INTERVJU m o ^r m r- m m m o r-c- Nika Barič: »Vzeli so nam tisto, po čemer smo slovele!« » Str. 22-23 AKTUALNO (Ne)nasilje. Kaj lahko se storimo? Str. 3 Priloga PRAZNIČNO Z OBČINAMA ŠTORE ZREČE [g) VfV novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 21 / Leto 78 / 25. maj 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si Prostovoljci bogatijo družbo, a za to ne zahtevajo ničesar Gostiteljica torkove osrednje slovesnosti ob nacionalnem tednu prostovoljstva, ki je letos namenjen vlogi prostovoljstva pri ohranjanju duševnega zdravja, je bila Občina Žalec v sodelovanju s tamkajšnjo Hišo sadeži družbe. Slovenska filantropija ob tej priložnosti vsako leto izpostavi izjemne posameznike, ki nesebično in srčno podarjajo svoj čas ter znanje. Posebno priznanje za pisanje o prostovoljstvu je za zgodbo Nazaj dobim več, kot dam prejela tudi novinarka Novega tednika Tina Strmčnik. Na fotografiji prejema priznanje od članov komisije Špele Kuralt in Uroša Škerla Krambergerja iz Društva novinarjev Slovenije. Str. 8 ROGAŠKA SLATINA Ovadeni zaradi nepravilnosti Str. Kitajci znižali dobiček cinkarne Str. 5 9770353734051 2 AKTUALNO ZADETKI Konec tedna v znamenju Dobrot slovenskih kmetij »Prijateljica mi je poslala posnetek sporočila KZS, v katerem je pisalo, da nisem več članica reprezentance. Cinično sem se nasmehnila, kajti takšne poteze KZS me sploh ne presenečajo več.« Nika Barič, najuspešnejša slovenska košarkarica »Z leti, ki sem jih kot otrok preživel pri gasilcih, sem dobil pomembno popotnico za vse življenje.« Jaroslav Grajžl, prejemnik bronastega grba Občine Štore »Pobude za omejevanje županskih mandatov se mi ne zdijo smiselne, saj vsak župan zase ve, kdaj mu začneta usihati delovni zagon in motivacija. Takrat je pravi čas za slovo od županskega stola.« Boris Podvršnik, župan Občine Zreče »Narava je tu, da nas podpre, saj obstaja že veliko dlje kot človeštvo. Pomembno je, da najdemo mir v naravi, jo varujemo in spoštujemo. S tem delamo dobro zase in za svoje potomce.« Julija Mauhler, predsednica društva zeliščarjev Sme-tlika »Učence in dijake bomo seznanili s temeljnimi postopki oživljanja in jim pomagali obvladovati strah pred ukrepanjem. Želimo, da ponotranjijo zavedanje, da je nudenje prve pomoči moralna in etična dolžnost vsakega posameznika.« Mojca Tomažič Capello, pobudnica akcije o temeljnih postopkih oživljanja ČETRTEK 1 1 PETEK 22 \l/ 22 14 O) SOBOTA 1 1 NEDELJA \ 1 / 22 \l/ 22 10 Dobrodošla dopolnitev na kmetijah Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so priložnost za dodaten zaslužek. Zelo pomembna je proizvodnja različnih domačih in tradicionalnih živil. Namenjena jim je prireditev Dobrote slovenskih kmetij, ki je bila ta konec tedna v ptujskem minoritskem samostanu. Posebna komisija je na njej podelila priznanja najboljšim doma izdelanim živilom v različnih skupinah. Še pred odprtjem je bil posvet o pomenu ocenjevanja za izboljšanje njihove kakovosti. »Mladi lahko v dopolnilnih dejavnostih vidijo perspektivo, saj povprečne kmetije samo z osnovno dejavnostjo danes težko preživijo,« pravi Peter Pribožič. spela ozir Razstavo in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov organizirata Mestna občina Ptuj in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z drugimi kmetijsko-gozdarskimi zavodi ter ob podpori ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič je povedal, da gre pri njihovi prireditvi za praznik slovenskega podeželja. Vse to, kar znajo narediti roke na kmetijah, po njegovem mnenju pomeni razvojno priložnost za mlade na podeželju, zato je za organizatorje še toliko bolj pomembno povezovanje s šolstvom na tem področju. »Mladi lahko v tem vidijo perspektivo, saj povprečne kmetije samo z osnovno dejavnostjo danes težko preživijo. Če svoje pridelke predelajo v končne izdelke z višjo dodano vrednostjo, jim to omogoča tudi zaposlitev na kmetiji,« je dodal vodja vsakoletnega dogodka, ki se s promocijo domačih izdelkov trudi kmetije k temu še dodatno spodbuditi. Kažipot potrošnikom Letos so organizatorji v ocenjevanje prejeli 969 izdelkov slovenskih kmetij. Podelili so 856 priznanj, od tega 420 zla- tih, 291 srebrnih in 145 bronastih. Ministrica Irena Šinko, ki se je prav tako mudila na Ptuju, je vsem prejemnikom priznanj in znakov čestitala ter se jim zahvalila za trud in znanje, ki ga vlagajo v izdelke. »Priznanje je na eni strani potrditev vašega pravega pristopa in na drugi strani pomembna informacija potrošnikom, kje lahko kupijo res domačo in pod strogimi pravili pridelano hrano,« je izpostavila. Praznik podeželja Ministrica je še dodala, da je dogodek za slovenske kmetije zelo pomemben. »Pojem Dobrote slovenskih kmetij je uveljavljena blagovna znamka, ki s podeljenimi znaki in priznanji zagotavlja kakovostna živila, živila z znanim poreklom, iz lokalno pridelanih surovin, predelana na pretežno tradicionalen način.« Opozorila je tudi na spremenjene navade in zahteve potrošnikov v zadnjih desetletjih. »Za sodobne potrošnike ni pomembna zgolj informacija o kakovosti proizvodov, temveč tudi o tem, kje je bila hrana pridelana, zato je treba najti načine za učinkovito informiranje potrošnika o izvoru živila ter redno osveščanje o pomenu lokalno pridelane hrane s krepitvijo zavedanja, da je hrana iz lokalnega okolja zagotovilo za prehransko varnost.« Pomembno je povezovanje Dotaknila se je še globalnih dogodkov, ki vplivajo tudi na Slovenijo. »V izrednih razmerah, ki so spremenile svet, so izzivi zagotavljanja hrane, sistemi učinkovite preskrbe s hrano in soodgovornost ter sodelovanje vseh udeležencev v prehranski verigi izjemno pomembni, zato je zelo pomembno tudi povezovanje kmetov za krepitev njihove vloge v verigi vrednosti.« Ministrica Irena Šinko med nagovorom na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij (Foto: arhiv MKGP) Zlata priznanja tudi v našo bližino Na ocenjevanju v sklopu prireditve Dobrote slovenskih kmetij so se s svojimi izdelki v različnih kategorijah pomerili nosilci dopolnilnih dejavnosti iz naše bližine. Preverili smo, kdo vse iz savinjske regije je prejel zlata priznanja. V kategoriji mesnih izdel- kov. Kmetija Flis iz Šempe-kov so zlata priznanja prejeli tra v Savinjski dolini je zlato Kmetija Gobec iz Rogaške priznanje dobila za sir za žar, Slatine za suho salamo s pasom slanine, Kmetija Gorjup iz Kozjega za domačo pašteto in Kmetija Laznik iz Tabora za Grabnarjevo salamo. Kmetija Grobelšek iz Šmarja pri Jelšah je prejela zlati priznanji za suho domačo klobaso in domačo salamo. V kategoriji ribjih izdelkov se je odlično odrezala Turistična kmetija Cokan - Ribnik Steska. Zlata priznanja je prejela za tri svoje izdelke - dimljeno postrv, namaz iz dimljenih postrvi, pikantni namaz iz dimljenih postrvi. Močna konkurenca je bila tudi v kategoriji mlečnih izdel- Kmetija Spodnji Strmčnik iz Luč za navadni tekoči jogurt, Kmetija Sinkovič iz Buč za sadni jogurt (borovnico) in Kmetija Čavk iz okolice Šoštanja za mlad sir s čilijem. Od potice do kislih kumaric Dobitniki zlatih priznanj v kategoriji izdelkov iz žit so postali Šolski center Šentjur za beli kruh - hlebec, Mama Katka - Katarina Ugovšek iz Gornjega Grada za jušne rezance in Sonja Žiga iz Loč za orehovo potico. V kategoriji marmelad je komisija zlato priznanje podeli- o C/3 ог < »Priznanje je na eni strani potrditev pravega pristopa in na drugi strani pomembna informacija potrošnikom, kje lahko kupijo res domačo in pod strogimi pravili pridelano hrano,« je izpostavila ministrica Irena Šinko. la Mileni Marolt iz Luč. Zlati priznanji je prejela za marmelado iz ringloja in slivovo marmelado. Dobitnice zlatih priznanj v kategoriji marmelad so še Rozalija Perkovič iz Čače vasi pri Podplatu za malinofko, Štefka Petek Ko-vše iz Zreč za ekstra domačo mešano marmelado in Kmetija Čavk iz okolice Šoštanja za marmelado iz gozdnih borovnic in breskev. V kategoriji konzerviranih vrtnin je zlato priznanje prejela Manja Perbil iz Bezine pri Slovenskih Konjicah za domače kisle kumarice. Zlato priznanje v kategoriji kisov je prejela Kmetijska zadruga Šaleška dolina - Sadjarstvo Turn iz Velenja za jabolčni kis. V kategoriji drugih olj se je zlatega priznanja razveselil Danijel Žagar iz Petrovč za 100-odstotno sončnično olje. Slavila laška žganjekuha Ekološka kmetija Koruno-vo iz Čače vasi je prejela zlato priznanje za 100-odstotni eko sok iz aronij, Kmetija Tren- kl Bider iz Nazarij za sok iz rdečega grozdja, Rozalija Per-kovič iz Čače vasi za arono-fko oziroma 100-odstotni sok iz aronije. Polona Ratajc iz Slovenskih Konjic za aronito in Mama Katka - Katarina Ugovšek iz Gornjega Grada za sok korenček z jabolkom. Kmetijska zadruga Šaleška dolina - Sadjarstvo Turn iz Velenja je v kategoriji sadnih vin prejela zlati priznanji za izdelka Eros in Turn. Razveselila se ga je tudi v kategoriji žganih pijač za izdelek Ethos. V tej kategoriji je Žganjarstvo Zajec iz Laškega prejelo zlati priznanji za izdelka - bezgovo žganje in slivovko. Žganjeku-ha Kneja iz Šmohorja pri Laškem je prejela zlati priznanji za izdelka - hruškovo žganje in jabolčno žganje z vonjem starodavnih šmohorskih lip. Štefan Kalšek iz Loč se je razveselil zlatega priznanja za slivovko, starano v hrastovem sodu. Kmetija pri Pirmanu iz Vrbja pri Žalcu je prejela zlati priznanji za drenovo žganje in vrbensko kutino. V kategoriji čajev je za dve zeliščni mešanci zlati priznanji prejela Zeliščna kmetija Kalan s Kalobja. ŠO AKTUALNO 3 Kje je družba »zavozila« in kaj lahko še popravi? Nasilje. Tukaj. Med nami. V Narodnem domu v Celju je bila v torek posebna televizijska oddaja Nenasilje, ki jo je v sodelovanju s celjsko občino pripravila komercialna televizija. V ospredju je bilo iskanje rešitev za razmere v družbi, ki so pokazale, da je še vedno preveliko strpnosti do nasilja. Odločevalci, politiki, vodstva uradnih ustanov, zavodov so bili tokrat vidni le v ozadju. So pa lahko po končani oddaji domov »odnesli« uvid v svoje delovanje. Morda tudi kakšno idejo, kako bi lahko kot ustanove ravnale drugače. Bolje. simona šolinič »Vzgojni zavodi in strokovni centri že vrsto let opozarjamo, da se je simptomatika vedenjskih motenj pri mladih sprevrgla v hudo nasilje tako med vrstniki kot tudi nad zaposlenimi. Ne morem pozabiti in preboleti primera, ko je v zavodu 10-letnik s karniso tako hudo udaril po glavi vzgojiteljico, mamo petih otrok, da je postala invalidna. Meni očitajo, da sem panik, toda bistvo, na katerega opozarjam, je, da če bi družba pravočasno prepoznala nasilne otroke, bi bilo nasilja manj. Pribijali so me na križ, ko sem to govorila, vendar morate vedeti, da so k nam v zavod prihajali mladi, ki so bili že >izdelani<. Če bi pravočasno prepoznali nasilne vzorce pri njih, bi bilo drugače,« je za Novi tednik brez dlake na jeziku dejala Leonida Zalokar, ravnateljica Strokovnega centra Planina. Strašljivi podatki o nasilnih mladih Omenja raziskavo, ki je objavljena na spletu, Otroci s hudimi motnjami vedenja, ki je bila izdelana že leta 2011 in ki kaže strašljive podatke. Vanjo so bili vključeni centri za socialno delo, vzgojni zavodi in tudi centri za usposabljanje in varstvo pri delu. Ključno vprašanje raziskave je bilo, koliko otrok in mladostnikov, ki so bili nasilni do sebe ali drugih in so imeli poleg tega morda še duševno motnjo, so te ustanove obravnavale. V letih 2010 in 2011 je bilo takšnih otrok več kot 500, največ jih je bilo do starosti 14 let. Največ otrok je bilo po nasilnem dejanju napotenih k pedopsihiatru ali h kliničnemu psihologu, med njimi so bili tudi takšni, ki so bili hospitalizirani na psihiatričnem oddelku. Veliko otrok so napotili ravno v Strokovni center Planina. Zalokarjeva ob tem opozarja, kar je že takratna raziskava nakazala, da je veliko otrok ostalo »na prostosti«, torej v matični družini ali celo v rejniških družinah, saj jih v vzgojne zavode niso mogli sprejeti zaradi različnih razlogov, tudi zaradi pomanjkanja prostih mest. Ob tem se sogovornica sprašuje, zakaj so odgovorni v državi čakali tako dolgo z rešitvami. »Tudi pedopsihiatrična stroka že takrat teh otrok ni uspela obvladati. In v družbi se zdaj pogovarjamo o medvrstniškem nasilju zaradi vseh dogodkov, ki so se zgodili. Ampak cela družba je nasilna, kamorkoli pogledamo - samo nasilje, družbeno in politično. Ni dovolj, da so otroku zgled samo starši ali šola, ampak jim moramo biti vsi mi,« dodaja. Trdi, da se nasilje samo še stopnjuje. »Že leta 2016 je bil strokovni posvet v Mariboru in policijska statistika je pokazala ogromno primerov nasilja otrok nad starši. V danes tako zelo naglašeni permisivni vzgoji manjkajo čut za sočloveka, omejevanje in omejitve. Za mnoge starše je vsaka prepoved nasilje. Ta družba ne prenese najmanjše omejitve, ampak ne gre za omejitve, gre za zdravo pamet,« še dodaja Zalokarjeva. Svet narcizma Stvari, ki so bile prej skrite, so z razvojem spletne tehnologije prišle na površje, pravi antropolog Dan Podjed, ki ga bolj kot medvrstniško nasilje preseneča grozljiv odziv starejših. »Po dogodku nasilja med vrstniki v Celju se je zgodil spletni linč, ne da bi odrasli vedeli, kaj je sploh v ozadju. Zakaj je možno objaviti takšne posnetke na spletu? Zato, ker izstopajo. Ker v poplavi vsega na spletu ljudje iščejo nekaj šokantnega, to je tisto, kar jih danes še gane. Da se starejši zgražajo, kako se vedejo mladi, je licemersko. Mlade smo danes izrinili iz prostorov, kjer so se počutili dobro. Takšnih prostorov je bilo v Celju veliko, danes jih ni več, a bi jih morali imeti. Zakaj? Ker se mladi v njih ne počutijo nadzorovani, počutijo se varno.« Podjed omenja, da pametni telefoni niso samo težava mladih, ampak tudi odraslih. »Ker s pametnimi telefoni lahko sledimo otrokom, jih pokličemo, vemo, kje so vsak trenutek. Dobivamo otroke na daljinske upravljanje. Ker imajo otroci telefone, so bistveno več časa pred zasloni. Dogaja se nam digitalna preobrazba, a vprašanje je, v kaj se preobražamo. Tehnologija Leonida Zalokar, ravnateljica Strokovnega centra Planina, kjer se vsak dan srečuje z najbolj izstopajočimi mladimi, ki so storilci nasilnih dejanj. Že vrsto let opozarja, da se nasilje stopnjuje. »Pribijali so me na križ zaradi mojih izjav, toda poglejte, kaj se dogaja.« Antropolog Dan Podjed: »Licemersko je obtoževati mlade zaradi nasilja, medtem ko se odrasli ne vprašamo, kako se vedemo mi.« ni nujno slaba, toda za kaj jo uporabljamo? Da posnamemo sebe in predvajamo sliko na omrežjih ter nato čakamo všečke,« razmišlja Podjed. Omenja, da postajamo družba narcizma. »Človek postavlja sebe v središče. Telefoni in družbena omrežja ga silijo v to. Normalno se je fotografirati, posneti in potem kazati šokantne podobe na spletu. Če ves čas mislimo, da smo v središču sistema, postaja del tega sistema tudi narcizem. In to se na žalost v družbi vedno najbolj ceni. Mladi vse to gledajo. To, kar se dogaja danes, je le zrcalo naše generacije. Zakaj bi mi mladim pametovali, ne da bi se prej vprašali, kaj počnemo mi, odrasli?« Več pogovora Rešitve razmer ne moremo najti v nekaj korakih ali kratkem času, pravi psihoterapevt Nejc Šmit: »Ljudje kažemo s prstom na starše, šolo, sistem, na nefunkcionalne družine ..., toda razlogov za to, da se nasilje v družbi dogaja, je več. Zavedati se moramo, da vsak lahko doda del k temu, da nasilje toleriramo ali da ga preprečujemo. Več se bomo pogovarjali o tem, da nasilje ni O. K., bolj bodo vsi to razumeli.« Vsak ima pri tem pomembno vlogo, pomemben gradnik pri tem je pogovor. Tako v družinah kot tudi med prijatelji. »To je osnova. Kako od te osnove naprej, je odvisno od tega, ali se bomo spet naučili pravilno pogovarjati.« Foto: SHERPA Psihoterapevt Nejc Šmit: »Ni me strah prihodnosti, a obstaja negotovost, kam vse to vodi. A če se lahko dejavno vključujem v trud za boljšo družbo, sem lahko optimističen.« Župan Mestne občine Celje Matija Kovač »Preprečevanje in obravnava nasilja med mladimi sta ključnega pomena za zagotavljanje varnega in zdravega razvoja naše mladine. Verjamem, da lahko s pomočjo skrbnega osve-ščanja in izobraževanja ustvarimo okolje, v katerem mladi rastejo in se razvijajo brez strahu pred nasiljem, zato je nujno, da se o tej problematiki odkrito pogovarjamo.« Mojca Kolar iz Kriznega centra Celje »Verjamem, da starši vzgajajo otroke v najboljši veri. Pri tem prihaja do zavijanja v vato, toda otroci se znajdejo tudi v situacijah, kjer se pojavijo ovire, s katerimi se ne znajo soočiti. Navajeni so, da straši vse uredijo. Ampak tega starši ne morejo početi v nedogled, saj v šolah niso ves čas poleg otrok. Nato prihaja do frustracij, saj otroci niso opremljeni s strategijami, kako v takšnih situacijah ravnati. Otroke in mladostnike je dobro naučiti, da ni nujno slabo, če kdaj v življenju >padejo<. Kajti potem se naučijo tudi vstati. Starši morajo biti otroku v oporo, ne smejo pa vsega narediti namesto njega.« Gregor Deleja, nekdanji ravnatelj Gimnazije Celje - Center »Mladi morajo imeti v šolah občutek, da se z njimi pogovarjamo kot z ljudmi. Šole se morajo zavedati, da je normativno področje ukrepanja eno področje, drugo pa je sistem morale. Trenutni problem je, da so vsi strokovnjaki za vse. Če imaš otroka v šoli, si >šolnikšolnik<, ker vse ve, in na drugi strani učitelja brez avtoritete, imamo težavo. Pogovarjati se moramo drugače. Več pozornosti moramo nameniti tistemu, kaj v življenju šteje, kaj so vrednote, kaj so rezultati.« Nataša Pirc Musar, predsednica Slovenije: »Varna država je tista, kjer policistov ne vidiš. Najlažje je v šole postaviti detektor kovin in policijo v bližino. Toda to ne bo rešilo problema. Ta je globlji. Večkrat sem že dejala, da je družina prva, toda politika je odgovorna za kulturo dialoga, nato sledijo mediji. Vsi, ki smo na položajih, se moramo zavedati, kako pomemben je spoštljiv dialog.« 4 GOSPODARSTVO Zlato priznanje za izdelavo tečajev pečice Trideset let podjetja Pilih iz Štor Čeprav je podjetje Pilih v Štorah že od leta 2006, mnogi v kraju ne vedo, da za njegovimi zidovi nastajajo avtomatske montažne linije, na katerih družbe iz Slovenije in tudi tujine izdelujejo sestavne dele, ki jih znani proizvajalci v avtomobilski industriji, industriji gospodinjskih aparatov in še marsikdo drug vgrajujejo v svoje izdelke. »Nekateri celo mislijo, da smo tiskarna,« v smehu pravi lastnik Franc Pilih, ki ne skriva zadovoljstva, da je njihova avtomatska linija za izdelavo tečajev peči, ki so jo sami zasnovali in tudi izdelali, na Mednarodnem industrijskem sejmu dobila zlato priznanje. Podjetje Pilih je za avtomatsko linijo za izdelavo tečajev pečice na letošnjem Mednarodnem industrijskem sejmu dobilo zlato priznanje. »Tečaj vrat, ki jih v svoje pečice vgrajujeta Elektrolux in Gorenje, ima trinajst različnih polizdelkov, ki jih stroj sestavi v samo šestih sekundah,« pojasnjuje lastnik Franc Pilih. janja intihar Franc Pilih je podjetje ustanovil leta 1993. Takrat je še kot tehnolog v programu ku-halnih aparatov delal v Gorenju. »Nazadnje sem v Bosni in Hercegovini pomagal postavljati tovarno hladilnih aparatov, potem so me dali na čakanje. To je bilo takrat >v modi<. Ko sem bil na čakanju, sem snoval programe za svoje podjetje in se leta 1996 v njem tudi zaposlil,« pripoveduje Franc Pilih. Najprej je delal kar v domači kleti, nato je poslovne prostore najel. Pridobil je zastopstvo za nemško družbo Tox-Pressotechnik, ki je vodilna proizvajalka hidravličnih sistemov. Obiskoval je morebitne kupce v Sloveniji in tudi državah nekdanje Jugoslavije, razvojna žilica pa mu ni dala miru in izdelal je prototip stroja za hladno točkovno spajanje pločevine s sistemom TOX ter začel pridobivati prva naročila. »Ves čas sta bila moja cilja, da bi se podjetje razvilo v proizvajalca opreme in da bi v naše stroje vgrajeval komponente Tox-Pressotechni-ka. Postopoma sem se začel ukvarjati s strojegradnjo. Dolgo sem bil edini zaposleni, sam sem risal načrte za stroje, ki sem jih potem izdelal s pomočjo kooperantov ter jih prodal. Šlo je za manj zahtevne stroje, kar delamo danes, so kompleksne montažne linije z veliko stopnjo avtomatizacije in robotizacije,« se začetkov spominja Franc Pilih. Leta 2004 je v Štorah kupil zemljišče, na katerem je po načrtih sina arhitekta (»žal ni šel po mojih stopinjah«) zgradil upravno in proizvodno stavbo, v katero se je podjetje preselilo leta 2006. V naslednjih letih je kupil obdelovalne stroje CNC in drugo opremo, ki je podjetju omogočila lastno izdelavo strojnih delov za strojegradnjo in orodjarstvo. Zaradi vedno več naročil je začel zaposlovati in kot pravi, je bilo najprej menjavanje zaposlenih veliko, saj je marsikdo, ko je ugotovil, kako zahtevne stroje delajo pri Pilihu, odšel drugam. Od zamisli do izdelave Zdaj jih v podjetju Pilih dela dvanajst. Ekipo za izvedbo projektov sestavljajo strokovnjaki na področjih strojništva, elektrotehnike in računalništva, ki snujejo in s pomočjo montažerjev tudi izdelujejo najzahtevnejše stroje za avtomatizacijo proizvodnih procesov, stroje za montažo in robotske celice. »Ko dobimo naročilo in izdelamo ponudbo, je naš cilj, da vse naredimo sami - od zamisli do izdelave stroja. Ko ga predamo naročniku, tudi šolamo tiste, ki delajo z njim, nudimo tudi popoln servis. Tako je že od leta 2006,« poudarja Franc Pilih. Podjetje dela samo po naročilu, saj gre za namenske proizvodne linije. Tudi če gre za podobne izdelke, je proizvodne linije treba zasnovati povsem na novo. In naročniki imajo vedno nove zahteve, pravi Pilih in dodaja, da so izdelki, ki jih izdelujejo pri njih narejene avtomatske montažne linije, videti preprosto, vendar je sestava strojev zelo zapletena. Vsak stroj, ki ga naredijo, ima zadnja leta enega ali več robotov. Cene robotov so se namreč že močno znižale, vendar kljub temu, meni Pilih, proizvodnji v Sloveniji manjka še veliko do široke robotizacije. »Robotizacija ne pomeni samo vključitve robota v neko operacijo, ampak je treba tudi poskrbeti, da je vhodni material primeren za avtomatizacijo,« opozarja. Domači in tuji naročniki Večina naročnikov za avtomatske montažne linije, ro- botizirane montažne celice in namenske stroje za različne tehnološke operacije je iz Slovenije, v zadnjem obdobju podjetje dobiva naročila tudi iz tujine. Lani in letos je tri linije prodalo Srbom, delalo je tudi že za Madžare in Fince. Z izvozom ustvari 20 odstotkov prihodkov, ki so lani znašali malo več kot dva milijona evrov in so bili dvakrat višji kot pred petimi leti. Franc Pilih pravi, da je tolikšna rast predvsem posledica tega, da so zaradi dobrega dela dobili dobro ime. »Vlagatelji so ugotovili, kaj znamo, in nam zaupajo. Marsikdo nas poišče sam in tudi v času korone smo imeli ogromno dela.