Številka 162 TRST, v soboto 13. junija 1908 Tečaj XXXIII ^ IZHAJA VSAKI DAN tcdi ob nedeljah in praznikih ob 5-, «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ste*, po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI se RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zalivale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadir j na vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti14. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Cdinosl SKSKBB Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko« V edinosti je moč 1 mmmma NAROČNINA ZNAŠA ca vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroo&lna nm n*«eljako lzdasj* „EDIHOSTI ' atan* : o«l«. ____ letno K 5-20, pol let* 3 eO —— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: uiloa Giorgio Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoJino-hranllnKnl ra?un SL 841 652. TELEFON št. 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Jubilejni sprevod na Dunaju. DUNAJ 12. Slavnostni sprevod je pričel ob 7 jo pol uri zjutraj ; ob 8 uri je prišel i7. Praterja. Sprevod se je izvršil v reda. Računa se, da je bilo okolu 300.000 gledal cev. Rešilna postaja je morala posredovati v 400 slučajih; večinoma so bili to neznatni elačaji i težjih je bilo le 21. Več oseb, ki so splezale na drevesa, so padle doli ter se več s 45 odat,, italijanska s 35 odst. ruska z 15 odst. in srbska z 5 odst. Maroko. PARIZ 12. (Ag. Havas.) Iz Feza brzo-javljajo: Dne 7. t. m. ob 11 uri dopoludne je prispel v Fez s svojim spremstvom Mulej Hafid. Radi dežja ni i bilo nikakih slavnosti. Mulej Hafid se je najprej podal v mošejo, potem pa v vladno palačo. BEROLIN 12. „Voss. Zeitung1' poroča iz Tangerja; Prihod Mulej Hafida v Fez mi- aii manj poškodovale. Sprevod je trajal nolo nedeljo je bila velečastna manifestacija nad tri ure. Cesar je prisostvoval sprevodu mesta in rodov berberskih protusultana v pristoje. Bil je vrlo zadovoljen. Ob 2. uri po- log. Navdušenje je bilo splošno. Mulej Hafid jjoludne se je sprevod vrnil v „Prater". j je sedaj legitimni vladar vBega Maroka. ^Pfi-DUNAJ 12. Na tribunah ob obeh stra- znala bi ga rada tudi primorska mesta,* ako ceh cesarskega paviljona in tribunah, ki so se bi se ne bala francoskih vojnih ladij, nssproti dvigale amfiteatralično, so bili: mi*' bistri, diplomatični zbor, dvorni dostojanBtve- Franooaka zbornica. PARIZ 12. Zbornica je s 485 proti 74 niki, generali, višja duhovščina členi visoke . m vaprejeja zakonski načrt, ki naj ščiti aristokracije, načelniki državnih m mestnih *?obodo in gi8t08t glaBOTaoja na volitvah. oblastmj, patronese in častni gostje. Na te-rasi cesarskega paviljona so bili členi cesar' «ke rodbine. Preden je dospel sprevod, je K sestanku v Ravalu. PARIZ 12. Posebni poročevalec ,Mati- bilo tuknj zelo živahno, svirali sta dve vo- naM v Revalu je bil vsprejet od ministerskega jaški godbi. Ob 93/< je prišel sprevod v Ba-1 predsednika Stolipina in ministra za unanje benberško ulico. Malo minut pred 10. uro se'stvari Izvolskega. Oba ministra stagapoobla-Je cesar iz palače podal k unanjim dvornim j stila, naj priobči izjave, ki se v bitstvu stri* vratom v cesarski paviljom. Ob njegovem' njajo z izdanimi komunikeji o sestanku vla-priliodu je godba zasvirala cesarsko himno.1 darjev. Iz izjav Stolipina je povdarjati na- Množica je cesarja navdušeno pozdravila. Tu sta imela častni predsednik slavnostnega odbora grof Hans \Vilczek in predsednik izvr-sevalnega odbora dr. Klotzberg na cesarja nagovora, na katera je cesar odgovoril. Žopan dr. Lueger je povodom slavnostnega sprevoda izročil cesarju kovano plaketo v zlatu. Zatem so se pred cesarski paviljon postavila pevska društva, ki so zapela najprej slavnostno himno, nato pa cesarsko pesem. Potem je imel župan dr. Lueger na cesarja kratek slavnostni nagovor. Cesar Be je zahvali1. Medtem ko je vladar odhajal, so na novo zadoneli viharni ,,živioa-klici. Tedaj so pričeli zvoniti vsi zvonovi po cerkvah, dočim se je slavnostni sprevod preko Ringa pomikal v Prater, ter se je v rotundi razšel. Ves sprevod je trajal 3 uri in četrt, in se je izvršil ob najlepšem vremenu. DUNAJ 12. Na slavnostnem sprevodu je občinstvo skupino s Primorskega živahno aklamiralo. V skupini je bilo 500 oseb, 50 oslov, 40 konjev in 8 vozov. Zastopani so bili slovenski in italijanski ribiči, lovci, drvarji itd., potem furlanska ženitnina, klub veslarjev iz Trsta, Hrvatje iz Cer, Lošinja, Neresinj, Slovenci iz tržaške okolice, kruša-rice na oslih iz dolinske županije, Čičje iz Velikih Mun in Žejan kakor oglarji in prodajalci jeuha. V kranjski skupini je bilo okolu 700 ljudi s konji in vozovi, ki so vzbujali dokaj pozornosti. Med sprevodom so prepevali „ Hej Slovani". Predmet posebnim aklamacijam bta bila „Zeleni Jurij" in belokranjska svatba. Navdušeno so bili pozdravljeni ribiči in zlato- vrne ▼ Bruselj. stopni pasus : Podlago naše splošne politike tvori slej ko prej naša zveza z Francijo. Naše prijateljstvo z Anglijo soglaša popolnoma s prijateljskimi cilji zveze. Rusko angleško prijateljstvo je potrebno za ravnotežje Evrope, ravnotežje, ki se je, o *em sem prepričan, noče nihče dotakniti. Poleg našega prijateljstva z Anglijo ostane naše tradicijonalno prijateljstvo z Nemčijo, ki nikakor ne trpi radi našega dogovora z Angleško, kajti ta dogovor se nanaša na Perzijo, Afganistan in Tibet, kje hočeta Anglija in Rusija braniti njune lastne interese. REVAL 12. (Petr. brz. ag.) Caraka jahta „Standard" s carjem Nikolajem in carsko rodbino je odplula ob 10 uri 25 min. dopoludne. Jahta „ Polarnaja Zvezda" s carico-materjo, veliko kneginjo Olgo in njenim soprogom ter ruska eskadra sta istočasno zapustila Reval. Iz Portugalske. LIZBONA 12. Anarhisti, ki so bili nedavno aretirani, izjavljajo, da nimajo ničesar opraviti z provzročitelji zadnjih dogodkov v Lizboni. Kandidatura Taftova. NEW-JORK 12. List „Sun" poroča iz Čikaga. da je gotovo, da bo za Tafta glasovalo 491 delegatov narodne skupščine, tako, da je njegova kandidatura za predsedništvo zagotovljena. Belgijski kralj. FRANKOBROD 12. Belgijski kralj se je danes zjutraj podal s kočijo v [Mcguncijo, od tamkaj se poda v Pariz. Jutri se kralj roška skupina. Največi utisk na gledalce so napravili Poljaki in Dalmatinci v svojih narodnih nošah. Donavsko-Jadranska aeleznioa. CARIGRAD 12. Iz srbskega vira poročajo, da bo prihodnje dni podpisana pogodba donavsko-jadranske železnice. Francoska skupina otomanske banke se udeleži na gradnji PODLISTEK. Moderni rdečekožci. O številu in usodi modernih potomcev praprebivalcev stare Amerike prinaša neki francoski list zanimivih podatkov, ki jih sporočamo tu našim čitateljem. Leta 1905, pri zadnjem ljudskem Štetju, so našteli v združenih severo-ameriških državah vsega Bkupaj 263.233 Indijancev z me-šatiC' vred. To število pa je gotovo za dobro tretjino prenizko, kajti veliko Indijancev, ki žito že več rodov sem nomadsko življenje in ee ženijo vedno le med seboj, je uvrstila vlada v kategorijo „rojenih Amerikance v." Najbrže poda prihodnja cenitev zopet znatno zmanjšano število indijanskega prebivalstva. .Zakon kongresa z dne 16. junija 1906 natmeč, ki je prebivalce Oklahome in indi-jacskf ga teritorija pooblastil t ustanovitev svoje države, je naredil konec samostojnosti peterih velikih rodov (Cootavov, Chickasavov, Cherokeejev, Kreekov in Seminolov), ki štejejo vsega skupaj 90,685 duš. Odposlanci „peterih velikih narodov" bo se slovesno odpovedali vsem svojim starim pravicam in so vstopili v veliko' zvezo Združenih držav; tako je postalo skero 100.000 rdečekožcev navadnimi