Političen list za slovenski narod.
*• polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta B fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velia 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „KatoI. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
122.
V Ljubljani, V torek 30. maja 1*93.
J^etiiil* XXI.
"V^abilo na naročbo.
S I. junijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld. 8
Četrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci ,, 40 _
TJpravništvo »Slovenca". Po deželnih zborih.
VI.
Češki zbor.
Dosedaj smo pojasnili postopanje Nemcev in pa vlade na Češkem, v kolikor je to v zvezi z glavnimi vprašanji sedanje češke politike. Danes nam je pa izpregovoriti o delovanja Miadočehov samih, to je, o oni stranki, katera se sedaj ima ponašati z zaupanjem češkega naroda.
Ta stranka je pala prav za prav v tisto napako, kakor vlada, in torej pride v kratkem v velike težave, kakor je tudi prišla vlada. Mladočehi tudi s svojim postopanjem vzbujajo v češkem narodu v državnopravnem oziru nade, katerih ne bodo mogli uresničiti. Češko državno pravo je jako dvorezno orožje. S češkim državnim pravom vrgli so Staro-čehe, s češkim državnim pravom hujskajo proti veleposestnikom; ali utegne priti čas, da se to češko državno pravo obrne proti njim.
To češko državno pravo se ne d& tako lahko izvesti. Za to je treba dvetretjinske večine državnega zbora, in te pač brez Nemcev ne bode mogoče dobiti. Ce se pa hočeta še Moravska in Slezija
pridružiti češki, je pa za to treba dovoljenja mo-ravskega in šleškega deželnega zbora.
Potrebnih večin pa vlada z vsem svojim vplivom pri sedanjih razmerah ne spravi vkupe, nikar pa mladočeška stranka proti volji vlade. Na izvedenje državnega prava ni poprej misliti, da se doseže kako sporazumljenje mej obema narodnostima na Češkem, da bodo dotične zahteve podpirali tudi Nemci.
Mladočeška politika pa dosedaj še ničesa ni storila za sporazumljenje z Nemci, narodno nasprotje je še poojstrila, in se je zatorej le še oddaljila od uresničenja češkega državnega prava.
Mladočehi ne smejo misliti, da se bode narod vedno zadovoljeval samo z lepimi govori, začel bode zahtevati dejanj. Prej ali slej bode hotel videti, koliko danih obljub so že izpolnili. Sedaj še zadošča, če v deželnem zboru stavijo kak predlog, da se sklene adresa na vladarja, v kateri naj se ga prosi za uresničenje češkega državnega prava, kakor so to letos storili. Prej ali slej bodo volilci spoznali, da so taki predlogi le slepila, da si pa predlagatelji sami od njih ne pričakujejo nobenega vspeha. Tedaj pa pride za Mladočehe doba, kakor je prišla za St&ročehe, da jih bodo volilci odrinili od javnega delovanja.
Da so pa Mladočehi dobri politiki, kateri tudi znajo voditi narodno mišljenje, bi si pa bili lahko svoje postojanke že dosti bolj utrdili. Večkrat se jim je že ponujala priložnost, da bi svoje politično delovanje bili lahko zaobrnili z državnopravnega na narodno polje. V tem oziru bi brže kaj dosegli. Vlada bi jim ložje kaj dala, nego v državnopravnem oziru, ker bi se vse gibanje vršilo v okviru sedanje ustave. Da so se Mladočehi postavili v narodnem oziru na bolj odločno stališče, kakor Staročehi, to bi se bilo moralo le odobravati.
Priložnost za tak obrat se je pokazala posebno, ko je češko-nemška sprava prišla na dnevni red. Da Mladočehi niso proti tem punktacijam začeli rogoviliti z državnopravnega stališča, temveč z narodnega, bile bi razmere danes vse drugačne. Določbe dunajskih punktacij niso tako slabe, kakor se
občno govori, in Mladočehi naj bi ne bili zahtevali, da se mih veljava raztegne tudi na Moravsko in Šlezijo, pa bi se pokazale njih dobre strani.
Niti vlada, niti Nemci bi jim ne mogli dosti ugovarjati, če bi Mladočehi zahtevali ravno isto za moravske in šleške Cehe, kakor liberalci zahtevajo za češke Nemce. Poprijeli naj bi se bili gesla, da se poprej na Češkem sprava ne bode izvrševala, da se začne tudi drugod.
Mladočehom bi se potem ne bilo moglo očitati, da so nespravljivi. Vse druge češke stranke bi jih pa tudi podpirale. Ker bi stali na stališču sedanje ustave, bi jim tudi vlada ne mogla dosti ugovarjati. Pozicije Miadočehov v državnem zboru bi potem tudi ne bile slabe. Vlada, ki se nikakor prav ne mara dati zapovedovati od Plenerja, bi jim gotovo rada v mnogem ustregla, ko bi videla, da ni baš nepremagljivih težav, ustreči njih željam.
Višji krogi imajo v Avstriji velik vpliv na vso politiko. Ti višji krogi pa želi sporazumljenje na-rodnostij že iz državnih ozirov. Ko bi bili videli, da Mladočehi resno hrepeni po sporazumljenju in se takega sporazumljenja branijo jedino Nemci, bi gotovo bolj podpirali češke težnje. Vsaj je že znano, v kako slabem imenu so bili Nemci v višjih krogih. Se ie Mladočqfii so jim pridobili boljše ime. Plener je pa tudi znal o pravem času stvar tako zasukati, da so se Nemci pokazali spravljive in Cehi nesprav-ljive.
Sedanji boj proti punktacijam se bije sploh na čisto napačni podlagi. Strah, da se razcepi češka kraljevina, je pač prevelik. O tem ima govoriti deželni zbor in taka stvar se tako hitro ne izvrši. Posebno dokler veleposestniki v to ne privolijo, na kaj takega ni misliti, naj se že potem okraji razdeli tako ali tako. Pride torej pred vsem na to, kako se vredl jezikovne razmere. Te jezikovne razmere so sedaj vrejene z vladnimi naredbami, katere se pa lahko premeni, če se razdeli na novo okraji, ali pa ne.
Mladočehi se sedaj babajo, kakor bi bili kdo ve kaj dosegli s svojim razbijanjem v deželnem zboru, preprečivši razpravljanje ob osnovi novih so-
LISTEK
Prah in pepel.
Spisal P. L. Coloma. Prevel Basnigoj.s r , t, (Dalje.)
III.