« Trenutno imajo v podjetju zasedene vse zmogljivosti, kako bo do konca leta, Pilih še ne ve. »Ne vem, kakšna naročila bodo še prišla. Do zdaj smo imeli veliko dela, naročnikom smo poslali tri stroje, dva od teh sta bila velika. Trenutno imamo v proizvodnji za milijon evrov naročil in pričakujem, da bomo letos ustvarili približno toliko prihodkov kot lani ali morda malenkost več,« pravi. Njihov največji naročnik je bila pred leti Iskra Avtoelek-trika, ki je že nekaj časa v lasti nemškega proizvajalca avtomobilskih delov Mahle. Z njim zdaj sodelujejo manj, veliko naročil pa zadnjih sedem let dobivajo od škofjeloške družbe LTH Castings, ki ima proizvodnjo tudi na Hrvaškem in v Severni Makedoniji, kjer izdelujejo volan-ske sklope za veliko znamk avtomobilov. Le nekaj sekund za kljuko za strešne žlebove Podjetje Pilih izdeluje avtomatizirane montažne linije tudi za proizvajalce gospo- dinjskih aparatov, klimatskih naprav in tudi za druge dejavnosti. Največja linija, ki so jo do zdaj zasnovali njegovi razvojniki in izdelali montažerji, je namenjena proizvodnji tečajev vrat za pečice. Zanjo so na letošnjem Mednarodnem industrijskem sejmu dobili zlato priznanje. »Tečaj vrat, ki jih v svoje pečice vgrajujeta Elektrolux in Gorenje, ima trinajst različnih polizdelkov, ki jih stroj sestavi v samo šestih sekundah. Celoten proces izdelave je avtomatiziran, kar pomeni večjo produktivnost, linijo sestavlja več robotov, ki nadomeščajo delo petih ljudi. Tako kot vse druge naše montažne linije tudi ta poskrbi, da je vsak izdelek opremljen s QR-kodo, ki zagotavlja njegovo popolno sledljivost,« pojasnjuje Franc Pilih. V podjetju so naredili dve takšni liniji. Nameščeni sta v šoštanjskem podjetju Turna, ki je eden od dobaviteljev Gorenja in Elek-troluxa. Pilih ocenjuje, da sta doslej izdelali že pet milijonov tečajev vrat. Ob vprašanju, koliko strojev za avtomatizacijo proizvodnih procesov so do zdaj naredili, se Franc Pilih samo nasmehne. Pravi, da jih že dolgo ne šteje več. »Naročniki želijo imeti linije čim prej. Še do pred kratkim smo imeli velike težave zaradi prekinjenih dobavnih verig. Zdaj so razmere bolj normalne, dolge čakalne dobe so še edino na področju elektronike,« pojasnjuje. Podjetje ima veliko dobaviteljev, tudi v tujini, še vedno sodeluje s podjetjem Tox-Pressotechnik. Franc Pilih je zelo ponosen tudi na štiri avtomatske linije za izdelavo snegobranov in kljuk za strešne žlebove, ki so nameščene v podjetjih v Sloveniji, Srbiji in na Madžarskem. Prvo so izdelali za Kro-vstvo Šinko iz Cankove in kot prvi v Sloveniji so v linijo vgradili hladni spoj tox. Ena linija lahko izdela različne tipe kljuk in snegobranov, proces je popolnoma avtomatiziran, od vnosa materiala do končnega izdelka pri tem preteče samo nekaj sekund. »Trenutno sestavljamo takšno linijo tudi za naročnika iz Avstrije, pred kratkim so se zanjo zanimali kupci iz Italije,« je zadovoljen Pilih. Foto: SHERPA V občini Štore, ki te dni praznuje, o čemer pišemo na straneh 24-27, po podatkih Ajpesa deluje 107 gospodarskih družb. Lani so skupaj ustvarile 392 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 19,5 milijona evrov čistega dobička ter imele 1.536 zaposlenih. Povprečna mesečna bruto plača je bila najvišja v regiji in je znašala 2.117 evrov. GOSPODARSTVO 5 V prvem četrtletju slabša prodaja pigmenta titanovega dioksida Kitajci znižali prihodke in dobiček cinkarne Po lanskem rekordnem poslovanju, saj še nikoli v svoji zgodovini ni ustvarila toliko čistih prihodkov od prodaje in čistega dobička, je Cinkarna Celje v leto 2023 vstopila s slabšimi rezultati. V prvem četrtletju je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem imela 25 odstotkov manj čistih prihodkov od prodaje in kar 76 odstotkov nižji čisti dobiček. Razloga sta ohlajanje svetovnega gospodarstva in velik pritisk cenejšega pigmenta titanovega dioksida iz Azije na evropski trg. Ob tem so cene surovin in predvsem energije še vedno visoke. janja intihar Predsednik uprave Aleš Skok je že v začetku leta napovedal približno 10-odsto-tni padec prihodkov in skromnejši čisti dobiček. Podjetje se je že v zadnjem lanskem tromesečju soočilo s poslabšanjem razmer na trgu. Povpraševanje se je zmanjšalo, zaradi pritiska kitajskih izdelkov na evropski trg ter večjih količin neporabljenih zalog pri nekaterih kupcih so se cene pigmenta titanovega dioksida znižale, cene surovin in predvsem energije so še vedno visoke. »Na podlagi trenutnih tržnih razmer ocenjujemo, da bo pritisk na znižanje cen prisoten tudi v naslednjih četrtletjih. Ob tem so cene nekaterih ključnih surovin še vedno visoke oziroma se cenijo le v manjši meri, kar bo vplivalo na zmanjšanje dobička. Na podlagi teh dejstev smo oblikovali tudi načrt za leto 2023,« je povedal Skok ter dodal, da cinkarna kot manjša proizvajalka ne more narekovati cen. Zato se bo osredotočala na razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo, še bolj skrbno bo načrtovala proizvodne stro- ške, povečevala bo število čistilnih naprav in sončnih elektrarn ter uvajala druge ukrepe za energetsko vzdržnost. Za leto 2023 so si v cinkarni postavili skromnejše načrte. Prihodki naj bi znašali približno 200 milijonov evrov, čisti dobiček pa le 6 milijonov evrov. Manjša prodaja na vseh trgih V prvem četrtletju so v cinkarni ustvarili 50 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 16 milijonov evrov ali 25 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Vrednost prodaje pigmenta titanovega dioksida, ki je njen najpomembnejši izdelek, je znašala 39,7 milijona evrov, kar je 14 milijonov evrov manj kot lani. Čisti dobiček, ki je znašal 3,8 milijona evrov, je bil nižji za kar 76 odstotkov. V lanskem prvem četrtletju je podjetje imelo 15,6 milijona evrov čistega dobička, v vsem letu pa približno 43 milijonov evrov. Cinkarna je letos zmanjšala prodajo na vseh trgih, tudi na domačem, kjer je v primerjavi z lanskim četrtletjem upadla za 8 odstotkov. Vrednost izvoza, s katerim ustvari večino svojih prihodkov, se je znižala za 26 odstotkov. Padec prodaje je bil najvišji v državah Evropske unije, kjer so njeni ključni trgi Nemčija, Italija in Francija. Prodaja v državah nekdanje Jugoslavije je bila nižja za 27 odstotkov, na tretjih trgih za 16 odstotkov. Brez dividend Uprava cinkarne zaradi poslabšanja poslovnih rezultatov ni zaskrbljena in ocenjuje, da so glede na razmere na trgu ter poslovanje konkurenčnih podjetij dobri in nad pričakovanji. Kljub temu je lastnikom družbe, ki se bodo 14. junija zbrali na redni letni seji, predlagala, naj se letos odpovedo dividendam in naj bilančni dobiček v višini 25 milijonov evrov ostane nerazporejen. Uprava z nadzornim svetom takšen sklep predlaga zato, ker bo družba letos deležna pomoči v skladu z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Če bi v letu 2023 ali za leto 2023 izplačala dobiček, bi državna sredstva morala vrniti. Izguba pomoči, ki bi v enem letu znašala od pet do sedem milijonov evrov, bi za cinkarno pomenila večjo premoženjsko škodo. S takšnim predlogom se ne strinjajo v Društvu Mali delničarji Slovenije. Želijo, da cinkarna za dividende nameni 21,7 milijona evrov bilančnega dobička ali 2,8 evra bruto na delnico. Še pred uradnim sklicem seje skupščine so pozvali upravo in nadzorni svet cinkarne, naj spremenita sklep o delitvi dobička, vendar njihovega predloga nista upoštevala. Društvo je zato na objavljeni dnevni red seje in predlagane sklepe vložilo na- sprotni predlog, v katerem poleg izplačila dividend še predlaga, naj cinkarna 3 milijone bilančnega dobička porabi za takojšnje vračilo polovice letošnje državne pomoči. Nasprotni predlog na delitev bilančnega dobička je pripravilo tudi Vseslovensko združenje malih deležnikov. Združenje predlaga, naj cinkarna za dividende, ki naj jih izplača prvi teden v januarju leta 2024 (in se tako izogne vračilu državnega denarja), nameni 23,4 milijona evrov ali tri evre bruto za delnico. Preostanek bilančnega dobička naj ostane nerazporejen. Gradbeniki prehiteli trgovce Samostojni podjetniki na Celjskem so tudi v letu 2022 poslovali dobro. Po podatkih, ki jih je na osnovi njihovih letnih poročil zbrala celjska izpostava Ajpesa, so v primerjavi z letom 2021 ustvarili 13 odstotkov več prihodkov, vrednost izvoza so povečali za 18,6 odstotka. Dobiček je bil realno višji le za malo manj kot dva odstotka, čista izguba se je v primerjavi s predlansko povišala za tretjino. Najmočnejša dejavnost je bilo gradbeništvo, ki je na prvem mestu zamenjalo trgovino. Tretja po moči je bila tudi lani predelovalna dejavnost. Največji podjetnik v regiji po obsegu prihodkov, ne pa tudi po številu zaposlenih, je še vedno trgovec z lesnimi izdelki Alojz Cugmajster iz Loč. Lani je imel 13 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 3,4 milijona evrov ali 35 odstotkov več kot leta 2021. Cugmajster 70 odstotkov prihodkov ustvari z razrezom hlodovine, preostanek s prodajo lesnih izdelkov za kurivo. Deluje tudi na tu- jih trgih, kjer je lani povečal prodajo za 35 odstotkov. Najuspešnejši je na avstrijskem trgu, kupce ima tudi v Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Srbiji. Z izvozom na leto ustvari malo več kot 14 odstotkov prometa. Med večje podjetnike se uvršča še Vili Fijavž s Stranic, ki se ukvarja s cestnim tovornim prometom in je lani zaposloval 63 ljudi, od tega 35 za nedoločen čas. Njegovi prihodki so se približali desetim milijonom evrov in so v primerjavi s predlani zrasli za 16 odstotkov. Deset milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje sta lani imela tudi celjski podjetnik Branko Ko-lenc, ki se ukvarja s transportom in z gostinstvom, in trgovec z gradbenim materialom Roman Pešec z Ljubečne. Večja prodaja doma in v tujini Lani je bilo na območju celjske regije v poslovni register na novo vpisanih 1.719 podjetnikov, izbrisanih jih je bilo 1.179. Tako kot povsod po Sloveniji se je tudi na Celj- skem močno povečalo število »normirancev«, in sicer s 3.992 na 4.563. Gre za podjetnike, ki ugotavljajo dobiček z upoštevanjem normiranih odhodkov in jim ni treba predložiti letnih poročil. V celjski izpostavi Ajpesa so tako izdelali analizo podatkov o lanskem poslovanju za 5.169 samostojnih podjetnikov, od katerih se jih v kategorijo majhnih uvršča 109, v kategoriji srednje velikih sta le dva, drugi so tako imenovani mikro podjetniki. Samostojni podjetniki so lani ustvarili 794,8 milijona evrov vseh prihodkov, od tega 782 milijonov evrov s prodajo izdelkov in storitev. Večino prihodkov, ki so bili od predlanskih realno višji za 13 odstotkov, so zaslužili na domačem trgu. Obseg domače prodaje so povečali za malo manj kot 16 odstotkov, izvoz, večinoma v države Evropske unije, pa za 18,6 odstotkov. K skupnim prihodkov so tudi lani največ prispevali celjski, šentjurski in žalski podjetniki. Dobiček najbolj povečali prevozniki Lani je pozitivno poslovalo 4.437 podjetnikov. Skupaj so imeli 51,8 milijona evrov čistega dobička, kar je realno 1,7 odstotka več kot v letu 2021. Z izgubo, ki je znašala malo več kot 4 milijone evrov, je poslovno leto zaključilo 708 podjetnikov. Največ dobička so ustvarili gradbinci, sledijo jim trgovci ter podjetniki, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo in prometom. Prevozniki so v primerjavi s predlani dobiček povečali za 45 odstotkov, kar je največ v primerjavi z drugimi dejavnostmi. Izgubo so najbolj povečali podjetniki, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo. JI Regijski podjetniki so bili lani produktivnejši od povprečja v državi. Prihodki na zaposlenega so bili višji za približno petino, neto dodana vrednost na zaposlenega pa za 3,4 odstotka. Podjetniki na Celjskem so lani zaposlovali 4.441 delavcev, kar je nekoliko več kot leta 2021. Največ zaposlenih je bilo v trgovini, in sicer 30 odstotkov vseh delavcev, sledijo gradbeništvo, promet in predelovalne dejavnosti. Število zaposlenih se je najbolj povečalo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Povprečna bruto plača je znašala 1.328 evrov in je bila za 9 evrov nižja od slovenskega povprečja. Tibor Šimonka še en mandat Člani skupščine Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so za predsednika zbornice za naslednje mandatno obdobje ponovno izvolili Tiborja Šimonko, člana uprave Skupine SIJ. Novi predsednik skupščine GZS je postal Hugo Bosio iz Celja. Tibor Šimonka je kot najpomembnejša področja svojega delovanja v novem mandatu izpostavil nadaljevanje socialnega dialoga, stabilno, konkurenčno in predvidljivo poslovno okolje, strateški razvoj s poudarkom na zelem in digitalnem prehodu ter internacionalizacijo. GZS je v zadnjih dveh letih prenovila strateške cilje Slovenije in si do leta 2030 zadala doseči 95 milijarde evrov izvoza, 88 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega in 3.200 evrov povprečne bruto plače. Poleg Huga Bosia, ki je postal novi predsednik skupščine GZS, sta od celjskih gospodarstvenikov v organih zbornice še Marko Cvetko iz Cinkarne Celje, ki je bil izvoljen za člana nadzornega odbora, in Izidor Krivec, ki je kot predsednik regionalne gospodarske zbornice član upravnega odbora GZS. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Pred uvedbo Centralke Pozabite na gotovino! Mestni svetniki so večino zadnje seje prejšnjo sredo namenili obravnavi poročil o lanskem poslovanju in delu zavodov s področja vzgoje, izobraževanja, kulture, zdravstva in sociale v občini. Poročila so svetniki sprejeli brez posebnih pripomb in pohvalili delovanje zavodov. Potrdili so tudi predlog o ponovnem imenovanju Staneta Rozmana za direktorja Pokrajinskega muzeja Celje za naslednjih pet let. tatjana cvirn Med zanimivejšimi za občane je bila sprememba cenika za izvajanje prevozov s Cele-busom. Kot je pojasnil Miran Gaberšek z oddelka za okolje in prostor ter komunalo v MOC, je sprememba povezana z uvedbo nove kartice in mobilne aplikacije Centralka, ki naj bi olajšali plačevanje Cele-busa, izposojo koles, parkiranje ... Ker bosta začeli veljati v drugi polovici leta, bo tudi sprejet predlog sprememb cenika začeli veljati 1. julija. Dve novosti od 1. julija Svetniki so potrdili predlog o dveh novostih, in sicer ne bo več tedenskih, mesečnih in letnih vozovnic za vožnjo s Celebusom, pri plačilu vozovnice na avtobusu pa ta ne bo več stala evro, ampak dva evra. Nov sistem bo v 30-dnevnem obdobju samostojno zaznal, kdaj je uporabnik s kupljenimi dnevnimi vozovnicami dosegel vrednost mesečne vozovnice, in mu nato v času dodatnega koriščenja teh ne bo več zaračunaval. Gaberšek je navedel primer: »Ce se bo nekdo od 1. junija peljal 15-krat in bo imel po evro naložen za vsako vožnjo, bo imel nato vse nadaljnje vožnje do 30. dne brezplačne. To pomeni, da Svetniki so sprejeli odlok, ki pri dvorcu Lanovž omogoča gradnjo dveh novih stavb: prva pomeni širitev sedanjega medicinskega centra in naj bi imela celo heliport, druga naj bi bila poslovno-trgovske narave. Svetniki so na seji prisluhnili tudi poročilu podjetja Vo-ka o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode ter ugotovili, da imajo občani na voljo kakovostno vodo. Celebus je decembra lani prepeljal že več kot 32 tisoč potnikov, nov sistem plačevanja z ugodnostmi naj bi jih pritegnil še več. Tam, kjer prog še ni, občani nestrpno pričakujejo širitev omrežja. (Foto: SHERPA) mu ne bo treba več skrbeti, ali bo porabil mesečno karto in ali se mu njen nakup sploh splača.« Za mesečno vožnjo bo tako zadoščal nakup 15 dnevnih vozovnic, medtem ko bo pri osnovnošolcih dovolj nakup petih vozovnic ter desetih za dijake, študente, invalide in upokojence. Otroci do dopolnjenega 6. leta se bodo tudi v prihodnje vozili brezplačno. Brezposelni, upokojenci, invalidi, vojni veterani ali osebe, starejše od 65 let, imajo možnost brezplačnih prevozov s kartico IJPP (integriranega javnega potniškega prometa). Ce opravljajo pridobitno dejavnost oziroma so zaposleni ali si iz katerih drugih razlogov ne želijo urediti kartice IJPP pri prevozniku, imajo na voljo ugodnosti po ceniku Celebusa. In zakaj se bo dvignila cena enkratne vozovnice? Gaberšek pravi, da želijo, da bi uporabniki v največji možni meri uporabljajo Centralko kot bolj praktično in cenejšo možnost. Nakup enkratne vozovnice na avtobusu je poleg tega tudi moteč za voznike in prinaša zamude v vozni red. Svetniki so sprejeli tudi sklep o doregistraciji družbe ZPO Celje, ki bo izvajala del dejavnosti v zvezi s Central-ko. Čebelarji pravijo, da je letošnja pomlad za čebele katastrofalna: »Namesto da bi danes že točili med, moramo čebelam dodajati hrano, da bodo sploh preživele,« letošnjo sezono komentira predsednik Čebelarskega društva Henrika Peternela Celje Gorazd Gradišnik. Ob tem poziva tudi, naj vsak posameznik zasadi čim več medovitih rastlin, ter poudarja, da imamo v Sloveniji sicer dobre pogoje za čebele, le kositi ne smemo prehitro. Praznovanje in zaskrbljenost CELJE - Ob letošnjem šestem svetovnem dnevu čebel in dvajsetem čebelarskem prazniku so se slovenski čebelarji konec tedna zbrali na celjskem sejmišču. Gostitelj je bilo Čebelarsko društvo Henrika Peternela Celje, pokroviteljica je bila Mestna občina Celje. Udeležence je nagovorila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko in opozorila na skrb za čebele in druge opraševal-ce z vidika varovanja okolja in biotske raznovrstnosti, še posebej pa z vidika prehran-ske varnosti. Udeleženci so si pred Poklicno gasilsko enoto Celje lahko ogledali prvi terapevtski čebelnjak na svetu, namenjen gasilcem. Boštjan Noč je za postavitev podelil priznanje nekdanjemu direktorju PGE Janku Požežniku. gramskem obdobju. Izpostavila je še eno pomembno področje, s katerim se ministrstvo ukvarja že kar nekaj časa, pobudnik pa je bila Čebelarska zveza Slovenije. »To je natančnejše označevanje medu, pri čemer želim, da bi bil na embalaži podatek o izvoru in odstotku medu, ki izhaja iz tega vira. Številne EU države nas v svetu kmetijskih ministrov pri tem podpirajo. Upajmo na čim boljši predlog za označevanje, ki ga pripravlja komisija«. Predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč je opozoril je na slabe čebelarske letine v zadnjih letih ter na pomen vključevanja v evropsko shemo kakovosti, saj bomo le tako lahko zaščitili svoj med. Med govorniki je bil tudi celjski župan Matija Kovač, ki je med drugim dejal, da nas čebele učijo o pomenu sodelovanja in delovanja v skupnosti ter dokazujejo, da sta napor in vztrajnost na dolgi rok pot do doseganja »sladkih« rezultatov. Spomnila je, da so v zadnjih letih težave na trgu občutili tudi čebelarji, zato jim je država pomagala. Posebej je izpostavila, da je v okviru strateškega načrta za izvajanje skupne kmetijske politike do leta 2027 v Sloveniji čebelarstvo dosti bolje zastopano, kot je bilo v prejšnjem pro- Vrhunec dogodka je bila slavnostna podelitev priznanj najboljšim vzrejevalcem za izstopajoče dosežke na področju selekcije kranjske čebele. Priznanje za najboljšo linijo čebel po kriteriju skupnega selekcijskega indeksa je prejel Peter Kolar s Ptujske Gore, priznanje za najmirnejšo linijo čebel Nejc Juvan s Prevalj, priznanje za najbolj medonosno čebeljo linijo pa sta dobila Jožef Andrejč iz Tišine in Janko Bukovšek iz Kranja. TC, ER, foto: SHERPA Parkiranje pred dežurno lekarno še naprej neurejeno CELJE - V začetku maja je lekarna na Glaziji praznovala prvo obletnico. Spomnimo, da je lani prevzela tudi vlogo dežurne lekarne, ki je bila do takrat v Lekarni Center. Nadomestila je tudi tisto v celjskem zdravstvenem domu. Celjske lekarne so na Glazijo preselile tudi poslovne prostore, prejšnji torek so nove pridobitve obeležili s praznovanjem. Lekarna Glazija je sicer zelo sodobna in v veliki meri robotizirana, a še naprej ostaja odprto vprašanje parkiranja. Direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek pravi, da to še urejajo in v sodelovanju z Mestno občino Celje iščejo rešitve, a gre za zahteven postopek, saj zajema tudi spremembe občinskega prostorskega načrta. Najverjetneje bodo parkirišče v prihodnosti uredili za lekarno. Sicer je po besedah direktorice dežurna Lekarna Glazija obiskana bolj, kot je bila njena predhodnica v Stanetovi ulici. JF Obiskovalci so si v soboto lahko ogledali fotografsko razstavo z naslovom Čebele doma in po svetu avtorja, tudi čebelarja, Marjana Čebele ter se sprehodili po tržnici z medenimi in rokodelskimi izdelki. Celjske lekarne so praznovale prvo obletnico Lekarne Glazija. Direktorica Lilijana Grosek obljublja, da bodo parkirišča gure&Ji-v-njrajšem možnem času. (Foto: SHERPA) IZ NAŠIH KRAJEV 7 ROGAŠKA SLATINA - Je šlo za sporno porabo javnega denarja? Ovadba zaradi domnevnih nepravilnosti v društvu Policisti Policijske postaje Rogaška Slatina so 15. maja zaradi zaznanih nepravilnosti v Društvu Gaja na Okrožno državno tožilstvo v Celju podali kazensko ovadbo. Slednjo so podali zoper več oseb, in sicer zaradi suma storitve kaznivih dejanj poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter ponarejanja listin. Nekatere članice društva naj bi namreč brez vednosti predsednice, ki je bila edina podpisnica društva, opravile nakupa v vrednosti približno 2.400 evrov, podpis takratne predsednice pa naj bi ponaredile. tina strmčnik Društvo Gaja deluje 23 let in se ukvarja z ohranjanjem slovenskih narodnih jedi in običajev. Med drugim skrbi za pripravo pogostitev ob različnih dogodkih. Edina podpisnica računov in drugih dokumentov je po statutu predsednica društva. Podpis slednje naj bi pred časom ponaredilo nekaj članic društva, ki naj bi v dveh različnih trgovinah kupile stvari v vrednosti približno 2.400 evrov. Nakup naj bi zajemal več stvari, od živil do mikrovalovne pečice in drugega. Kot je povedala dolgoletna predsednica društva Cvetka Koražija, ki je v sredo, 24. maja, dala odstopno izjavo, naj bi jo ena od članic društva o tem nakupu sredi marca s klicem obvestila sama. »Dejala mi je, da so izpraznile račun društva. Odšla sem v trgovino, kjer so mi potrdili, da je nekaj članic društva opravilo nakup. V obeh trgovinah sem prosila za kopiji dobavnic in ugotovila, da je na njih z velikimi tiskanimi črkami napisano moje ime in da je dodan podpis, ki seveda ni moj. Še isti dan sem to prijavila policiji.