amerikanskim! državljani, in zdaj jih Mednarodna brzojavna konferenca. LIZBONA 12. Mednarodna brzojavna konferenca ie imela danes svojo zaključno sejo. Glavni vspeh konference obstoji (pravzaprav v tem, da je ista vsprejela posredovalni predlog avstrijske delegacije glede znižanja evropskih brzojavnih tarifov. Prihodnja konferenca se bo vršila leta 1915 v Parizu. Štrajk poljskih delavcov v Parmi. PARMA 12. Izjalovil se je poskus, da bi prišlo do sporazuma med Štrajkujočimi kmeti in posestniki. Republikanska stranka na Španskem. MADRID 12. Na svojem včerajšnjem shodu so vsi členi republikanske stranke sklenili, da si hočejo ohraniti popolno svobodo akcije. Govori se, da stranka propade. Napad na carinsko blagajno. TIFLIS 12. Včeraj opo!udne je deset roparjev napadlo blagajno carinskega urada ter jo oplenilo. Blagajnik, štirje služabniki in neka druga oseba so bili ubiti. Na zasledo vanju roparjev so bili trije ubiti, eden pa ranjen. Ranjena sta bila tudi dva policijska uslužbonca. Šest roparjev je zbežalo s svoto 24.000 rubljev. Tsingtau 12. (Nem. kab. družba) Vlada v šangtungu je vprvič kupila puške kitajskega proizvoda iz tovarne v Haniangu. Sofija 12. Stanje bivšega bolgarskega ministra Radoslavova, ki je v nedelje v Plevni padel s kočije, se je zboljšalo. Kartagena 12. Delavska zveza je sklenila generalni štrajk. Budimpešta 12. Minister Košut je zopet obolel. Zdravniki mu svetujejo, naj se čim prej poda v Karlove vari. Drž. posl. Ivan Hribar o potovanju v Petrograd. (Zvršetek.) To vse so bile predpriprave za nadaljevanje na posvetovanjih v Pragi, ki se jih bo vdeležilo: 15 Rusov, 15 Poljakov, 15 jugo-tlovanov (po štirje od vsacega plemena. Število Čehov še ni znano. Določiti bo tormo in pa kraj, kjer se ima vršiti vseslovanski shod. Politika bo izključena. Ta akcija ne ostane brez praktičnih posledic in vspeh bo viden tudi v ruskem parlamentu. Poslanec Hribar je zaključil: Na pot v Petrograd smo se podali samo in jedino iz obzirov na korist Slovanstva, za njega sreč-nejo bodočnost. Slovanstvo zadobi večega ugleda in vpliva še le potem, kadar se bo uveljavljalo kakor kulturna celota. V to treba drugačne Rusije nego je doslej. To sporočilo je bilo vsprejeto največim zadovoljstvom, ploskanjem in živio klici. Na tozadevni poziv predsednika se je oglasil za besedo g. Etbin Kristan imenu socijalne demokracije. Izjavil je, da njegova stranka odklanja to akcijo. Gospodje, ki so šli v Petrograd, niso nič vprašali slo venskega ljudstva, ampak kar postavili so nas pred gotov fakt. Kar se je zgodilo, ni na korist Slovanstva. Gospodje so delali kompli mente najhujim sovražnikom, ki vzdržujejo sedanji ziitem na Ruskem. Mi ne smemo iskati stikov 8 tistimi, ki vladajo, ampak ljudstvom. Slovensko ljudstvo ne sme biti za reakcijo, ampak za svobodo. Naše simpatije morajo biti na strani revolucijonarcev. Zato bi morali Čakati, da bo zrušen sedanji zistem. Gospodje bi bili morali govoriti o tem po prej na javnih zborovanjih. Tako nimajo pravice, da govore v imenu naroda. Ta jim ni dal nikako pooblastilo. bodo pri štetju Amerikance" in takisto računali za „rojene jih ločili od pravih Indijancev. Celokupnost indijanskih rodov ▼ Združenih državah se d.4 razdeliti danes v tri razrede : v povsem civilizovane Indijance, ki so v majhnem Številu in prehajajo povsem v amerikansko kulturo; potem v napolcivilizo-vane Indijance, ki so se ločili od svojih rodov, in slednjič v najštevilnejši in zanimivejši To izjavo je podajal g. Etbin Kristan v vidnem razburjenju, a zborovalci so poslušali vidno nevoljo, ki so jej na zaključku tudi dali izraza. Poslanec Hribar je odgovarjal: Mi smo iskali zveze z zastopniki ruskega naroda, o katerem želimo, da pride sam do vlade. Dozdaj so ga vladali ptuji ljudje. Veselo znamenje je, da se sedanji ministri za-vzenajo za stvar. Potem pa je tudi jasno, da brez sodelovanja vlade ni možno izvesti označenih načrtov in le dobro zaamenje je, ako se n. pr. ruski minister za poljedelstvo izjavlja pripravljenim dati primerne svote na razpolago. A bila je tudi stvar neizogibne uljudnosti, da smo se poklonili raznim činiteljem« Da bo pa socijalna demokracija odklanjala to akcijo, to sem vedel že v naprej. Vendar sem povabil ,tudi g. Kristana na današnje predavanje. (Živahna pohvala). G. dr. T r i 11 e r je menil, da je Kristan danes streljal daleč preko cilja. Pri tej akciji gre v prvi vrsti za gospodarsko in kulturno delo, na katerem se abstralmje cd političnih strank. Odposlance naše je vodilo prepričanje, da so se lotili koristnega podjetja in bo tudi dosegli vspehov. In ker se je udeležil tudi jeden slovenskih poslancev, more biti narod naš ponosen na to potovanje. S tem, da je bil tudi Hribar v deputaciji, j® naš narod oficijelno udeležen na tem historičnem poskusu za pomirjen]e Rusov in Poljakov. To je misija zgodovinske važnosti. Pomirjenje med Rusi in Poljaki je prvi pogoj k boljši bodočnosti Slovanstva in gospodje Hlibovicki, Kramar in Hribar so sejali blagodejno seme. A naša iskrena želja mora biti, da bi šlo to seme v klasje. (Živo odobravanje.) Dalje je bil s tem nas slovenski narod udeležen na polaganju kamena za resnično kulturno zbližanje Slovanov. če se doseže le polovica tega, o čemer je poročal Hribar, bo to že blagodejno delovalo na dosezanje tudi socijalne pravičnosti. (Burno odobravanje.) V tretje moremo biti ponosni na to, da je naš narod ob tej priliki tako rekoč podal pred svetom svojo oficijelno vizitnico. Slovanstvo je opozorjeno na naš mali slovenski narod. Radi tega je bilo to potovanje historično. Slov. ljud. stranka se postavlja na odklanjajoče stališče le iz osebne mržnje. Strast jo je tako zaslepila, da hoče le podirati, kar drugi kulturno zidajo. Onim trem odposlancem bo pa le hvaležen iz srca, komur je za bodočnost Slovanstva in njegov kulturni napredek. Oni zaslužijo našo iskreno zahvalo* Gosp. Vehovec je govoril o potovanju z narodno-gospodarskega stališča. Opozarjal je na važnost planinskih in društev za pov-speševanje prometa s tujci. Važnost tacih ustanov naj se tudi pri nas upošteva kakor povsodi drugod. Na to je spregovoril še gosp. dr. Gr egori n : Zahvaljuje se na povabilu na današnje predavanje. To povabilo je bržkone zato dobil, ker je sodeloval na anketi, ki jo je bilo razpisalo društvo »Maj" v Pragi o vprašanju skupnega slovanskega kulturnega delovanja. Zahvaljuje se na tem povabilu tudi v imenu tržaških Slovencev, ki se morajo boriti na najbolj eksponirani točki in ki zato vedo tudi ceniti važnost akcije začete s potovanjem v nemu poklicu vodnika tujcev in spremljajo bogate njujoržke nimrode na njihovih izletih, kadar gredo le-ti nad medveda ali srebrnega leva t onih gorah in gozdovih, kjer so vladali nekoč „sinovi velikega duha" kot svobodni možje. Med napolcivilizovanim Indijanci je — last not least — tudi nekaj milijonarjev 1 Najmogočnejši in najbogatejši med njimi je veliki vodja Comanchov, slavni Quanah Par- oddelek: v one Indijance, ki žive v več ali ker, čigar gost je bil lani predsednik manje divjih, od belokožcev jim odkazanih Roosevelt, ko je v Kanzasu lovil volkove. Ko- krajinah, pod varstvom in nadzorstvom vlade, po šegah svojih prednikov. Civilizovani Indijanci so si priborili svoj prostorček „na solncuM in se popolnoma uži-veli v moderno življenje; nekaj jih je višjih častnikov, eden celo general, drugi delujejo na polju slovstva in umetnosti. Eden njih, Eastman, je izvrsten časnikar in znan pisa- liko krvavih škalpov belih mož je krasilo bojni pas starega poglavarja ▼ njegovi mladosti, tega zvesti prijatelj belokožcev danes pač nikomur več ne