Drugi dan je že davno odzvonilo poldne, pa Manolo je bil še vedno v postelji. Toda spal ni. Naslonil se je na mehko uzglavje in gledal trpo pred se. Morda je bilo prvič v življenji, da je resno premišljeval samega sebe. Vest se mu je vzbudila. Videl je zevajoče brezdno, h kateremu ga je pri-vela strast. Mrvica sramu, ki mu je še ostal, pre-šinjala mu je mozeg v kosteh.
Zgrozil se je sam na seboj, ker je hotel dolg poplačati s tatvino. Preudarjal je, kako bi se rešil nesreče in sramote, kako bi si zagotovil mirno in pošteno življenje. Mislil je in mislil, toda zastonj! Samih protislovij je bil tako zmešan razum, da je omahoval, kakor svetilka, kojizmankuje olja. Jasno je videl zmučen duh le tesarjevo gorjačo iu pa svileno zaveso, ki se je gibala kakor živa priča njego-
vega dejanja. Besneč se je premetaval Manolo po ležišču in popadal obupan za blazine. Potem je švigal z očmi po sobi in zbiral misli. Zastonj! Po-vsodi je videl le sramoto, v katero so ga pahnili dolgovi in — zločin. Le proti nebu se ni ozrl; zakaj nikdo mu ni pravil, kako je ono usmiljeno. Le k Mariji tolažnici žalostnih ni dvignil očes; nikoli ni slišal, da jo imenujemo mater.
Kakor sence duhov so vstajali v njegovi duši dnevi, v katerih je vžival le veselja in slasti. In bridek spomin izgubljene sreče mu je še grenila zavest, da si je vse to sam nakopal.	,
To vam je bolest, kateri ni leka! Pereče pre-bada dušo nesrečneža. Budi mu v njej čustvo, ki je podobno onemogli besnosti, ki divja v prsih po-gubljencev.
„Hu", vzdihal je siromak, .ko bi se le preži-viti mogel! Da bi imel toliko krepke volje, da bi vladal sebe! Zakaj me niso otroka zaradi razposajenosti in trmoglavosti kaznovali! Oče ni trpel, da bi me bil posvaril odgojitelj; — sedaj pa dviga surovi tesar gorjačo nadme! Mati ni dovolila, da bi mi bil zapretil učitelj s kaznijo — zdaj mi pa prete — z ječo!"
Nesrečni Manolo skrije obraz v pernico in joka kakor otrok. Njegovim bolestim ni bilo tolažbe. Zakaj ljudem ni mogel tožiti, Bogu pa ni znal. Ce bi bili gledali njegovi stariši z onega sveta revščino svojega otroka, tedaj bi bili gotovo hvalili previdnost in modrost starišev, ki vzgajajo otroke tako, da jim je zagotovljena prihodnja sreča, čeprav odnese slepa usoda vse bogastvo. Kako blagodejen je stnjg red po zavodih, kjer se privadijo dečki dela in pokorščine. Taki možje ne bodo prevzetneži in lenuhi. Pravo je pogodil Ludvig XIV., ko je nekoč, sto-rivši v srdu nečastno dejanje za kralja, vprašal : .Ali ni rastla leskova veja v moji državi, ko sem bil še otrok?"
Nekdo potrka in prepodi Manolu bridke misli. Tesnosrčen, kakor ljudje, ki imajo slabo vest, je prisluškoval trkanju. Oglasiti se pa ni upal. Vrata se pa slednjič vendar odpro in njegov sluga mu prinese pismo.
Manolo ogleduje natančno naslov; potem sklene pismo odpreti, naj bode, kar hoče. Odpre — in 4000 v bankovcih je zdrsnilo iz pisma na posteljo. Manolo je mislil, da se mu sanja. Pismo je bilo brez podpisa. Glasilo je pa takole:
dišč. Sedaj jim tadi narod pritrjuje. Priill p» bodo
časi, ko se bode vsa stvar trezneje presojevala. Tedaj se bode tudi vprašalo, niso-li Mladočehi morda več škodovali s svojim delovanjem, nego so pa koristili. S tem, da so preprečili novo razdelitev okrajev, preprečili qo pa tadi premembo deželnozbor-skega volilnega rpda. Ko bi se sprava nadaljevala in volilni red tako premenil, kakor so se na Dunaju pri konferencah dogovorili, bi bilo nemogoče, da še kdaj Nemci dobe večino v deželnem zboru.
Cehi bi postali gospodarji ua Ce^em. Po sedanjem volilnem redu pa Nemci lahko dobe večino v deželnem zboru, ako pride nemška vlada, kajti v skupini uefidejkomisnega veleposestva odločuje vladni vpliv o tolikem številu poslancev, da s tem odločuje o večini v deželnem zboru.
Zato pa utegnejo tisti, ki še dandanes slavo pojo Ciregru in tovarišem, jih že kdaj ravno tako obsojati.
Razgrajanje v deželnem zboru je napravilo sploh jako slab vtis in velike stranke so se začele zbirati proti rušiteljem parlamentarnega reda. To se je pokazalo v delegaciji pri volitvi budgetnega odseka. Ce pojde tako naprej, bodo Mladočehi zares popolnoma osamljeni v vseh zastopih. Še v češkem deželnem zboru ue bodo mogli spraviti svojih ljudij v noben odsek. S tem je pa njim preprečeno tako-rekoč vsako vspešno delovanje. S svojo politiko so pritirali |o res tako daleč, da imajo že vse stranke zoper sebe, in to gotovo ni pot do uresničenja češkega državnega prava.
Vlada se Mladočehov nikakor ni ustrašila, temveč je sklenila, pri snidenju deželnega zbora osnovo novih sodišč že v prvi seji spraviti na dnevni red, in seuaj nikakor ne misli stvari pustiti. Dokler niso Mladočehi popolnoma veleposestnikov potisnili od sebe, bi se vlada nikakor ne bila upala proti volji deželnega zbora razdeljevati okrajev. Sedaj, ko je pa zagotovljena podpora vseh večjih strauk, pa tudi lahko sama razdeljuje okraje in snuje sodišča, ne da bi čakala, da se izreče deželni zbor.
Tako ima zdaj popolnoma svobodno roko, kakor nikdar poprej. Niti treba jej ne bode potem skrbeti za premembo deželnozborskega volilnega reda. Zato se pa ne more govoriti o nikakem mladočeškem vspehu, temveč ravno nasprotno. Mladočehi so s svojim postopanjem le lastnemu narodu dali hud udarec, katerega bode morda dolgo čutil, sebi pa zaprli pot do vsakega vspešnega delovanja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. maja.
