ter čula; leta 1881 študirati zobozdravni-tudi par lahnih korakov enega štvo. Pozneje je postal družabnik človeka. Ko pa je nato vse utih- svojega očeta, ki je imel več zo-
Malo pred opoldansko uro dne 15. avgusta je prišla lepa ter elegantno oblečena dama v hotel ter se vpisala v knjigo za tujce: — E. Maxwell in žena, Brooklyn. — Hotelskemu uslužbencu je rekla, la je Mrs. Maxwell in da se ji bo mož pridružil še pred večerjo. Ob šestih je odšla ter se vrnila nekako pol ure pozneje z dobro oblečenim človekom, (starim nekako petintrideset let, ki je nosil temnomodro obleko ter slamnik. Hotelski uslužbenci so tudi opa-j žili, da' je srednje postave in da ima temne brke. Tega človeka je označila ženska kot svojega moža. Mr. Maxwella.
Dvojica je večerjala kot vsaka druga, ki -nima ničesar skrivati, v veliki obednici hotela. Ob osmih sta odšla oba, najbrž da obiščeta kako gledališče in šele med poldvanajsto in dvanajsto uro sta se vrnila, ter se odpeljala s vspenjačo direktno v četrto nadstropje, kjer sta imela sobo.
Mr. in Mrs. Maxwell sta bila komaj deset minut v svoji sobi, ko ota naročila po telefonu steklenico sekta, katero je serviral par wont po dvanajsti
nilo. je zopet zaspala.
Krog poldruge ure je videl voznik vzpenja če nekega moža prihajati po stopnicah iz četrtega nadstropja. Ker pa ni bilo ni-kakega povoda za šum, se je le cinično smehljal ter se ni dalje brigal za človeka. Krok polene ure naslednjega popoldne pa je našla radovedna sobarica truplo
mlade ženske.
* * *
Policija je prišla kmalu do prepričanja, da ima. pred seboj roparski umor. Z rok ženske so izginili prstani, liha ni so bili naravnost iztrgani iz ušes in morilec je razrezal tudi usnjati kov-čeg ženske, da najde nadaljnt* vrednostne predmete. •'Najbolj važna stvar v sobi. kot se je pozneje dognalo, pa je bil krepe-Ijec, s katerim je bila ubita ženska. Njena lobanja je bila razbita s tem strašnim orodjem in zdravniška preiskava je pokazala. da je drugi udarec krepeljca izvil njeno hrbtenico.
Površna policijska preiskava je dognala, da je obstajalo moril-no orodje iz svinčene cevi, v kateri je tičala težka kabelska žica. En konec cevi je bil zavit, — najbrž da se jo je lažje neslo, do-čim je bil drugi konec ovit z o-motom, kot ga rabijo električar-ji. Poznejša natančnejša preiskava krepeljca je pokazala, da je bilo to orodje napravljeno v domači delavnici in da je obstajalo iz šest eolov debele svinčene cevi. To orodje bi zadostovalo, da se pobije vola, in uradniki so prišli do prepričanja, da je bil morilec zver v človeški podobi in da je sklenil uničiti svojo žrtev z enim samim udarcem.
Opis domnevanega Maxwella, kot so ga podali hotelski uslužbenci, je bil tako površen, da bi se lahko tikal na tisoče*in tisoče nedolžnih državljanov in noben uslužbenec ni bil prepričan, da
Nekega jutra v avgustu, leta J uri. Natakar je zapazil, da sta o-1898, ravno po zaključen ju špan- ba odložila nepotrebno obleko. —. sko-ameriške vojne ter štiri dni Krog polene ure je slišala neka|čen ter oče majhnega dečka. Do-po podpisanju protokola zname-j ženska, ki je imela .sobo direktno ma je bil iz Illinoisa, a že v sta-litega miru, se je pripetilo v New Vorku krvavo dejanje, ki je vznemirilo za dolgo časa ne le prebivalstvo metropole ob Hudsonu, temveč povzročilo veliko senza-ijo tudi izven meja naše dežele. Starejši ljudje se bodo gotovo še pominjali imen Samuel J. Ken-iedy in Dolly Reynolds ter slučaja Reynolds - Kennedy, presenetljive in še danes nerešene mo-
rilne zagonetke.