« Dodala je, da naj bi prišlo tudi do ponarejanja dokumentov, saj naj bi bila na drugem izvodu dobavnic podpisan celotni izvršni odbor in ena članica nadzornega odbora. »Društvo Gaja ima po 23 letih delovanja velik ugled in dobro ime. Bila sem njegova gonilna sila. Nekatere članice skušajo zdaj prikazati, kot da sem kriva za številne nepravilnosti. O tem, da so policisti zaznali nepravilnosti in na Okrožno državno tožilstvo v Celju podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poneverbe, pa je vse tiho,« pravi Cvetka Koražija. Sporna poraba javnega denarja? Koražija je povedala, da je glede na dogovor s članicami društva redno kupovala živila, ki jih je društvo potrebovalo, in jih je vozila v kuhinjo društva na Brestovški cesti. Kadar je katera od članic jed pripravila doma, je o porabljenih sestavinah obvestila nekdanjo predsednico društva, ki je v trgovini kupila potrebna živila in jih dala tej članici. O večjih nakupih so članice v preteklosti odločale soglasno in glede na zastavljen program dela, je dejala sogovornica. Po njenih besedah so članice društva, ki naj bi samovoljno opravile nakup, med drugim kupile več stvari, ki jih društvo v kuhinji že ima, zato se ji nakup ni zdel potreben. Domnevna samovoljna poraba denarja se ji zdi sporna tudi zato, ker društvo med drugim prejema javni denar iz občinskega proračuna, in sicer za delovanje društva in za izveden načrt dela. O dogajanju v društvu smo vprašanja naslovili tudi na Občino Rogaška Slatina, od koder so odgovorili, da je za poslovanje društva v prvi vrsti odgovorno njegovo vodstvo. In da namensko porabo proračunskih sredstev preverjajo s pomočjo poročil društev, ki so sestav- Policija je zaradi zaznanih nepravilnosti v Društvu Gaja na Okrožno državno tožilstvo v Celju podala kazensko ovadbo zoper več oseb. (Foto: arhiv društva) ni del vloge za pridobivanje sredstev v postopkih javnih razpisov. V zadnjem obdobju več nesoglasij So bila v društvu kakšna nesoglasja? Sogovornica je povedala, da je del članic želel izključitev druge članice. Cvetka Koražija je temu odločno nasprotovala, saj je prepričana, da ima vsak posameznik pravico sodelovati v prostovoljnem društvu. Del članic naj bi med drugim motilo še to, da je Koražija sama kupovala živila in druge potrebne stvari za društvo. »Med drugim mi očitajo, da naj bi nakupljena živila nosila domov namesto v kuhinjo društva in da naj bi izkoriščala društvo zase in za svojo družino. To ne drži. Na vsaki dobavnici imam napisano, s kakšnim namenim sem kupila živila, priloženi so izdani računi. Vse račune sem pokazala na občnem zboru. Društvo sem vodila tako, kot je treba.« Omenila je, da naj bi del članic v preteklosti omenjal, da želi polovico društvenega denarja. A po njenih besedah statut Društva Gaja in tudi Zakon o društvih določata, da je vsaka delitev premoženja društva nična. »Imetja društva se ne deli. Društvu se lahko pridružiš in v njem sodeluješ, kolikor dolgo želiš. Če se Cvetka Koražija je ena od ustanoviteljic Društva Gaja, od leta 2013 je bila njegova predsednica. (Foto: arhiv društva) »Kar pripada društvu, se ne sme deliti, saj gre za njegovo lastnino, « je pojasnila nekdanja predsednica Društva Gaja. v njem ne počutiš več dobro, lahko kadarkoli greš. Če je bil del članic nezadovoljen z mojim vodenjem Gaje, bi lahko to povedale in izvolile novo vodstvo,« je zaključila. Pred časom smo poskušali komentar o dogajanju v društvu pridobiti tudi pri eni od članic društva. Slednja je dejala, da za naša vprašanja ni pravi naslov, da ne ve za domnevno sporno dogajanje v društvu in nima pri tem čisto nič. Dejala je, da gre za klevete, in nas vprašala, ali smo se o očitkih z njo pripravljeni soočiti na sodišču. Iz Okrožnega državnega tožilstva v Celju so sporočili, da glede ovadbe v Društvu Gaja še ni bila sprejeta dr-žavnotožilska odločitev. Kaj z odpadki, ki jih je vedno več? Praznik različnih kultur CELJE - Na novem sejmu Komot, ki ga je družba Celjski sejem pred dnevi pripravila z Zbornico komunalnega gospodarstva, so se podjetja predstavila industrijske rešitve in inovacije na področju komunale, oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih vod in ravnanja z odpadki. Spremljajoči dogodki na sejmu so bila predavanja o aktualnih temah z omenjenih področij. Tako so strokovnjaki govorili o področju vodooskrbe in ravnanja z odpadno vodo, o ravnanju z odpadki za dosegu okoljskih ciljev in o financiranju komunalne infrastrukture iz evropskih skladov. Sežiganje ali kako drugače? O energetski izrabi odpadkov v EU je govoril dr. Filip Kokalj s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Po njegovem mnenju je glede sežiga odpadkov še veliko neizkoriščenih možnosti, saj imamo v Sloveniji le eno sežigalnico, in sicer v Celju, po zaslugi katere imajo prebivalci cenejše ogrevanje in nižje stroške ravnanja z odpadki. V Evropi je takšnih sežigalnic več kot petsto, zato so se udeleženci predavanja upravičeno vprašali, zakaj pri nas ne naredimo koraka naprej. »V javnosti velja miselnost, da recikliranje in energetska izraba odpadkov nimata nič skupnega. A to ne drži, statistika in mednarodne raziskave kažejo, da gresta v Evropi z roko v roki. Tam, kjer se povečuje predelava odpadkov, se povečuje tudi njihova energetska izraba.« Žal sežig odpadkov v javnosti ni priljubljen izraz, zato nekateri včasih raje govorijo o naprednejših postopkih, a po besedah predavatelja je na koncu to še vedno sežigalnica. Kljub tem prizadevanjem za zmanjševanje količin komunalnih odpadkov jih je v Evropi vedno več. Ob tem je zanimivo, da je največ sežigalnic odpadkov v državah z visokim bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca, je povedal Kokalj. Simon Franko iz BASF Adriatic je predstavil kemično recikliranje odpadkov kot del krožnega gospodarstva. Plastični odpadki so danes ena največjih skrbi človeštva, saj se z njimi srečujemo na vsakem koraku v različnih oblikah. Letno konča v morju osem milijonov ton plastike. Sežig po njegovem mnenju ni ustrezna rešitev, saj ne rešuje izpustov ogljikovega dioksida. Kot je dejal, je plastika razgradljiv material, žal pa trenutno ni na voljo dovolj zmogljivosti in tehnologij ter poguma za razgradnjo nekaterih vrst plastike in tudi stroškovni vidik je pri tem pomemben. A po njegovem mnenju se tudi na tem področju stvari spreminjajo in izboljšujejo. »V prihodnje plastike ne bo manj, ampak več, enako tudi tovrstnih odpadkov. Če ne bomo nič naredili, se bomo zadušili v njih.« O digitalnem kavcijskem sistemu za zbiranje plastenk kot orodju proizvajalčeve razširjene odgovornosti je govorila Michaela Heigl iz podjetja Digi Cycle. Pri nas je govora o uvedbi klasičnega kavcijskega sistema, o katerem so mnenja deljena, medtem ko v številnih državah v Evropi že razvijajo digitalni kavcijski sistem. Uporabnik v tem primeru izkorišča že obstoječo komunalno infrastrukturo in prav tako prejme povrnjeno kavcijo za pravilno ravnanje 7 pmhalažn TP ŠENTJUR - Zgodbam ljudi, ki so se v Šentjur preselili iz vsega sveta, so lahko obiskovalci minulo soboto prisluhnili na dogodku z naslovom Kul bazar, ki ga je pripravila Razvojna agencija (RA) Kozjansko. Številni so bazar izkoristili za spoznavanje navad in kulture priseljencev ter poskušanje njihovih tradicionalnih jedi. Povabilu, da se predstavi- stojnicah so svojo kulturo jo, so se odzvali predstav- predstavili še ljudje, ki so nice Kosova ter priseljenci povezani z Šentjurjem. Bir-iz Mehike in Peruja. Na man Shrestha, ki sodeluje z nekaterimi šentjurskimi društvi, je predstavil Nepal. Ukrajinci iz sosednjih občin so se med drugim predstavili s svojimi tradicionalnimi plesi. Praznika različnih kultur so se udeležili tudi udeleženci programa Začetna integracija priseljencev. TS Dekleta iz Ukrajine so navdušila s svoiim plesom in čudovitimi nošami. (Foto: TS) 8 IZ NAŠIH KRAJEV ŽALEC - Slovenska filantropija na osrednji slovesnosti podelila nazive naj prostovoljec Bogatijo družbo, a za to ne zahtevajo ničesar »Prostovoljstvo kot varovalni dejavnik prispeva k smislu in zadovoljstvu V • I • • I • V • IV a| v življenju, k zmanjšanju občutkov osamljenosti in bolj vključujoči skupnosti,« je izpostavil izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar. Gostiteljica torkove osrednje slovesnosti ob nacionalnem tednu prostovoljstva, ki je letos namenjen vlogi prostovoljstva pri ohranjanju duševnega zdravja, je bila Občina Žalec v sodelovanju s tamkajšnjo Hišo sadeži družbe. Slovenska filantropija ob tej priložnosti vsako leto izpostavi izjemne posameznike, ki nesebično in srčno podarjajo svoj čas in znanje. Posebno priznanje za pisanje o prostovoljstvu je za zgodbo Nazaj dobim več, kot dam prejela tudi novinarka Novega tednika Tina Strmčnik. spela ozir Slovenska filantropija je nazive na področju novinarskega poročanja podelila v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije. Kot so pojasnili v obrazložitvi, novinarji regionalnih medijskih hiš prinašajo pričevanja malih ljudi, ki pišejo velike zgodbe. »Tina Strmčnik je zagotovo ena od teh novinarjev, tudi zato, ker ima čut za ljudi, vidi običajno spregledane prostovoljce, ki delajo vse za skupnost in sočloveka. Predstavi jih brez patetike, a rahločutno, da bralec dobi pravi vpogled v tematiko. Pravzaprav je njeno pisanje sprehod skozi prostovolj-stvo, ki dela življenje vseh, tudi prostovoljcev, lepše,« so zapisali. Komisija je za najboljšo prostovoljsko zgodbo preteklega leta izbrala članek z naslovom Ne vemo, kdo je ta, ki nas pelje, ne vemo niti, kam točno gremo, mislite, da nas bodo ubili avtorice Klare Širovnik. Novinarka Večera je takoj po izbruhu vojne v Ukrajini odpotovala na polj-sko-ukrajinsko mejo, kjer je spremljala, kako prostovoljci oskrbujejo ukrajinske družine in jih pospremijo na pot v druge evropske države. Posebno priznanje za pisanje o prostovoljstvu je prejela še novinarka Nedeljskega dnevnika Tatjana Pihlar. Vsaka kapljica vode šteje CELJE - Letos je Cinkarna Celje petnajstič podelila nagrade na natečaju, tokrat poimenovanem Vsaka kapljica vode šteje. Namen natečaja je bilo opozarjanje na odgovorno ravnanje z vodo, pri katerem šteje vsaka kapljica. Letos je sodelovalo največ prijavljenih do zdaj, kar 46 osnovnih in srednjih šol oziroma 1700 učencev in dijakov. Prejšnji četrtek so v atriju pred celjsko knjižnico podelili nagrade najboljšim. Tehnična direktorica in članica uprave Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič je o natečaju povedala: »Do zdaj so mladi na natečajih spoznavali predvsem to, kaj proizvajamo in kje se s temi proizvodi srečujejo.« Tokrat so se v cinkarni osredotočili na odgovorno ravnanje z vodo, saj je ta, kot dodaja Nikolaja Podgoršek Se-lič »vir življenja vseh bitij in v skrbi zanjo moramo sodelovati vsi udeleženci«. Natečaj in zmagovalci Tokrat so sodelujoči na natečaju morali narisati kapljo, V atriju celjske knjižnice ЦР f §8 so podelili nagrade Џ SE 4 najboljšim. Novinarka Novega tednika Tina 4 QDI7U A .1 Strmčnik je prejela posebno -i JE STOVOLJSKA ZGODBA 202 priznanje za zgodbo Nazaj dobim več, kot dam, v kateri je opisala življenje in delo predane prostovoljke. Al Na mladih svet stoji Slovenska filantropija je na dogodku šolam in dijaškim domovom, ki spodbujajo pro-stovoljstvo učencev, podelila nazive junaki našega časa. Med šolami iz naše regije so ga prejeli učenci iz OŠ Lava Celje, OŠ Zreče in Gimnazije Celje - Center. Mentorjem, ki s svojim delom odlično vplivajo na prostovoljce, uporabnike in lokalno skupnost, je filantropija namenila naziv naj mentor. To je med postal tudi Peter Čepin Tovornik za vodenje prostovoljcev znotraj društva Hospic in spodbujanje prostovoljstva v Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje. Kot je izpostavila komisija, ga odlikujeta izjemna spodobnost koordinacije in motivacije prostovoljcev ter skupinskega dela. »Ne ustraši se nobenega izziva. Vedno išče rešitve in prostovoljcem nudi varen prostor,« je zapisala. Filantropija je izbrala tudi naj projekt medgeneracijskega prostovoljstva. To je postal projekt Daruj, razveseljuj, ki ga je za ta naziv predlagal Mladinski center Žalec. Namen projekta je bilo povezovanje stanovalcev socialno-varstvenega zavoda Dom Nine Pokorn Grmovje z javnostjo in destigmatizacija te ustanove. Mladi prostovoljci so pripravili različne akcije, delavnice in povezovalni dogodek. Gredo tja, od koder drugi bežijo Slovenska filantropija je ob tej priložnosti izbrala naj prostovoljce med zaposlenimi v javni upravi. Za delo z mla- dimi je posebno priznanje prejela Renata Rupreht, zaposlena v IV. OŠ Celje. Večino prostovoljnega dela opravi v Prostovoljnem gasilskem društvu Vinska Gora, kjer je s svojim pristopom uspela ohraniti zanimanje mladih za prostovoljno gasilsko delo. Kot bolničarka se je vključila v ekipo prve pomoči velenjskega območnega združenja Rdečega križa. Njene besede so, da je biti gasilec čast in odgovornost. Gasilec pred izzivom ne razmišlja, da bi ostal doma. Zanj velja, da gre tja, od koder vsi bežijo. Občine, ki aktivno podpirajo prostovoljce in prostovoljske organizacije, so prejele naziv prostovoljstvu prijazne občine. Foto: SHERPA Brez omejitev tudi letos ne gre vanjo pa poljuben motiv, povezan z vodo. Pri tem so morali v povezavi s temo natečaja uporabljati akvarelne barve. Poleg slikanja so na letošnjem natečaju udeleženci lahko tudi fotografirali. Eno nagrado so tako podelili tudi za najboljšo fotografijo na to temo. Podelili so devet glavnih nagrad. Letošnji nagrajenci so Erika Belen Grbec Valencia, Mia Repas, Blažka Poljanšek, Zala Zdolšek, Pia Rebernik Kroflič, Jernej Sušič, Aljoša Sabo, Maša Štern in Tim Gaberc. JF, foto: Amina Kolarič CELJSKO - Tudi letos se ni bilo mogoče izogniti omejitvam pri vpisu v prvi letnik srednjih šol za prihodnje šolsko leto. Enajst šol v regiji (v Sloveniji 70) tako omejuje vpis v svoje programe. V prenosnem roku do 24. aprila je sicer svojo prijavo preneslo 1.963 kandidatov in v nekaterih programih, kjer je bilo zanimanje za vpis večje in so imele šole še na voljo prostorske in kadrovske zmogljivosti, je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje soglašalo, da se poveča število mest. Teh je 534 več. Tako je v Sloveniji zdaj na voljo 25.428 razpisanih mest. Kljub temu bo vpis v nekaterih šolah omejen, večina teh pa nima posebnih presežkov prijavljenih. Ekonomska šola Celje bo omejila vpis v programu ekonomski tehnik, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje pa v vseh treh programih: zdravstvena nega, bolničar - negovalec in kozmetični tehnik. Na Gimnaziji Celje - Center je prav tako preveč prijav v vseh treh programih (predšolska vzgoja, umetniška gimnazija - likovna smer in gimnazija). Na I. gimnaziji v Celju in Gimnaziji Lava ŠCC je preveč prijav v splošnem gimnazijskem programu, pri slednji še v programu tehniške gimnazije. Srednja šola za hortikul-turo in vizualne umetnosti Celje mora omejiti vpis v programu fotografski tehnik. Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC ima preveč prijavljenih v programih za medijskega tehnika, mehatronika operaterja, strojnega tehnika, inštalaterja strojnih inštalacij in tehnika me-hatronike. Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠCC omejuje vpis v programe tehnik računalništva, kemijski tehnik, elektri-kar in elektrotehnik. V Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC je preveč prijav za frizerja, avtoserviserja in logističnega tehnika. V Šolski center Šentjur je prispelo preveč prijav za program veterinarskega tehnika, v Elektro in računalniško šolo Šolskega centra Velenje pa za program tehnik računalništva. TC Boljša oskrba z vodo LAŠKO - Od približno 13 tisoč prebivalcev v občini Laško jih ima približno tri tisoč še vedno svojo lastno oskrbo z vodo. V občini se zavedajo, da je zagotavljanje čiste pitne vode ključnega pomena. Zato gradijo in urejajo vodovode na več območjih. Na območju Ojstrega, Tovstega, Zahuma in dela Brstnika je že končana gradnja primarnega voda v dolžini približno devet kilometrov. Trenutno je v polnem zamahu gradnja sekundarnega voda v dolžini treh kilometrov in pol, ki bo priključen na primarni vod. Dela bodo končana v prvi polovici letošnjega leta, na omrežje se bo priključilo 45 gospodinjstev oziroma 110 prebivalcev. Dela bodo stala približno milijon evrov, projekt je sofinanciran iz sredstev Kohezijskega sklada EU v višini približno dvesto tisoč evrov. Preostala sredstva bo zagotovila Občina Laško iz proračuna. BA IZ NAŠIH KRAJEV 9 Predstavniki Ljudske iniciative Velenje (LIV) so podpise in peticijo predali velenjski podžupanji Darinki Mravljak. Lidija Šolinc (levo) in Sara Bajec sta novinarjem predstavili osnovne zahteve Ljudske iniciative Velenje. VELENJE - Pritiski za odstop vodstva zdravstvenega doma se stopnjujejo Zaupanje načeto, kako naprej? Skrajni čas je, da se razmere v velenjskem zdravstvenem domu izboljšajo v dobrobit občanov, so prepričani v Ljudski iniciativi Velenje (LIV). V nekaj dneh so zbrali približno 1.700 podpisov občanov Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki pod peticijo, v kateri med drugim zahtevajo odstop celotne uprave zdravstvenega doma in vseh njenih svetovalcev ter transparentno in kompetentno postavitev novega sveta zavoda. Pri tem računajo na sodelovanje župana in občinskega sveta. »Z zahtevami v peticiji Ljudske iniciative Velenje sem seznanjena zgolj iz medijev. V tem trenutku nimam komentarja,« pravi v. d. direktorica Zdravstvenega doma Velenje Maja Škerjanec. barbara furman Po tragičnem dogodku, ko se je 74-letni občan moral sam peljati po nujno medicinsko pomoč v Zdravstveni dom Velenje in je med prevozom umrl, se kritike na račun javnega zavoda le še stopnjujejo. Med najbolj glasnimi kritiki je Ljudska inici- ativa Velenje (LIV), v kateri želijo poiskati boljše rešitve za delovanje zdravstvenega doma. Kot poudarjajo, so v zdravstvenem domu potrebne korenite kadrovske in organizacijske spremembe. Pri tem računajo na sodelovanje Mestne občine Velenje, zato naj bi se ta teden sestali z županom Petrom Dermolom. Očitkov je več Spomnimo, da je v začetku meseca svet zavoda za v. d. direktorice imenoval Majo Škerjanec, prejšnji direktor Janko Šteharnik pa je po novem svetovalec. Zaposlitev Šteharnika na delovno mesto svetovalca v Ljudski iniciativi Velenje ocenjujejo kot absurdno, zato zahtevajo tako njegov odstop kot tudi odstop celotne uprave, ki je sodelovala pri odločanju glede njegovega imenovanja na mesto svetovalca. Kot pravijo, je bila retorika Janka Šteharnika z javnostjo povsem neprimerna, saj občani pričakujejo na takšnem delovnem mestu človeka z empatijo do sočloveka. Ob tem predstavniki LIV posebej izpostavljajo problematiko zagotavljanja 24-urne medicinske pomoči, pri čemer zahtevajo sistemske rešitve in 24-urno prisotnost vsaj enega zdravnika v dežurni ambulanti. »Mesto s približno 33 tisoč prebivalci si zasluži zanesljivo in učinkovito zdravstveno oskrbo, ki bo dostopna vsem občanom. Pri tem naj poudarimo, da ne iščemo rešitev v in- ternih dogovorih med zdravniki, kdo bo uporabnika sprejel, temveč zahtevamo sistemske rešitve in 24-urno prisotnost vsaj enega zdravnika v dežurni ambulanti,« dodajajo. Izpostavili so tudi domnevno sporno sklenitev posla med zdravstvenim domom in družbo Medicum, zato so pozvali k reviziji poslovanja zavoda. Nov svet zavoda Zahtevajo tudi pregledno in kompetentno imenovanje novega sveta zavoda. Ta bo odslej 11-članski, v njem bo velenjska občina imela šest članov, zdaj ima le dva. »Občinski svet je najvišji organ, zato imajo svetnice in svetniki zelo odgovorno in ključno vlogo pri upravljanju našega mesta. Še posebej želimo poudariti pomembnost njihove vloge pri imenovanju članov v svet zavoda Zdravstvenega doma Velenje. Pri tem je preglednost izjemnega pomena, saj si vsi prizadevamo in želimo, da bi na ta odgovorna mesta bili imenovani zaupanja vredni posamezniki,« še poudarjajo predstavniki ljudske pobude, ki so z občinskim svetom pripravljeni sodelovati. Foto: SHERPA Nova podzemna zbiralnica Prostori KO+Workinga so v konjiškem Starem trgu (Foto: Občina Slovenske Konjice) OKpt pojasnjujejo v Mestni ' občini Velenje, se strošek odvoza in predelave odpadkov za končne uporabnike ne bo spremenil. -(Foto; Arhiv MOV) VELENJE - Minuli teden so v Velenju v Mestni četrti Levi breg - zahod namenu predali novo podzemno zbiralnico, ki je namenjena odpadkom iz več kot 200 gospodinjstev z območja Kidričeve in Šaleške ceste. Novo podzemno zbiralnico sestavlja deset podzemnih zabojnikov. Od teh sta dva namenjena mešanim komunalnim odpadkom, dva biološkim odpadkom, dva papirju, eden je namenjen steklu, trije pa bodo služili mešani embalaži. V Mestni občini Velenje v prihodnjih letih načrtujejo postavitev še več podzemnih zbiralnic, najprej predvsem v mestnem središču, kar bo zmanjšalo število zbiralnic, ekoloških otokov in prevzemnih mest pred stanovanjskimi stavbami. ER Zbiralnice tudi v Celju CELJE - V mestu so ponekod že urejene podzemne in nadzemne zbiralnice odpadkov in sistem se počasi širi v druge dele mestnega jedra. Oktobra 2018 je Mestna občina Celje s podjetjem Simbio uredila prvo podzemno zbiralnico odpadkov na prenovljenem Muzejskem trgu pred Osrednjo knjižnico Celje, kasneje jih je uredila še v Gubčevi, Stanetovi in Miklošičevi ulici. V teh dneh so se dela začela v Vodnikovi ulici. Zbiralnica za odpadke bo stala nasproti zgradbe nekdanje Banke Celje. Tam bo pet podzemnih zabojnikov za ločeno zbiranje organskih odpadkov, stekla, plastike, papirja in drugih gospodinjskih odpadkov. Dela naj bi bila predvidoma kočana v treh mesecih. V času gradnje v ne- posredni bližini gradbišča ne bo mogoče parkirati, prav tako bo omejena dostava. Letos naj bi podzemne zabojnike namestili tudi na koncu Vodnikove ulice pri zgradbi, v kateri je bila nekoč knjižnica za otroke. V Aškerčevi ulici je na novo urejen plato, na katerem bo pet nadzemnih zabojnikov za ločeno zbiranje organskih odpadkov, stekla, plastike, papirja in drugih gospodinjskih odpadkov. S tem naj bi bil ta del mesta bolj urejen, manj bo tudi hrupa ob pobiranju odpadkov in neprijetnih vonjav. TC , ■ V" V V I ■ , , ■ Stičišče podjetnosti SLOVENSKE KONJICE - Občina je zagotovila prostorske pogoje za spodbujanje podjetništva, inoviranje in ustvarjanje ustvarjanje mladih posameznikov, ki so na začetku podjetniških in ustvarjalnih poti, vendar nimajo na voljo niti ustreznih prostorov niti zadostnih podjetniških veščin ter povezav z lokalnim okoljem. Odslej jih bodo imeli. Konjiška občina je 30 tisoč evrov za ureditev prostorov v starem mestnem jedru Slovenskih Konjic zagotovila v projektu Las Od Pohorja do Bohorja. V stavbi, v kateri je med drugim tudi urad za delo, je prenovila tri pisarne, konferenčno sobo in sanitarije. Po besedah župana Darka Rataj-ca prenovljeni prostori zagotavljajo dobre pogoje za delo, sodelovanje in povezovanje v tako imenovani KO+Working skupnosti. »V treh prostorih je enajst pisalnih miz, prostori so opremljeni z informacijsko--komunikacijsko opremo. Na voljo je tudi čajna kuhinja. Ni zgolj delovni prostor, ampak je stičišče mladih ustvarjalnih in podjetnih ljudi, ki bodo soustvarjali razvoj lokalnega okolja.