Molitev v šoli. Odlok dunajskega okrajnega šolskega sveta, da se mora v šoli moliti Očenaš in Češčenasimarija ni po godu dunajskim protestantom. Jedna dunajskih protestantskih občin je sklenila staviti daljše korake proti sklepu okrajnega šolskega sveta, s katerim se baje rušijo pravice protestantske cerkve. Poslala se bode v tej stvari peticija na državni zbor iu pa na protestantski višji cerkveni svet j in protestantsko cerkveno sinodo, da se potegneta j za pravice cerkve. Ta dogodek pač dokazuje, kako potrebno bi bilo, da se otroci v šoli razdele po vero-izpovedanjih. Ce se ustreže sedaj spoznavaleem jedne vere, se čutijo pa prikrajšani v svojih pravicah drugi,
.Poznam boje življenja in vem, kako nevarni so za mladino, ki nima niti izkušnje niti podpore. Oprostite, da se ponujam pomagati vam. Nekdanje prijateljstvo z Vašim očetom mi to nalaga. Takoj se lahko oglasite za neko državno službo in bodite prepričani, da jo dobite. Ako Vam gre morda trdo za denar, kakor je to navada pri mladih ljudeh, vzemite to svoto na posodo. Sramujte se nikar! Ko boste mogli vrniti, oglasim se že.
Dragi prijatelj, delo nam ni na sramoto! Dovolite, da Vam odkritosrčno svetujem; morda Vas boli, toda pomagalo bode gotovo. Kdor je bil preveč prevzeten v bogastvu, ta pač v revščini živi težko pošteno. Da Vam bode ložje, izpolnujte verske dolžnosti. Udanost v voljo božjo, ta krepka hči sv. vere, bode čvrsto pognala korenine v Vašem srcu 1"
Manolo je bral in bral pismo — in ves vesel planil s postelje. Toda ni se vzbudilo čustvo hvaležnosti do neznanega dobrotnika v njegovem srcu, ni prikipela hvaležna molitev iz njegove duše, da bi zahvalil previdnost božjo, ki se ga je tako dobrotno usmilila.	(Dalje sledi.)
fco otroci vet ver v jedno šolo Mi jo. Duoajske protestante pa priporočamo v posnemanje mlačnim katoličanom. Dvajset let se je žalil verski čut katoličanov na dunajskih šolah, pa se skoro nobeden ganil ni, če tudi imajo katoliki veliko veČioo. Jedva se je pa ukazalo nekaj, kar ne ugaja protestantom, pa se že oglašajo take pritožbe, če tudi so prote-stantje v roanišini. Le tako naprej. Katoliki se po-tegujmo za svoje pravice, protestanti naj se za svoje in vlada bode prisiljena otroke razdeliti po veroiz-P0v$dapjili, d« flvedi; Ijopec pritožbam.
Plenerjeva izjava. Poljaki so posebno nejevoljni, da je Plener izjavil, da vse stranke hočejo prezirati Mladočehe. Plener se je bil sporazumi! le z veleposestniki, da se pri volitvi v budgetni odsek prezro Mladočehi, ali še o kaki izjavi se pa se ž njimi ni bil dogovoril. Nikakor pa veleposestnikom ni popolnoma prav, da je Plener se tako razžaljivo za Mladočehe izrazil. Po njih mnenju bi le bil moral naglašati, da je češki narod v budgetnem odseku že zastopan po dvornem svetniku Mežniku in po zastopnikih češkega veleposestva. Za Mladočehe potegovati se v javni seji veleposestnikom nikakor ni umestno zdelo. Poljski politiki pa Plenerjeva izjava nikakor ne ugaja. Poljaki neso prijatelji Mladočehov, ali iz političnih ozirov se vendar ne morejo postaviti preveč v nasprotje z zastopniki češkega naroda, da ne postanejo preveč odvisni od levičarjev. Tudi jim ne more biti prav, da sploh Plener v njih imenu daje izjave, ko neso bili pri dotičnem posvetovanju in tudi neeo nikogar pooblastili, da naj v njih imenu govori.
Srednja stranka. Dunajska vlada ima veliko veselje do srednjih strank. Grof Taaffe si je že mnogo prizadeval, da si osnuje tako stranko v državnem zboru, ali dosedaj so se mu vsi taki poskusi ponesrečili. Sedaj se pa govori, da osnuje tako večino v češkem deželnem zboru. Nova stranka bi bila sestavljena iz nemških liberalcev in pa veleposestnikov. Vladi se zdi, da je sedaj ugoden čas za osnovo take stranke, ko so Mladočehi s svojim postopanjem v deželnem zboru veleposestnike odrinili od sebe in nemški nacijonalci rujejo proti nemškim liberalcem. Nova stranka bi imela večino v deželnem zboru. Ce se ta eksperiment vladi posreči, bodo Nemci tudi lahko s spravo malo počakali, ko bodo zopet gospodarji v deželi, ki je po svoji večini slovanska. Mladočehi bodo pa otožno gledali, kaj so s svojim rovanjem dosegli. Mi se nadejamo, ia veleposestniki sedaj vladi in Nemcem še ne pojdejo na limanice, ali nemogočega pa nič ni. Dogodki v delegaciji so nam pokazali, da so že precej tesni odnošaji mej veleposestniki in Nemci. Plener je moral pač imeti nekaj povoda misliti, ko je govoril proti Mladočehom, da se mn ne upre noben zastopnik veleposestva.
Nov župan v Krakovem. Huda borba je bila letos pri volitvi župana v Krakovu v Galiciji. Katoliški kandidat je bil grof Wodzieki, kandidat liberaleev pa luterauec dr. Friedlein. Voljen je poslednji z veliko večino. Ta izvolitev je žalosten dokaz, kako katoliška zavest peša v nekaterih poljskih krogih, posebno po mestih. To se je opazilo tudi lani, ko so se na željo poljskih politikov ustavile priprave za katoliški shod. Gotovo ni posebno častno, da bode katoliškemu Krakovu županil luteran. Nadejamo se, da ta dogodek vzbudi katoliške kroge v Galiciji, da se odločno postavijo na noge, da ne bodo več zaradi ljube sloge rok držali križem, ko je treba odločnega dela.