izda. Sin in vnuk velikih bojevitih poglavarjev je hrabro branil neko6 svojo domovino proti belim tujcem in je pobegnil potem s peščico zvestih sobojevnikov v gore, kjer si je 8 svo- telj. Mnogi teh rdečekožcev dobivajo kakor jimi spretnimi in drznimi pohodi znal prido-modeli pri kiparjih in slikarjih dober zaelu-1 biti respekta pri amerikanski vladi. Konečne žek. V indijanskem gledališču Montauk, ki je sklenil mir z belimi možmi v Washingtonu ima svoje ime po plemenu, iz katerega se in si s posebno pogodbo dal potrditi posest rekr utiraj o njegovi dani, govore čisto anglefi-, širnih rodovitnih zemljišč, katera je s po-čino in njego? oder je na visoki umetniški močjo svojih novih belih prijateljev izpreme-stopnji. Večina teh civilizovanih Indijancev nil v bogata polja. V lepi, moderno oprav-pa ce je posvetila poljedelstvu in po vsem ljeni hiši stanuje danes stari poglavar Co ozemlju Združenih držav so raztresene njih farme. L. 1900 so našteli 19.910 takih dvorcev, ki so t posesti indijanskih rodbin. Ti Indijanci se posvečajo tudi moder- manehov ; ničesar mu ne manjka od iznajdb najnovejše dobe, niti električna luč ne. Po svojih parketovanih dvoranah pa hodi Qaana v vajeni noši pradedov, t mokasinih in z ve- liko volneno odejo okoli ramen ; kadar pa mu naznanijo obisk kakega belega moža, tedaj natakne gostu na čast najmodernejšo obleko, ki se v eleganci lahko koea z garderobo pariškega dandjja. Drug indijanski milijonar je Mihel Pablo ki premore ogromne črede živine in ki je Še-le pred kratkim 600 bizonov, zadnjo večjo čredo teh živali v Ameriki, prodal kanadski vladi vza milijon dolarjev. Žalosten pa je položaj necivilizovanih Indijancev — in teh je največ — ki žive kakor nekdaj svoje divjaško življenje; njih življenje je v pravem pomenu besede životarenje in večkrat umirajo lakote. Vlada Združenih držav skrbi zanje s tem, da razdeli med nje v gotovih razdobah, vsaki mesec ali vsako četrtletje aii vsako leto, toliko in toliko živine, toliko in toliko volnenih odej in vreč koruze. Včasih pa se ti rodovi, kadar jih žene sila do obupa, tudi dvignejo z bojno sekiro proti „bledim obrazom*4, da bi si priborili novih bogatih lovov. Tako so se dvignili lanske jeseni Chejenci in pobili nekaj na-selnikov. Več polkov konjenice jih je zapodilo nazaj v njih „vigvame", a z njimi so Be zvezali zdaj Uti, močen rod glasovitih Sioux-Indijancev, in tedaj so Amerikanci po dolgotrajnih pogajanjih sklenili z njimi pogodbo, vsled katere je morala vlada hraniti oba rodova skoz vso zimo na svoje stroške in jima dati „boljših lovov*M Stran II »EDINOST« Stv. 162 V Trsti, dne 13. junija 1908 Petrograd. S tem se je zaneslo zanimanje za naš narod med Ruse, ki doslej niso vedeli o Slovencih druzega nego da smo dali Slovan-stvu himno „Naprej zastava slave." Sedaj so dobili priliko, da spoznavajo naš narod in se uverijo, da ima ta narod tudi praktične ideje. Pomisleki proti tej akciji niso umestni, kakor je razvidno že iz poročila po3lanca Hribarja, Ni šlo tu za klanjanje mogotcem, ampak utr* diti se imajo stiki med slovanskimi narodi. Če se dosežejo ti stiki, se odpro poti vsem strankam za širjenje svojih idej — odpro se poti za stike ruskih revolucijonarcev se — slovenskimi revolucij o narci. (Veselost) Ponovno se zahvaljuje poslancem Hribarja, Kramaru in Hlibovickemu tudi v imenu tržaških Slo-vencev, čeprav slovenski socijalni demokratje odklanjajo to akcijo. (Burno odobravanie.) Ker se ni nikdo več oglasil za besedo je zaključil predsednik to zborovanje označivši Hribarjevo sporočilo kakor pravo blago ve stje za vse Slovanstvo in za nas Slovence še posebej. Doseženi vspehi vzbujajo najlepše nade. (Pohvala.) _ Sestanek v Revalu. Da je sestanek med angleškim kraljem in ruskim carjem v Revalu velike politične važnosti in di bo vplival na bodočo evropsko politiko — temu se ne upa oporekati nikdo. Zaačaj velikega političnega dogodka se je izražal že v vseh vnaujostih — izlasti v navzočnosti prvih državnikov in visokih vojaških dostojanstvenikov od obeh strani — ob katerih 33 je vršil ta se3tanek. Posebno važnost podelja temu sestanku splošno uverjenje, da so se med ruskim carjem in angleškim kraljem storili sklepi glede balkanskega problema, izlasti pa dogodkov v Makedoniji, da sta si torei Rusija in Angleška ponudili roki na terena, kjer sta si bili stari, tradicij o nal ni, večni nasprotnici. Tudi dogodki v Perziji, kjer grozi nevarnost velike erupcije, in kjer sta si bili tudi Rusija in Anglija večni tekmovalki, so bili predmetom razprav med obema vladarjema in med obojestranskimi diplomati. Pomembnost sestanka v Revalu potrja tudi ozlovoljenje na nemški strani, o katerem smo že opetovano govorili. Še posebno pa se velik pomen tega dogodka izraža v dejstvu, da sestaaek tako inponira, da se niti ne upajo prav na dan se svojo nevoljo, marveč ae delajo kakor da so zadovoljni, ker sta oba vladarja v svojih zdravijcah naglašala miroljubive svoje namene. ' Ta hlinjena zadovoljnost pa ne more nikogar varati. V tem pogledu so simptomatične vesti, ki se Sirijo, češ, da se Nemčija pripravlja na mobilizacijo rezerv in da vlada v nemških odločujočih krogih vojevito razpoloženje. Te ve3ti so seveda neosnovane, ali 8imptomatično je že to, da se širijo. Kjer je dima, tam navadno tudi gori. ..! Na vsak način pa kažejo vsi dogodki in pojavi na veliki politični pomen sestanka v Revalu. To je potrdil tudi ruski minister za unanje stvari Izvolski v pogovoru z dopisnikom londonskega Ihta „Times". Izjavil je, da angleško ruski dogovor že nosi dobre sadove v centralni Aziji. Tudi glede Makedonije, da je doseženo fpopolno »po-razumije nje — ni sicer za popolno re-šenje makedonskega problema. Izvolski je naglašal tudi svoje veliko zadovoljstvo z sprejemom, ki so ga v Londonu priredili predsedniku francoske republike, kajti — tako je povdarjal — zveza s Francijo bo v si k d ar v podlagi ruski politiki. _ O g r sk a. Novi zakonski načrt o vinu. Poljedelski minister Darany predloži teh dni zbornici novi zakon o vinu, ali ni vero-jetno, da se bo o načrtu razpravljalo pred počitnicami. Grof Andrassy na Angleškem. M nister za notranje stvari grof Anorassy je odpotoval na Ang'eško, kjer se bo^ mudil več tednov; od tamkaj ee poda na Škotsko. — Državna zbornica. BUDIMPEŠTA 12. V 3. čitanju je bil vsprejet zakonski načrt o investicijah pri državnih železnicah. — Nato je zbornica nadaljevala specijalno debato o zdravstvenem zakonu. Debata je dospela do § 22, nakar je bila prekinjena in odgodjena na jutri. Hrvatska. Sprememba na hrvatski vladi. „Agr&mer Tagblat" poroča z Dunaja, da pride v hrvatskih odnoš jih v najkrajšem času do spremembe. Položaj se kmalu razplete, morda še pred parlamentaroimi počitnicami in to na način, ki zadovolji Hrvatsko Položaj barona Raocha je povsem omajen in se njegovega padca ne more več pre prečiti. Dva tabora. Pod tem naslovom pile dr. A. Pavelid v „Hrvatski Svobodi" o potrebi, da se vsa Hrvatska zbere v en tabor proti Franku in Rauchu ter zaključuje: Edcr je z d.rom Josipom Frankom, ta je za dr. Wekerla in njegove eksponente. Drobne politične vesti. Pasivna reiatenca čeških poštnih uslužbencev. Češko glasilo poštnih uslužbencev prinaša navodila, kako treba postopati pri pasivni rezistenci. „Čas" poroča, da prično uslužbenci 15. t. m. pasivno rezistenco. Anton Ran d 8. Glasoviti češki jurist in bivši minister-rojak dr. Anton Randa je objahal v sredo petdesetletnico svoje doktorskega jubileja. Iz Portugalske. Poslanska zbornica je s 101 proti 17 glasom vsprejela načrt odgovora na prestolni govor. Nadalje sta bila v a prejeta dva predloga 