« Tako na Konjiškem vzpostavljajo kreativno in poslovno okolje, ki naj bi spodbujalo sodelovanje med mladimi, lokalnim gospodarstvom, izobraževalnimi ustanovami in lokalno skupnostjo. Program dejavnosti bodo pripravljali Erik Vodenik, Miha Lesko-var in predstavniki Mladinskega centra Dravinjske doline. BF 10 IZ NAŠIH KRAJEV SLOVENSKE KONJICE - Učence in dijake bodo podučili o postopkih oživljanja Strah bodo premagali z znanjem Pri zastoju srca, ki je v razvitih državah eden najpogostejših vzrokov smrti, je hitra pomoč z oživljanjem zelo pomembna za preživetje. Žal mnogi ne pomagajo zaradi strahu oziroma neznanja. Zato bodo članice Lions kluba Konjice Vita v sklopu mednarodnega projekta Otroci rešujejo življenja poskrbele, da bodo znanje o temeljnih postopkih oživljanja pridobili učenci in dijaki v konjiški, zreški in vitanjski občini. Pomagali bodo tudi zdravniki in študenti medicine. Članice Lions kluba Konjice Vita ter ravnatelj in ravnateljice osnovnih in srednjih šol (Foto: SHERPA) barbara furman Pobudnica akcije Mojca Tomažič Capello je učiteljica biologije, ki pravi, da v šolah zmanjkuje časa, da bi mladim posredovali vsebine, ki so zelo pomembne za življenje. Mednje zagotovo sodijo tudi postopki oživljanja. »Ko sem zasledila mednarodni projekt Otroci rešujejo življenja, se mi je porodila zamisel, kako bi znanja iz temeljnih postopkov oživljanja približali učencem. Zamisel sem predstavila drugim članicam Lions kluba Konjice Vita, ki so pomagale, da smo od besed prešle k dejanjem.« Pomagali mnogi Z dobrodelnimi dejavnostmi na Gregorjevi večerji Lions kluba Konjice Vita z dražbo likovnih del, ki so jih ustvarili učenci šol, ter z donatorskimi prispevki lokalnih podjetij in posameznikov so zbrale 6.120 evrov za nakup vadbenih lutk in AED-defibrilatorjev - train-erjev. Pred dnevi so jih izročile ravnateljicam in ravnatelju Osnovne šole Loče, Osnovne šole Ob Dravinji, Osnovne šole Pod goro, Osnovne šole Zreče in Osnovne šole Vitanje ter Gimnazije Slovenske Konjice in Srednje poklicne in strokovne šole Zreče. V imenu vseh šol se jim je zahvalila ravnateljica OŠ Pod goro Darja Ravnik, ki je poudarila, da gre za plemenito dejanje. »Če bomo tako rešili vsaj eno življenje, je naš namen dosežen,« je dodala predse- dnica Lions kluba Konjice Vita Simona Vrečko in dodala, da lions klubi v Sloveniji že 30 let na različne načine zagotavljajo pomoč. »Včasih to počnemo z velikimi projekti, največkrat pa z majhnimi, »Učence in dijake bomo seznanili s temeljnimi postopki oživljanja in jim pomagali obvladovati strah pred ukrepanjem. Želimo, da ponotranjijo zavedanje, da je nudenje prve pomoči moralna in etična dolžnost vsakega posameznika,« poudarja pobudnica akcije Mojca Tomažič Capello. a srčnimi dejanji. Tokrat želimo s širjenjem znanja o temeljnih postopkih oživljanja ohranjati življenja. Naš ključni cilj je pri otrocih in mladini spodbujati sočutje, etičnost in čuječnost.« Pomagali bodo zdravniki Jeseni bodo članice Lions kluba Konjice Vita organizirale izobraževanje učiteljev in drugih zaposlenih v šolah. K sodelovanju so že povabile zdravnike iz lokalnega okolja in študente medicine Medicinske fakultete Maribor. Šolnike bodo podučili o temeljnih postopkih oživljanja ter uporabi vadbenih lutk in AED-defibrilatorjev - trainer-jev, ti pa bodo potem znanje prenesli na učencev in dijake. »Otroci so za učenje zelo motivirani, zato smo prepričani, da bodo pridobljeno znanje posredovali drugim družinskim članom. Prizadevali si bomo, da bomo na vsaki starostni stopnji poiskali ustrezen način za primerno seznanjanje učencev s temeljnimi postopki oživljanja in jim pomagali obvladovati strah pred ukrepanjem. Želimo, da ponotranjijo zavedanje, da je nudenje prve pomoči moralna in etična dolžnost vsakega posameznika. Tovrstne vsebine bomo vključevali tako v reden pouk kot tudi v razredne ure in dneve dejavnosti,« je poudarila Mojca Tomažič Capello. NASI ZDELK PRI VAS DOMA Sobota, 10. 6.2023, od 9.00 do 13.00 cc CINKARNA 15> LET 1873 - 2023 V Cinkarni Celje9 Kidričeva 26 (vhod nasproti Tuš Cash&Carry) in v Poslovni enoti Mozirje (Ljubija 11) Več: www.cinkarna.si KULTURA 11 Študijska razstava dijakov umetniške gimnazije likovne smeri GCC Predstavitev na treh razstaviščih Gimnazija Celje - Center izvaja že devetnajsto šolsko leto tudi program umetniške gimnazije likovne smeri. Mladim omogoča, da se poleg splošnim gimnazijskim predmetom posvetijo tudi likovni umetnosti, za katero so posebej nadarjeni. Tudi letos je zanimanje za vpis veliko. Sedanji dijaki se te dni predstavljajo kar v treh razstavnih prostorih v Celju, kjer so na ogled dela v okviru pregledne študijske razstave. Naslovili so jo Prihodnost je zdaj, tako kot se imenuje tudi letošnje šolsko leto. tatjana cvirn V torek je bilo tako odprtje razstav na treh prizoriščih. V Galeriji AQ GCC so na ogled instalacije pletenin dijakinj umetniške gimnazije, ki so ustvarjale z vizualno umetnico Leo Culleto, nekdanjo dijakinjo tega programa. V Osrednji knjižnici Celje so na ogled dela mladih, ki so jih ustvarili pri strokovnih predmetih, v Likovnem salonu Celje pa bodo do konca maja razstavljena dela, ki so nastala v sodelo- vanju s Centrom sodobnih umetnosti Celje in z gostujočimi umetniki. Pletenine, fotografije ... Kot je na predstavitvi dogodka povedal Otmar Ura-njek, vodja programa umetniške gimnazije likovne smeri, bo ta prihodnje leto praznoval 20-letnico, kar bo šola proslavila z veliko spomladansko razstavo v dvorcu Novo Celje. Pri predstavitvi bodo sodelovali nekdanji in sedanji dijaki z mentorji. Dijake so pri pripravi letošnje študijske razstave pri strokovnih predmetih vodili mentorji Franc Purg, Andreja Džakušič, Mojca Šmit in Maja Rak. Kot je dejala slednja, so pri ustvarjanju dijakov pomembni tudi prostorski pogoji. Šola je lani pridobila nova ateljeja na podstrešju, dodatne možnosti nudi Galerija AQ GCC, ki jo je dobila v upravljanje od Mestne občine Celje. Pod mentorstvom Andreje Džakušič jo vsebinsko vodijo dijakinje in dijaki šole, ki so v galeriji pripravili že kar nekaj odmevnih razstav in projektov. Kot je povedala, je zadnji plod sodelovanja nekdanje dijakinje Lee Culetto, ki je leta 2019 končala podiplomski študij Navdušili mlajše novosadsko občinstvo Pred časom je SLG Celje v Novem Sadu izvedlo predstavo Kozlovska sodba v Višnji Gori Josipa Jurčiča. Bila je del tekmovalnega programa 2. mednarodnega festivala profesionalnih gledališč za otroke in mladino. Omenjena mladinska predstava celjskega gledališča, ki je pogosto na sporedu za starejše osnovnošolce in dijake, je bila leta 2021 izbrana za žlahtno komedijo po izboru občinstva. Ustvarjalci uprizoritve so avtorja dramatizacije Tatjana Doma in Luka Mar-cen, avtorica besedil songov Saša Eržen, režiser Luka Marcen, dramaturginja Tatjana Doma, scenografka Sara Slivnik, kostumografka Ana Janc, avtor glasbe in korepe-titor Mitja Vrhovnik Smrekar, koreografka Aja Zupanec, lektorja Jože Volk in Živa Čebulj, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, asistentka koreografke Lara Ekar Grlj ter oblikovalec in izdelovalec ko-zlovskih glav Gregor Lorenci. V satirični humoreski igrajo Barbara Medvešček, Urban Kuntarič, Damjan M. Trbovc, David Čeh, Tanja Potočnik in Žan Brelih Hatunić. »Zelo smo veseli, da nas je Mihajlo Nestorović, selektor mednarodnega festivala za otroke in mlade Novosad-ske pozorišne igre, ki je letos potekal drugič, uvrstil v tekmovalni program festivala. V Novem Sadu smo pred razprodano veliko dvorano nastopili s predstavo Kozlovska sodba v Višnji Gori. V tekmovalnem programu si Letos poudarek lutkovni dejavnosti V Tednih ljubiteljske kulture se bo po vsej Sloveniji do sredine junija zvrstilo približno tisoč kulturnih dogodkov različnih umetniških zvrsti, posebno vlogo pa ima letos lutkovna dejavnost. Ljubiteljska dejavnost je v Sloveniji množična, raznolika in kakovostna. Tako je tudi v Celju in širši regiji. V organizaciji Zveze kulturnih društev Celje in celjske območne enote JSKD so dogajanje tednov napovedala kulturna društva, ki so v nedeljo dopoldne nastopila na Glavnem trgu. Ljubiteljski ustvarjalci so zapeli, zaigrali, zaplesali in nastopili z lutkami. Konec tedna je bil tudi drugi festival Lutka v vzgoji in izobraževanju s predstavami za otroke in odrasle, medtem ko bo eden osrednjih dogodkov sobotna premiera lutkovne predstave Alma v izvedbi Društva Škratovo lutkovno gledališče Celje ob 17. uri v Celjski kulturnici (več o tem na strani 30). TC slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Od takrat deluje kot samoza-poslena v kulturi. Na delavnici je z dijakinjami odkrivala, kako je mogoče tradicionalne ročne spretnosti, kot sta pletenje in vezenje, združiti s sodobno umetnostjo. Dekleta so se najprej naučila osnov pletenja, nato so v dvobarvne izdelke zakodirala skrivna sporočila, je povedala dijakinja Jerneja Sikošek. Šola se že od začetkov programa povezuje tudi s Centrom sodobnih umetnosti Celje in tako zaokrožuje delo pri strokovni predmetih. Letošnje sodelovanje je bilo v znamenju prepletanja ustvarjalnosti in duševnega zdravja, kar je ena od tem, ki se ji center posveča v galerijskem programu od lanske jeseni, kot Javno vodstvo po 19. študijski razstavi dijakov umetniške gimnazije likovne smeri GCC bo danes, v četrtek, ob 18. uri. Začelo se bo v galeriji AQ GCC Na okopih, nadaljevalo v Osrednji knjižnici Celje in končalo v Likovnem salonu Celje. (Foto: arhiv GCC) Ob razstavi ob koncu šolskega leta izide vsako leto tudi katalog, v katerem predstavijo izbrane likovne izdelke dijakov. Prihodnje leto bo izšel jubilejni, dvajseti. je povedala Maja Antončič. V Likovnem salonu Celje so tako na ogled stvaritve s štirih delavnic, ki so jih z mladimi izvedli umetniki Mark Požlep, Maja Hodošček, Olja Grubić in Mojca Senegačnik, ki je pripravila delavnico Kako si? Zmag Romi a Maticu hu je občinstvo lahko ogledalo dvanajst predstav, poleg domačih še gostujoče predstave iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Španije, Črne gore, Izraela, Nemčije in Bolgarije. Kozlovska sodba v Višnji Gori v izvedbi SLG Celje je navdušila mlado občinstvo, ki je takoj ob dvigu zavese igralce pozdravilo z bučnim smehom, ob koncu pa predstavo nagradilo z več kot dvominutnim aplavzom. Tričlanska žirija je podelila velike nagrade za najboljšo predstavo v celoti, nagrado za režijo, nagrado za igralsko bravuro, nagrado za mojstrsko animacijo in tri posebne nagrade,« je povedala dramaturginja Tatjana Doma. DŠ Skladatelj Matic Romih iz Planine pri Sevnici v občini Šentjur je na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum v Haagu za svojo skladbo The Card Players, ki jo je napisal za godalni orkester, prejel največ točk v kategoriji skladateljev, mlajših od trideset let. Po poročanju radia Ars skladba The Card Players izhaja iz slike Kvartopirci baročnega slikarja Almanacha, katere motivi so igranje kart, veseljačenje, družabnost in sproščenost. Vse to je mladi skladatelj skušal izraziti v delu, ki je nastalo po naročilu Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije za Sozvočje svetov - Slike z razstave v sodelovanju z oddelkom za kompozicijo Akademije za glasbo v Ljubljani. Matic Romih, ki je navdušil Matic Romih (Foto: Andraž Purg) delegate tokratne tribune, bo za spodbudo za nadaljnje delo prejel finančno podporo. TS Za konec še Trio Tempestoso Na zaključnem koncertu letošnjega glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje, ki bo nocoj (v četrtek) ob 19.30 v Stari grofiji v dvorani pod Celjskim stropom, bo nastopil Trio Tempestoso. Sestavljajo ga Celjan Andraž Golob, klarinetist Berlinske filharmonije, akordeonistka Sanja Mlinarič in violonče-list Urban Megušar. Andraž Golob, ki je pred dvema letoma kot solo bas klarinetist postal član prestižnega berlinskega orkestra, deluje tudi v omenjenem triu, ki je znan po prepričljivih izvedbah klasične in sodobne glasbe. Od ustanovitve v letu S psom na oglede Muzeji in galerije zaznamujejo vsakoletni mednarodni dan muzejev s prostim vstopom in z možnostjo ogleda muzejskih in galerijskih zbirk. Tudi v Celju so bili na voljo brezplačni ogledi nekaterih zbirk muzejev in galerij, novost je bila, da je Center sodobne umetnosti Celje (CSUC) na ta dan obiskovalcem prvič omogočil, da so se lahko na sprehod po Likovnem salonu in Galeriji sodobne umetnosti podali v družbi pasjih prijateljev. CSUC se je tako pridružil več kot 25 muzejem in galerijam po Sloveniji, ki imajo znak psom dostopen muzej. Ta znak je Skupnost muzejev Slovenije v sodelovanju s Kinološko zvezo Slovenije uvedla na lanski mednarodni muzejski dan. V Celju ima ta znak že Muzej novejše zgodovine Celje, pokrajinski muzej je pridobil znak psom prijazen 2017 se redno povezuje s sodobnimi skladatelji, ki ustvarjajo repertoar za to zasedbo. Glasbeniki, ki so se spoznali med študijem v Gradcu, nastopajo po Evropi, pred kratkim so imeli svoj prvi nastop v berlinskem Konzerthausu. Večkrat so bili tudi nagrajeni za svoje izvedbe skladb. TC muzej. To pomeni, da vanj psi nimajo vstopa oziroma jim je dovoljen samo v nekatere prostore, zanje pa je pripravljeno mesto, kjer lahko svoje lastnike varno počakajo in se odžejajo. Letos je imel muzejski dan naslov Muzeji, trajnostni razvoj in dobro počutje. Kot so zapisali v Icomu, Mednarodnem muzejskem svetu Slovenije, muzeji prispevajo k dobremu počutju in trajnostnemu razvoju naših skupnosti. TC V nedeljo je na odprtju Tedna ljubiteljske kulture v Celju na Glavnem trgu nastopila tudi Celjska folklorna skupina. (Foto: SHERPA) Psom dostopna muzeja v regiji sta še Center Noordung v Vitanju in Muzej Velenje. 12 NASA TEMA st 21, 2, maj 2023 Pokukali smo v življenje uspešnih posameznikov, ki so družinsko povezani Sodelovanje, zaupanje in medsebojno spoštovanje Da jabolko nemalokrat res ne pade daleč od drevesa, dokazujeta zdravnika iz Slovenskih Konjic, mama in sin, ki še pred nekaj leti niti slutila nista, da bosta sodelavca v isti ambulanti. Brata Martič, ki sta odraščala v Celju in sta danes prepoznavna novinar in trener, ohranjata bratsko povezanost, si pomagata, a se tudi dovolj spoštujeta, da z nasveti drug drugemu nikoli ne solita pameti. Slatinčana Andreja in Vinko But sta zakonca na vodilnih položajih v javni upravi in gospodarstvu, ki priznavata, da jima ostre ločnice med službenim in družinskim življenjem ne uspe postaviti, saj nemalokrat delo iz službe prinašata domov. V glasbenih ritmih utripa zakonsko življenje Jasmine Šmarčan in Sama Kališnika, ki se jima uspeva preživljati izključno z glasbo. To je, kot pravita, v slovenskem prostoru svojevrsten uspeh. Da sta kot mož in žena v istem poslu, vidita predvsem kot prednost. barbara furman, eva rudman, dean šuster Mama in sin, sodelavca v beli zdravniški halji Pediatrinja Irena Unuk Klančnik in zdravnik družinske medicine Andrej Klančnik sta sodelavca v Zdravstvenem domu Slovenske Konjice. Pravita, da družinsko povezanost doživljata predvsem kot prednost, saj drug drugega zelo dobro poznata. Pri delu v zasebni ambulanti si pogosto pomagata z nasveti, mama jih črpa iz dolgoletnih izkušenj, sin jih nadgrajuje z najnovejšimi spoznanji v medicini in s težnjo po nenehnem posodabljanju medicinske opreme. Čeprav je odraščal ob mami javnikov, od družine, službe zdravnici, izbira zdravniškega poklica zanj ni bila samoumevna, pravi. »Ravno nasprotno. V najstniških letih sem bil nekaj časa prepričan, da delo v medicini ni zame. Da zdravnik nikoli ne bom. A zarečenega kruha se očitno največ poje. V tretjem letniku srednje šole sem mnenje popolnoma spremenil. Takrat sem se odločil za študij medicine. Na to je vplivalo več dejavnikov. Zagotovo tudi to, da sem doma spoznaval poslanstvo zdravniškega dela. Vedel sem, v kaj se spuščam, saj sem dojel, da je to sicer zahteven, a tudi lep poklic. Zdaj vem, da sem se odločil prav,« poudarja Andrej Klančnik. Njegova mama Irena Unuk Klančnik se je njegove poklicne odločitve razveselila. »Ko se je Andrej vpisal na mariborsko medicinsko fakulteto, sem bila ponosna, da se je odločil iti po mojih poklicnih stopinjah.« Sočutje in potrpežljivost Za specializacijo iz družinske medicine se je Andrej odločil, ker družinski zdravnik do bolnika pristopa celostno in celovito. »Na posameznikovo zdravje vpliva veliko de- oziroma šole do prostočasnih dejavnosti. Poleg tega mora družinski zdravnik poznati vse veje medicine. Če se malo pošalim, mora imeti še sposobnosti čarodeja, da bolnika uspešno vodi skozi zapleten in z birokracijo obremenjen zdravstveni sistem. Izbral sem naporno delo, ki ga na žalost veliko ljudi ne ceni,« ugota- na primer, da na njihovo ime napišem recepte za zdravila, ki jih je veterinar predpisal za njihove štirinožne ljubljenčke. Tako se hočejo izogniti plačilu zdravil. Prepričani so, da smo to dolžni storiti, zato so presenečeni, ko jim ne ugodimo.« Mama je šefica Prvih pet let je Andrej delal v službi nujne medicinske pomoči v konjiškem zdravstvenem domu, potem se je zaposlil v ambulanti s koncesijo za pediatrijo in družinsko medicino. »Moja šefica je moja mama. Ko se bo upokojila, bom prevzel vodenje ambulante in tako bolnikom Konjičana Irena Unuk Klančnik in Andrej Klančnik pravita, da si nista mislila, da ju bosta njuni zdravniški poti pripeljali v isto ordinacijo. A sta zadovoljna, da je tako. vlja Andrej, ki se pri svojem delu pogosto posvetuje tudi z mamo. Pediatrinja Irena Unuk Klančnik je prepričana, da mora biti zdravnik predvsem človek, ki premore sočutje in potrpežljivost, strokovno znanje mora ves čas nadgrajevati. »In tudi zdrava kmečka logika je pri našem delu še posebej dobrodošla. Bolnika je treba poslušati, si vzeti čas zanj. Velikokrat se je treba postaviti v njegovo kožo, da bolje razumeš njegove težave.« Nanjo se obračajo ljudje tudi z zahtevami, ki nimajo nikakršne zveze z zdravjem. »Želijo omogočil neprekinjeno obravnavo.« Odkar sta sodelavca, lahko mama Irena sinovo zdravniško delo bolj temeljito spremlja. Pravi, da je ponosna, saj opaža, da je odličen zdravnik. »Pri delu si pomagava, jaz mu lahko svetujem na podlagi dolgoletnih izkušenj, on je zelo dojemljiv za nova spoznanja v medicini. Čeprav je družinski zdravnik, ima veliko znanja tudi iz urgentne medicine. Odkar sodelujeva, smo v ambulanti zagotovili dodatne diagnostične aparature, po novem izvajamo tudi manjše kirurške posege.« Pediatrinja Irena Unuk Klančnik je zadovoljna, da je sin izbral zdravniški poklic. (Foto: osebni arhiv) zdravnik družinske medicine, pravi, da sta z mamo odlična sodelavca. (Foto: osebni arhiv) Zakonca But: »Nisva drug drugemu« Andreja in Vinko But iz Rogaške Slatine sta na vodstvenih položajih, ona je glavna republiška tržna inšpektorica, on je direktor Mlekarne Celeia. Priznavata, da službenih obveznosti ob vračanju iz službe ne pustita na pragu doma. Zato morata biti zelo organizirana, da ob tem opravita še delo na kmetiji, pri čemer sta jima v veliko pomoč sinova. O službenih obveznostih se doma sicer pogovarjata le, če je kdo v dvomih glede kakšne odločitve, a svetovalca drugemu nista, saj sta njuni področji dela povsem različni, dodajata. Ko se enkrat odločiš za vo- jih vsaj med dopustom ne dilno delovno mesto, se moraš zavedati, da je to služba, ki nima omejenega delovnega časa, pravi Andreja But: »Ko se vrnem iz službe, opravim domače obveznosti, zvečer se spet posvetim službenim obveznostim. Trudim se, da opravljam. Včasih imam slabo vest do svojih sodelavcev, ki bi lahko takšen način dela razumeli kot nezaupanje, a ne gre za to, saj imam v svoji ožji ekipi ljudi, ki so zanesljivi in jim popolnoma zaupam. Če želim biti na tekočem s pro- Zakonca But za svoj največji poklicni uspeh štejeta, da sta vedno opravljala delo, ki jima omogoča strokovno in osebnostno rast, ter da sta sodelavcem znala in zmogla povedati tudi stvari, ki včasih niso bile prijetne, pri čemer so to razumeli in sprejeli. svetovalca blematiko in z obveznostmi, preprosto moram delati tako.« Tudi Vinko But priznava, da njegove misli o službi doma ne poniknejo povsem. »Miselna vpetost je prisotna predvsem takrat, ko so razmere v podjetju še posebej zahtevne in moram sprejeti pomembne odločitve ali najti najboljše rešitve.« Služba je zadovoljstvo Obema je služba izziv, ki terja odgovorno, strokovno in predano delo. Andreja ima opravka z različnimi vsebinami, saj tržni inšpektorat nadzira izvajanje več kot 220 različnih predpisov. Ob tem mora poznati še postopkovno, delov-nopravno, finančno in kadrovsko zakonodajo, prav tako plačni sistem in še marsikaj. »Kot vodja moram prepoznati sposobnosti in motiviranost sodelavcev za delo ter njihove morebitne stiske. V takšnem NAŠA TEMA 13 Brata Martic, vrhunska novinar in trener Znana Celjana, novinar Televizije Slovenija Zvezdan Martič in košarkarski trener Zoran Martič, živita v Ljubljani. Slednji je slovensko košarkarsko reprezentanco do 20 let popeljal do zlata na evropskem prvenstvu v Ohridu leta 2000. Vodil je kopico klubov (tudi Olimpijo, Krko, Zlatorog, Budućnost ...), zadnji dve sezoni je bil 58-letni Zoran - kot igralec je bil kadetski jugoslovanski prvak s celjsko Libelo - na Japonskem: »Zdaj čakam novo ponudbo.