Šolstvo v Bosni. Sedanja vlada močno skrbi za šolstvo v Bosni in Hercegovini. Sedaj je sklenila, da se osnnje višja gimnazija v Mostaru. Da se pa bolje vredi ljudsko šolstvo, se nastavijo okrajni šolski nadzorniki. Kakor povsod, se pa tadi v Bosni za verske potrebe v šoli premalo brigajo. Jedino na versko čuvstvo mohamedancev se jemlje povsod največji ozir.
Volitve v Srbiji se vrše danes. Posebno bnrne ne bodo, ker liberalci ne kandijujejo. Te volitve bodo jedino odločile, ali naj v Srbiji vladajo zmerni radikalci, katerim je vodja Bedanji minister-ski predsednik Dokitf ali pa skrajni radikaloi, katerim je vodja Pašič. V poslednjem slučaju bi sedanje ministerstvo odstopilo, ali se vsaj nekaj pre-menilo.
Francoska zbornica je z 212 proti 207 glasom sklenila, da vzame v pretres Bazillov predlog, da morajo državni uradniki odložiti svojo službo, kadar napovedo kandidaturo. Vlada je želela, da bi se ta predlog kar odklonil ter je torej doživela
te majhen poraz. Vlada torej M arart i »obeni
stvari vet z gotovostjo raiaoati aa večino. Tako postaja e*lo dvomljivo, če bode sedanje ministerstvo sploh še vodilo nove volitve.
Rusija in Bolgarija. Največji ruski mesečnik .Vjestnik Jevropi* jako prfjaano piše o Bolgariji in izreka nado, da ruski vladni krogi spoznajo svoje napake in popnste neumno sovraštvo do Bolgarije. Pomenljivo je, da se množe v Rusiji Bolgarom prijazni glasovi.
Cerkveni letopis. Imena papežev po prerokovanju škofa Malahije.
(Spisal Jurij Benko.)
(Dalje.)
Vsi pobožni .služabniki božji, ki poročajo o tej dobi v preroškem duha, poveličujejo jo kot pravo »zlato" dobo. Med drugimi piše sestra Nativitas: .Gledam veliko moč, katero vodi sv. duh, katera bi sicer drugič vse stare razmere preobrnila, toda uprav s tem ustanovila pravi red. Po duhu božjem vidim mnogoštevilno skapščino služabnikov cerkvenih, ki bo trdno in neomajano kakor bojna vrsta čuvala cerkvene pravice iu ponavljala staro poštenje. Zlasti gledam dva služabnika Gospodova, katera (papež in samovladar 1) se bota odlikovala v tem veleslavnem boju po moči sv. Duha, ki bo srca vseh onih skupščinarjev napolnil z gorečo navdušenostjo. — Vse stare krive vere bodo zatrte, da pravim celo, da bo zginila vsa nesreča, katero je prinesel časa tek. Povsod se bodo zopet dvignili oltarji božji, vse stare navade bodo oživele, in vera bo v mnogem oziru / lepšem cvetu, kakor je bila sploh kedaj."
Ana Marija Faigi pravi, da bo slavila katoliška cerkev tako zmago, da se bodo vsi ljudje čndili, celi narodi se bodo vračali v rimsko cerkev in obličje zemlje se bo prenovilo. V istem smislu govori o tej dobi sv. Hildegarda. Med drugim pravi, da bodo ljudje kar tekmovali v dobrem, da bodo zdravi na telesu, in njih duh popolnoma razvit in v resnici prosvetljen; mir in sreča bodeta vladala po vsem svetu; le židje, pregnani izmed kristijanov.se bodo posmehovati, bratih se s preostalimi pagani in čakali še vedno odrešenika.
Neko drugo prerokovanje se glasi: .Trije knezi in kralji bodo vrgli od sebe plašč zmote in hodili v božji veri. V tem času bo velik narod ob morju večinoma zopet sprejel pravo vero." In še neki drug glas govori: .Močni vodnik bo v družbi mož, ki so odkritosrčno zjedinjeni po pobofcnosti in modrosti, s pomočjo sv. očeta dal nove postave in naredbe ter vkoval v verige onega sleparskega duha, da ustanovi novo stoletje, ko bo ena čreda in en pastir, ki bo dal svetu in vsem, ki so svete volje, mir, da bodo slavili Boga našega Gospoda."
Kdo bo tisti vladar, ki bo v oni dobi miru in občne blaginje samooblastnik na zemlji in h kratu najzvestejši sin sv. cerkve? Nehote prihajajo tukaj človeku v spomin besede Leona XIII., katere je zapisal v slovanski okrožnici .Grande munus": „Pred vsem naj (sv. Ciril in Metod) Bogu priporočata oni narod, ki ima po svojem številu, moči in bogastvu največjo veljavo . . ., ki pa je zvezo pretrgal, s katero sta ga bila uprav ta apostola združila s s?. Petrom in rimsko cerkvijo . . . Kadar se povrne edinost v veri in bodo zagotovljene pravice posameznih dežel, potem še-le se bode veliko zanašati na vaše prizadevanje in moč za razširjenje kraljestva božjega na zemlji, ker po božjem sklepu se kaže, da je slovanski rod prihranjen za posebne namene." Ako preudarimo še ono velevažno in zanimivo pomočilo o Rusiji, zlasti o razmerah te razkolne eerkve, katero je spisal nedavno dominikan P. Vincenctj Va-nutelli, in katero je posnel .Rimski Katolik" v IV. tečaja, slutimo lahko, da je po božji previdnosti poklican morda uprav slovanski rod, da bo .rešitelj svetu" in da bo nprav on izvršil ono .Veliko o pr a v i 1 o" (.G r a n d e munus")! Leon XIII. pripravlja že pot tej veliki spravi.
(Dalje slidi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. maja.
(Avdijenea.) Včeraj dopoldne je sprejel presvetli cesar vodjo kranjske deželne vlade, barona i H e i n a , v avdijenci.
tt
(le Višije gore) se poroča, da so včeraj ob 6. uri zjutraj prekopali oudošnji prerov za dolenjsko železnico.
(K6ze v črnomeljskem okraju) se vedno bolj razširjajo. Po raznih občinah je 140 bolnikov. Bolezen se je zanesla iz bližnje Hrvatske.
(Starega srebrnega denarja) so po celem cesarstvu uabrali za 8 milijonov goldinarjev. Sedaj kujejo iz njega krone.
(Železniški načrti.) V ponedeljek vršila se je na Dunaju seja drž. železniškega svčta, in je ministerstvo za trgovino poročalo o tržaških železniških vprašanjih. Za črto Celovec-Kranj izdelan je že prvi načrt; železnica bode jednotirna glavna železnica druge vrste in za mešano vožnjo. Načrti za progo Škof j a Loka-Divača morali so se radi nujnih druzih del odložiti.
