ISANO POLJE Krpe Krištof Kolumb se je rodil v italijanskem pristani-škem mestu Genovi. Njegovo rojstno leto ni točno dokazano. Navaja se 1446. Od petero otrok je bil Krištof najstarejši. Oče njegov je bil dober tkalec in zelo skrben. Želel je, da bi se Krištof poprijel njegove obrti. Ta se je sprva res učil tkalstva, kmalu pa je prebral, ker ga je bolj zanimalo trgovskopomorsko življenje. Ni čud-110. Bil je sin niesta, iz katerega so dsa\ za dnem odjadrale neštete ladje v bližnje in daljne dežele. In tudi v njem se je z neutešljivo močjo vzbu-dilo hrepenenje po daljnih neznanib. deželat. 25 let star je odšel zdoma. Že prej se je silno rad učil računstva, latinščine in se nauoil risanja vodoopisnih kart. Zelo rad in mnogo je čital in črpal iz knjig, beležk in skic raznovrstno znanje. Postal je pomorščak. Mnogo je potoval po trgovskih poslih, povsod odprtih oči in ušes ter isi zapisaval nova spoznanja. Ko je nekoč plul na meki trgovski ladji po Atlantskem oceanu, je vihar ob Portugalski prevmil ladjo. Z vzdržnim plavanjem se je rešil na Portugalsko in odslej tam živel. Ker ga je neutešno lirepenenje vleklo že od nekdaj na morje, je na- pravil načrt, da bi lahko po zapadni poti priplul v Azijo. Za uresničenje te zamisli pa je bilo potrebno precej denarja, da bi z njim nabavil in opremil ladje, najel mornarje in drugo. Predložil je načrt portugalskeinu kralju, ki pa je ponudbo smatral za neizvedljivo sanjarijo in je prošnjo odbil. Zato je Kolumb odšel v Španijo. Lačen, strgan in raziočaran je kot brezdomec potrkal na neka samostanska vrata in poprosil pomoči.. Dolgo časa se je potem pre- življal z risanjem in prodajanjem kart. Menihi, ki so mu v stiski radi po- magali, so se navduševali za njegove načrte. Pomagali so mu s priprošnja- mi na dvoru in po dolgoletnem čaka- nju je španski kralj vendarle privolil in dal potrebno vsoto za izvedbo Ko- lumbovega načrta. Kolumb je brž opremil 3 ladje. Imenovale so se: Santa Maria, Pinta in Nina. Komaj je dobH 90 moniar- jev, ki so bili pripravljeni iti z njim. Z njimi je res odplul iskat novih poti in navih zemlja. 34 dni je trajalo ta- vanje po širnem oceanu proti neznani, a sluteni zemlji. Zvečer 11. okt. 1492 63 je opazil v daljavi odsev luči. Vzradoščen je po večerji sklical mornarje in jim naročil, naj >budno pazijo. Onemu, ki bi prvi zagledal suho zemljo, je obljubil svileno obleko. Čez nekaj ur je mornar Rodrigo di Triana zavpil: »Zemlja! Zemlja!« Res je bilo, saj je rano v jutru odveslalo nekaj mornarjev s Kolumbom na obalo. Začudeno so jih opazovali nagi prebivalci, divjaki, katere je skroinno obdaril, oni pa so mu prinesli v zameaio dragocenosti, med drugim tudi zlata. Kmalu je odplul naprej in spotoma odkril še več novih otokov (Kubo, Haiti itd.). Prepričan je bil, da je priplul na Japonsko. Na otoku Haiti je zgradil trdnjavo, pustil v njej 39, s hrano in orožjem dobro založeniih mornarjev, saim pa se je z ostalimi vmil na Špansko. Tam je bil sijajno sprejet. Ni ostal dolgo doma, kmalu je spet odplul s 1? ladjami. Razočaran je bil, ko je našel inesto trdnjave v odkriti deželi kup razvalin in vse tovariše mrtve. Ti 90 namreč kruto postopali z domačini, jim jemali vrednosti, zlato in celo b.rano. Zato so jih domačini pobili. Kolumbu je bilo silno težko. Medtem pa so ga doma črnili nevoščljivci pri kralju. Ob po-vratku domov je dokazal, da so vse te tožbe le opravljive laži. Spet je od-plul. Hudobni in nemirni jeziki so z obrekovanjem dosegli, da so ga čez čas pripeljali domov vklenjenega v verige, čeprav povsem nedolžnega, kar je doma spet dokazal. Bolele so ga vse te hudobije, volje pa mu niso oma-jale. S 6 ladjami je še četrtič odjadral, čeprav je spoznal, da ne uživa za velika dejanja nikakih koristi, niti hvaležnosti ne. Ta njegova zadnja pot se je končala zelo nesrečno. Ladje so bile tako slabe, da so začele toniti. Z njih so si rešili le golo življenje. Med domačini nekega otoka so stradali in trpeli skoro leto dni, preden so jih tovariši rešili tega gorja. Zbolel je in kmalu po vrnitvi domov je potrt, razočaram in ubog umrl. Bil je Krištof Kolumb mož, kaikršnih zgodovina odkritij razen njega ne pozna. S svojim temeljitim znanjem, silnim pogumom in nezlomljivo vztrajnostjo je prebrodil vse zapreke. S skronmo opremljeniini ladjami in ¦> malim številom moštva je izvedel drzen poizkus dolgega brodarjenja in od- kril nov svet. Celo njegovo življenje je bilo nemirno tavanje, neutešno hrepenenje, boj poln bridkih razočaranj, trpkega zasmehovanja in zalirbtnih podlosti, ki so mu jih prizadeli nevoščljivi nasprotniki. Niso ga strli. Z granitno voljo ^_ 64 ^B____. ________;___ in vztrajnostjo ter s pogumom je zinagoval in odkrival nova polja naše zemlje in trpel. Trpel je pogumno, kot se je boril pogumno. Sinrt ga je rešila zemskih muk. Zmoto je poneslo njegovo velikodušiio srce v tihi grob, saj je bil trdno uverjen, da je našel novo pot v Azijo. Več let po njegovi smrti so šele spoznali njegovo zmotno prepričanje, spoznali so, kako veliko je njegovo delo in zasluge, saj je odkril nov svet — Ameriko. Pa niso te zemlje imenovali po njem, kar bi se spodobilo. Obšimi, novoodkriti zem-lji so dali ime po Amerigu Vespucciju, ki jo je prvi prepotdval in opisal. Borba in trpljenje sta bili plačilo za Kolumbovo veliko delo. Lačen in osirotel je preživljal zadnje ure mož, ki je dal Evropi nov svet. Eno pa je gotovo, da je bil Krištof Kolumb najpogumnejši mornar, kar jih je kdaj potovalo po šinuh morjih.