« »Otroštva se seveda dobro spomnim. Bila sva zelo tekmovalna, Zvezdan mogoče še bolj kot jaz, zato sva drug drugega seveda stalno zafrkavala. Zvezdan še danes trdi, da v šahu vodi s 35: 33 v zmagah, čeprav ga nisva igrala že 30 let,« je dodal Zoran. Spremljata delo drugega, čeprav odkar imata otroke, manj. Za nasvete ne sprašujeta pogosto, za mnenja pač. »A se pogosto o marsičem ne strinjava,« je končal Zoran. Eden umirjen, drugi vzkipljiv V časopisih je pred desetletji v košarkarskih poročilih pisalo T. Sagadin (Tone), Z. Sagadin (Zmago) in M. Saga-din (Miloš). »Pri naju pa so morali napisati Zv. Martič in Zo. Martič. Od takrat se podpisujem Zv. Martič,« je zanimivost predstavil Zvezdan. »Tudi v Ljubljani sva bila >cimra<. Kot brata sva zlahka dobila podnajemniško stanovanje. Lastniki so naju na Tudi dve leti starejši Zvez-dan je igral košarko za celjsko Libelo, nakar sta kot študenta skupaj eno sezono nosila dresa KK Šentjur. Zvezdan je svoje misli predstavil v nedavnem obširnem pogovoru za Novi tednik. »Doma sva imela majhno otroško sobo s pogradom. Moja postelja je bila zgornja in s tem sem imel strateško prednost,« pravi Zoran. Brata Zvezdan (levo) in Zoran Martič gojita dober bratski odnos. (Foto: osebni arhiv) primeru se je treba hitro odzvati. Želim, da so sodelavci pri delu motivirani.« Da službo jemlje kot poslanstvo, ki ga želi opravljati čim bolj uspešno, dodaja Vinko. »Razmišljanje, kako bi lahko z ekipo sodelavcev nekaj naredili še bolje, se nikoli zares ne konča. Največje zadovoljstvo prinašajo doseženi cilji in uspešni rezultati. Iz njih črpam navdih za nove izzive.« Pogosto za volanom Veliko časa preživita na cesti, saj se Iz Rogaške Slatine na delo vozita v Ljubljano in Arjo vas. »Vsakodnevna vožnja v prestolnico mi ne predstavlja težav, a priznam, da mi težavo predstavlja spoštovanje predpisov omejitve hitrosti. Ker na avtocesti pogosto prihaja do zastojev zaradi cestnih del ali prometnih nesreč, izgubim veliko časa. Sčasoma se naučiš, da lahko tudi med potjo varno čas koristno porabiš v službene namene,« doda Andreja, mama dveh sinov, uspešnih študentov. Ponosna na sinova Kot poudarja Vinko, si oba z ženo želita, da bi tudi sinova našla delo, ki bi ju osrečevalo. »Odgovornost, etičnost, poštenost ter spoštljiv odnos do ljudi in narave so najvišje vrednote v naši družini, zato sva otroka vzgajala v takšnem duhu. Z Andrejo sva vesela, da imata oba rada dom, zato se pogosto vračata domov. Tako skupaj zavihamo rokave, saj dela na kmetiji nikoli ne zmanjka. Sinova imata svoj krog prijateljev, s katerimi znata ušpičiti tudi kakšno neumnost. A najbolj pomembno je, da sta željna novih znanj in izkušenj.« Kot še pravita Andreja in Vinko, ob službenih in družinskih obveznostih za konjičke nimata časa, a za do-pustovanje si ga z veseljem vzameta. Ker ima ona rada poletje in morje, on pa zimo in hribe, sta se z leti naučila sklepati kompromise. »Znava izbrati tako, da sva na koncu oba zadovoljna. Najpogosteje se odpraviva na potovanje z avtomobilom, kar nama omogoča raziskovanje novih krajev.« široko sprejeli. Deset let sva živela skupaj,« se spominja Zvezdan. »Z ženo se večkrat pošalim. Pravim ji, da sem samo s svojim bratom večkrat skupaj spal kot z njo.« Značajsko sta si precej podobna, a tudi različna. »Oba staviva na poštenost, sovraživa krivico. Na lastno škodo se spreva s svojimi nadrejenimi. A Zoran je bolj miren tip človeka, sam sem bolj energičen, morda tudi vzkipljiv.« Pomagata si Zvezdan se je ozrl na otroštvo: »Kot vsi bratje sva se tudi midva veliko prepirala in pretepala. Kasneje sva vzpostavila pravi bratski odnos v pozitivnem smislu. Sicer me Zoran vidi na televizijskih zaslonih, sam spremljam prenose tekem Zoranovih ekip. Nasvetov si več ne dajeva. Težko je pri teh letih drugim soliti pamet. Dovolj sva pametna, da se znajdeva sama.« OB ROBU Da bova novinarki? Ne, nisva vedeli. Pri razmišljanju o družinskih navezah za tokratno temo me je nenadoma prešinila misel na sestro Majo. Sva iz iste družine, obe delava v novinarstvu in obe sva v tem poklicu našli sidrišče najinega službovanja, čeprav v študijskih letih nisva niti pomislili na to, da bova nekoč ustvarjali medijske vsebine. Sestra je diplomirala iz primerjalne književnosti, jaz sem študirala politologijo. Poklicno prihodnost sva si risali v drugih smereh, a glej ga zlomka, po nizu različnih okoliščin sva pristali in ostali v novinarskih vodah. Rada berem sestrine novinarske zapise, pogosto sem navdušena in takrat ne skoparim z iskreno pohvalo, a tudi kakšna upravičena negativna kritika se najde vmes. Vedno jo utemeljim. In Maja jo zna sprejeti. Priznam, da bolje kot jaz njeno. Pa ne le pohvale in kritike, tudi ideje o tem, katere teme novinarsko osvetliti in katere sogovornike izbrati, si tu in tam izmenjava. Zato se strinjava, da je dobro imeti sestro novinarko. Prav res. In na tej točki bom postavila piko tokratnega komentarja. Vem, da ga bo prebrala tudi Maja. Res me zanima, kaj mi bo rekla. NOVINARKA BARBARA FURMAN »Kot brata sva med študijem v Ljubljani zlahka dobila podnajemniško stanovanje. Deset let sva živela skupaj. Z ženo se večkrat pošalim. Pravim ji, da sem samo s svojim bratom večkrat skupaj spal kot z njo,« je med drugim povedal Zvezdan Martič, ki priznava, da je brat Zoran značajsko bolj umirjen. O medsebojnem druženju je dejal: »Vedno sva si pomagala, tudi denar sva si posojala. Ko je bilo treba sestaviti pohištvo, sva se poklicala. Izhajava iz generacije, v kateri so moški znali sami marsikaj popraviti doma. Drugi par rok pride vedno prav. Pri zadnjem projektu so bili trije pari, pomagal je namreč moj sin. Pred mojo hišo smo zgradili pergolo. Bila sva mizarja in tesarja. Kot da bi podedovala znanje od najinega dedka, ki je bil tesar, sva se šalila. Če kdo od naju potrebuje prevoz, najprej seveda pokliče brata.« Glasbenika Jasmina in Samo: »Sva dober tim!« Zgodbo uspešnega para pišeta tudi glasbenika Jasmina Šmarčan, članica skupine Chicas in Mjav, ter Samo Kališnik, član skupin Kvatropirci in Feh-tarji. Oba sta profesionalna in prepoznavna glasbenika, ki jima glasbeno udejstvovanje predstavlja edini vir prihodka, za kar ocenjujeta, da je v Sloveniji že samo po sebi uspeh. Jasmina in Samo sta maja dahnila tudi usodni da. (Foto: osebni arhiv) Mnogokrat slišimo, da je glasbenikom glasba položena v zibelko in da velikokrat prihajajo iz okolja, prežetega z glasbo. Pri pevki Jasmini Šmarčan ni bilo tako: »Stari starši so zelo radi in lepo prepevali, vendar je to tudi vse. Tudi moja mami ima posluh, a se boji karkoli zapeti. Oče pa je skoraj brez posluha.« Sama Kališnika je glasba spremljala tudi v družini: »Prihajam iz glasbene družine, predvsem po mamini strani. Babica Polonca je imela izjemen sopran. Lepo je prepevala. Večkrat se spomnim prazničnih dni v otroštvu, ko smo zelo dejavna. Jasmina sodeluje v dveh glasbenih skupinah, z zasedbo Mjav poje na porokah in pogrebih in s skupino Chicas predvsem na veselicah. Ob tem poučuje petje. Poudarja, da je njen največji uspeh, da se lahko preživlja izključno z glasbo. Samo je zelo ponosen na uspehe skupine Fehtarji, saj jo je občinstvo zelo dobro sprejelo. »Veliko razlogov za zadovoljstvo imamo, saj smo prejeli več nagrad na festivalih, posneli smo nekaj odmevnih duetov in nastopali z nekaterimi najboljšimi slovenskimi in svetovnimi glasbeniki. Ob tem bi izpostavil še, da smo po I I • •• Vt V• I• •• • »Glasba je najin način življenja in naju ne moti, da se o tem doma pogosto pogovarjava. Izmenjujeva mnenja in ideje, tudi kritike so dobrodošle. Le tako lahko kot glasbenika napredujeva in so najini glasbeni izdelki lahko še boljši,« pravi Jasmina Šmarčan. kot družina skupaj peli božične pesmi, zbrani v dnevni sobi pri božičnem drevesu. Sicer pa je mami Joži kar nekaj let prepevala pri Ansamblu bratov Avsenik, sestra Mateja je tudi že od malih nog v glasbi, redno je igrala orgle v cerkvi in vodila kar nekaj uspešnih pevskih zborov. Danes poučuje glasbeni pouk v Osnovni šoli Toma Brejca. Oče je prav tako kazal talent za glasbo, v otroštvu je igral violino. Kasneje je glasbo opustil in se ni več vrnil v glasbene vode.« Različne zasedbe, ista strast Danes sta oba uspešna glasbenika. Čeprav sta bila v zadnjih mesecih osredotočena predvsem na načrtovanje poroke, poročila sta se 12. maja letos, sta glasbeno ves čas pičlih dveh letih delovanja Fehtar-ji s svojim koncertom popolnoma napolnili ljubljanski Kongresni trg. To štejemo za velik uspeh.« Enak posel je prednost To, da oba delata na glasbenem področju, ju le še dodatno povezuje, pravi Jasmina. »Oba namreč zelo dobro veva, koliko prizadevnosti in vztrajnosti je treba vložiti v proces dela. Glasba je najina skupna točka in moram priznati, da me ne moti, da se o tem doma pogosto pogovarjava. Izmenjujeva mnenja in ideje, tudi kritike so dobrodošle. Le tako lahko kot glasbenika napredujeva in so najini glasbeni izdelki lahko še boljši. Velikokrat si rečem, hvala Bogu, da sva v istem poslu. Mi pride prav.« 14 KRONIKA Znanje pravilnega ravnanja še vedno zelo slabo Prihodnji vozniki so se na poligonu precej dobro znašli ... Da bi bili vozniki manj zmedeni Celjska policija je pred časom, ko je organizirala usposabljanje policistov na področju fizičnega urejanja prometa v križiščih, ugotovila, da vozniki zelo slabo poznajo pravila, kako sploh ravnati, ko opazijo policista v križišču. Na podlagi te ugotovitve je bil v torek že drug praktični prikaz usmerjanja prometa v križišču, ki je bil namenjen prihodnjim voznikom. simona šolinič »Lani smo na terenu prav tako zaznali, da so v križišča pogostokrat zapeljali tudi učitelji šol vožnje s kandidati in slednje poučevali, kako ravnati. Zato je takšen prikaz, kot smo ga organizirali tokrat, primeren za prihodnje voznike, da jih praktično seznanimo s tistim, kar pri usposabljanju za voznike spoznajo zgolj skozi teorijo ali s fotografijami,« pravi mag. Elvis A. Herbaj, vodja Oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije Policijske uprave Celje. Na splošno je poznavanje pravilnega ravnanja v primeru, ko policist fizično usmerja promet, slabo. Vozniki so pogosto zmedeni, ne vedo, ali lahko ob neki policijski kretnji zapeljejo v križišče in kdaj imajo prednost. Takšno znanje je v primeru zastojev, nesreč ali prometnih konic pomembno, saj ponavadi ravno takrat policisti največkrat usmerjajo promet. Herbaj pravi, da tudi v resnični situaciji v prometu, ko se voznik ne znajde, policisti izrečejo le opozorilo: »Ni bistvo v kaznovanju, čeprav zakonodaja predpisuje kazen tudi za neupoštevanje teh pravil. Bistvo je, da se vozniki naučijo ravnati pravilno in da ne ogrožajo sebe ali policista v križišču. Ponekod več teorije Da je samo teoretično znanje o pravilih, ki veljajo ob fizičnem usmerjanju prometa, premalo, pravi tudi vodja Sektorja za vozniške izpite v agenciji za varnost prometa Robert Gril: »Teoretično zna- nje, kadar kandidati opazijo policistove kretnje ali položaj telesa ali žvižg, ni dovolj, zato je dobro, da to doživijo tudi v resničnosti. Opažamo, da ko kandidat na izpitu pride v situacijo, da se mora v takšni situaciji znajti, je povezovanje teorije s prakso težko. Letos smo poleg fizičnega urejanja prometa organizirali tudi prikaz ustavljanja voznikov. Razlog za to je, ker vidimo, da se prihodnji vozniki tega, da jih policija ustavi, tudi bojijo. Tako pa v prikazu opazijo, kako to poteka in kaj policist lahko od njih zahteva.« Gril še dodaja, da prihodnji vozniki vedno bolj obvladajo tudi težje veščine v prometu, kot so speljevanje na klancu, bočno parkiranje ali vzvratna vožnja. »Nekoliko težje je kandidate poučevati o ravnanju v primerih, ki jih ne moremo prikazati. Na primer kakšno je pravilno ustavljanje v primeru nesreče v predoru. Na tem področju je več poudarka teoretičnem delu izobraževanja. Tega znanja se morajo vozniki tudi dosledno držati, kadar se znajdejo v takšni situaciji.« Foto: SHERPA ... in dobili tudi občutek, kako je, če voznika ustavi policist. VEČER V MUZEJSKI KAVARNI V sredo, 31. maja 2023, vas ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na pogovorni večer o knjigi Matevža Lenarčiča TOČKA BREZ VRNITVE: OKROG SVETA Z ULTRALAHKIM LETALOM Pogovor bo potekal v sklopu programa aktualne razstave Stran pa ne bomo metal': O pogubnih navadah in boljših praksah. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si Le v nekaj urah dve tragediji Policisti preverjajo okoliščine dveh smrtnih prometnih nesreč na Celjskem, ki sta se zgodili minuli četrtek in petek. V četrtek je na Ljubljanski cesti v Šentjurju umrl 77-letni voznik osebnega vozila. V noči na petek pa je v Štorah umrl 45-letni voznik avtomobila. V Šentjurju je 77-letnik v semaforiziranem križišču trčil v avtomobil voznice, ki je ustavila zaradi rdeče luči na semaforju. Njen avtomobil je odbilo v drugo vozilo, ki je ustavilo pred njo, to vozilo pa še v osebno vozilo tretjega voznika, ki je pravilno pripeljal nasproti. 77-letnika so z reševalnim vozilom odpeljali v UKC v Maribor, kjer je zaradi hudih poškodb umrl. V Što-rah se je nesreča zgodila, ko je 45-letni voznik zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v voznika tovornega vozila, ki je pravilno pripeljal nasproti. Hudo poškodovanega 45-le-tnika so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel hudim poškodbam. Pijani za volanom V Celju se je v ponedeljek zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval kolesar. Ta je zaradi vožnje po levi strani ceste padel. Vozil je tudi pod vplivom alkohola, saj mu je alkotest pokazal 1 pro- mil alkohola. Na avtocesti pri Dramljah so policisti ustavili voznika avtomobila, ki je prav tako vozil pijan. Alkotest mu je pokazal 0,85 promila alkohola. Ker je prekoračil tudi hitrost vožnje - vozil je kar 186 km/h -, so mu policisti izdali plačilni nalog, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa bo sledil obdolžilni predlog. Tri močno pijane voznike so v teh dneh policisti ustavili tudi v Šentjurju in Mozirju. ŠPORT 15 Skušali bodo igrati, dokler bodo lahko ... V Štorah že 22. tradicionalni dvoboj z Beograjčani Nekdanji košarkarji celjske Pikapolonice in igralci drugih celjskih ter okoliških klubov so se pred leti dogovorili za tekmo z veterani iz Beograda. Pobudnik srečanja je bil nekdanji dopisnik Dela iz Beograda Vili Einspieler, ki je v srbski prestolnici spoznal prijetne ljudi med igranjem rekreacije. Gostujoča ekipa je imela enega košarkarja več od domače. Tretji z leve čepi Sandi Milanez, prvi z desne pa Vili Einspieler. dean suster Vodja organizacije celjskih tekem je bil vse do letos Sandi Milanez. Pred svojim 70. rojstnim dnevom se je odločil, da bo proti Beogradu odigral zadnjo tekmo. Trinajsti poraz Ta je bila v novi in zelo lepi dvorani v Štorah. Za precej oslabljeno celjsko ekipo so poleg Milaneza igrali Jani Bobek, Robert Žolek, Matjaž Posinek, Matic Močenik, Abdulah Kahvedžić, Marjan Oprčkal in Gašper Nerat. Ekipo je vodil oče slednjega Mitja Nerat. Pred zadnjo četrtino so domačini vodili s 43 : 41. Zapustil jih je Milanez, kajti pohitel je domov v Trno-vlje pripravljat vse potrebno za pogostitev obeh ekip. V zadnjih desetih minutah so gostje zadeli štiri trojke in zmagali s 60 : 54. Tekmo sta odlično sodila Husein Kahve-džić in Jaka Uranker. Eden od njiju je ob pripombah gostov dejal: »V redu, bom odšel v slačilnico, vi pa si sodite sami!« Potem ugovarjanj ni bilo več. Einspieler, ki igra za Beograd, je natančno vodil statistiko tekem, ki so izmenično v Celju in Beogradu: »To je bila 22. tekma, Beograd ima zdaj 13 zmag.« Foto: SHERPA Marjan Oprčkal je prodor končal z zadetkom. л «s Anžičeva, Pritržnik in Škorjanc Tudi v tem šolskem letu so se na srednješolskih tekmovanjih zelo izkazali dijakinje in dijaki I. gimnazije v Celju. Najboljša športnica šole je košarkarica Ana Nuša Anžič, članica ŽKK Cinkarna Celje. Najboljša športnika sta dva, in sicer Maj Pritržnik v individualnih športih (atletika, turno smučanje in gorski tek) in v kolektivnih športih košarkar Gašper Škorjanc. Posebno nagrado za izjemne dosežke v ju-jitsu je prejel Julijan Za-konjšek. Šolske ekipe so bile zelo uspešne na državnih tekmovanjih. »Kajuhovke« so zmagale v košarki, druge so bile v rokometu in atletiki, tretje v odbojki. Odlične dosežke so dopolnili fantje s tretjima mestoma v nogometu in deskanju na snegu. Mešana strelska ekipa je prav tako osvojila tretje mesto. Tik pod odrom za zmagovalce so Z leve stojijo Gašper Škorjanc, Maj Pritržnik, Julijan Zakonjšek, Ana Nuša Anžič in ravnatelj dr. Anton Šepetavc. (Foto: Jože Petrak Zajc) ostali odbojkarski in košarkarski moštvi ter ženska ekipa v šahu. »Športni pedagogi v naši šoli spodbujamo dijakinje in dijake, da se udeležujejo skoraj vseh tekmovanj, ki jih razpiše Zavod za šport Planica. Posluh vodstva šole nam vse to omogoča, predvsem pa ravnatelja, ki z veseljem spremlja in spodbuja športna dogajanja v šoli,« so poudarili športni pedagogi I. gimnazije v Celju. DŠ Brat je sodil bratu. Levo je v sivi majici Husein Kahvedžić, v modrem dresu je igral Abdulah Kahvedžič, ki je bil tudi v prvi peterki Libele v njenih najboljših časih. Najbolj stanoviten je bil Aleš Peperko V nemškem Straubingu je bilo evropsko prvenstvo v kegljanju za gluhe in naglušne. Poleg domače in slovenske reprezentance so tekmovale še izbrane vrste iz Avstrije, Češke in Hrvaške. V petčlanski slovenski selekciji so bili trije predstavniki Društva oseb z okvaro sluha celjske regije, in sicer Tomaž Klemen, Rado Selan in kot vodja Aleš Peperko. V disciplini sprint je bil Klemen drugi in Peperko tretji. Slednji je v posamični konkurenci prav tako osvojil bronasto medaljo. Tekma je štela tudi za kombinacijo, v kateri je Peperko še tretjič stopil na tretjo stopničko. Sledila je razglasitev najboljših tekmovalcev v seštevku vseh štirih nastopov (ekipna tekma, sprint, posamezno in dvojice). Tu je zmago slavil Aleš Peper-ko. V pokalu narodov je bila Slovenija, ki je osvojila devet medalj, tretja, za Hrvaško in Nemčijo. DŠ Drugi z leve je Beljen Aleš Peperko. V sredin je Rado Selaft desno od njega je GregarSkalicky, desno Branko Srdan. (Foto: Doos) ^ Povsem levo 1R Q DO DT novi tednik IU Orun I Št. 21, 25. maj 2023 Nogometaši Celja osvojili drugo mesto in si zagotovili ugoden položaj v evropskem tekmovanju Za naslov podprvaka premagali p rva ka V zadnjem krogu 1. slovenske lige so nogometaši Celja zmagali v Stožicah in postali državni podprvaki. Bilo je zanimivo in nenavadno; Olimpija je pokal za prvo mesto prejela po porazu, Domžalčani so se po porazu v lokalnem derbiju veselili, kajti v boju za četrto mesto jim je pomagala Mura, podobno je bilo tudi v Barceloni, kjer je zmago slavil Real Sociedad, potem pa še Katalonci naslov državnega prvaka. dean šuster Pri nas je prva Olimpija, Celje je za njo ob koncu zaostalo zgolj za šest točk, tretji je Maribor. Mat(ko) v treh potezah Vsi izidi 36. kroga 1. SNL so bili: Gorica - Tabor 1 : 0 (Sežanci se selijo v drugo ligo, iz katere prihaja Rogaška, Novogoričani se bodo za prvoligaški status pomerili z Aluminijem), Maribor - Bravo 1 : 1, Olimpija - Celje 0 : 2, Koper - Mura 1 : 2 in Kalcer - Domžale 1 : 0. V Stožicah je oba gola gostiteljem zabil Aljoša Matko. Že v 5. minuti je podajo domačih prestregel Damjan Vukišević, kapetan Denis Popović pa je žogo nemudoma poslal v prazen prostor, kamor je stekel Matko in matiral rezervnega vratarja Olimpije. Kmalu zatem so Ljubljančani zahtevali enajstmetrovko, potem ko je žoga v roko zadela Davida Zeca. Ta sicer ni hotel obraniti strela, kajti vse se je zgodilo v trenutku. Oba strokovna komentatorja in kasneje tudi naš najboljši sodnik doslej Damir Skomina so bili enotni: sodnik Matoša bi moral pokazati na beli krogec. Izkoristili domačo razposajenost Tudi če bi prišlo do izenačenja, bi igra potekala enako. Celjani so bili pragmatični v svoji obrambni naravnanosti, s katero se morda pripravljajo na evropsko tekmovanje. Po drugi strani bodo morali v naslednji sezoni v domači konkurenci ves čas spreminjati taktiko, kajti proti Gorici ali Aluminiju, Rogaški, Kalcerju, Bravu in še proti komu bodo morali stalno napadati, če želijo osvojiti prvo mesto, kar napovedujejo. Po zmagi v Stožicah je govoril izjemen celjski nogometaš Denis Popović, ki je začel akcijo tudi za drugi gol, in Charles Ikwuemesi je zaposlil Matka: »Za izpolnitev cilja nam je zadostovala točka, a smo v tekmo krenili z željo po zmagi. Zavedali smo se, da Ljubljančani niso bili več povsem osredotočeni, saj so že osvojili dvojno krono in so se želeli poveseliti. Odigrali smo zares dobro, spet smo na svoj račun dodali vse tri točke in osvojili končno drugo mesto. Mislim, da je naša ekipa vrhunska. Če ji dodamo še nekaj kakovostnih igralcev, lahko v naslednji sezoni na-pademo prvo mesto, o čemer se že nekaj časa pogovarjamo z lastniki kluba.