(Promeviran) je bil dne 24. t. m. na graškem vseučilišču g. Josip J u g iz Zdol na slov. Štirskem doktorjem prava.
(Poročil) se je g. Leop. G o r i č a r , graščak iz Mozirja, z gospico Heleno Steinkellner v Brucku ob muri.
(Nemščina po ljudskih šelali.) Popolno umestna je opazka enega Vaših dopisnikov, kako to, da se tudi na deželi, celo na enorazrednicah, nemščina poučuje. Koliko vendar se bodo otroci na enorazrednici nemščine naučili? In čemu jo je njim potreba? Dočim komaj za silo berejo in pišejo, naj pa še s tem čas tratijo, kakov je nemški a ali b. Morda dobe gospedje učitelji kak krajcar za to, pa po naših mislih je ta pouk s pedagogiškega stališča nesmisel, s praktičnega pa prav gotovo zguba časa, če druzega ne.
(Imenovanje pri pošti.) Nastopne poštne ofici-jale imenoval je trgovinski minister poštnimi kontrolorji, in sicer so imenovani gospodje: Ivan M a u r e r in Ivan K o p p e r za Celovec, Ivan Prohaska za Celje, Josip D o 1 e č e k za Beljak, Josip Tratenšek za B nek ob Muri, Iv. Vovk za Beljak, Ad. Mayer in Josip Dolžan za Gradec; poštuima blagajnikoma: Peter Vidmar in Ivan Maček za Gradec, Fran Ldschner za Maribor, Albin Golob za Beljak, Bajm. Klein-m a y e r za Judenburg, Ferd. N e u ž i 1 za Knittel-feld in K. Salzger v Ptuju.
(S Poherja) se nam piše: Upanje, ki smo je že celo izgubili do če ne dobre, vsaj srednje letine, to upanje nam zdaj zopet precej rasle. Daž škroni skoraj vsaki dan nekoliko, tako, da vsaj trava in žito more rasti. Po bolj senčnih krajih in močnej zemlji je vse lepo pognalo in bujno raste, le na kamenitej in peščenej zemlji je slabo, ker je spo-mladna suša drn skozi in skozi presušiia. Paša je še srednja, zato pa živina nima nobene cene. Dosedanji sejmi bili so le po imenu sejmi, prodajalo in kupovalo se ni skoraj nič. Pač pa je poskočila cena moki in koruzi, ne vemo ali vsled suše na Ogerskem, ali pa je to le izgovor trgovcem, da iščejo večji dobiček. Tudi na tako umetno .sušo" naj bi vlada svojo pozornost obračala!
(Ne z Italijani v zakon.) Pod tem naslovom prepisal je „Gorriere di Gorizia" iz „P,ccolo della Sera" sledeče: „Župnik, Siovenec, kateri otežuje mlademu Furlanu z onostran Idrije skleniti zakon z lepo GoriČanko, rekel je nevesti: zakaj ne vzamete Goričaua ali Slovenca? Bila bi prej poročena. Evo, kako daleč sega že vmeševanje slovenske duhovščine za svojo propagando v Gorici." Bistrih očij so ti nevedni goriški polaščenci, ki mažejo s tacimi neslanostmi potrpežljivi papir in prodajajo novico lačnemu občinstvu tacih bedastih pikant-nostij.
(Premeščena.) G. Henrik C r u s i z , svetnik pri e. kr. okrožnem sodišču v Gorici, premeščen je je k pomorskemu sodišču v Trst. Na njegovo mesto pride Anton pl. Gironcoli iz Kanala.
(Prizivno sodišče) imenovalo je kancelista g. Jožefa P e t e r i n a pristavom deželnega sodišča v Trstu.
(Imenovani so:) gosp. Franc Leban, c. kr. poštni oficijal v Gorici, c. kr. poštnim preglednikom v.Pulju. — G. Karol Dejak, c. kr. okr. sodnik sežanski, c. kr. svetovalcem pri okrožnem sodišču v Trstu. — G. Kornelij H a d r o v a , c. kr. poštnim denarničnim priglednikom v Gorici. — G. Leonard Pradarutti in Karol N e u m a n poštnima pri-glednikoma v Gorici. — G. Ivan K o h I e r poštnim blagajuičnim priglednikom v Trstu.
(Vreme; strela.) Z Brda: Dolgo časa nas je trla suša; travniki so bili večinoma ruiavi, vode je amaujkovalo povsod. Vse je zdihovalo po dežju; tudi
molili smo in imeli procesije, da se nas Bog usmili. Oblačilo se je sicer skoraj vsak dan, tudi je tu in tam padlo nekaj kapelj, a vspešen dež dobili smo šele v torek zvečer. Od tega dneva dežuje po nekoliko vsak dan, da je sedaj zemlja popolno premočena in se je trava kakor tudi žito zopet potivilo. Upamo, ako nas Bog obvaruje posebnih nesreč, da bo letina razven sena, vkljub pomladanski suši, vendar še dobra. Ko je v torek zvečer okoli tri četrt na osem začelo dobro deževati, bila bi se pripetila kmalu velika nesreča. Treščilo je namreč v podružnico v Kaholčah, župnije Brodove. Strela je zadela v železni križ na zvoniku in ker zvonik nima strelovoda, je šla strela znotraj strehe po lesu, kjer je eno podporo razdrobila v male koščeke. Od tam je skočila na veliki zvon, razklala na treh krajih lego, na kateri visi zvon; od tam je skočila na hrastovo podporo na drugi strani zvonika in jo precej od-klala. Po katerem potu je šla dal|e, ni sledu, le nad velikim altarjem je obok prebit. Od tam skočila je na veliki altar, kjer je na več krajih okajeno, posebno dva pozlačena okvira in vratca pri tabernakeljnu. Od tam dalje zopet ni nikakega sledu, kod bi bila strela prišla do velikih vrat. Tam pa je zid na dveh krajih nad oknom prebila, šla po železnem omrežju do vrat, kjer je pustila sled na ključavnici, kjer je celo nekoliko železa raztopila, potem pa je šla po zapahih v zemljo. Bili so tudi bližnji grobi pri velikih vratih razmetani. Skoraj tri četrt dolgosti je odbila tudi ves oboj pod streho na zunanji strani. Kolika sreča, da se ni vnelo, ko je od zvonika do cerkve šla strela le po lesu in ga deloma na male koščke razklala.