8 98 proti 17 glaiom, v katerih se vladi izraža zaupanje, da izvede program, naznanjen v pre stolnem govoru. Dnevne vesti. Tržaška volilna reforma — dogotovljena ! V četrtek zvečer je imel deželno-zboriki odsek za volilno reformo plenarno | sejo, v kateri so viprejeli tudi zahtevo jvlade glede volilne dolžnosti. S I tem je popolnoma doseženo sporazumljenje I med laško večino in slovensko manjšino na eni strani, in med deželnozborskim odsekom | in vlado na drugi strani. Prihodnji teden, in sicer v petek dne 19. t. m. se snide deželni zbor v plenarno sejo in bo na tej seji — bržkone brez velike debate — načrt volilne reforme vsprejet v drugem in tretjem čitanju. Sankcija novemu zakonu je Bevo že zagotovljena. Pridržujemo si, da objavimo v najkrajšem ča3u doslovno ves zakonski načrt. Za danes pa lahko podčrtamo one poglavitne spremembe, ki jih je medsebojno sporazumljenje uvelo nasproti načrtu, kakršnega je vlada predložila ob sklicanju deželnega zbora. Kakor smo že svoječasno objavili, je bilo število členov mestnega sveta oziroma deželnega zbora, katero je vlada določila v svojem načrtu na 83, skrčeno na 80. Kijubu temu bo Trst imel izmed vseh mestnih svetov in deželnih zborov Avstrije razmeroma najštevilnejše zastopstvo. To število je ostalo nespremenjeno, ko se je zahteva trgovske komore po lastnem zastopstvu vsprejela s tem, da se je skrčilo Število mandatov vseh štirih razredov za enega člena. Po tem se razdelja število mandatov tsko-le: Mesto 68: in sicer po 16 za vsak volilni razred in 4 za trgovsko zbornico. O k o 1 i c a 12 : in sicer 8 za I. (privilegirani) razred in 4 za II. (splošni) razred. Volilni okraji so bili tudi nekoliko spre* ta en j eni. Povedali smo že, daje bila Greta priključena okolici. Zgornja Čarbola pa je bila pridružena, ne Sv. Vitu, ampak k Sv. Jakobu. Dočim ie vladni načrt zahteval stalno bivanje treh let za proleterske volilce IV. mestnega oziroma II. okoličanskega okraja, določa sedanji kompromisni načrt bivanje enega leta oziroma odmerjenje davka vsaj za eno leto za vse volilce brez razlike. Važno je, da se je funkcijsko dobo mestnega sveta povišalo od treh na štiri leta. — Častni meščani, katere je vlada prezrla, dobijo volilno pravico v I. razredu. Kar 6e tiče „meščanov" (cittadini), se je laška večina energično potegovala za vzdržavanje te zastarele ustanove. Dosežen je bil sporazum vtem smislu, da bodo le oni „cittadini0, ki so bili imenovani pred 1. januarjem 1. 1908., imeli volilno pravico v III. mestnem oziroma I. okoličanskem razredu. S tem je onemogočena nadaljna „informacija" teh „meščanov" in ta ustanova je obsojena, da umre naravne smrti. Dočim je vlada v svojem načrtu določevala le namestništvo kakor edino instanco v reklamacij skem postopanju, uvede spremenjeni načrt dve instanci: mestno delegacijo in namestništvo. Volilnim komisijam bo predsedoval župan, oziroma od njega določeni namestnik, dva člena komisije imenuje mestni svet in dva namestništvo. Odslej bo mestni svet oziroma deželni zbor edina in neprizivna instanca glede verifikacije mandatov. Vlada je v nasprotju z originalnim načrtom privolila ▼ to priznanje ' avtonomske oblasti mestnega sveta oziroma ! deželnega zbora. To so glavne spremembe na sedanjem načrtu. Ves značaj nove volilne reiorme, ki sad kompromisa mfcd strankam in vlado, bo razviden, ko priobčimo doslovno ves načrt. Tedaj pridodamo tudi nekoliko komenta. Tozadevnim referentom za deželni zbor je bil od odseka imenovan poslanec dr. Brocchi. Nedeljska narodna dirka — prepovedana. • Namestništvo je včeraj brzojavilo prirejalnemu odboru v Gorici, da je prepovedalo narodno dirko v Gorici, ki je bila vsled slabega vremena preložena od minolega ponedeljka na jutrišnji dan. Blamirani donkišoti, ki so priredili one karikaturne demonstracije v ponedeljek, so se zopet širokou3tili v mestnem svetu po znanem dr. Pinausigu. Župan dr. Maranije brzojavil namestniku, da protestira proti žalenju (/) laškega (?) značaja Gorice in zažagal, da ne more jamčiti za mir, ako namestništvo ne prepove slovenskih dirk. Ta brzojavka je imela čudotvoren vtis na c. kr. gospodo, ki je par ur potem nazna nila, da je dirka prepovedana, j Mi nočemo že danes komentirati te to-(liko nepričakovane, kolikor nepojmljive ukre-nitve namestništva, ki nas je jako razočarala; nočemo, kakor pametni možje, ker bojimo se da bi danes pod neposrednim vtisom z vso pravico utegnili biti — pregrobi. Ali da c. t? kr. vladi inponira vpitje skrdelca žalostnih in j strahopetnih junakov in inponirajo toliko1 fanfaronske, kolikor neiskrene deklamacije par političnih komedijantov, je jako žalostno : žalostno — zanjo! Da pa ista vlada, ki je dovolila prireditev irredentističnih laških dirk po Blovenskih tleh, prepove slovenske dirke v mestu, ki je po dobrem delu tudi slovensko, in to nekoliko klovnom na ljubo, je tak Skandal, ki mi ga ne pozabimo nikoli. Z laškimi „ fanfaro ni se že zopet vidimo pri Filipih. Žal, res odkritosrčno žal — znamo pri vsej jezi biti humanni — nas je klavrne figure, ki jo igra vlada pri vsem tem ! Iz za danes — punctum, da ne bomo — pregrobi! Imanik členov komisij za osebno doho-darino. Daje se na obče znanje, da se je na podlagi izida zadnjih dopolnilnih volitev in imenovanj glede komisij za osebno dohodarino, postavljenih za posamične civilne okraje, sestavil imenik členov in njih namestnikov ter da bo ta imenik javno izložen od 25. junija 1908 dalje skozi 14 dnij na tukajšnji c. k. davčni administraciji, na primorskih c. k. okrajnih glavarstvih, c. k. davkarijah in občinskih uradih dotičnih cenilnih okrajev. Tako je prav! Vedno tarnamo in se pritožujemo, da ne napredujemo. Nekaj resnice pa je na tem, a mi nismo krivi, da se naše nižje ljudstvo mnogokrat ne izobrazuje kakor bi ee moglo, na tem so krivi drugi faktorji, ki sploh premalo mislijo na šolsko vprašanje pri nas Slovencih. Imamo pa med pripostimi ljudmi takih znača;ev, da bi bili lahko izgled tudi našim izobražencem, ki jim je veliko na tem, da so „Slovenci". Poznam priposto, pridno pošteno dekle, ki več let službuje v Trstu, a ima kakor tako zelo redke službe, kar znači, da jo imajo gospodarji eploh radi. Dekle bi v službi morda bolje izhajalo, da ni tako zavedna Slovenka. Pitanja s „ščava" ne preneša; to besedo je samo enkrat potrpela, a pri drugem takem poklonu je kar odpovedala službo, s pripombo, da po take naj se le poslužijo v Afriko, ker sužnjev v našem delu sveta ni več. Vse prošnje in oproščenja gospodarjev, naj ne jemlje te „nedolžne" besedice za zlo, niso pomagale, zavedno dekle je je vstrajalo pri svojem odloku. To deklo naj Vam je vsem drugim vzgled. Biti pridne, poslušne, poštene služkinje je res hvalevredno. Ali pred dekletom ki je ponosno na svoj rod, ki se ne pušča zaničevati ampak energično nastopa treba sneti klobuk : to imponira! Ako bomo imeli taka dekleta, naš narod ne izgine, temveč mora vzrasti in se popeti na tako višino, da bode spoštovan in Čislan vedno in povsod. Slovenka. Zloraba gesla »Svoji k svojim!' Pišejo nam: Te dni je neka „Lega Cattolica deli a štampa" dala nalepiti lepake po vsem mestu, s katerimi naznanja p. n. občinstvu, d* je otvorila nekje štacuno cerkvenih potrebščin, masnih knjig, sveč itd. — torej čisto trgovsko podjetje. Izdalo pa je to društvo razun laških tudi slovenske lepake. In dotlej ne bi bilo nič slabega, marveč celo nekaj hvalevrednega, kar le dokazuje praktično trgovsko mišljenje omenjene „Lege*. Proti čemur pa treba energično protestirati, je okoliščina, da se na slovenskih lepakih nahaja toliko na začetku, kolikor na koncu reklame napis v