« »Evropa« šele sredi poletja Zahtevno je voditi moštvo, ki so ga nekateri poznavalci ocenili za »all star ekipo« Okrepitve so bile v zadnjem obdobju resnično odmevne, kar je pomenilo pritisk na trenerja Romana Pilipčuka. Za nohte mu je šlo v začetku marca po domačem porazu z Gorico. Njegov odgovor in odgovor njegovih varovancev je bil odločen. V zadnjih petih krogih sploh niso oddali točke. V novem letu so zbrali kar 33 točk. »V Ljubljano smo prišli z jasnim ciljem. Že nekaj krogov nazaj smo vedeli, da bomo potrebovali točke, če bomo želeli zadržati želeno drugo mesto. V zadnjem obdobju smo se precej osredotočili na obrambo, nakar pridobljeno žogo hitro pošljemo v napadalno polovico. Vemo, da imamo tam Matka in druge igralce, ki znajo žogo hitro in učinkovito prenesti proti nasprotnikovim vratom. Za to potrebujejo več prostora med branilci in golom. Rezultat takšnega načina igre so vsi doseženi zadetki odličnega Matka na zadnjih tekmah,« je govoril ukrajinski strateg, ki ni želel prav nič razpredati o prihodnosti. Celje bo kvalifikacije v konferenčni ligi začelo v 2. krogu 27. julija. Foto: Andraž Purg Poslovni izidi slovenskih nogometnih klubov v 1. slovenski ligi, ki so jih pripravili zaradi pravilnika o licenciranju klubov, kažejo, da so leta 2022 najbolje poslovali pri Mariboru. Tako pri državnih prvakih Olim-piji kot Celju so se znašli v rdečih številkah. Klub z drugouvrščeno zasedbo na prvenstveni lestvici je zabeležil poslovno izgubo v višini 3.629.488 evrov. Aljoša Matko in njegovi soigralci so na igrišču in tudi na lestvici prehiteli Mariborčane. ■ Lestvica 1. SNL ■ OLIMPIJA 36 23 4 9 60:39 73 CELJE 36 19 10 7 53:34 67 MARIBOR 36 18 8 10 70:43 62 DOMŽALE 36 13 13 10 50:42 52 MURA 36 13 13 10 50:45 52 KOPER 36 14 8 14 46:40 50 KALCER 36 10 14 12 35:53 44 BRAVO 36 9 9 18 33:41 36 GORICA 36 5 12 19 31:57 27 TABOR 36 3 15 18 29:63 24 Osrednja figura celjskega moštva je nekdanji reprezentant Denis Popović. Njemu je trener prilagodil način igranja ekipe. Slatinčani čakali kot Oto Pestner Celjsko območje bo po daljšem času imelo dva člana 1. slovenske nogometne lige. Nogometaši Rogaške so v zadnjem, 30. krogu 2. slovenske lige zmagali v Krškem z 2 : 0 ob rajanju kar 500 svojih navijačev. Rogaška Slatina bo imela v prvi ligi predstavnika prvič po letu 1993, ko je med elito igral Steklar. Varovanci trenerja Oskarja Drobneta so sezono sklenili z 21 zmagami, s petimi remiji in štirimi porazi in po 30 tekmah zbrali štiri točke več od nogometašev Aluminija. Po drugi strani je treba priznati, da je slatinski nogometni klub dosegel največji uspeh v svoji zgodovini, kajti Steklar, ki je po osamosvojitvi igral v prvi ligi, je čez nekaj let ugasnil. Kasneje je nastal sedanji NK Rogaška. Ta se je pred šestimi leti iz lige Medobčinske nogometne zveze Celje uvrstil v tretjo slovensko ligo, pred dvema letoma pa v drugo. DŠ Trener Rogaške Oskar Drobne (Foto: Andraž Purg) ŠPORT 17 Marguč, Suholežnik, Vlah, Strmljan, Bojić in morda še kdo ... Vsakršno slovo je ganljivo Rokometaši Celja Pivovarne Laško so na zadnji tekmi pred domačimi gledalci v tej sezoni osvojili pričakovani prvenstveni točki proti tekmecem iz Krškega (38 : 27), potem se je vodstvo kluba zahvalilo nekaterim igralcem ob odhodu iz Celja. Začela se je veselica, kajti v dvorani se je zbralo kar 1.800 gledalcev. Igralci so bili potrpežljivi in so delili podpise ter se fotografirali, preden so se očedili za odhod v mesto na koncert skupine Rock Partyzani. dean suster Iz drugih rokometnih okolij so izrazili začudenje, zakaj se je zbralo toliko gledalcev na manj pomembni tekmi. Vodstvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško se je pač potrudilo in znalo privabiti številne privržence. Aplavz za prav vse Takoj po koncu obračuna so predstavniki vseh mlajših klubskih selekcij (pod vodstvom trenerjev Roka Ivan-čiča, Danila Kovačiča, Blaža Sendelbaha, Petra Novaka in Klemna Luzarja) pripravili špalir za nove in stare državne prvake. Ti so najprej v slačilnici oblekli nove majice. Nato so na parket pritekli Domen Knez, Tadej Mazej, Radoš Premović, Tim Cokan (Krčanom je zabil 13 golov), Vukašin Antonij ević, Ante Ivanković, Mitja Janc, Amir Muhović, Stefan Žabić, Žiga Mlakar, Yassine Belkaied, Filip Rakita, Patrik Martinović (manjkal je bolni Gal Gaber-šek) ter trener Alem Toskić, David Razgor, Aleš Anžič, Gorazd Žužek, Primož Pori, Sašo Djurić, Natalija Mrevlje in Andrej Feldin. V zadnjem prvenstvenem krogu bodo državni in pokalni prvaki gostovali v Slovenj Gradcu, kjer bodo prejeli pokal in zlate medalje. Žal ni bilo po- delitve v Celju, menda tako velevajo pravila. Kako nadomestiti Vlaha? Sledil je manj vesel del dogodka, slovo od nekaterih igralcev. Spominske plakete sta jim podelila predsednik kluba Gregor Planteu in direktor Miroslav Benicky (iztekla se mu je prva sezona štiriletnega mandata), priložnostna darila so pripravili predstavniki navijaške skupine Flori-jani. Vratar Nebojša Bojić je za celjski klub zbral 66 nastopov. Tudi Tilen Strmljan je bil v dvorani Zlatorog dve sezoni. Odigral je 80 tekem in dosegel 209 golov. Krožni napadalec Matic Suholežnik bo po 191 tekmah in 212 zadetkih drugič zapustil Celje, odpravil se bo v Zagreb. Aleks Vlah je bil izvrsten kapetan. Zbral je 79 nastopov in ob tem dosegel 342 golov. Najprej je bil najboljši strelec skupinskega dela lige prvakov, kasneje je bil izbran za najkoristnejšega igralca zaključnega pokalnega turnirja in za najboljšega igralca 1. slovenske lige. Gal Marguč je bil del prve ekipe od leta 2014, nato je odigral 351 tekem in zbral 986 zadetkov. V Našicah se bo pridružil trenerju Branku Tamšetu. Foto: Andraž Purg »Pustili se bomo presenetiti« Predsednik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Gregor Planteu je bil vidno zadovoljen z zadnjim dejanjem v dvorani Zlatorog. Po njegovem okusu so bili igra v drugem polčasu, odličen obisk dvorane in celoten razplet prireditve. Ali že lahko ocenite sezono, čeprav sledi še ena tekma? Ko potegnem črto, lahko rečem, da je za nami izjemna sezona v domači konkurenci. Tudi v ligi prvakov smo pustili dober vtis. Morda smo igrali celo nad pričakovanji. Doma smo premagali veliki Kiel, v Franciji smo bili boljši od Nantesa, še v zadnji minuti smo pretili Barceloni, ugnali smo tudi Aalborg. Zato je bila sezona fantastična. Osvojili smo vse, kar smo želeli. Čestitam fantom in strokovnemu vodstvu. Že med sezono ste pogledovali proti naslednji sezoni. Vedeli ste, da vas bodo zapustili nekateri odlični igralci. Je to trenutno usoda celjskega kluba? Moram pritrditi. Žal je tako. Finančno stanje kluba, vsesplošen gospodarski položaj in pripravljenost vlaganja v šport in tudi v rokomet v Celju in okolici so pač takšni, kakršni so. Mi bi si seveda želeli več denarja. Glede tega se trudimo vsakodnevno. Zelo smo aktivni, pridobivamo nove pokrovitelje. Trudimo se obdržati dosedanje sponzorje. Prilagajamo se trenutni realnosti. V Celje smo spet privabili nekaj mladih, obetavnih igralcev. Z znanjem našega strokovnega vodstva bodo zagotovo napredovali. Konkurenčni bodo v slovenskem prvenstvu, v ligi prvakov pa se bomo pustili presenetiti. Trener članskega moštva bo ostal Alem Toskić, s katerim ste najbrž zelo zadovoljni. Vsekakor. Ko se je vrnil v Celje, je podpisal štiriletno pogodbo. Obakrat je osvojil naslov državnega prvaka. Odlično dela, ima tudi posluh za mlajše igralce. Naredil je dobro ekipo. Upam, da bo tako tudi naprej. Magnet za številne roko-metaše je lahko tudi to, da je Aleks Vlah postal izjemen igralec pravzaprav v eni sezoni. Se strinjate? Dodal bi, da je Aleks zelo dobro igral že v prejšnji sezoni. Njegova pripravljenost ni bila toliko vidna, ker nismo bili udeleženci lige prvakov. Morda je prav igranje zgolj v domači konkurenci botrovalo uspešni zgodbi, saj je imel čas, da je spoznal soigralce. Namreč ni preprosto priti v Celje, saj tu od tebe že prvi dan pričakujejo, da boš dobro igral. Za Aleksom je fantastična sezona. Opozoril je nase in dobil dobro ponudbo. To je seveda zanimivo tudi za druge igralce. Le priložnost morajo znati izkoristiti. DŠ Foto: Andraž Purg 18 NAPOVEDNIK P°N0 VITEVU SKORAJ POZABLJENA OBRT -LONČARSTVO Pokrajinski muzej Celje ponovno vabi na otroško ustvarjalnico ki bo v soboto, 27. maja 2023 ob 10.30, v Stari grofiji (Muzejski trg 1, Celje). Na razstavi LONČAR. PEČAR. UMETNIK. Franjo Felicijan, se bodo otroci spoznali z različnim keramičnim posodjem, potem pa bodo tekočo glino vlivali v kalupe. Ustvarjalnica je namenjena osnovnošolskim otrokom. Vodi ju Enea Bronja Gajšek, kustosinja pedagoginja. CENA ustvarjalnice: 5€/osebo. PRIJAVE: muzej@pokmuz-ce.si ali 03 428 09 62 Kulturne prireditve ČETRTEK, 25. 5. SOBOTA, 27. 5. 18.30 Cerkev sv. Jožefa Celje Glasba na hribu: Grozdetov recital Ob 100-letnici rojstva blaženega Lojzeta Grozdeta 19.30 Dvorana pod Celjskim stropom v Stari grofiji Celje_ Trio Tempestoso Koncert v okviru abonmaja Hiše kulture Celje in za 18.00 Schwentnerjeva hiša Vransko Čustva in občutki na platnu Razstava likovnih del Iness Tyzun PETEK, 26. 5. 16.30 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev nadstandardnih programov Koncert 18.00 Atrij Velenjskega gradu Lipke in Študentski oktet Glasbena pripoved izza grajskih zidov 19.00 Dvorec Novo Celje Dialog: živo - neživo Odprtje razstave umetnic Natalije R. Črnčec, Simone Šuc in Zdenke Žido 20.00 Dolenja vas, Prebold Letni koncert Pihalnega orkestra Prebold 20.00 Muzej baroka Šmarje Večer ljudske pesmi Nastopata Primož Grašič in Mitja Ferenc 10.00, 12.00 in 17.00 Gledališče Celje_ Po bratih Grimm: Žabji kralj in Rdeča kapica Abonmajček dopoldanski, opoldanski in izven 10.30 Dom kulture Velenje Čarobni fižolček Premiera lutkovne predstave, Lutkovno gledališče Velenje 15.00 Juneževa domačija Rogaška Slatina Proslava ob 20-letnici obnove Juneževe domačije Sodelujejo Godba na pihala Steklarne Rogaška, Vokalna skupina Vitis in drugi 18.00 Dvorec Novi klošter Srečanje malih vokalnih skupin in odprtje razstave likovne kolonije Novi klošter Po koncertu druženje ob gobarskih dobrotah 17.00 Celjska kulturnica Alma Premiera Škratovega lutkovnega gledališča Celje 17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Pečovnik Z Almo na Japonskem Pogovor raziskovalcev Alminega življenja Jerneje Jezernik in Klemna Senice 19.00 Grad Komenda Polzela Koncert Klape Šufit z gostjo Tanjo Žagar 19.00 Letno gledališče Limberk Griže Dva orkestra - ena zgodba Pihalni orkester Cecilija, Godba Liboje in Ana Grdadolnik 19.30 Frankolovo, telovadnica OŠ Antona Bezenška Jubilejni koncert ob 50-letnici MPZ Prosvetnega društva Antona Bezenška Frankolovo 19.30 Gornji Grad, pred katedralo Dobrodelni koncert za boj proti raku Sodelujejo pevski zbori MEPZ Gorenje, MEPZ Župnije Velenje - sv. Martin, MEPZ Skorno. 20.00 Dom krajanov Tabor Letni koncert Mešanega pevskega zbora Tabor 21.00 Mladinski center Celje Sahareya x SunnySun Koncert NEDELJA, 28. 5. 18.00 Kulturni dom Andraž nad Polzelo Letni koncert Andraškega okteta z gosti 21.00 Staro Velenje_ Stand-up: Gašper Bergant, Vid Valič, Rok Škrlep PONEDELJEK, 29. 5. SREDA, 31. 5. 18.10 Celjska kulturnica Harmonikar Dejan Kušer Koncert 19.10 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester Koncert za abonma in za izven, solisti Primož Novšak, Katarina Zupan in Marko Zupan Druge prireditve ČETRTEK, 25. 5. 20.00 Mladinski center Celje JAMCC Improvizirani nastopi PETEK, 26. 5. 19.00 Celjski dom Mali godalni orkester GŠ Celje Koncert ob 20-letnici delovanja 19.00 Grad Komenda Polzela Večer ljudskih pesmi s Primožem Grašičem in Mitjo Ferencem TOREK, 30. 5. 18.00 Velenjski grad Predstavitev publikacije Mastodonti 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Predstava za abonma Torek večerni in izven 13.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Festival piva Predstavitev kraft pivovarn in ponudba hrane 16.00-2.00 Prireditveni prostor v Braslovčah Zvezde med zvezdami Dobrodelno-glasbena zabava Novega tednika in Radia Celje 17.00 Ploščad pred Knjižnico Radeče Rdeča Kapica Pravljična urica, ponovitev otroške igrane predstave 18.00 Mladinski center Žalec Žalec fešn week Modna revija in foto razstava Modne fotografije iz Žalec fešn weeka 18.00 Doma kulture Svoboda Griže Otvoritev razstave NOB 1941-1945 KUD Svoboda Griže in ZBNOB Žalec SOBOTA, 27. 5. 10.00 Ribnik Vrbje_ Po poteh okoli Ribnika Vrbje z vodnikom OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE PONEDELJEK, GLEDALIŠKA PREDSTAVA ANALFABET 22. maj, V izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija ob 17.30 Celje. V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Študijska čitalnica TOREK, ZELENI TORKI: ZELIŠČNI VRT 23. maj, Spomladanski cikel vrtnarskih predavanj. ob 18.00 Oddelek Glasba-film SREDA, PRAVLJIČNE DOGODIVŠČINE Z MOJCO 24. maj, ob Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku ČETRTEK, BRALNI KLUB Z EWELINO 25. maj, ob Knjiga, ki jo beremo ta mesec: 17.30 Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva Oddelek Glasba-film novi tedniki radio celie 17.00 Fontana piva Žalec Naj piva Slovenije Podelitevpriznanj pivovarjem za najboljša letošnjapiva, glasbena gosta Maja Keuc - Amaya in UrošPerić NE DE LJA, 28c 5. 7.30 Stari Pisker Celje_ Pohoddo spomenika talnev pod Gozdnikcm, start Stari pisker Celje W Zabukovica 17.00 Bazen na Frankolovem Blagoslov padal PONED ELJEK, 29. 5. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Slovenska Jakobova pot Potopisno predavanje Valerije Jakop 18.00 Knjižnica Rimske Toplice Moj ca Pokrajculja Glasbnp oravljica TOREK,30.5. p.00 Kulturnidom Šmarjepri Jelšah Dem starega kapitsna Štumbergerja Predavanje Mateje ŽŽagar SREDA,31.5. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Večer v muzejski kavarni Matevž Lesarčič o knjigi Točka brez vrnitve: Okrog sveta z ultralahkim letalom 18.00 Kulturni domŠmarje Kako ostati ljudje v času digitalne preobrazbe Predavanje dr. Dana Podjeda ncpropUookiaobavna 7Toddaja i četokek, 25° 5. 2023 ob 20° uoi Orebrisani muzikanti VTV - Vuša televizipePsiova c. ГДОеМпјо i: P3 898š0 00, vjp.tvdio@siol.oel www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. MALI OGLASI/INFORMACIJE 19 Zapustil nas je naš dragi MIRKO GUČEK rojen 20. 10. 1946 na Lokah pri Planini Od njega smo se poslovili v sredo, 17. maja 22023, na Mestnem pokopališču Celje. Hi vala vsem, ki ste ga obiskovali v času njegovega življenja, in vose m, ki ste se od njega poslovili na pokopališču. Vsi njegovi 342 VOZILA PRODAM PASSAT 1,9 tdi karavan, letnik 2005, registriran do 6. 6.2023, prodam ali menjamza drva. Telefon 031 549-U9 4. 339 STROJI P RODAM TRAKTORSKO kosilnico Krone 243, na 6 diskov, letnik 2008, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 031 840-078. 335 ŠKROPI LNICO, 300 l, na novo testirano, na tri rezervarje, prodam. Telefon 041 880-798. ^^^^ 345 KUPIM TRAKTORJE in kmetijsko mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p KOSILNIC0, traktor in pajek 3upim. Telefvn 041 540-364. p »IVI P RODAM ŠTEDI LNIK lnox, na trdo gorivo, malo rabljen, z desnim izpustom dima, prodam. Cena po dogovoru . Telefon 031 840-078. 335 ODDAM DVA starejša fotelja (Celje) oddam. Telefon 031 769-831. 337 AKUSTIKA PRODAM DIATONIČNO harmoniko, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 951-527. 348 PRODAM NESNICE rjave, grahaste, čr ne, p re d nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon(02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave i3 grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. šelefon 070 545-481. 3 BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za nadaljnjo rejo, proda m. Možna tudi dostava . Kelefon 031 753-595. p TELIČKO pasme limuzin, staro tri mesece in pol, prodam. Cena po dogoeoru. Telefon 04t 547-769. Š 4 TELICO, ni breja, staro dve leti, prodam. Telefon (03) 579-2253. 338 MLADE zajce, težke od dva do dva kilograma in pol, cena 15 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 348 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Tolefon 040 647-223. p INI1JRMEIKI PRODAM VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-7E5. p RDEČE viao (modra frankinjn in žametna črnina) prodam po zelo taodni ceni. Tolefon 041 224-127. 331 KOZJE mleko in dnevno sveža kokošja jajca, iz proste reje, prodam. Telefon 041 980188. L 32 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti, dolžine 25,33,50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p PANJE, AŽ, 8 kosov, rabljeni, prodom. Telefon 041 920-416. p KOLE akacije, za pašnik, cepane, dolžina 180 cm, in električnega gastirja GP 60, prodam. Telefon 031 739-590. 341 MALO rabljeno otroško kolo poceni prodam. Telefon 5774-707. p KOKOŠI, mlade, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter Savinjski dolini; aurokane, rjave, bele, italijanke. Sprejemamo naročila za enodnevne in večje piščance za dopitanje. V ponudbi kakovostna krmila za kokoši in piščance. Vsak delavnik in sobote. Telefon (03) 7001446. p 70-letni moški išče žensko svojih let. Telpfon 071 396-396. 344 ZAPOSLITEV AVTOHIŠA Škorjanec, d. o. o., Levec 56e; zaposlimo avtokleparja. Nudimo: stimulativno plačilo in urejeno okolje. Vloge na naslov ali pokličite 031 677-707. 346 KOŠNJA zelenic, strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 07P 711-680. p NUDIMO košnjo zelenic, parkov ... okolica Celja. Tel.fon 041 324-225 ali 041 707299. Ivan Mlakar, s. p., Železarska cesta 11, Štore . 347 Poroke Celje Poročila sta se: Anita JA-VORNIK in Aleš ŠPEGEL, oba iz Strmca nad Dobrno. Žalec Poročili so se: Nika RIBIČ z Vranskega in Timotej KO-KOVNIK iz Solčave ter Suzana CVIJETINOVIĆ in Božidar ANIČIĆ, oba iz Ljubljane. Velenje Poročili so se: Ingrid DE-LOPST in Janez GLASENČ- Pojdem, ko pride moj maj, -pojdem na rožne poljane, kjer najdem. vse svoje zbrane od včerajin kdo ve od kdaj. šojdkm v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev... Nk kltkiee me nazaj! T Kun tner) Z AT H V ALA Zapuitil nas je dragi mož, ati, dedi in brat VINKO ŽLENDER iz šoke pii Žusmu 136 (5. 1. E9 Ј5-12. 5. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu stali ob strani ve čaeu njegove bglezni, nam nudili pomoč in podporo v trenutkih nemsči. Zahvala velja tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegoei zaefnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je SASOPOPRISTOV iz Ulice Dušana Kvedra 5 v Celju (15. 10. 1954-9. 5. 2023) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena sožalja, stisk roke, tolažilne besede ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala Centru za varstvo in delo Golovec, gospe Vesni Arcet Rodič, dr. med., in sestri Vesni Žibret. Zahvala gospodu župniku Davidu Zagorcu za opravljen cerkveni obred, pevcem skupine Eros in za odigrano Tišino. Hvala pogrebni službi Veking. Žalujoči: vsi njegovi 340 KF DOBRODELNI PRIREDITVENI PROSTOR SaUPAN PLAČ BRASLOVČE PETEK.26. MAJ2023 NIK,oba iz Švoš^ariičjja^ te m Jap nja PRAPROTNIK in Mačko ZOBEC, oba iz Velenja. Janko IRŠIČ,oba iz Podkra-ja pri Velenju. Smrti Celje Umrli so: Anton SLOKAR iz Celja, 80 let, Martin PUŠE-NJAK iz Celja, 77 let, Terezija PLAHUTNIK iz Celja, 85 let, Dragica KOREZ iz Celja,67 let, Marija MUŽAR iz Štor, 89 let, Ivena ĆEHAJIĆ iz Celja, 77 let, Gojko BILČA19 iz Žalaa, 80 let, Danica BRINJEVEC iz Žalca, 88 lot, JožicaPENIČ iz Laškega, 82 let, Jožef JELEN iz Prebolda, 96 let, Frančiška ZALOŽNIK z Dobrne, 76 let, Karin URH iz Celja, 59 let, Katarina GRABNER z Vranskega, 83 let, Mirko GUČEK GUTSCHEK iz Celja, 77 let, Konrad NOVAK iz Zavrha pri Galiciji, 79 let, Zdravko ČRE-TNIK iz Lopace pri Šentjurju, 66 let, Ana SEDOVNIK iz Celja, 78 let, Gabrijela REBER-ŠAK iz Celja, 84 let, in Milan BELE iz Nazarij, 81 let. Šentjur Umrla sta: Vinko ŽLENDER iz Loke pri Žusmu, 68 let, in Jožica OBREZ iz Gorice pri Slivnici, 81 let. Žalec Umrla sta: Marijan ZADEL iz Levca, 95 let, in Avgust TEPEŠ iz Žalca, 51 let. Velenje Umrli so: Pavle PLANINC iz Velenja, 74 let, Franc Branko OGRAJENŠEK iz Žalca, 83 let, Matilda POVH iz Velenja, 90 let, in Vladimir ŽOHAR iz Šmartnega ob Dreti, 66 let. Od 17. ure naprej Od 18. ure naprej NINA DONELLI WERNER DOMEN KUMER MIRAN RUDAN ANSAMBEL ŠEPET П7ШШ1Ј Med 21. in 2. uro VODOVOD KANALIZACIJA JAVNOPODJETJE, d.o.o., Lav/a 2a, 3000 Celje I PRAZNJENJA GREZNIC - maj/junij G LOČE G ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI G RUNTOLE G BREZOVA G ROŽNI VRH G OTEMNA Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur . 1000 EVROV I www.novitednik.si Več na: Www.novitednik.si/pos-tanite-narocnik i-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Novi naročniki sklenejo naročniško razmerje za 12 mesecev. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta ■v predlagatelj in naročnik po "plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. * 20 INFORMACJE * VSTOPNINE NI! PRIREDITVENI PROSTOR SKUP'N PLAČ v BRASLOVČE Od 17. ure naprej * dobrodelni дШђ * otm^ pba№ novi tednik 1 rad io celje Med 21. in 2. uro фSAZAS www.radiocelje.si Ted ni ko ve Št. 21 / Leto 78 / Celje, 25. maj 2023 i ЖШ - *......3 л _ Л ^ Pevci JMpZAntofla Bezenška bodo 50-letnico delovanja obeležili s slavnostni letu načrtujejo tudi gostovanje v Argentini, kjer se bodo jeseni s svojim progra Moški pevski zbor Prosvetnega društva Antona Bezenška Frankolovo slavi abrahama Pevci gonilna sila kulturnega utripa v kraju Frankolovo od nekdaj slovi po odličnih pevcih. Pobudniki organiziranega petja v kraju so bili predvsem šolniki, ki so delovali na več področjih kulturnega življenja. Tudi organizirano cerkveno petje na koru je družilo mlado in staro. V drugi polovici prejšnjega stoletja so začele nastajati tudi manjše pevske skupine, ki so sloves dobrih fran-kolovskih pevcev ponesle daleč naokrog. Največji korak na pevskem področju je bil narejen z ustanovitvijo moškega pevskega zbora leta 1973, ki deluje v okviru prosvetnega društva in nosi ime po rojaku Antonu Bezenšku. Zbor letos obeležuje pol stoletja delovanja, v tem času je potrdil, da je gonilna sila kulturnega utripa v kraju. Jubilej bodo pevci obeležili s slavnostnim koncertom v soboto, 27. maja, ob 19.30 v telovadnici frankolovske osnovne šole. bojana avguštinčič V vseh teh letih delovanja se je v Moškem pevskem zboru (MPZ) Prosvetnega društva Antona Bezenška Frankolovo zvrstilo mnogo pevcev, ki so pustili velik pečat v delovanju zbora in društva. Nekateri v njem prepevajo že od njegove ustanovitve. Člane prosvetnega društva veseli, da so se zboru v zadnjem obdobju pridružili nekateri mlajši pevci, kar je za vsak pevski sestav zelo pomembno. Ponosni so tudi na pevce, ki so v zboru dejavni, čeprav ne živijo na Frankolo-vem. Kot dodajajo, je MPZ, v katerem je trenutno med 25 in 28 aktivnih pevcev, kot velika družina, saj se vsi zelo dobro razumejo. Pevci se ne družijo le na vajah in nastopih, ampak tudi zasebno in ob drugih priložnostih. Uspehe žanjejo doma in po svetu Da dober glas res seže v deveto vas, pevci MPZ Antona Bezenška neprestano potrjujejo z uspešnimi nastopi na slovenskih in tujih odrih. V petdesetih letih delovanja je zbor izvedel ogromno koncertov. V zadnjih dvajsetih letih je bil trikrat v Bolgariji, Avstriji, Švici, na Češkem, Poljskem, v Črni gori, Makedoniji ... Leta 2015, ko je minilo sto let od smrti rojaka Antona Bezenška, so se pevci odpravili po njegovih stopinjah v Bolgarijo. Tja so jih ob proslavljanju okrogle obletnice povabili Društvo bolgarskih stenografov Sofija, odbor za kulturo in parlamentarne skupine prijateljstva med Bolgarijo in Slovenijo ter Gimnazija sv. Cirila in Metoda Plovdiv. Bili so gostje sofijskega parlamenta, v Plovdi-vu so sodelovali na osrednji prireditvi, kjer je bil Antonu Bezenšku podeljen tudi posmrtni naziv častnega meščana mesta Plovdiv. V letu 2017 se je zbor udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Krakovu na Poljskem. Domov so se pevci vrnili bogatejši za novo mednarodno izkušnjo, saj so osvojili tretje mesto v kategoriji ljudskih in popularnih pesmi. V adventnem času istega leta so obiskali še Dunaj. V lanskem adventu so se pevci po dolgem času, ki ga je zaznamovala pandemija koronavirusa, spet odpravili na gostovanje v tujino. Tokratni cilj je bil Frankfurt, kjer zdaj službuje nekdanji pevec in frankolovski župnik, pater Andrej Koch. Čez lužo Najodmevnejše je bilo zagotovo gostovanje v Kanadi in ZDA leta 2008, kjer so pevci pri izseljencih prebudili spomin na domači prag. Gostovanje je bilo za vse pevce nepozabno doživetje, hkrati je bil to največji in najodmevnejši projekt zbora v vsej njegovi zgodovini. A podobno zahteven podvig zbor čaka tudi v jubilejnem letu. Novembra namreč pevci načrtujejo potovanje v Argentino. Gostovanje v Južni Ameriki so načrtovali že leta 2020, a so se mu morali zaradi epidemije odpovedati. Pevci bodo na gostovanju pripravili dva ali tri koncerte, v Argentini so navezali tudi stike s slovenskim radiem. Drugi del dvotedenskega potovanja bodo izkoristili za turistične oglede. Pevci žanjejo uspehe tudi na različnih tekmovanjih. Na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov v Dravogradu jeseni 2019 je zbor prejel zlato priznanje ter posebno priznanje za izvedbo pesmi Nos, zborovodja Matevž Pušnik pa priznanje za najobetavnejše-ga mladega zborovodjo. Pod njegovo taktirko zbor uspehe niza zadnjih deset let. Povezuje jih Str. 29 spoštljivost do narave V sebi prebujajo otroka Str. 30 Bile so prava paša v ■ za oci Str. 32 22 INTERVJU Izvrstna košarkarica Nika Barič z odkritimi odgovori na vsa vprašanja Od soigralk je Nika izbrala pet najboljših. so Emma Messeman, Diana Taurasi, Maya tore, Britney Griner in Sonja Petrovič. »Vzeli so nam tisto#po čemer smo slovele!