(Ogenj.) Četrt ure od Šentjanža je majhna vasica Gomila. V soboto ob polu treh po noči zgoreli ste tam dve hiši in dva poda s hlevi vred. Pogorel je polgruntar Vodenik in ubožni kajžar in dninar Urbanek. Prvemu je zgorelo vse: živež, denar, pisma, z eno besedo: prav vse; drugi si je nekaj rešil. Zavarovana sta bila za male svotice: Vodenik za 400 gld., Urbanek za 300 gld. Ker ni bilo sape, se je s pomočjo ljudij, ki se prihiteli, in z brizgalnico ogenj omejil. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Pogorelca sta sedaj siromaka. Prosim torej dobre ljudi in prijatelje, podelite nam kaj miloščine za ta dva ponesrečenca. Pri nas smo radi pomagali, kadar smo mogli. Poslali smo zbirko po našem okrajnem glavarstvu v Ambrus, v St. Rupert za Bistrico in drugam. Letos pa nismo mogli, ker smo sami taki siromaki zaradi lanske toče, letošnje suše in drugih nezgod in bremen. Kaj hočemo vse naštevati ? Prosim torej za mali darček tudi za naša pogorelca. Hvaležni bomo dobrotnikom za najmanjši dar. — V Šentjanžu, 27. maja 1893.
Matej Jereb, župnik.
(Dolenjske železnice.) Prijoritetni kuponi, ki dne 1. junija 1893. 1. in v prihodnje v plačilo zapadejo, in pa prijoritetne obligacije dolenjskih železnic, ki bodo v prihodnje izžrebane, izplačevale se bodo od dneva, katerega v plačilo zapadejo, do preklica pri glavni blagajnici c. kr. generalne direkcije avstrijskih državnih železnic na Dunaji, Fiinfhaus, Schon-brunnerstrasse štev. 6. in sicer: kuponi komadov po 5000 gld. avstr. velj. s 100 gld. avstr. velj.; kuponi komadov po 1000 gld. avstr. velj. s 20 gld. avstr. velj.; kuponi komadov po 200 gld. av. v. s 4 gld. av. v.; obligacije s 5000 gld. avstr. velj., oziroma z 1000 gld. avstr. velj. in z 200 gld. avstr. velj. pa odkupile.
(Premeščenje.) Ljutomerski okrajni komisar g. Rob. Kreulzbruck pl. Lilienfeld poklican je v ministerstvo za notranje zadeve, na njega mesto pa pride okrajni komisar gospod Iv. Zupančič pl. Huberkorn iz Brežic.
(Koll&rjeva slavnost na Dunajn) vršila se je včeraj povsem dostojno in impozantno, kakor se nam javlja od ondot. Polkovno poveliništvo 8. pehotnega polka je prepovedalo vojaški godbi sodelovanje pri slavnosti, ker je bila na vsporedu točka predavanje poslanca Masaryka: „0 slovanski ideji v Koll&rjevih spisih." Mladočehi bodo o tej prepovedi interpelovali vlado v delegacijah.
(Nagla smrt.) Binkoštni torek prodajal je na semnju v Marenbergu svojo „suho robo" Tomaž L e v s t e k iz Ribnice. Po semenju privoščil si je mož nekoliko žganja, a na to je še pil vino samega veselja, da je debro spečal svoje izdelke. Kmalu na to se vleže v krčmi na klop pri peči. se stegne in bil je — mrtev, zadet od srčne kapi.
(Za invalide, njih vdove in sirote.) Kakor prejšnja leta, istotako bode i letos v dan cesarjevega rojstva dne 18. avgusta podelilo gospejno po«
močno društvo za Kranjsko obresti od 12 ustanov za invalide po 39 gld. 90 kr. onim prosilcem, ki so se udeležili vojne I. 1866. ali bosenske okupacije 1. 1878 v domačih vojaških vojih in so bili ranjeni ter postali invalidi. Da bi teh ne bilo, pridejo na vrsto vdove in sirote tacih invalidov, za njimi pa ubogi, dosluženi vojaki domačih vojnih oddelkov. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vposlati je potem političnih oblastev dotičnega bivališča najkasneje do 10. junija t. I. deželni vladi v Ljubljani.
(S Trsata) se nam piše 24. t. m.: Vender smo dobili enkrat toli potrebnega dežja. Včeraj zvečer je začel mirno padati. Dovoljno je žalil našo skromno žemljico, katera je bila vže popolno suha. Gotovo so ga izprosili verni romarji, ki so se tukaj pri materi milosti zbrali še v precejšnjem številu binkoštno nedeljo in pa verni Grobničanje, Jelenčanje in Cerni-čanje, ki so binkoštni pondeljek mnogoštevilno pri-romali k trsatski Materi Božji. —Trta dobro kaže; škoda, da je v zimi zelo posebla. Tukaj še ni trtne uši, pač pa strupena rosa. Kdor trte škropi se žveplom in vitrijolom, jo obvaruje te bolezni. Upamo, da bomo še mnogo kapljic unesli filokseri; obžalujemo, da jih več ne unašajo Dolenjci in Štajerci. Tam je zdaj prava „civitas desolata". — 22. t. m. so bili tukaj slovenski turisti. Ogledali so si tudi samostan, cerkev in vrt. Naša čitalnica je razobesila svojo zastavo. Prav veseli smo bili slovenskih tuiistov. Od srca jim želimo vse najbolje, želimo pa tudi, da bi jih vedno navdajal oni duh, kateri preveja maso slovenskega vernega naroda. — Mi-nole dni je dospel k nam odličen gospod, presvetli škof mostarski, P. Paškal Bueonjie. Prišel je iz Rima, kamor je potoval naravnost z Dunaja, kjer je imel važno opravilo pri ministru Kalaju. Spremlja ga njegov tajnik P. Ambrož Miletič, odtod sta odrinila proti Mostaru.