ku-bitalnih črkah: „Svoji k svojim!" Da se omenjena „Lega" na slovenskih lepakih prelevi ja kar na enkrat v narodno podjetje, da bi kovala kapital iz gesla „Svoji k svojim", je nezaslišana zloraba! Interurbanna telefonska zveza Trst z Istro. Gradnja črte Trst—Pazin—Pula je nameravana že za tekoče leto. Gradnja telefonske crte Tr3t—Piran — Buje—Motovun—Poreč—Rovinj, z večimi od-cepljenji je projektirana za leto 1909 v predpostavi, da interesentje plačajo primerne prispevke in da bo rentabiliteta naprave zagotovljena. Slavnost v Padričah. Na slavnost deset letnice pevskega društva „Slovan" v Padričah je prijavilo svojo udeležbo 24 narodnih društev, od katerih 15 nastopi. Poleg teh priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Ivanu srečolov, šaljivo posto in velik somenj narodnih razglednic. Na tem podjetju bodo zaposlene rodoljubne guspice in narodna dekleta. Ako be potrebno, nastopijo tudi narodni eksekutorji, da se čim več iztirja za našo — d e c o. Ker se pričakuje velika udeležba, so tudi priprave velike. Postavljeni bodo: obširen oder, tribuna za govornike, slavoloki, veliko miz it Za telesne potrebe bodo skrbeli : naš Martin s pristnim vinom, N. Grižen z Drebeijevim w pivom, H. Skerlj z maslenimi štruklji, H. Sinit, salamom, gnjatjo in ovčjim sirom. Oho kmalu bi bili pozabili : naš župan Jože ima krčmo tam na sredi vasi z obširnim dvoriščem. Za vse to bo torej izborno preskrbljeno. — Sedaj pa moramo tudi povedati, kje leži ta vas Padriče! Dobre pol ure nad sv. Ivanom po cesti čez „razklali hrib", pol ure od Lonjerja čez „hudo leto", pol ure od Bazovice, eno uro iz Sežan9 preko Gropade, tri četrt ure z Opčin preko Trebič. Padriče so toraj nekako središče mnogih bližnjih vasi, saj dovaja v vas kar pet cest. S tem pojas ' nilom je ustreženo tudi tistim radovednežem, ki ni30 bili še v Padričah. Selaj pa kličemo vsem: na veselo svidenje dne 14. t. m. v Padričah !! Nove razglednice je izdala knjigarna Gorenjčeva povodom desetletnice obstanka pevskega društva „Slovan" v Padričah. Na razglednici so fotografirani vsi členi pevskega zbora „Slovan". Ustanovljanje in obratovanje iskrobrzo-javnlh postaj na ladijah (krovne postaje). — C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Brzojavna uprava vidi potrebo opozarjati na dejstvo, da je u tanovljanje in obratova-nje iskrobrzojavnih postaj v Avstriji v smislu odloka najvišjega kabineta od dne Iti. janu-varija 1847 (dekret dvorne pisarne dne 25. januvarija 1847, št. 2581) in § 1 naredbe c. k. trg. ministerstva od dne 28. aprila 1905, drž. zak. št. 72, odvisen od državnega dovoljenja. Za podelitev sličnega dovoljenja naj so zaprosi c. k. trgovinsko mini3terstvo potom kolekovane in primerno opremljene vloge. Glede iskrobrzojavnih postaj, ki se imajo ustanoviti na pomorsko broda stvo opravlja-jočih ladijah (krovne postaje), se pos.bno opaža: Omenjenim postajam se nalaga v smislu dogovorov leta 1906 v Berolinu sklenjene in s 1. julijem 1908 veljavo zadobeče mednarodne pogodbe o iskrGbrzojavu dolžnost, da iskrobrzojave vzajemno izmenjavajo z drugimi obrežnimi in krovnimi postajami in to brez ozira na po njih uporabljen sestav. Glasom člena VI. izvrševalcih predpisov k omenjeni pogodbi odgovarjati mora V3aka krovna postaja naslednjim pogojem : a) uporabljeni sestav mora biti sin-toničen ; b) odpravna in prejemna hitrost pod navadnimi razmerami ne sme biti manjša cd 12 besed po 5 črk v vsaki minuti; c) na iskrob?zojavni stroj učinkujoča moč pod normalnimi razmerami no sme presegati 1 kilovata. Večo jakost se sme uporabljati le tedaj, ako je ladija, ki menjava poročila, od bližnje obrežne postaje nad 300 km oddaljena, ali, ako je prenos radi zaprek možen la potom povišanja jakosti. Ostala podrobna določila o obratu in polaganju računov krovnih postaj uravnajo 6e posebnimi navodili. Dogovori glede varovanja tajnosti naprav in njihovih podrobnosti nasproti oblastvenim organom so nedopustni. Imejitelji krovnih postaj so dolžni, nuditi organom c. in k. bojne mornarice na zahtev prilike, da se z obratovanjem postajnih strojev izvežbajo ter da jih v slučaju vojne c. in k. bojna mornarica more prevzeti in obratovati. Na avstrijskih ladijah se sme nastaviti kakor iskro-telegrafhte izključno le avstrijske podanike, ki morejo spričevali, izdanimi po avstrijski državni brzojavni upravi, dokazati, da so tozadevno posebno izkušnjo povoljno prestali. Natančnejša določila o tej skušnji je možno poizvedeti na c. kr. pomorski oblasti v Trstu, na c. k. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu in na prhtaniščnih ka-pitanatib. Zeleni gozd je lovčev raj — in krasen res je gozd. Frče tam ptice iz kraja v kraj in hvalijo svoj gozd. To je besedilo pesmi, ki se bo prepevala dne 21. junija t. 1. v Du-tevljah na Krasu ob priliki, ko priredi tain-kej pevsko društvo „Ilirija od Sv. Jakoba svojo gozdno veselico. Samo četrt ure od postaje oddaljen, veselični prostor bo okraštn z naravnimi vejami stoletnega kostanja in drobne ptičice se bodo kosale z ubranim petjem pevskega društva „Ilirija". V sredi gozda, v lepi dolinici obdani krog in krog z drevjem, najdeš krasno napravljen oder, pred katerim bodo igrali „Bošnjaki". Seveda se bo tudi plesalo na podu, ki nam ga preskrbi iz prijaznosti tamošnje konsumno društvo, od 4. ure popoldne pa dokler se bo kaj videlo. — „Vinarsko društvo" pa bo skrbelo za to, da se nam ne bodo sušila grla; točilo bo svoj najboljši teran in pivo v naravnih kleteh pod drevjem in med skalovjem in tudi za želodec se bo dobivalo. Iz vsega tega lahko sklepamo, da bo veselja in poštene zabave dovolj. Vsa prijateljska društva pa vljudno vabimo, da se nam pridružijo, da nas počaste s svojim obiskom, za kar jim bomo prav hvaležni. P i p č a r. Malino v sirup lekarnarja Pic^oli v LJubljani je izvrsten naravni izdelek, kateri se izdeluje iz kranjskih aromatičnih gorkih malin. Imeli smo že večkrat priliko piti ta sirup pomešan z vodo, ter ga toplo priporočamo kot zdravo, odžejačo pijačo. Tržaška mala kronika* Parnik potopil b3rko v zalivu. Predvčerajšnjem ob 8. uri zvečer je bragoc „M nori ' vpisan v koperski luki, pod poveljstvom kapetana Josipa Pesaro, odrinil iz Kopra v Trst, z nakladom svežega sadja in kompirjev. Razun možtva, sestavljenega od mornarjev Ivana Giraldi, Andreja Vatovac, Jakoba iit Petra Busan in vajenca Gabrijela Gel=a, bili so na krovu še štirje p asa žir j \ Okolo 10. in pol je bragoc jadral pod lahnim pišem iz vzhoda—jugovzhoda s predpisanimi tremi svetilkami na višini prvega plavajočega signala ob glavi prihodnjega velikoga valoloma. Na enkrat je kapetan zapazil, da mu je parnik, ki je ravno krenil izza svetilnika križal V Trstu, dne 13. junija 1908 »EDIKOST« stv. 162 Stran III pot. Parnik je bil „Velebit" od Ungaro-Croate jaa progi Trst-Reka Dalmacija. Možtvo bo je ca vse načine trudilo, da bi se ognilo nevarnosti. Parnik se je bližal z veliko histrostjo in mesto da bi jo zavil v nasprotno smer jbral jo konvergentno črto z bragocom. Na enkrat je bil parnik nad bragocom. Isti udar-jeu na podbočju, kjer se je odprla široka špranja, se je vzdignil s podladjem v zrak in se v istem hipu pogreznil — z vsemi 10 možcni, ki so bili na njem. Na vpitje ponesrečencev, ki so plavali z ono silo, ki daje obup, je kapitan „Velebita" kcmandiral: Vso silo nazaj. Spuščeni so biii čolni na morje, ki so rešili ub> ge ljudi. Bragoc, ki je plaval na pol pogreznjen, so orivezali z vrvjo na parnik, ki ga je rem«>rkiral do Josipovega pomola. Parnikov kapitan je stvar naznanil pristaniščnemu kapitanatu. Včeraj je bil bragoc vzdignjen in potegnjen na