« »Slovenija in Izrael bosta med 15. in 25. junijem 2023 gostila 39. izvedbo evropskega prvenstva v košarki za ženske. Vsaka od držav gostiteljic bo gostila dve skupini skupinskega dela, zaključni boji izločilnega dela bodo v Sloveniji. Slovenski skupinski del bo v Celju in Kopru, Izraelci bodo reprezentance gostili v Tel Avivu, medtem ko bodo evropske prvakinje okronane v Ljubljani.« To je besedilo, ki ga je 8. marca lani na svoji spletni strani objavila Košarkarska zveza Slovenije. Kasneje je prišlo do korenitih sprememb. Tekem v Celju ne bo, po slovesu od uspešnega selektorja Damirja Grgiča je reprezentanco morala zapustiti tudi Nika Barič. Najuspešnejša (in najbrž najbogatejša) slovenska košarkarica doslej je obiskala Uroša Kranjca v studiu Televizije Celje, nato se je zadržala še pred našim mikrofonom. dean suster Nika je z Jekaterinburgom trikrat zmagala v evroligi in je edina Slovenka s tremi naslovi. Dvakrat je slavila v evropskem superpokalu, štirikrat v ruskem prvenstvu in dvakrat v ruskem pokalnem tekmovanju, v Jadranski ligi je s celjskim klubom osvojila drugo in tretje mesto, dvakrat je bila prva v slovenskem prvenstvu in trikrat v slovenskem pokalu. Z dvanajstimi leti je bila članica slovenske kadetske reprezentance (U16) na EP divizije B na Finskem, kot 15-letnica je bila prvič v postavi naše članske izbrane vrste v kvalifikacijah za EP proti Nizozemski. Za člansko reprezentanco je odigrala 50 tekem. Slovenske dekliške reprezentance so se z njo kot kapetanko prvič uvrstile v divizijo A. Na EP v Popradu je bila najkoristnejša igralka in je bila kasneje izbrana za najboljšo mlado igralko leta po izboru Fibe (2010). Nato je Nika mladinsko selekcijo odpeljala še na svetovno prvenstvo. Leta 2012 je bila kot prva Slovenka izbrana na naboru ženske različice lige NBA (zaželel si jo je prvak Minnesota). Bila je v članski reprezentanci, ko se je ta prvič uvrstila na EP (Češka leta 2017). Igrala je za Celje med letoma 2007 in 2011, nato za moskovski Spartak, Je-katerinburg, Dinamo Kursk, Elazig, Mersin in nazadnje za rusko Niko. Torej beseda lje sem zapustila že pri 19 letih. Imeli ste komaj dvanajst let, ko ste s kadetsko reprezentanco odpotovali na Finsko na EP (U16) divizije B. Takratni pomočnik selektorja Damir Grgič je omenjal metulje ... Vodja reprezentance je bila Alenka Škreblin. Zdi se mi, da nisem bila visoka niti poldrugi meter. Na travniku v bližini hotela so bile rožice, okoli njih je bilo ogromno metuljev. Tekala sem za njimi in jih lovila na roko. Katerih zmag slovenske članske reprezentance v kvalifikacijskih tekmah v Celju se najbolj spominjate? Ko je Slovenija premagala Francijo, sem bila poškodovana in nisem igrala. Zaradi istega razloga je manjkala tudi Eva Lisec. Najine soigralke so odigrale vrhunsko. Izstopala »Zdi se mi, da nisem bila visoka niti poldrugi meter. Na travniku v bližini hotela na Finskem so bile rožice, okoli njih je bilo ogromno metuljev. Tekala sem za njimi in jih lovila na roko.« Nike Barič nekaj velja. Do začetka evropskega prvenstva v Ljubljani so preostali še trije tedni. Kako se spominjate prelomnice v svoji zgodnji mladosti, ko ste se pri 14 letih preselili v Celje? Ni mi bilo lahko, saj sem bila vajena živeti pri mami in očetu, potem sem ostala sama. Zamenjala sem šolo in se v Celju namestila v stanovanju. Prej sem se iz Trbovelj vozila na treninge od dvakrat do trikrat tedensko, preden sem podpisala pogodbo. Ce- je Tina Trebec. Spomnim se tudi zmage nad Latvijo. Igrale smo proti vrhunski ekipi in jo tudi premagale ter šokirale. Kdaj je bilo vaše srce najbolj polno od sreče po zmagi v dresu s slovenskim grbom? Morda v Nišu na evropskem prvenstvu leta 2019 po zmagi nad Turčijo. To se je zgodilo po porazu z Ma-džarkami in če smo hotele napredovati iz predtekmoval-ne skupine, smo morale biti boljše od Turkinj. To nam je uspelo, zagotovile smo si pot v Beograd na izločilne boje ženskega EuroBasketa. Kaj pa v celjskem dresu, v katerem ste bili dvakrat državna prvakinja in trikrat pokalna? Kranjska Gora je imela zelo dobro ekipo. Vse tekme so se končale z majhno razliko. Bilo je zelo pestro. Katerega od treh naslovov evropske klubske prvakinje z Jekaterinburgom bi izpostavili? Prvič sem postala evropska prvakinja v Istanbulu, v finalu je igrala še ena ruska ekipa, Nadežda iz Orenburga. Bilo je napeto do zadnje sekunde. V naslednji sezoni smo bile tretje, nato sta bila zaključna turnirja dvakrat zapovrstjo v madžarskem Sopronu. Ponoviti podvig je bilo zelo sladko, v finalih nam je uspelo proti Sopronu in leto kasneje proti Kursku. Predsednik Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje Borut Kop je povedal, da je bilo Celje predvideno za soorganizacijo evropskega prvenstva oziroma za go-stiteljstvo skupine, v kateri bi igrala Slovenija. V igri je bil tudi Koper, ki nima kakovostne ženske košarke. Potem je iz javnih občil izvedel, da bodo vse tekme v Ljubljani. Se je že takrat čutilo, da zvezi stvari uhajajo iz rok? Menjava selektorja in to, da bomo igrale samo v Ljubljani, povesta vse. Na novembrskih kvalifikacijskih tekmah me ni bilo, reprezentanci sem se pridružila februarja, ko so soigralke poudarile, da se je vzdušje izboljšalo. Nekateri občasni spremljevalci košarke zaupajo selektorju Grku Georgiosu Dikaiulakosu in poudarjajo njegove dosežke, ki so nesporni. A ni to povsem zmotno? Košarkarska zveza Slovenije bi lahko privabila tudi, če lahko malce karikiramo, Phila Jacksona ali Željka Obradoviča, a ne bi s tem nič pridobila. Kaj menite? Vsak vrhunski trener je dober psiholog. Mora se »ujeti« z igralkami. Še vedno zagovarjam naslednjo tezo. Prišel je v Slovenijo in mora poskrbeti za dobro vzdušje. Me smo ga imele, zato smo pričakovale nadgradnjo. Naša košarkarska kakovost in taktične zamisli prej niso bile sporne. V šestih letih nismo izgubile domače tekme. Pod vodstvom »Džoržda« je Slovenija najprej izgubila dve tekmi kvalifikacij, nato še obe prijateljski tekmi z Madžarsko v Celju in Slovenskih Konjicah. Pod prejšnjim vodstvom smo štirikrat premagale Turčijo z visoko razliko. Imele smo »kemijo«. Zdaj je drugače. Poznam »Džordža«. Zdi se mi, da so ga ljudje iz Košarkarske zveze Slovenije napolnili z zgodbami in zgodbicami. Večina jih je najbrž neresničnih, morda je bil poudarek na tem, da smo se v prejšnjih letih le zafrkavale v reprezentanci. In zdaj nas bo treba stisniti. Potem je šlo vse v povsem napačno smer. Vzeli so nam tisto, po čemer smo slovele. Krasila sta nas energija in vzdušje. Med televizijskimi prenosi tekem iz Celja in Slovenskih Konjic nisem videla nobene naše igralke, ki bi se nasmejala. To je zelo slabo. Žal mi INTERVJU 23 je, da se je to zgodilo. Lahko pogledate posnetek, ko je bila predvajana slovenska himna. Včasih smo bile nasmejane in dobre volje. Zazdelo se mi je, da se reprezentantke ne upajo nasmehniti, ker »Džordž« »Zazdelo se mi je, da se reprezentantke ne upajo nasmehniti, ker »Džordž« velja za strogega trenerja. Naša reprezentanca za kakršenkoli dosežek potrebuje dobro vzdušje.« velja za strogega trenerja. Naša reprezentanca za kakršenkoli dosežek potrebuje dobro vzdušje. Ste reprezentančni zgodbi prilagodili tudi izbiro kluba v prejšnji sezoni? Drži. Imela sem ponudbe klubov iz evrolige. Veliko Američank, ki so igrale v Rusiji, je zdaj v najboljših evropskih klubih. Malce sem se bala, da bi igrala manj, to pa bi bila velika ovira pred evropskim prvenstvom. Za rusko Niko sem igrala več kot 30 minut na vsaki tekmi. Imeli smo visoke cilje, ob koncu smo zasedli osmo mesto. Tako kot pri Spartaku sem bila tudi v Niki kapetanka, kar je zame lepo priznanje. Želijo, da se vrnem. Nisem se še odločila. 10. aprila je selektor sporočil, da ne boste igrali za Slovenijo na EP, na katerem ne bo zelo dobrih selekcij Rusije in Belorusije. Odločitev je dvignila ogromno prahu. Kako ste jo sprejeli? Spet se moram nasmejati kot tisti dan. Med vračanjem iz kopalnice sem slišala, da mi nenehno brni telefon. Prijateljica mi je poslala posnetek sporočila KZS, v katerem je pisalo, da nisem več članica reprezentance. Cinično sem se nasmehnila, kajti takšne poteze KZS me sploh ne presenečajo več. Morda so odgovorni pričakovali, da jih bo podprla košarkarska Slovenija, zgodilo pa se je obratno. Minilo je že precej časa, odkar ste izrazili nestrinja-nje s KZS po odhodu Damir-ja Grgića z mesta selektorja. Drži, obenem sem jasno povedala, da bom igrala za slovensko reprezentanco ne glede na to, kdo bo selektor. Sprašujejo me, ali bi še enkrat isto napisala. Odgovarjam jim, da bi. Občutek imam, da za vsem skupaj ne stoji »Džordž«. Poznava se še iz časov, ko je bil trener v Rusiji. Vedno sva se šalila pred tekmami. V reprezentanci sva imela profesionalen odnos. jejo!!!!!!!« Po tem zapisu na spletu, ki ste ga dodali ob fotografiji Damirja Grgića, bi lahko pričakovali posledice. Ali jih niste? Morda, ker vem, da so le čakali napako. Saj nisem prvič izrazila svojega mnenja na spletu. Po olimpijskih igrah sem čestitala fantom za uvrstitev, obenem sem izrazila željo, da bi KZS vsaj približno toliko pozornosti, kot jo namenja moški reprezentanci, namenila tudi ženski. Strinjam se, da sta moška in ženska košarka precej različni. Toda tudi me se vsak dan znojimo in ni pošteno, da nas ne spoštujejo. Bolj bi nas morali ceniti. Toda ni povsod tako. Dokaz so zaslužki v nekaterih »Prijateljica mi je poslala posnetek sporočila KZS, v katerem je pisalo, da nisem več članica reprezentance. Cinično sem se nasmehnila, kajti takšne poteze KZS me sploh ne presenečajo več.« Morda ga je zmotil moj zapis. Toda mislim, da odgovora, pod katerim je bil podpisan, ni napisal on. Ste nekaterim ljudem v krovni organizaciji šli v nos? Kot kaže, da. Kot kapetan-ka sem se vedno oglasila, ko se je bilo treba. Lahko bi me »V reprezentanci sva imela profesionalen odnos. Morda ga je zmotil moj zapis. Mislim, da odgovora, pod katerim je bil podpisan, ni napisal on.« poklicali in dejali: »Poslušaj, Nika. Nam se to ne zdi prav. Ali se lahko pogovorimo in rešimo težave?« To bi bil primeren odziv. »Take trenerje mamo 'ZNALCI' pa tujce podpisu- evropskih državah oziroma nekaterih klubih. Ste zaslužili dovolj denarja, da bi lahko v tem trenutku končali športno pot? Sem. Da sem igrala v najboljših evropskih klubih, sem morala imeti tudi nekaj sreče. Obenem sem si vse trdo prigarala. Malo je igralk, ki jim je to uspelo. Privoščila bi še kateri od slovenskih košarka-ric, da bi se lahko pohvalila s takšnimi dosežki. Se z mislimi že spogledujete s trenerskim poklicem? Poznate namreč ogromno vrhunskih trenerjev in trenerk, ste samozavestni in se zdi, da bi bili primerni za tovrstno delo. O tem razmišljam. Verjamem, da bi mi uspelo. Zavedam se, da bom morala postopoma pridobivati potrebno znanje in izkušnje. Vsekakor bi se najprej morala lotiti dela z mlajšimi selekcijami. Zanima me, ali bom sploh dovolj potrpežljiva. Želim sodelovati z Damirjem Grgićem oziroma se učiti od njega. Naučil me »Zanima me, ali bom sploh dovolj potrpežljiva. Želim sodelovati z Damirjem Grgićem oziroma se učiti od njega. Naučil me je igrati, morda me bo naučil še, kako trenirati druge.« je igrati, morda me bo naučil še, kako trenirati druge. Upam, da bom lahko njegova pomočnica. A najprej bi rada odigrala še nekaj sezon (smeh). Kje ste videli slovensko žensko košarkarsko reprezentanco na domačem evropskem prvenstvu? Med najboljšimi petimi. A z Grgićem in z naturalizi-rano igralko, ki je še vedno ni. Selekciji bi lahko pomagala tudi Rebeka Abramović. Mlada mamica se je odločila sodelovati z reprezentanco »Tako kot pri Spartaku sem bila tudi v Niki kapetanka, kar je zame lepo priznanje. Želijo, da se vrnem. Nisem se še odločila.« in čeprav na prvi tekmi sploh ni bila na parketu, je vseeno odšla na gostovanje. Tam je srečanje spremljala s tribune. Nikomur ni nič jasno. Po visokih porazih z Madžarkami ni slutiti nič dobrega. Upam, da bo čez tri tedne vse povsem drugače in da nam bo uspela uvrstitev v četrtfinale. Boste še igrali za slovensko reprezentanco? Bom, če bo v prihodnosti prišlo do temeljitih sprememb. Vrat si nočem zapreti. Priznam, da si po klubskih uspehih želim odmeven dosežek tudi z državno selekcijo. Foto: Andraž Purg Ob občinskem prazniku z županom Miranom Jurkoškom Na nadvoz Kompole ne želijo čakati desetletja Občina Štore je v zadnjih mesecih prepredena z gradbišči. Kmalu bo za večjo varnost v prometu poskrbljeno na delu odseka ceste Štore-Svetina. Voznikom ožina v Toplici kmalu ne bo več povzročala sivih las. Občani z zanimanjem spremljajo gradnjo kilometrov novih kolesarskih poti, potrpežljivi so tudi ob gradnji kanalizacijskega sistema. Številni prometni izzivi na rešitev čakajo v Prožinski vasi in na Opoki. Župan Občine Štore Miran Jurkoše tina strmcnik Štorski župan Miran Jur-košek pravi, da imajo izvajalci na gradbiščih po občini v zadnjem mesecu smolo z vremenom, zato se bodo kakšna opravila verjetno še zavlekla. »Občani so ob vseh delnih ali polovičnih zaporah cest in obvozih precej strpni. Zavedajo se, da bomo čez nekaj mesecev v občini imeli bolje urejeno infrastrukturo.« Kako napreduje obnova več kot dva kilometra dolgega odseka ceste Štore-Svetina? Projekt je zelo zahteven zaradi gradnje številnih opornih zidov, obnove mostu čez To-pliški potok, ureditve javne razsvetljave in odvodnjavanja ter gradnje hodnika za pešce. Naložba je vredna več kot štiri milijone evrov, približno 300 tisoč evrov bo prispevala občina, drugo država. Zelo pomembno je, da po obnovi ne bo več težav z ožino v Toplici, cestišče bo namreč razširjeno na šest metrov, kar bo omogočilo normalno srečevanje vozil. Projekt je bil potrjen že leta 2009, ko je bil prometni minister še Patrick Vlačič, tako da je država z gradnjo odlašala dolgo časa. Vesel sem, da se z menjavo vlade ni ustavila podpora naložbi in da bo odsek ceste vendarle obnovljen. Ko bo končana obnova ceste v Toplici, predvidevamo še ureditev odseka ceste v Laški vasi. Radi bi obnovili še cesto v Javorniku, ki je bila poškodovana v neurju. Za to naložbo pričakujemo sofinanciranje ministrstva za naravne vire in prostor. OBČINA STORE Drage občanke, cenjeni občani, iskrene čestitke ob občinskem prazniku. Občinski praznik je čas, ko se skupaj veselimo in praznujemo dosežke ter skupno pripadnost naši prelepi občini. V preteklem letu smo uresničili številne projekte, ki so bili zasnovani v korist naše skupnosti. Z našo jekleno zagnanostjo za trdo delo smo izboljšali infrastrukturo, spodbujali gospodarsko rast in ustvarjali prijetno okolje za življenje in delo. Naša občina je polna talentiranih ljudi, ki si prizadevajo za razvoj našega kraja, za ohranjanje naše dediščine in za izboljšanje kakovosti življenja vseh nas. Dokaz za to so številna dejavna društva, pretekli in letošnji nagrajenci ter posamezniki, ki so v občini pustili in še ustvarjajo prav poseben pečat. Zavedamo se, da je uspeh naše občine plod sodelovanja, truda in predanosti vseh nas. Skupaj gradimo boljšo skupnost, kjer je prostor za inovacije, trajnostni razvoj, kulturo, šport, solidarnost in medsebojno pomoč. Vendar pa naše delo še ni končano. Zavezani smo k nadaljnjemu razvoju naše občine, krepitvi povezovanja med prebivalci ter zagotavljanju boljšega življenja občanov. Ob praznovanju občinskega praznika vam želimo veselja, ponosa in zadovoljstva. Naj bo ta dan praznik enotnosti in solidarnosti. Župan MIRAN JURKOŠEK z občinsko upravo in občinskim svetom www.store.si V Prožinski vasi je ob državni cesti predvideno novo avtobusno postajališče. Avtobusno postajališče na levi strani ceste Štore-Šen-tjur je urejeno tako, kot je potrebno, na desni strani je postajališče makadamsko in tam niti ni pogojev za primernejšo ureditev. Direkcija bo zato postajališče na desni strani državne ceste presta- Nadvoz je pomemben za krajane naselij Kompole, Draga in Moste, saj jim bo olajšal dostop do glavne ceste. Pred nekaj meseci sem se udeležil sestanka s predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo in Slovenskih železnic, kjer smo se strinjali, da je umestitev nadvoza možna na mestu, ki je bilo določeno že v pred leti izdelanem »Hvaležen sem podjetju Štore Steel, da nam je dovolilo umestiti traso kolesarske poti na območju železarne. Najprej sem bil do umestitve nekoliko zadržan, zdaj vidim, da bo kolesarjem verjetno zelo zanimivo, da bodo videli poslopja železarne še z druge strani.« vila višje proti Šentjurju. Za to naložbo je že izdelana projektna dokumentacija, desno ob državni cesti je predvidena še gradnja pločnika. Kako je sicer s pločniki ob državni cesti Štore-Šentjur? Letos je bil zgrajen del pločnika ob Cesti XIV. divizije, s čimer smo uredili varnejšo pot za pešce v Spodnjih Štorah do območja, kjer je nekoč imela prostore občinska uprava. Projektna dokumentacija za gradnjo pločnika od nekdanjega gostišča Ciby proti Prožinski vasi bo kmalu izdelana. Gradnje se bomo lotili po delih. Del pločnika od odcepa Ogorevc do avtobusnega postajališča v Prožinski vasi bo zgrajen med poletnimi počitnicami, še dva sklopa sta za gradnjo predvidena v prihodnjih letih. Občani nestrpno pričakujejo gradnjo nadvoza Kompole. Vam je že znano, kdaj bi se lahko začela gradnja? idejnem projektu. Omenjeni projekt predvideva, da bo nadvoz čez glavno cesto umeščen pri odcepu za kraj Ogorevc. Direkcija je naročila pripravo projektne naloge in druge potrebne dokumentacije. Upam, da na ta nadvoz občani Štor ne bomo čakali več desetletij, kot smo čakali na nadvoz proti Lipi. Nekatere občane skrbi, da na Opoki ni dovolj poskrbljeno za varnost otrok, posebej ko hodijo čez železniški prehod in most v času prometne konice. O tem so občani na občino naslovili več dopisov. Nekateri so omenili dvom o nosilnosti lesenega mostu. Pred leti se je most na enem delu nekoliko posedel, zato smo najeli statika, ki je vse to pregledal. Most smo obremenili z dvakratno težo polnega avtobusa, preizkus je pokazal, da obremenitev kljub veliki teži ni povzročila dodatnega posedanja. Otroci iz avtobusa izstopijo na avtobusnem postajališču, ki je na desni strani proti Šentjurju, nato prečkajo lesen most, na mostu je urejen pločnik. Problem nastane, kadar avtomobili stojijo pri zaprtih zapornicah in otroci hodijo mimo vozil. Do zdaj do kakšnega neljubega dogodka ni prišlo. Nekateri občani so predlagali, da bi občina zagotovila osebo, ki bi pomagala skrbeti za varnost otrok. Vendar je v režijskem obratu zaposlenih malo delavcev in ti bi ob vseh svojih zadolžitvah težko opravljali še dodatne. Do konca šolskega leta je le še mesec in pol. Gneča na tem delu ceste bo že septembra, ko bo obnovljen odsek ceste v Toplici, veliko manjša. Številna gradbišča so bila po občini tudi zaradi obnove kanalizacijskega omrežja. Glede na slabe vremenske razmere je izvajalec del dobil dovoljenje, da lahko gradnjo kanalizacijskega omrežja konča nekoliko kasneje, in sicer do 15. julija. Zgraditi mora še približno sto metrov kanalizacije, del črpališča nad Stolarno ter urediti in asfaltirati ceste. Ta projekt je za našo občino velika pridobitev, saj bo skupno dograjenih sedem kilometrov kanalizacijskega sistema. Občani so bili temu zahtevnemu projektu, za katerega smo potrebovali kar štiri gradbena dovoljenja, večinoma naklonjeni. Dali so služnosti za svoja zemljišča. Ob številnih zaporah cest in zastojih je bilo sicer nekaj negodovanja, a večina je razumela, da gre za veliko pridobitev. Naložba na območju naše občine je vredna pri- NA PRAZNIČNEM OBISKU 25 bližno dva milijona evrov, od tega je kar 1,4 milijona evrov evropskega sofinanciranja. Kako na območju vaše občine napreduje gradnja državne kolesarske poti? V teh dneh pričakujem asfaltiranje dela kolesarske poti, ki je na novo zgrajena po naši občini. Izvajalec bo nato zgradil še dva mostova čez Voglajno, in sicer God-čev most in most pri podjetju Tuli. V tem mesecu bo začel urejati še ožji predel med Voglajno in skalnatim delom v bližini meje z mestno občino Celje. Pot bo tako čez nekaj mesecev sklenjena, konec del lahko pričakujemo sredi prihodnjega leta. Po občini Štore bo vodilo kar šest kilometrov poti od skupno enajstih kilo- metrov. Gradnja na našem območju je tudi največji finančni zalogaj te naložbe, saj je med drugim treba prestaviti plinovod in tehnološke vode podjetja Štore Steel. Želim si, da bi bil tudi zaradi kolesarske steze razbremenjen promet po cesti in da se bodo ljudje s kolesom morda pogosteje odpravili tudi v službo. V Prožinski vasi je za kolesarje načrtovan podvoz. Kakšni so obeti zanj? Direkcija RS za infrastrukturo v Prožinski vasi načrtuje podvoz, namenjen kolesarjem in tudi kmetom, ki imajo zemljišča na različnih straneh železnice, da bodo lažje spravljali svoje pridelke. Projektna dokumentacija za podvoz je končana in je trenutno v reviziji. Upam, da bo za to naložbo čim prej izdano gradbeno dovoljenje in da bo podvoz zgrajen do prihodnjega leta. Tudi letos bo skozi vašo občino peljala kolesarska karavana dirke Po Sloveniji, vendar tokrat ne čez Svetino. Kolesarji bodo naše kraje preplavili 15. junija v sklopu druge etape od Žalca do Ormoža. Ko bodo tekmovalci prišli iz celjske smeri, se bodo peljali čez območje železarne in čez Godčev most, nato bodo naredili krog po naselju Lipa, vozili bodo čez nadvoz, nadaljevali pa bodo v Spodnje Štore in nato proti Šentjurju. Upam, da bo dirka prihodnje leto po obnovljeni cesti spet vodila na Svetino. Na občinskem svetu so nekateri svetniki izpostavili potrebo po obnovi Doma na Svetini. Na domu, ki je bil zgrajen pred 20 leti, nekaj težav povzroča zamakanje strehe, občina skuša težave odpravljati sproti. Problematična je napeljava fekalne kanalizacije med stavbo in čistilno napravo, saj se iz kanalizacije ob slabem vremenu širijo neprijetne vonjave. Pregledi jaškov in sifonov doslej niso pokazali nepravilnosti. Verjetno bosta potrebna celovitejši pregled in temeljitejša obnova. Letos bo občina poskrbela za ureditev dela balkonske ograje. Da ne bi ob morebitnem udarcu steklo počilo in da ne bi prišlo do poškodbe, bo steklena ograja odstranjena. Nov del ograje bo izdelan iz lesa. Občina želi v prihodnjih letih v domu spremeniti način ogrevanja. Trenutno najemnik stavbo ogreva s kurilnim oljem, medtem ko bo občina s prijavo na razpis skušala pridobiti sofinanciranje za postavitev sončne elektrarne in namestitev to-potne črpalke. Precejšnja pomanjkljivost je še to, da sistem ogrevanja trenutno ne omogoča, da bi lahko ogrevali vsako nadstropje posebej. Ocenjujem, da najemnik sicer dobro skrbi za dom. Pred epidemijo koronavirusa je bil dom odprt tudi med tednom, zdaj je zaradi pomanjkanja delavcev odprt le ob koncu tedna. V občini se obeta tudi nekaj manjših projektov, namenjenih spodbujanju razvoja turizma in uporabe lokalne hrane. Na Svetini bomo uredili dve postajališči za avtodome. Predvidevamo še ureditev poti za gibalno ovirane osebe, ki bo povezala Spodnje Štore z železniško in avtobusno postajo ter naselje Lipa. Ob poti bodo postavljena zeliščna korita, ki bodo popestrila hojo ali vožnjo vsem uporabnikom poti. V sklopu projekta Eko gajbico, prosim smo pred občino postavili dve manjši prodajni hiški, namenjeni prodaji ekoloških lokalno pridelanih pridelkov in izdelkov. V sklopu projekta Interpretacijske točke kulturne in naravne dediščine bomo uredili razgledni plato, pešpoti in okolico cerkve v Šentjanžu. »Naš cilj je, da bi bila Športna dvorana Štore Green Steel zasedena tako dobro, kot je bila prvo leto.