(Izlet vseučiliščnikov v Žalec.) Iz Gradca: Kakor že celo vrsto let, tako priredi tudi to leto akademično društvo „Triglav" v družbi bratov Hrvatov izlet na Slov. Štajarsko. Pač lepa misel je to, da slovenski vseučiliščniki vsako leto v času, v katerem se nam kaže narava v svoji najlepši obleki, prihitijo med svoje rojake z namenom nekoliko uric ž njimi v veselju preživeti. — Zadnja leta priredili so se ti izleti v Ptuj, Ormož, Št. Lovrenc, Središče, Ljutomer, Šmarje. Povsod so postali prave ljudske veselice, pri katerih so se zbirali razun obilice inteligence na stotine kmečkega ljudstva. Tako je spoznavala akademična mladež vseh slovenskih dežel in ž njo tudi zastopniki vseh drugih slovanskih narodnostij ne samo prijaznih krajev na Slov. Štajarskem, ampak tudi ondotno prebivalstvo, kateremu so omenjene slavnosti ostale gotovo v prijetnem spominu. Že mnogo let gojila se je želja obiskati Savinjsko dolino, o katere krasoti se je že toliko govorilo in pisalo. Posebno simpatično se je sprejela ta misel zlasti od strani kranjskega primorskega iu hrvatskega dijaštva, kateremu so ovi kraji še večinoma neznani. Kot cilj izleta izvolil se je lepi in prijazni trg Žalec, v kojega sredini se je vršilo že toliko narodnih veselic. Mnogobrojne udeležbe od vseh slojev slovenskega ljudstva je tem bolj pričakovati, ker bode imelo savinjsko prebivalstvo prvič priliko, občudovati spretnost velikega slovensko-hrvatskega tamburaškega zbora.
(Sobotni „Corriere di Gorizia" določuje cerkveni delokrog.) Iz Ločnika ima par vrstic, iz katerih šviga plamen srda do cerkve in njenih služabnikov. Obvestuje namreč čitatelje, da je ločniški gospod vikar priporočal tretierednikom voliti z ,du-bovsko-slovensko stranko" (recte: katoliško stranko) in sklepa: „Evo nov vzgled, kako se to, kar se po-vspešuje najprej pod nedolžno in nabožno idejo verstva in duhovnih vaj, premiuja kasneje v propagando politično-posvetno-strankarskih koristi." Z drugimi besedami: gospod vikar poslužuje se svojih cerkvenih govorov v politično-posvetno-strankarske koristi. Znano je, kak boj se bije v Ločniku med „Lega naziouale" in med katoliško mislečimi. G. vikar svest si svoje stanovske dolžnosti, vnet za dušni in telesni blagor Ločničanov, je dolžan poučevati svoje duhovnijane, da jih ne zapelje „Lega". V vesti je obvezan govoriti tudi o politiki, ako spozna, da politika sega v Ločnikn v cerkveno okrilje. Komu je neznan vpliv občinskega zastopa pri dovoljevanju plesov, pri zapiranju gostilnic v poznih urah, varovanju ponočnega miru itd. ? Koma pa še ni neinan pogubonosni vpliv plesov in po-nočnih izgredov na pojemajočo nravnost?! Ce poučuje gospod vikar ljudstvo, če vrši svojo stanovsko dolžnost, nikakor še ne pospešuje le golo rpolitično-
posTetno-strkokarskih koristi}." Seveda „Corrier"-u oi do resnice. Da ie prideue zaušuieo cerkvi, njenim služabnikom in katoličanom — vršil je svojo židovsko dolžnost.
(Za novo cerkev v Kočevju) sta darovala nadvojvoda Viljem 100 gld. in nadvojvodinia Adelgunda 50 gld.
(Zoper podgane.) Ker se je v zadnjem času po Kranjskem vnela tako buda vojska zoper miši, naj nazuanimo tudi dobro sredstvo zoper podgane. Zmeša naj se dve tretjini moke in jedao tretjino kakor moka zdrobljenega neugašenega apna. Ako se podgana te mešanice naje, je žejna. Vode se napije in pogine.
Društva.
(Konservativno obrtno društvo v Ljubljani) vabi uljuduo vse svoje cenjene gospode člane uaj se udeležijo skupno procesije presvetega Rešnjega Telesa pri sv. Petru ob 5. uri zjutraj. Odbor konservativnega obrtnega društva.
(Matica Slovenska.) Vabilo na XCX. od-borovo skupščino rMntice Slovenske, katera bode v soboto dne 3. juuiia t. I. ob 5. uri popoludne v ma-tičinib pisarniških prostorih na Kongresnem trgu št. 7. Vrsta razpravam: 1. Naznanila predsedništva.
2.	Poročilo odseka za prenaredbo društvenih pravil.
3.	Slučajnosti.
Telegrami.
Dunaj, 29. maja. Današnji vsprejem na dvoru je bil sijajen. Prišli so skupni ministri , avstrijski ministri, potem minister Tisza, deželni načelniki, delegacijski člani in aristokracija. Cesar, cesarica, cesaričinja »Štefanija, nadvojvode in nadvojvodinje ostali so več kakor dve uri. Cesarica si je dala predstaviti na novo došle dame. Cesar je odlikoval več delegatov z nagovori.
Dunaj, 30. maja. Državni železniški svet je vzel na znanje poročilo o stanju tržaškega železniškega vprašanja. Progo preko Karovank se bode gradila kot jednotirna glavna železnica druge vrste. V teku leta se vrše daljše dotične študije. Prvotno projekto-vani dovozni progi Celovec-Košentaver in Kranj-Tržič, ki se izvršite kot lokalni železnici, se še letos, kakor je pričakovati pregledate. da se potem zopet začno tehnične š'!idije. Za trasi ran je železnice čez Ture se je kredit povekšal v finančnem zakonu za 20.000 gld.
Dunaj, 30. maja. Dopoldne se je slovesno otvorila Marije Terezije bolnica v prisotnosti cesarja, nadvojvode Karola Ludovika, namestnika in deželnega maršala. Cesar je izrekel zahvalo vsem. ki so kaj pomogli, da se je napravila ta bolnica, in zagotovil varstvo zavodu, nad katerim vladaj blagoslov Vsegamogočnega.
Budimpešta, 30. maja. Državni zbor se je odložil s kraljevim reskriptom do dne 25. septembra.
Beligrad, 29. maja. Okoli Niša, Štolca in Grejača so velike povodnji. Železnica in mostovi so poškodovani. Poljski pridelki uničeni. Več ljudij je mrtvih.
Hamburg, 29. maja. Kakor je bakteri-jologična preiskava pokazala, je v Hamburgu res že jeden umrl za kolero.
Pariz, 29. maja. Zbornica je danes razpravljala o načrtu zakona o razdelitvi volilnih okrajev in vsprejela dostavek, da se
poslanski mandat ne vjema z nobeno plačano javno službo. Izvzeti so le ministri in državni tajniki.
London, 29. maja. V alderbotskem taborišču se je pokazala huda rudeča vročica. Več vojakov je že umrlo.