* *
*
Krog polene popoldne dne 16. ivgusta 1898, je potrkala sobarica že četrtič na vrata sobe št. 84 j v starem Grand hotelu, a tudi v tem slučaju ni dobila odgovora. Presenečena se je vprašala, če je oač mogoče, da bi mogel kdo o-;tati tako vročega dne do popol-Ine v postelji, ko je sijalo solnce -kozi okno ter je prodiral v sobo ooeestni hrup. Okrenila je gumb 1a vratih ter zapazila, da niso zaklenjena. Previdno jih je odpr-a. Presunljiv krik se ji je izvil z prsi. Zaloputnila je vrata ter pohitela 'po stopnicah navzdol, ričeč na pomoč.
Par minut pozneje so stopili v sobo poslovodja hotela, hotelski letektiv in sobarica. Na tleh, — med posteljo in oknom, je ležalo truplo krasne mlade ženske, ko-je obraz in lasje so bili namazani s krvjo. Poleg trupla pa je ležal težak krepeljec, — morilno orod-je-
Poklicali so policijo in kmalu identificirali nmorjeno kot Dolly Reynolds. Par ur pozneje pa so se napotili detektivi v zobo-zdravniški ateljej doktorja Samuela J. Kennedy ter ga odvedli v policijski glavni stan, kjer je bil pridržan začasno le kot o-sumljen, nakar se je dvignilo proti njemu obdolžbo radi umora.
ley Gideon in ni£ak tekoči račun | ^^^^"'cherbour*: Pre«. Harding, glaseč se na tO ime. Oek pa je no- rCherbourg, Bremen; Veend&m, Boulogne;
* *	VAMV Tlvaimav«
sil indosiranje Samuela J. Kennedy in bančni uslužbenci so ta podpis takoj identificirali kot podpis nekega znanega zobozdravnika, kojega ateljej se je nahajal na zapadni 22. cesti in ki je stanoval v New Dorp, na Staten Is-landu. Sleparski,ček, s podpisom zobozdravnika na zadnji strani je zadostoval, da so aretirali dr. Kennedy-ja kot osumljenega.
Dr. Kennedy je bil droben, majhen in nečeden človek, z ostrim nosom, bodečimi očmi, Črnimi brki ter majhnimi, nervoznimi rokami. Bil je star dvain-trideset let, dve ali tri leta poro-
Torek. Bremen.
29.	januarja: Colombo, Genoa.
30.	januarja:
Chicago, Havre; Stuttgart. Bremen.
31.	januarja:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg.
2. februarja:
La Savoie, Havre; Majestic, Cherbourg.
S. februarja:
Canopic, Cherbourg In Hamburg.
6.	februnrja:	I Paris. Havre; Orduna, Cherbourg In
Hamburg; I'res. Monroe, Cherbourg.
7.	februarja: t
America. Cherbourg In Bremen; Cleveland, Cherbourg in Hamburg.
9 februarja:	u j
New Amsterdam. Boulogne.
14. februarja:
Minnekahda. Cherbourg in Hamburg.
16. februarja:
Eerengaria. Cherbourg: Andania, Cherbourg; Zfrt-hind, Cherbourg; Duiin, Genoa.
20.	februarja:
Rochambeau. Havre: Ohio. Cherbourg In Hamburg: Pres. Van Buren, Cherbourg.
21.	februarja:
Albert Ballin. Cherbourg in Hamburg.
23. februarja:
Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen; Mongolia. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa.
27.	februarja:
Suffren. Havre; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg.
28.	februarja:
America, Genoa.