kopno. Škoda, ki jo trpi lastnik bragoca Vatovac ceni se na 2000 K. Naklad — malone ves zgubljen — je bil vreden 4000 K. Bržkone bo morala „Ungaro Croata4' povrniti •kodo. Neznani vtopljenec — prepoznan. Včeraj 3jutraj je bil identificiran vtopljenec, ki so ga predvčerajšnjem izvlekli iz morja pri svetilniku. Imenuje se Fran Griurct), star 49 let, rojen v Trstu in pristojen v Piran. Bil je krošnjar in je stanoval v št. 9 ulice Pescheria vecchia. Krvav čin pri Sv. Ivanu. — Delavec, regnicoio", ki je trikrat sprožil revolver oroti svojemu načelniku. Sinoči malo pred 9. uro se je dogodil krvav čin v oljni stiskalnici tvrdke Jean Ssulin, Luzzatto & C.o na št. 29 pri Sv. I*anu. Težak Peter Zani, star 38 let, iz Savignano pri Forii (Itali,a), se je približal svojemu naddela^cu Franu Bastia-noni, staremu 31 let, is Cornude pri Tre vi so, in 6prožil proti njemu iz največje bližine trikrat z revolverjem. Pri tem ie kričal: „Evo, te bom jaz obdaril Zani je hotel nato pobegniti ali nekateri delavci so ga ujeli, razorožili in izročili redarjem. Za ranjenca bo telefonirali na zdravniška postajo. Zdravnik je prištl še Ie po dolgem času, ker 6e je nahajal drugje, kamor so ga bili poklicali za prazen nič. Med tem pa bo delavci sami položili ranjenca, ki je krvavel iz raznih ran, na kočijo in ga prepeljali v bolnišnico. Tu so konstatirali rano v ustih (kroglja je strla zob in vtaknila Be v čeljust); dr-jg strel ni zadel in le spraskal kožo ; tretja rana je jako nevarna dobil jo je v hrbet, ko je hotel zbežati. Kroglja se bržkone nahaja v levih pljučah. Policijskemu uradniku dr. Trnovcu je ranjenec povedal o vzrokih krvavaga čina. Bastianoni je iz oportutinetnih razlogov premestil Zanija v drug oddelek, kar se je temu zdelo poniževalno. Zato je v svojem srcu prisegel maščevanje. — Kolesar ponesrečil pri Kontovelu. Včeraj zjutraj ob 9.50 so iz poštnega urada na Prošeku telefonirali na zdravniško postajo, da je treba zdravniške pomoči za nekega kolesarja, ki se je pobil na ce3ti pri Kontovelu. Zdravnik dr. gLuzzatto je odgovoril, da je kraj predaleč in izven okrožja ter naj se obrnejo drugam (!). Med tem so kolesarja, ki se imenuje Henrik Skrabenskj, 21-leten komisijonar hotela Volpich, vzeli v oskrbo tamošnji poljski čuvaji. Eden od teh Simon Stoka, je kolesarja položil na neki voz in spremil ga v tu kajšnjo bolnišnico, kjer so našli, da je imel ponesrečenec težko rano na čelu in da so se mu bržkone pretresli možgani. Sprejeli so ga t K. oddelek bolnišnice. Samomor. Te dni je kazal štacunar Mo-lesto de Franceschi, star 34 let, stanujoči v ulici Riborgo Št. 5, nenavadno razburjenost. Nesrečnež, ki ga je trpinčila težka bolezen, se je pred par dnevi nahajal v gostilni „Australia" v ulici Crosada ; bil je nekoliko vinjen, tako da je razžalil dva redarja, ki sta ravno šla mimo. Ko sta ga aretirala, pa se ]e postavil v bran in položil roke na redarja. Po par dnevih so ga pustili iz zapora in je proti njemu bilo uvedeno postoiaije radi hudodelstva javnega nasilje. Včeraj je bila zdravniška postaja opozorjena, da se je neki mož zastrupil na javni cesti pred vežo hiše št. 28 na Korzu. Dr. Monti, ki se je privozil na lice mesta, je raz-videl, da je šlo za nevaren slučaj, in dal nesrečneža prenesti v bolaišnio. Tam so mu izprali želodec, vbrizgnili injekcije itd., ali vse je bilo zaman : samomorilec je kmalu izdihnil dušo. Izpil je bil močno dozo zmesi deaaturiranega špirita in drugih strupenih količin. Samomorilec ni bil nihče drugi nego oni Modesto De Franceschi. Razburjenost teh dni všled bolezni in strahu pred kaznijo ga je pognala v smrt. Soprogi na — izletu! Krčmarica Uršula Kerfiič, ki izvršuje svojo obrt v ulici E. E. Riccolomini št. 15, je včeraj naznanila policiji, da se je njen mož oddaljil dne 10. t. m. od doma — in vzel seboj 400 K. Od tedaj jc zginil. Oni, ki jih nikoli ne manjka! Predsinoč* njem je policija zamašila gobec 11 ponočniin pevcem. Poroke, rojstva in umrljivost. V tržaški mestni občini se je od 31. maja do 6. junija poročilo 33 parov. Rod;lo se je 122 otrok, to je 58 moških in 64 žecsk; od teh 31 nezakonskih. Umrlo jo 81 oseb in sicer 46 moških in 35 žensk, od teh 22 izpod enega leta. — Smelntoa. Kategorično. Ona (po pre piru s svojim možem, ki je poslanec): Jaz ne trpim več nikake opozicije, veš, in zato tudi zahtevam, da izstopiš iz opozicijske stranke ! Koledar In vreme. — Danes : Anton Pad. — Jutri: Sv. Trojica. — Temperatura včeraj ob ?. uri popoludne + 24 • Cels. — Vreme včeng : deloma jasno. Vremenska napoved na Primorskem: Lepo, večinoma jasno. Slabi vetrovi. Temperatura narašča. Vreme stanovitno. Porotno sodišče. Včerai popoludne je končala obravnava proti obtožencem radi tatinskih operacij na škodo tvrdke Mahne. Porotniki so pritrdiii z 12 „da" vprašanju tatvine glede E r n e s t a K 1 u n a in Antona Krivica, katera sta bila na to obsojena na t r i oziroma dve leti težke ječe. Porotniki so zanikali vprašanji tatvine glede Rugerja 6 e a n in Karla B i r k 1 in pritrdili z 12 „da" vprašanju gle te sokrivde. Obsojena sta bila na 10 ozir. 8 mesecev za pora. Marcel Klun in Barbiani sta bila valed porotniškega pravoreka o p r o š č e n a. Društvene vesti. XVI. redni občni zbor „Tržaške posojilnice in hranilnice, ki ni 31. maja reš l vseh točk dnevnega reda, se bo nadaljeval jutri 14. t. m. ob 10. uri predpoludne v veliki dvorani „Narodnega doma". Na dnevnom redu sta nerešeni točki in sicer: volitev načelništva in volitev nadzorstva. Gospodarsko društvo pri sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 58. pri „Tirolcu" naznanja s!, občinstvu, da bode imelo dne 28. t. m. koncert z godbo petjem in plesom v svojih prostorih. — Toliko naznanja drugim društvom. Bratje! „Tržaški Sokol" ee vdeleži korporativno narodne slavnosti v Padričah dne 14. t. m. Podpisani odbor poživlja člane, naj se vde-leže i-jte mnogoštevilno v društvenem kroju. Zbirališče v „Narodnem domu" ob 1 in pol popoludne. Nazdar! Odbor „Trž. Sokola". Od Sv. Jakoba. Jutri torej priredi naša podružnica društva sv. Cir. in Met. svojo drugo veselico od časa svojega obstanka. Kako se zavedamo važnosti te podružnice oziroma družbe, za katero podružnica deluje — za nas Slovence pokažimo jutri s tem, da se polnoštevilno vdeležimo. Tu bomo zo-pet par uric svoji med svojimi, se bomo zabavali in pripravljali na bodoče del", ki nas Čaka, veselili se bomo vspehov dosedanjega truda. Na svidenje tore] jutri na vrtu del. kons. društva pri Sv. Jakobu ! Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi priredi danes dne 13. t. m. ob osmih zvečer v „Narodnem domu" (št. dv. 1.) na kralj. Vinogradih IV. redni zbor. Kolesarji! Ker se je nam iz nepojmljivih vzrokov prepovedalala naša I. narodna dirka v Gorici, vabimo vse kolesaije da se korporativno vdeležijo narodna slavnosti v Padričah. m vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini stv. 13 ter vogal ulico sv. Katarina. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške Ponlards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile st. 15. jtova tržaška črevljarnica TRST, ulica Giosue Carducci 15 (ex Torrente) vis-i-vis Volti di Chiozza. - POMLADNA SEZONA. i Izbera črnih m bnrunnih čevlieu za gospe, gospodo in dečke; blago prvo Trste, najnovejše oblike in barve; delo solidno in natančno. Platneni črevlji in postoli t veliki izberi Vse po zmernih cenah._ Slovenci in Slovani v Trstu ^[^ma^^p Vatovec „Sette fontane št. 834, Trst. s prodajo sMčic. ~ Vsai čas svež M. i- in inozsMifl m, špirita in iiierje? in razprodaja na debelo In drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST v i a d e 11' A c q n e štv. 6. fnaSllTCtl Kafe CeitlJlC) Vel-k izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnJh tslijpuskih in avstro-ogrskih fin. Bordeaus, Eoi-ubnder renskih vin, Monella in Ohianti. — Bom, trojak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevee. — Izdelki 1. -vrste, dolli li dotičnih krajev. Vsaka naroćba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki »a zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v Slovanski brivnici v ulici saTerio Kercadante šter. i (bliza slovenske Knjigarne) - v. GJURIN, brlveo. Zbirališče pred kavarno „Commercio"; odhod ob 2. ari pop. Predaedništ v o. Novo društvo. C. lcr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: Pogrebno društvo železniških ualužbencev za Trst in okolico s sedežem v Trstu. Darovi. Za podružnico dr. svf Cirila ia Metodija v Skednju so nabrali škedenjski narodnjaki Najbolji! ■ SIRUP £ je sedaj oni lekarnarja i P1CC0L1« Ljubljani c. i. kr. dvorn. zalagatelja in zala-telja njegove Svetosti. Prodaja se v Trstu v buteljkah približno 1 kilogram s-s po Kron la80 :a: v mirodilnicah Brua&din, Clllia, ulica delle Poste; Rizzolli, ulica S. Michele ; Zernltz, ulica Stadion. — Poštni zavoj K 5'30. V sodih od 10—100 kg po K 110 kg poši^a po poštnem povzetju CL PlCCOIal — Ljublji lcT\ Zaloga vina TRST, ulica Chiozza štev. 17 ISTRSKI TERAN za dom (ne manj od 5 litrov) po 56 stotink liter. POSTREŽBA NA DOM. Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prepeSenol za krčearje in gostilničarje po dogovor.cenah. NB. Sprejmem pošiljatve v tranzitu za celo monarhijo in v vsaki množini SIMON PAVLINOVIĆ. L0RENZ0 BRUNA TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon it 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje Iz drvi in COKE Hidravlični cement, angležke opeke, katerih ne pokvari ogenj in druge vrste materijala za zgradbe, kakor tanke opeke, gaSeno apno itd. Valentin Zorzini urar In dragotln a trst, nlica jtfnda vecchia št. 1 (Za ložo) Izbor zlatii in srebrnih predmetov zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. Sprejme se popravljanja vsake zlatanino in ur. _ SPECIJALITETA v popravljanju urnih zaklepnic-Pozlačenje In srebrnenje sake kovine potom pilo ali ognja, in urezi. > i { i Zaloga vina istrskega in dalmatinskega Tropinovec lastnega izdelka. P. L. TALENTA ZALOGA: TRST SKLADIŠČE: ' ul. Majolica št. 8 ===== Prosta luka .*.'.' Fotografični atelje J), petener ul. Torrente št. 20 Slike na temnem pl&tin-paplrja Da se poakusno sliko. 12 slik oblike Tizit........ 6 3 12 12 6 C gali. doprsno . tela Oifiia . . gah. doprsno . gal>. cela »soba ;ld. 4. „ 2.50 „ 1.80 .. „ 7.50 ,, li. „ 5. Slike na svetlem papirja. Ne <1:1 ae poskusne slike. 12 tlik oblike vizit .......... S „ „ .......... 12 „ gahinet doprsno .... 12 „ „ cebi oseba . . . i; ,, ,, ,, doprsno ... K „ ,, ,, cela oseba . . Skupine po zmejnih dogovornih oenah. gld. 3. „ 1.50 n „ 6.50 >■ 4.3« >> 4. V pekarni in sladčičami VINKO SKERK, Trst via flcquedotto 15 n v podružnici via Miramar 6 se dobi svež kruh, najfinejše moke, čokolada fina dazerhi j— vina v buteljkah, raznovrstni biškoti, tudi za čaj. Sprejme ae naročila za torte, In krokante. v r o > co o > (O Pran tovorna na Češkem noiflnelših llkernlh specijalitet in prodaja vina na debelo UBtaD0Yljena 188t- lPta K. PFEIFER & Sinovi TELEFOM 3571 Praga—Žižkov Karlove ulice 995 TELEFON 3571 Direktni import pristnega ruskega čaja, rama Jamaika, vseh vrst - špan jakih vin in šampanjca. — U more i na ranpolago. - Glavni zastopnik za Trst in Primorsko, Kranjsko, Istro, Dalmacijo in Italijo Ludovik Geržina, Trst-Rojan, Ul. s. Ermacora št. 1 C0 < o CD < 2. Slovenska mizarnica v Tr- cf..| majcen Miloš v Trsta nlica I*eo . {tov. 2 nam javlja, da ima zmiraj v i svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe 1 n vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod M. MAJCEN nas narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občinstvu. TOVARNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Miiizi Crst — nlica del!* Cesa it M. Zaloge: Plazza Rosarlo Sto v. z. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanlta štev. 14. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 6-68. (Za informacije vprašati 6-70). Stran IV »EDINOST« Siv. 162. V Trstu, dne 13. junija 1908 •ameBto venca na krsto pok. Josipa Stranj 14 K 20 stot. Denar je naložen v tamošnji posojilnici. Vesti iz Goriške. x Goriška irredenta je doživela binkošfni ponedeljek tak poraz, kakoršnega je iskala. Nje voditelji, ki so se pa večinoma držali v zaledju, so si mislili, da na okrajnem glavarstvu vladata še zmerom Contin in Prinzig, kakor zloglasnega 1897. leta, katero mnogim Labom še sedaj zveni neprijetno po ušesih. Prevarili so se! Posledice ponedeljkovega izzivanja se se občutno pokazale že danes, četrtek, ko je tržni dan. Laški trgovci in njih pomočniki so prav lovili slovenske kupo valce, se jim prilizovali na vse možne načine, da bi jih privabili v svoje prazne prodajal* niče. Naših ljudi j so pa prav malo vlovili; le nekatere nezavedne ženske so premamili. Znanemu laškemu trgovcu v Raštelu je zavestno odgovorila ponosna okoličanka z jer-basom na glavi, ko jo je vabil ▼ prodajal-nico: „A, danes smo Vam dobri, danes znate dobro slovenski, v ponedeljek ste pa nas zmerjali, ste kričali na nas, ste naie lante zavratno napadali in po bivali 1 Nikdar ne prestopim več praga nobene laške botege, saj imamo nsših za ve ako potrebo!" Ženica je govorila prav glasno, slišalo se je daleč in več drugih, ki eo mislile tam kupovati, so šle mimo štacune. Da bi vsi Slovenci, možki in ženske, ki dohajajo v Gorico, postopali kakor ta navadna kmetica, bi laški trgovci in obrtniki kmalo napeli vse druge strune 1 Ugled goriškega župana je bil padel pri Lahih že pod ničlo; da bi ei ga zopet pridobil, šel je v ponedeljek na idico med najeto in nahujskano drubal. Mislil je, da bo za njem vse drlo, pa se je revež do cela prevari 1 v svojih računih. Kakor svoječasni goriški poročevalec glavnega dunajskega židovskega glasila, poročil je temu o ponedeljkovih demonstracijah, da je marširal po meatnih ulicah na čelu množici 1600 glav. Bum! Enako poročilo je priobčil tudi „Fremden-blatt" in graška „Tagespost". Neljuoe posledice za illustrissima bo imel tudi lijego? samooblastni nastop nasproti policijskemu komisarju in nasproti stotnika žendarmerije, katerima je hotel dajati povelja kakor župan in državni poslanec. Pravega uziuka vsemu počenjanju dr. Maranija je iskati v tem, da mu je izpodletel stolec deželnega glavarja. Mislil je, da je za njim vse meščanstvo, a je edino-le peščica nezavedne in zavedene mladine pod vodstvom par odra* senih arogantnih kričačev. ključavničar Pallich t Nunski ulici jo je pobrisal v Italijo in se tako odtegnil zaporu, ker je kameBjal stražnike. Čudimo pa se glasilu posl. Faiduttija, da očita Slovencem, da ^so se sprehajali po mestu in da niso držali dane besede, in poživlja zato vlado, naj ne dovoli več veselice. Gornje očitanje je jednostavno smešno. Kako se more prepovedati gostom, da ne stopijo na mestne ulice ? 