Washington, 29. maja. Konzul Zjedi-njenih držav na Kitajskem je naznanil državnemu tajniku Greshamu, da Kitajci i z tiraj o vse severne Američane, in pretrgajo z Zje-dinjenimi državami diplomatične odnošaje, ako se začno iz Amerike iztiravati Kitajci.
Novi Jork, 30. maja V nedeljo je bil v nekaterih državah hud naliv. Louisiana je pod vodo. 10.000 ljudij je brez strehe.
Tunis, 29. maja. Otvorilo se je pristanišče. Pri otvorjenju sta bila bej in francoski pravosodni minister.
Vremensko sporočilo.
al « £! Cas	Stanje		Ve ter	Vreme	t- 2 c P •g« s a
opazovanja	zntlcomeru v mm	toplomera po Celziju			
1 7. n. zjut. 291 2. u. pop. | 9 a. zveč. Srednja	734-9 733 6 734-2 temperatu	~ 11-6 19 2 13 0 ra 14 6".	si. zapad ; del.jasno sl. vzh. j oblačno 1 jasno za 2'2 pod noimalon:		0 00 Lj
ji flo slovenski
Ker nameravava v kratkem izdati 2. zvezek „S 1 a v a B o g u'. v katerem hočeva pevskemu občinstvu podati 24 Marijnih pesmi, pa sva glede tekstov v veliki zadregi, prosiva slavne slovenske pesnike, da bi blagovolili preskrbeti nama pripravnih pesmic na čast Materi božji. Pesmi nam bodo toliko bolj dobro došle, čimbolj se bodo naslanjale na liturgičen tek-t, misale, brevijarij. Ker je namen — opevanje blažene Device — tako vzvišen, upava, da najina prošnja ne bode zastonj, marveč se bodo slavni pesniki radostnim srcem podali na to Slovencem toli priljubljeno polje.
P. A. Hribar in P. H. Sattner. Tuj c i.
28. maja.
Pri Malitu: Baok, Braun, Opplatek, lwankowitz, Fink, trgovci; Trabudinek; Rubel s soprogo; Harrieh z Dunaja. — Sontay iz Basela. — Lavrič, posestnik, iz Planine. — Minci, trgovec, iz Trsta. — Merklen, trgovec, iz Pariza.
Pri Storm: Frankman, Prasse. Bohringer, trgovci, z Dunaja. — Boskowitz, trgovec, iz Budimpešte. — Ugodra-govich, potovalee ; Anelli; Monte iz Trsta — Newes, trgovec, in Leder, višji nadzornik, iz Gradca. — Stajer, notar, iz Metlike. — Hofman, stavbeni podjetnik, iz Novega Mesta. — Pasavalli, tovarnar, z Reke — Lorenz, stavbeni mojster. — Hoppe, uradnik, iz Gradca. — Gliick iz Prage. — Stein, ravnatelj, iz Liverpola
Pri bavarskem dvoru: Kosila, uradnik, iz Gorice. — Eissner, zasebnik, z Dunaja. — Honigman, zasebnica. iz Salke vasi.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a
A. PAICHEL,
(io8) 17 zobozdravnik
pri Hradcckcga mosta I. nadstr.
6°i0no bolgarsko državno
hipotekarno posojilo
1893.1. v zlat-u.
Zajamčeno s prvo hipoteko na železnicah Ruščuk -Varua, Kaspičan-Sofija Kistendil w in pristanišči Burgas in Varno.	^
Popolnoma davka in pristojbin pro- S Sto za zdaj in za zmeraj.	g
Povračljivo al pari v polletnih žre- X X banjih v 33 letih.	X
Jf Se ne more konvertovati do 1898. leta. Jf
Mejnarodni naložni papir, k >tovan na fi Dunaju, v Berolinu, Amsterdamu in ft Genfu.
X Se obrestuje po sedanjem kurzu s X 630%.	50 7
Menjalna delniška družba
„M ERCU R« S
£ UVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstr. 75 B. $ 1 XXXXXMXXXXXXXXXXHX
S
Št. 567.
288 2-1
Cepilna tečaja o zelenem cepljenju ameriških trt.
Vsled sklepa veleslavnega deželnega odbora iz dne 26. t. m., št. 5095, bodeta letos dva cepilna tečaja o zelenem cepljenju ameriških trt. Prvi na meščanski šoli na Krškem dnč 8. in 9. junija, drugi na deželni kmetiški šoli na Grmu dne 12. in 13. istega meseoa vselej od 8. ure zjutraj naprej. Kdor se hoče tečaja udeležiti, zglasi naj se pismeno pri podpisanem vodstvu najdlje
do dne 4. junija zvečer.
Od Krškega in Grma zelo oddaljeni vinogradniki prosijo lahko za denarno podporo 1 gld. na dan. Prošnji priložiti morajo taki prosilci le timbrirana potrdila svojih gospodov župnikov, da so istinito revni pa napredka željni posestniki vinogradov.
Prečast. gg. župniki naprošeni so pa najuljudneje, da to naznanilo ljudem objaviti izvolijo.
Vodstvo deželne kranjske vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Rndoltovem,
dne 29. maja 1893.
HMB D u n a j $ k a borza.
Dni 30. maja.
Papirna renta 5 %, 16% davka . . . Sreorna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta ....
avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100.......
. 97 gld. 85 kr.	
. 97 .	60 „
. 117 ,	40 .
. 96 .	25 „
. 987 „	
• 337 „	75 .
. 123 „	85 .
9 „	82 .
& „	85 „
60 „	40 „
Dni 29. maja.
Ogerska zlata renta .	...
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „	„ 41', *
Kreditne srečke. 100 gld.......197
St. Genois sre.-ke. 40 gld.......67
115 94 148 164 196 98 100
gld.
55 80 20 50 50 80
kr.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	141	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	.
Salmove srečke, 40 gld........69	.
VVindischgraezove srečke, 20 gld..........70	.
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.| . ■	1S0	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2945	. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . —
Papirnih rubeljev 100.....• •	128	„
kr.
25 50
50 25
75 .
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitk*. Kalantna izvršitev naroill na borzi.
Meniarnična delniška družba
„M ERCII RM
UVollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
XJT Pojasnila vvseb gospodarskih 111 finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih | papirjev in vestni sviti za do?ego kolikor jo mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ■C* nnlo^onlh glavnic.
Izdajatelj Dr. Nun laneiiA.
Odgovorni msUiiV: Andrej Kalan.
ti»< iv*Ui.■.**>• I •■ •T:"' I '. • i. .»f.