1. marca:
Olympic. Cherbourg: Antonia. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg in Bre-
bozdravniških ateljejev, med te* mi ateljej na zapadni 22. cesti, v katerem je bil nastanjen mladi Kennedy ter ateljej v New Dorpn na Staten Tslandu.
V policijskem glavnem 'stanu je podal mladi zobozdravnik ve? nasprotujočih si izjav, med temi. da je poznal Dolly Reynolds le' kot pacijentko. Bil je negotov in zmeden glede svojih kretenj na prejšnji večer in glede ure, ob kateri se je vrnil na Staten Is-land. Sploh pa je tudi drugače-napravil utis človeka, ki se čuti krivim. Odločno pa je zanikal, da bi bil kedaj v Grand hotelu ter j prilegal pri vsem, da ni umoril Dolly Reynolds, koje smrt mu je povzročala očividno bolest* Nje-:
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA
(preko Genove) Naj bolj ia in najkrajša pot po Sredozemskem morju a Ti~iimi veličastnimi parni Iti,
•DUILO 8. jan.; 16. febr.; 27. mar.; 1. maj.
COLOMBO ____29. Jan.; ........ 8. mar".
AMERICA ____29. febr.........11. aprila
•Največji in najhitrejši parnik na olje za Sredozemsko morje.
Udobne kabine tretjega razreda s 3. 4 to • posteljami sa družine ln ftenake. Prt o kužnih obedih Je vino brezplačno. Za podrubnoetl vpralajte natega agenta v vatom meetu ali pa naravnost prt
I1VM0KE GEHME ITALIANA
ltatla-A/nerlca Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Nafli zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka. Belffrad ln njene podružnic«.
Rada bi izvedela, kje se nahaja TOMAŽ MAJN1K in njegova družina. Cula sem. da je bil pred pol letom v državi Utah, kamor som mu pisala, pa zdaj mi je bilo pismo vrnjeno. Doma je iz Dobračeve pri Žireh. Jaz sem njegova sorodnica iz ravno istega kraja. Prosim, če kateri lijakov ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali ga pa opozori na ta oglas, da se mi sam o-glasi. za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Mrs. Barbara Se-dej (rojena Grošelj t, Box 361, S o nora. Tuolumne Co., Calif. (10-11—1)
New York. Plymouth. Havre, Paris
PARIS ................... 16. Januarja
New York. Havre. Paris
SUFFREN .............. 17. januarja
CHICAGO ............... 30. januarja
LA SAVOIE ............ 2.. februarja
ROCHAMBEAU ........ 20. februarja
New Yorlc. VI*o [Spain!. Bordeaux
LA BOURDONNAIS ____22. januarja
Pttc tm marmUm Ut»h— xoii afi aa da*w eta* 19 STATE STREET.	NEW YORK
BT &OJAJO, NA&OCAJTE n NA "GLAS NARODA" NAJ-VXCJI SLOVENSKI DOTEV-wnr v imt nttAM
mr VAŽNO!
Ameriški konzulati v Evropi so
govo identificiranje potom nata- i dobjli nalog od državnega oddelka
vspenjace je _
. .. „, - , f . -t - nad leto dni. javil: - To ni bd doticm moški. To vpoštovajo ^ f>ni, ki so
— Katakar in noeni uradnik je ^^ affidavHe y ^ kraj iT)
spoznal v njem moža, katerega je ]yod(y M stari nad enQ letQ
videl krog druge ure zjutraj pla-	Sakser Slate Bank,
žiti se iz hotela. \ si pa so rekli.!
, . • .. ,	. , - u S2 Cortlandt St., New \ork City,
da je bil dan poprej drugače ob-	,
leeen. da je nosil obleko, ki ga je i Telefon: Cortlandt 4681. delala povsem drugačnega, da je nosil slamnik, dočim je imel pri f aretaciji črn klobuk ter vztrajal pri izjavi, da ni še nikdar v svojem življenju nosil slamnika. (Dalje prihodnjiž. i
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGI
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. Cen« i poštnino $2.—
SLOVZNIC PUBLISHING 82 Cortlandt St. How York City, H. Y.