1 Prepovedati se morejo k večemu slavnostni sprevodi, ne pa vhod v mesto. V pomoč Krasa. Državni poslanec A. Štrekelj je v državnem zboru v imenu Jugoslovanskega kluba stavil nujni predlog, b katerim se vlada poživlja, naj Krasu, zadetemu po suši in toči, priskoči na pomoč. Sto let stara ženska. V Korminu na Goriškem živi Elizabeta Zorzut, ki je danes stara 100 let. Kljub revščini, ki jo je trpela, je ženska še vedno krepka in opravlja domača dela. Vesti iz Istre. Električni tramvaj Opatija—Reka. Kakor javljajo iz Opatije, je društvo za električni tramvaj v Opatiji sklenilo zgraditi električno progo iz Opatije v Reko. Vesti iz Kranjske. Novo sokolsko društvo. Kranjska deželna vlada je potrdila pravila telovadnega društva .Sokol" v Logatcu. Ravnateljsm slovenskega gledališča v Ljubljani je imenovan g. Fran Govekar. Za vodovod v Gotnici pri Kočevju je dalo poljedelsko mimsterstvo 11.300 kron dižnvne podpore, polovico kolikor stane vodovod. Razne vesti. Z včerajšnjega jubilejnega sprevoda. Na včerajšnjem jubilejnem sprevodu je napravilo mučen utis dejstvo, da bo bile tribune nasproti parlamenta prazne, dasi so se v četrtek zvečer sedeži ponujali že za 5 kron. Praznih je bilo okolu 44.000 sedežev. Centralni odbor je zvečer iskal ljudi, da bi zasedli brezplačno prostore v bližini cesarjevi. Sprevod je morda imel delni moralni vspeh, materijalno pa je končal s popolnim fiaskom. Cehi se sprovoda niso udeležili. Turberkuloza na Hrvatskem. Iz mesečnih statističničnih izkazov je posneti, 4a je meseca februarja t. 1. umrlo za turberkulozo v Hrvatski in Slavoniji 1014 oseb. Grozna toča je na binkoštno nedeljo pobila okolico Topusko, Oblaj, Skele in Vidu-ševac. Toča je padala debela kakor lnuja jajca ter je popolnoma uničila vse poljske pridelke. Tudi v Glini in Petrinji je padala debela toča, ki je napravila izlasti na Badju in na vinski trti mnogo škode. Ameriško bogastvo. V ameriških Združenih državah živi 3828 milijonarjev, katerih pomoženje iznaša 80 milijard kron. Na vsakih 20.000 prebivalcev prihaja po en milijonar. Pred 80 leti je bilo le šest milijonarjev, 88 od sto milijonarjev so sami pridobili svoje premoženje, samo ostalih 12 od sto so bogastvo podedovali. Jubilejni petkronski denar je prišel v promet. Na njem je vtisnjena na spodnji strani doprsna cesarjeva podoba, na zadnji pa mlada ženska z lavorikovo vejico z desnici, z desnico pa kažoč na letnico 1848— 1908. Okrog nje je napis: „Dvodecim 1 u stri s gloriose peraetis". |/„npn ali drnŽnika trgovine strojev in teh-IMipUO ničnih predmetov išče ŽIVIC, Trgovinska ulica št. 2. 880 Anton Križmančič junija v zalogi pivo, vino in drugo potrebno. 1589 gostilna Josipa Ž i v i c v Skopem na Krasu. 879 Priporoča se A. SEMULIČ Bogata izbera pohištva in tapecirar. delalnica Trst, trg Belvedere Štev. 3 Listnica uredništva. Gospod A. L. — Ajdovščina. Hvala lepa! Kakor je pa razvidno iz današnje številke, je stvar mej tem postala žalibog brezpredmetna I MALI OGLASI. Tvrdka Ivan Simitz SEjT^« Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago za moške obleke povsem nove. Specijateta drobnih predmetov za krojače. 1349 Odprla se Je v nI. Gaspare Gozzi 1 MESNICA s prodajo V konjskega mesa katero se prodaja po navadnih cenah kakor v drugih mesnicah. Mleko sveže 100 do 2O0 litrov na dan imam še za oddati. Mleko je najboljše vrste. Naročilo sprejme. Ivan Vidmar Črn i vrh nad Idrijo._783 Vsaka ekonomična družina nakupi VERMOUTH v velikem skladišču v ulici San Nicolo 18 Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekoaljiva. RiemO V 'n srebrne z verižicam, Dirmd l vsake vrste po naj zmernejših cenah pri uraiju GIOV. PUŠKA, Corso 13. 673 Josip Stolfa vsakovrstna mizarska dela mizarski mojster, Trst, ulica Belvedere Stev. 8, izvrfiuje 38 Alniv I onot Trst ~ Amerigo Vespucci §t nlUJl LCydl 12. Prodajalna jestvin—točna potrežba, cene zmerne. 671 Esposito & Bassa nliea San Antoni« I. Trgovina manifakturnega blaga fn malih predmetov ter sukna za ženske obleke. +Giulio Mtem+ TRST, ulica Giosud Carducci štev 23 :: :: telefon štev. 813 :: Kirurgi eno orodje, ortopedlčni aparati, Moderei, umetne roke in noge, berglje, klini pasi, elastični pasi In nogovice, elektroterapevtične priprave, aparati z:i inhalacijo. SKLADIŠČE potrabiiln za klrurfflSna zdravljenja. Potrebščin® iz gonU* in neprouirnega blaga. :::::::: - - - KOLESA - - - Helical Premier Prve znamke od K 170 naprej. Pnevmatiki po K 6-— in pnevmatična čreva od K5 - naprej. Sfe^irE0^; HID & MEU r ZLiccardo Sanzin Trst, ulica delle Poste 6, Trst XXXKXXKXXXKXX3£XK jfajlepše darove za birmo prodaja = Emilio Miiller = najuglednejša In najstarejša prodajalnica ur v Trstu ulica Ponterosso ogel al. N110Ta *t. £0 Velika izbera verižic, zlatih in srebrnih ur kakor tudi stenskih ur vsake vrste Ustanovno leto prodaialK iiio 7* Dva Merkel, kroji dobro izvežbana krojaška pomočnika, ter 1 učenca sprejme takoj v stalno službo Filip rrMfi* « ^r-^V 772 9O0B mlad fermač kafe-barve se je izgubil dne 5. t m. Sliši na ime „N i m rod". Vrniti v Komen =t. 142, proti nagradi. 867 Lovski pes D»io4nq napoljaka. zmes, znliaaa na kr. rnallld 32, 34. Piodajalnioa specijalitet. Aequ*dotto 3. 84«) Gospodarsko društvo pri sv. mar. Magdaleni zgornji it. 58 naznanja si. občinstvu, da v gostilni a————- Pri Tirolcu (Al Tirolese) toči vino domaČe in istrsko, belo vipavsko in pivo Puntigam I. vrste. - Gostilna ima dobro preskrbljeno kuhinjo. Nadalje se priporoča si. društvam in javlja, da ima na razpolago veliko dvorano in velik senčnati vrt v lastnih prostorih. — Za obilni obisk se priporoča ODBOR. priznan kakor najbolja In neprekoalji-n Trsta rw?h gumijevih hlgijenlčnih predmetov In ribjih w6£ut£y « DVELETNA 6ABAHCUA — M. Gal — £rst,Corso4. Poliljatve po gld. 3. 4> Dalalnloa patov, klinih pa»ov, nlh noBOvIc, obvez, ravnodržalev lier-d«IJ in bidet lrlBatorjl od fll- l-20 naprol. Toplomeri za vročloo K 2. nav. K - 50. mnu%u*********** Prekapanje žganja in izdelovanje brezalkoholnih hladilnih pijač zamore ee takoj z najboljšim rspehom upravljati. Jamči ee za dovoljenje potrebno za izdelovanje in in prodajo izdelkov. Temeljito manipulacijo upelje na licu mesta v tem izvežban strokovnjak brezplačno ter daje potrebna navodila za hitro spečavanje. Re-fiektanli naj pošljejo »voje ponudbe pod šifro Erste Fabriksfiraia 68882 Brezplačno krasne fotosrafiie BB za birmo, prvo sv. obhajilo in poroke a* ne dobijo nikjer, pao pa po znižani ocnl pri otflrtcovanei* fotografu ji. 3erkiču v Trstu zraven glavne pošte št. 10 v Gorici gosposka ulica stev. 7. V Trata se slika do 8. ure zvečer pri čarobni električni razsvetljavi. na DUNAJ ML DOCKES Nachf. II WoIIseile 9 - nmmnnn nunu** nxu PEKARNA in SLADČ1ČARNA Dominik Milanič, Trst —-- ulica della Guardia štev. 24 = Prodaja: 3-krat na dan avei kruh, najflnejfto moko vrate; vino v buteljkah in likerji. vsake Bogata zaloga specijalne grenčice „TORERO". Sobni slikar in pleskar priporoča sc za slikarska dela Vsprejema de!o tudi na deželo. Anton Paušič via San Giacomo in molite štšv, 5. III. b. l ____---9 j Prodajalnica jestvin Peter peternel, Crst ulioa G-iniia 76. Prodaja: kavo, rlž, testenine, sladkor, moko masio ■Ito, olje, sveže la suho sadje.kostanj, otrobi,sočivje rtd PoStne pošiljatve na deželo od 5 kg naprej. Otrcbi, moka, oves na drobno In debelo po konkurenčnih cenah Vsak dan svežo blago. Naznanilo. Imam na razpolago okolo 5oo hektolitrov črnega vina istrskega. Kcioi želi dobro kapljico, naj se obrne na podpisanega. Zahteva naj se vzorce. Priporočam se posebno krčmarjem na deželi. Po-šiljatev direktna iz Istre. — Cene nizke Ne manj od lO hektol. po gld. 10 5O. S. H. ŠKEKL SV. Ivan pri trstu. Majboljš"stiskalnice za grozdje in oljke |j so naše stiskalnice „ERCOLE" == v Bocola Jutri, nedelja ■*JmoTej5e*a in najboljšega sestava z dvojno ln nepretrgano pritiskal no močjo : zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaSa vse drnge stiskalnico. HIDRAVLIČNA STISKALNICI. Najbolje «ut« matično patentovaco trt ne biiigalaice, ki delujejo »me od sele, ne da bi jih bilo tre>