CO
je
"Slovensko-Amerikanski Koledar"
zaleto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne bine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKAKSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE
Cena s poštnino 40
_ Za Jugoslavijo je irta
SLOVENK! PUBLISHING' COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. T.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdotf k«] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek •
mali oglasi t "Glas Naroda".
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
K
DOB )e namenjen potovati t ■Url kraj. Je potrebno, da Je mfiiftiA poučen o potnih prtljagi ln drugih stvareh.
Pojasnila. U vam Jih dati Tsled naSe dolgoletne lakninje. Yam bodo gotoro t korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnlke, ki imajo kabine tudi v HL razreda.
Tudi oni ki Se niso amerlAl dr-Savljanl, morejo potovati v atari kraj na oblak, toda potrebno Je, da ae povrnejo tekom Bcstth meeecev ln ao pripoTCenl bres vaake neprllike v to ddtelo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
svojem is afawn» kraja, naj nam plie aa pojaanila in navodila. Jugoslovanska letna kvota anaia 0428 novih priaeljeraev.
Za potne strofte tmplsfnjs po n-Kem narofiln JADRANSKA BANKA tadl ▼
Fraak Sakser State Bank
fZPLAČILAvAMERlŠHH DOLARJIH.
v Jugoslaviji —
ae more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti pmiloiltvl od ameriškega konzula potrjenega potnega lista ln ne veC kot protlrred-noat od 3.00u. — frankov, to Je prt-bliifto $200.— aa enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec sa la-pla&LLo dolarjev nebi mogel predlo-11 ti potrjenega potnega Usta, dobi pofiiUateU lahko dolarje nazaj ali sam pa oa novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam adl ipihIiw pripomniti da nikakor na moremo priporočati potujatl čeka v JugoaUri-Jat
Splošno mnenje vlada, da ae Ml, ki as glase na dolarje, tudi v dolarjih Izplavajo, kar pa ni rea, ker, kot sgoraj omenjeno. Je v Jugoslaviji od vlade ped kaznijo prepovedano Izplačevati dolarja.
Tudi poiUJajo smerlSke čeke v domovino. TI nikakor niso pripravni ss ljudi deželi, ker ao banke oddaljena Izplačajo take čeke v dinarjih potem, ko dobe la Amerika potrdilo, da so Jtm bili odobreni.
Onim. ki stanujejo m deAeU tn ae potujejo v Ameriko, Jo aajbolje »» fiJJstl denar navadnim petam dinarjih, kateri ae Jim aadnjl poflf
Tudi aa Babavo (poza) Je najyt Ipi saaaje dinarje. Dokler nsmrst potni Ust ni potrjen od «nm!i(ii konsals, na more potnik dvigam dolarjev. Stroške sa
se pa lahko pltfs tudi n V Italiji in oamljm —»
ao veljavne povam be ter lahko Izplačamo dolarje m-komur do poljubnega wneska 0a Je pa namenjen denar le aa potovanje^ Je na nakaznici osnaBtl vidno: 1» plačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraičujoah se asorall odločiti prevredM pristojbino aa dolarska Izplačila kakor ■ledi: Za IzpUBla do 928. računamo po 78 eentov; od |2S. naprej po 8%, to Je po 8 o dolarja.
ItaMJL
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cardan* St., New YerkGty
ZA DOLGE ZIMSKE VEČERE.
Vas razveseli pravi glasni garanti ran Victor gramofon in slorenak poekočnice in. petje lato Victor la delfca kateri ao naJMrtJHl in —fe*— nejši kar jih svet izdela. IVAI PAJK. 24 Main St, Cooemaugh. Pa jih ima v zalogi, oa je edini atovea ski trgovec v celi Ameriki sa blago. PifiUe mu po
s - • M .■& >s A t-r -.. i-eŠL

•4'