« Komu občinski grbi? Na slovesnosti ob občinskem prazniku, ki bo v sredo, 31. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu Štore, bodo podeljena občinska priznanja, in sicer srebrni grb ter dva bronasta grba. Srebrni grb Občine Štore bo prejel arhitekt in projektant športne dvorane Gregor Žohar iz podjetja Studio 73. Bronasta grba bosta prejela predsednik PGD Štore Jaroslav Grajžl in štorska enota Osrednje knjižnice Celje. Priznanja župana bodo prejele uspešni športnici rokometašica Lana Kačičnik in plavalka Taya Čanžek ter Ivanka Tofant, ki je dejavna na področju prostovolj-stva. TS ŠTOREOSTEEL Smo ponudnik in proizvajalec vrhunskih specialnih jekel, izdelanih skladno z željami kupcev. Kupcu nudimo celovito storitev. Skrbimo za kupčevo zadovoljstvo s kvaliteto, s kratkimi dobavnimi roki, z odzivnostjo in ustrezno podporo, ter s skupnim razvojem. Skrbimo za svoje zaposlene. Smo podjetje z dolgoletno jeklarsko tradicijo, ki svojim zaposlenim nudi pozitivno delovno okolje in možnost osebne rasti. * Z dobavitelji gradimo in negujemo partnerski odnos. Smo družbeno odgovorni in okolju prijazni. (D "go ■ (D O "go 26 NA PRAZNIČNEM OBISKU Jaroslav Grajžl, prejemnik bronastega grba Občine Štore 1 I 1 V I 1 1 1 1 I ■ ■ Gasilci nepogrešljivi pri dogajanju v občini »Čeprav že dolgo živim na Lopati, se še vedno počutim kot Štorovčan, v tem kraju sem namreč preživel najlepša leta svojega življenja.« Tako pravi Jaroslav Grajžl, ki je, čeprav živi v drugi občini, sprejel povabilo svojih gasilskih kolegov in se ponovno vključil v delovanje Prostovoljnega gasilskega društva Štore. Deveto leto je na čelu omenjenega društva, v tem času je slednje občutno dopolnilo svojo opremo, celovito obnovo je doživel tudi gasilski dom. tina strmcnik Grajžl, ki bo za svoja prizadevanja na področju gasilstva na letošnji slovesnosti ob občinskem prazniku prejel bronasti grb Občine Štore, je 23 let stanoval v hiši ob gasilskem domu. Gasilskim vrstam se je pridružil, ko je bil star komaj sedem let. Njegov največji vzornik je bil legenda štorskega gasilstva in glavni pobudnik najrazličnejših tamkajšnjih gasilskih dejavnosti Štefan Krumpak. »Gasilcem je posvetil ogromno svojega časa. Tej dejavnosti je bil predan z dušo in s telesom. Bil je moj mentor, ko sem bil pionir, mladinec in član,« je pojasnil Grajžl. Dejal je, da je bil gasilski dom takrat eno pomembnejših središč dogajanja v kraju. Otroci so tja radi prihajali zaradi različnih športnih dejavnosti, v domu je bil tudi televizijski sprejemnik, ki je bil takrat še prava redkost. 25 vrstnikov iz Spodnjih Štor je takrat v gasilstvu prepoznalo pravilno usmeritev za življenje, zato so se prepustili urjenju pod Krumpakovo taktirko. Zaradi vseh naštetih razlogov in tudi izdatne podpore železarne, ki je prispevala za razvoj gasilstva v kraju, rezultati niso izostali. Štorski gasilci so v nekdanji Jugoslaviji veljali kot eno boljših društev. V vitrini PGD Štore imajo še danes pokale, ki pričajo o vrhunskih tekmovalnih rezultatih. Zavihali so rokave Grajžl je ob nastopu vloge predsednika hitro zaznal, kaj vse bi lahko v društvu izboljšal. PGD Štore je bilo slabo opremljeno, zato so si gasilci kot enega prvih ciljev zadali, da bi prazne garaže napolnili s sodobnejšimi vozili. To se »Najbolj vesel sem, da me v društvu obdajajo tako predani ljudje in da lahko člani PGD Štore pokažemo rezultate svojega dela - obnovljen in dobro opremljen gasilski dom. Naše gasilsko društvo je v odlični kondiciji,« pravi. jim je zdelo nujno za zagotavljanje varnosti na velikem območju, kjer so umeščeni dom starejših, zdravstveni dom, stolpnice, šola, vrtec in številne hiše. V skladu s sprejetim desetletnim programom razvoja gasilstva v občini je PGD Štore vsako leto začelo dobivati nova zaščitna oblačila. S pomočjo občine, donacij podjetnikov in prispevkov občanov @ KOVISLIVARNA Podjetje Kovis Livarna je podjetje z dolgo tradicijo na področju livarstva. Naše izjemno široko znanje, strokovnost, dolgoletne izkušnje, inovativen pristop, uporaba sodobnih tehnologij in opreme, nam je največji ponos, sajnam omogoča, da svojim naročnikom zagotovimo visoko zahtevne tehnološke rešitve in kratke dobavne roke. Z zadnjimi investicijami smo povečali konkurenčno prednost, dodano vrednost na zaposlenega in uresničili družbeno odgovornost na področju okolja. Postali smo najsodobnejša livarna v Evropi, nova tehnologija pa je skladna s trenutno najboljšimi razpoložljivimi tehnikami na evropskem trgu. Smo dobavitelj zahtevnih tehnoloških rešitev in kakovostnih ulitkov, ki se uporabljajo po različnih panogah po vsej Evropi. je kupilo vozilo za prevoz moštva. Od lani ima društvo v lasti vrhunsko tehnično vozilo, ki olajša reševanje v najrazličnejših okoliščinah. »Člani PGD Štore smo na to vozilo zelo ponosni. Danes je naša oprema na zelo visoki ravni, kar pomeni, da smo v primeru morebitnih nesreč zelo dobro pripravljeni na posredovanje. Čeprav smo gasilci najbolj veseli, kadar naša oprema počiva v gasil- »Ko je treba poprijeti za delo, se gasilci odzovejo z veseljem. Vsak četrtek imamo sestanek, na katerem se dogovorimo, kakšne projekte bomo izpeljali in kako bomo reševali kakšen morebiten izziv.« skem domu, mi pa ljudem pomagamo kako drugače.« Odkar je Grajžl prevzel vlogo predsednika društva, je velik poudarek namenil obnovi prostorov. Gasilski dom ima novo fasado, gasilci so obnovili še lesen stolp, ki so ga nekoč uporabljali za sušenje cevi, danes pa stavbo krasi kot svojevrsten zaščitni znak. Celovite obnove je bila deležna notranjost gasilskega doma. Člani društva, ki so obnovi posvetili več kot tri tisoč ur prostovoljnega dela, so med drugim ponosni na novo kopalnico, obnovljeno orodjarno, sejno sobo in poveljniško pisarno. »A pri tem ne bomo končali, nadaljujemo s polno paro,« pravi predsednik društva. Med njegovimi cilji sta med drugim sprememba načina ogrevanja in urejanje okolice, leta 2027 želijo zamenjati še eno od vozil. Za članstvo ni strahu Kako je s pridobivanjem članstva? Grajžl je zadovoljen, da je v gasilskih vrstah močno zastopana generacija od 25 do 50 let, v kateri je tudi največ operativnih gasilcev. »Ko gre za posredovanja, smo skoraj vedno prvi na požarišču. Izjemnega pomena je, da dva odlična gasilca stanujeta nad prostori gasilskega doma. Oba sta izjemno dobra poznavalca ga- silske tehnike. Od takrat, ko prejmeta obvestilo o požaru, do takrat, ko izvozita z vozili, mine le nekaj minut.« Po besedah predsednika društva so številni Štorovčani gasilstvu predani, ker jim veliko pomenijo družabne vezi med kolegi. Na pomoč članov se lahko zanesejo tudi, kadar potrebujejo pomoč v zasebnem življenju. »Člani radi sodelujejo pri vseh dejavnostih, gasilski dom je vedno poln,« pravi letošnji prejemnik bronastega grba. Velik korak je tamkajšnjim gasilcem uspel glede pridobivanja otrok in mladih. Slednjih niso nagovorili le z obvestili v različnih medijih, ampak so jim gasilsko dejavnost približali tudi na predstavitvah v osnovni šoli. Delo z mladimi opravljajo dobro usposobljeni mentorji. Ker večina občanov živi na Servis Vodomerov Podrepšek SERVIS KONTROLA / OVERITEV vodomeri SIST EN ISO / IEC 17020 / C PRODAJA vodomeri stanovanjski, hišni, industrijski SISTEMSKE REŠITVE daljinsko odčitavanje, prenos podatkov, M - Bus, GPRS, LoRaWAN, WALK - BY / DRIVE - BY Kovis livarna d.o.o. Železarska cesta 3, SI-3220 Štore T: +386 3 780 56 00 E: info@kl.kovis-group.com W: www.kovis-group.com/kl ... - ' SERVIS VODOMEROV Boštjan Podrepšek, s.p. 03 781 03 30 / 041 644 131 / info@svp.si www.svp.si NA PRAZNIČNEM OBISKU 27 Lipi, gasilci otroke iz omenjenega naselja vozijo na gasilske vaje v Spodnje Štore, po vajah pa jih odpeljejo nazaj proti domu. Zaradi takšne organizacije so starši otrok razbremenjeni. Pomagajo, če le lahko Gasilci PGD Štore so imeli letos veliko dela z različnimi posredovanji, kot so požari, črpanje meteornih voda, velikokrat so iz stanovanj reše- »Z leti, ki sem jih kot otrok preživel pri gasilcih, sem dobil pomembno popotnico za vse življenje.« vali obolele osebe. Ko sta bili med gradnjo ceste v Štorah najdeni dve bombi, so zaščitili območje in evakuirali prebivalce iz bližnjih stavb. Med drugim vozijo pitno vodo do kmetije v bližini Svetine. »Včasih pomagamo reševati roje čebel, tudi kakšnemu mačku pomagamo z drevesa. Občanom pomagamo še, kadar potrebujejo kakšno našo opremo oz. orodje. Ker smo vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, so zelo hvaležni. Zato nam radi podarijo svoj prispevek, ko ob božičnem času pozvonimo pri njih doma in jim prinesemo koledar.« Podobno kot drugod so tudi gasilci v Štorah pomembni za živahen utrip v kraju. Lani so ob prevzemu novega vozila pripravili odmevnejšo prireditev. Septembra tradicionalno organizirajo memorial Štefana Krumpaka, katerega del je tudi družabno srečanje. Radi pripravijo predstavitve svojega poslanstva in opreme, sodelujejo tudi z drugimi društvi in ustanovami, na primer z društvom upokojencev in osnovno šolo. Tudi pri orkestru, zboru in gledališču Čeprav je gasilstvo Grajžlo-va najbolj priljubljena prosto-časna dejavnost, je v mladosti sodeloval še pri številnih drugih društvih. Igral je pri pihalnem in tamburaškem orkestru, pel je pri pevskem zboru, sodeloval v amaterskem gledališču ter igral nogomet pri Kovinarju. »Mladi takrat nismo imeli mobilnih telefonov, ki bi nam kradli čas. V kraju so bile številne možnosti in željni smo bili sodelovanja.« Spominja se še obiskovanja kinopredstav in brezskrbne igre, ko se je z »Kot predsednik PGD Štore imam številne ideje, a brez pomoči in sodelovanja drugih gasilcev ne bi bilo nič.« vrstniki podil po gozdovih v bližini gasilskega doma. S Štorami je bilo povezano tudi njegovo poklicno življenje. Bil je štipendist železarne in je bil 18 let zaposlen v takratnem projektivnem biroju. Nato je nekaj časa delal v štorskem podjetju, ki se je ukvarjalo s čistilnimi napravami. Vrsto let je nato vodil svoje podjetje, povezano s kovinarsko dejavnostjo in ključavničarstvom. Ob upokojitvi je obrt predal sinu. »Vesel sem, da sem zaposlil dva gasilca iz vrst PGD Štore, s katerima sem izjemno zadovoljen. V mojem življenju brez gasilstva pač ne gre,« se je nasmehnil. Foto: osebni arhiv, TS v V ' Ponos društva so med drugim vozila in obnovljen gasilski dom. Prehrana Tuli, d. o. o. Cesta XIV. divizije 44 3220 ŠTORE www.prehrana-tuli.si Tel.: 03 780 86 70 Tradicionalna slovenska kuhinja Catering Pogostitve za piknike, prireditve in druge priložnosti za zaključene družbe Oskrbovanje malic za podjetja Dnevna ponudba malic jn kosil v domači restavraciji v Štorah Vedno sveže, vedno okusno, vedno domače Pridite in se prepričajte! R N ■i ■i J- I Is" l^p. • I 'аАЛ t go vmimeiliev! METALURGIJA Z - DOSTAVA -GRADBENI MATERIAL -STROKOVNO SVETOVANJE ишшшшиЈШ! Železarska cesta 3 03/780 58 75 ' v pon-pet:7.00-15.00 Prodajni center Store sobota: ш„1100 04/51 51702 v Prodajni center Škofja loka Kidričeva cesta 99a pon-pet:7.00-19.00 sobota: 8.00-12.30 04/256 87 00 Kidričeva cesta 99a ,, «... . ■ .z ■ pon-pet:7.00-15.00 Uprava & Veleprodaja Kranj плл _ r ril b t Ö.00- 2.00 Ob občinskem prazniku z županom Borisom Podvršnikom Nad vetrnimi elektrarnami na Rogli niso navdušeni Zrečani praznujejo občinski praznik 29. maja, saj je bil na ta dan leta 1997 izglasovan referendum za ustanovitev Občine Zreče. Razvoj lokalne skupnosti korenini v kovaški industriji, iz katere se je razvilo podjetje Unior. Danes je občina predvsem zaradi Rogle vedno bolj prepoznavna na turističnem zemljevidu. Kot poudarja župan mag. Boris Podvršnik, so občina ljudje. Zato je občinsko praznovanje priložnost, da izpostavijo tiste posameznike, društva in organizacije, ki na različne načine pripomorejo k prijetnejšemu sobivanju. Letošnji občinski nagrajenci so Franc Ravničan, Društvo zeliščarjev Smetlika, Dušan Korošec, Ivica Kokol in Društvo kmetic Zarja. barbara furman Na lanskih lokalnih volitvah so vam Zrečani zaupali že peti županski mandat. Kaj so po vašem mnenju prednosti in kaj slabosti večletnega županovanja? Za kakršnekoli korenite razvojne spremembe v vsaki lokalni skupnost je potreben čas. Vsi večji naložbeni projekti terjajo dva ali tri županske mandate. Če ob tem izpostavim zgolj dejstvo, da občinskega prostorskega načrta v naši državi ne moreš spremeniti prej kot v osmih ali desetih letih, je vse jasno. Na projekt Pot med krošnjami, s katerim smo na Rogli popestrili turistično ponudbo, smo se pripravljali skoraj desetletje. Da je naša občina zagotovila potrebna zemljišča, smo morali končati dolgotrajni postopek denacionalizacije. V večletnem žu-panovanju zato vidim predvsem prednosti. Denarja za potrebe lokalnih skupnosti najbrž nikoli ne bo dovolj. Kaj občine še pesti? Za vsak razvoj je potrebno stabilno okolje z jasnimi dolgoročnimi strateškimi cilji. To velja tudi za lokalno samoupravo. Menim, da je glavni problem slovenske politike, da se vlade prepogosto menju-jejo. To nas bega. Kot dve šibki točki bi izpostavil področji gradenj in prostorskega načrtovanja. Vsi dosedanji pristojni ministri so nam zatrjevali, da ju bodo izboljšali z ustrezno spremembo zakonodaje. A razmere so vedno slabše. Prav tako ni najboljše, da nimamo jasnih strategij na področju energetike in elektrogospodarstva. Lokalna samouprava je tudi finančno podhranjena, saj ji v Sloveniji namenjamo le 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda, v razvitih evropskih državah je ta delež v povprečju bistveno višji. Na več koncih zreške občine to pomlad videvamo delovne stroje. Kaj novega se obeta? Urejamo sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda, zato nadaljujemo gradnjo kanalizacijskega sistema. Tako bo 98 odstotkov gospodinjstev priključenih na čistilno napravo. V ta namen smo v zadnjih letih vložili 15 milijonov evrov. Sočasno z gradnjo kanalizacije v nekaterih ulicah v Zrečah posoda- AROVT 1W Skupina MAROVT GROUP je v, letošnjem letu prevzela priznano blagovno znamko aluminijastih radiatorjev a ki i ALUMINIUM rrfeC DESIGN RADIATORS Borisu Podvršniku so obiiani zaupali že peti županski mandat. (Foto: SHERPA) bljamo vodovod ter optične in energetske povezave. Komunalno urejamo 24 parcel za individualno stanovanjsko gradnjo v naselju Zeleni gaj 2. Devet parcel je občinskih, druge so v zasebni lasti. Na Stranicah urejamo kotlovnico na lesno biomaso, tako bomo v tamkajšnji šoli, vrtcu, domu krajanov in gasilskem domu omogočili cenejše in okolju prijaznejše ogrevanje. Pripravljamo se na prenovo najbolj dotrajanih cestnih odsekov. Končali smo gradnjo prizidka v vrtcu v Zrečah, sicer pa nameravamo v naslednjih letih zgraditi nov vrtec, ki bo tako otrokom kot zaposlenim zagotovil kakovostne pogoje za delo in bivanje. V sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo pripravljamo nov koncept prometne ureditve na Rogli, kjer je predvidena ureditev kroži-šča, pločnikov, parkirišč in pešpoti. Večkrat poudarjate, da Zreče potrebujejo novo identiteto v prostorskem smislu. Zagotovo, saj v Zrečah nimamo trškega jedra, ki v številnih mestih predstavlja nekakšno središče oziroma stičišče mestnega utripa. Zato želimo urediti središče mesta, v katerem bi zagotovili prostor tako za stanovanja kot tudi za knjižnico, pošto, zdravstveni dom in občinsko »Pobude za omejevanje županskih mandatov se mi ne zdijo smiselne, saj vsak župan zase ve, kdaj mu začneta usihati delovni zagon in motivacija za nove izzive. Takrat je zagotovo pravi čas za slovo od županskega stola.« upravo. Projekte v ta namen že pripravljamo, udejanjiti jih nameravamo postopoma v naslednjih desetih letih. So pobude za gradnjo vetrnih elektrarn na območju turistične Rogle še prisotne? Nad tovrstnimi pobudami nismo navdušeni, saj menimo, da bi od njih imel največ kapital. Arogantno in nedopustno je, da vlagatelji rišejo objekte na zemljišču, a se o tem z lastnikom zemljišča sploh niso pogovarjali. Ko smo njihovo pobudo za gradnjo vetrnih elektrarn dali v javno razgrnitev, so ji v podjetju Unitur nasprotovali, saj so ocenili, da je njihova postavitev predvidena preblizu turistične infrastrukture oziroma nočitvenih namestitev. Tudi kmeti in predstavniki paške in krajevne skupnosti temu odločno nasprotujejo. Pot med krošnjami na Ro-gli je množično obiskana. Obiskovalci so navdušeni, saj lahko spoznajo edinstveno pohorsko naravo. Menda se obeta novost? Projekt Pot med krošnjami je namenjen temu, da ljudje skozi seznanjanje z rastlinskimi in drevesnimi vrstami razvijejo spoštljiv, občutljiv in odgovoren odnos do narave. Zdaj se v sodelovanju Zavodom za varstvo narave, Zavodom za gozdove in Regionalno razvojno agencijo Koroška v projektu Pohorka med drugim pripravljamo na ureditev naravovarstvenega interpreta-cijskega centra. V njem bodo obiskovalci lahko spoznavali naravo na izvirne in zanimive načine. OBČINA ZREČE vk MAROVT GROUP povezuje podjetja, ki ustvarjajo boljšo prihodnost za svoje stranke z zagotavljanjem odličnosti, inovativnosti ter sodelovanjem pri razvoju inovativnih rešitev. ju MAROVT фмт=н šjjjjnLolteh vJenset Aaklimat U NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Srebrni grb občine Zreče društvu zeliščarjev Smetlika Povezuje jih spoštljivost do narave »Prepričani smo, da je narava tu, da nas podpre, saj obstaja že veliko dlje kot človeštvo. Pomembno je, da najdemo mir v naravi, jo varujemo in spoštujemo. S tem delamo dobro zase in za svoje potomce,« pravi Julija Mauhler. Zreško društvOzeliščarjev Smetlika, ki letos obelejpj! deset let, bo prejelo srebrni grb občine Zreče. Kot pravi predsednica društva Julija Mauhler, so na priznanje ponosni, saj je dokaz, da je lokalna skupnost prepoznala prizadevanja približno 130 članov društva, ki je usmerjeno v seznanjanje javnosti z blagodejnimi učinki zelišč, promocijo zdravega načina življenja ter širjenje spoštljivega sobivanja z naravo. barbara furman Leta 2013 so trije ljubitelji narave iz Zreč, sicer tudi lovci in gobarji ter dobri poznavalci zdravilnih rastlin, začeli razmišljati o ustanovitvi društva zeliščarjev. Ker je njihova zamisel med prebivalci zreške občine naletela na odobravajoč odziv, so ga ustanovili še isto leto avgusta. Ustanovnih članov je bilo približno štirideset, družila jih je želja po obujanju znanj o blagodejnih učinkih zelišč in načinih njihove uporabe ter vračanju k naravi kot viru sprostitve in zdravja. Ukvarjajo se tudi z raziskovanjem naravne in kulturne dediščine zeliščar-stva v krajih na Zreškem ter v bližnji in daljni okolici. Zakaj Smetlika? Društvo so poimenovali Smetlika iz dveh razlogov. »Prvi je povezan s priljubljeno zgodbo o Kekcu. Zelišča-rica Pehta je slepo Mojco zdravila s pripravki iz sme-tlike in Mojca je spregledala. Drugi razlog je, da so pohorske planjave poleti in jeseni polne smetlike, te na videz skromne, a zato nič manj zdravilne rožice. Pripravke iz nje uporabljajo za izpiranje, obkladke in očesne preveze pri vnetjih vek in očesne veznice. V ljudskem zdravilstvu so s smetliko zdravili tudi ječmen, funkcionalne motnje vida in utrujenost oči. Smetlika deluje protivnetno tako v prebavnem traktu kot tudi pri vnetiih dihal in oči,« ie po- jasnila predsednica društva Julija Mauhler. V društvu so člani različnih poklicev, tudi študenti in upokojenci, prevladujejo Zrečani, nekateri člani so iz Slovenskih Konjic, s Frankolovega, iz Zgornje Ložnice, Vojnika, Loč in Maribora. Deseto obletnico bodo člani društva Smetlika obeležili konec avgusta, ko bodo na Rogli pripravili dan smetlike. Želijo si, da bi dogodek prerasel v srečanje zeliščarjev iz vse Slovenije. Dejavni celo leto Vsako leto pripravijo pester program dela. »Na zreški tržnici med drugim organiziramo pomladno izmenjavo doma pridelanih semen in sadik, in sicer s poudarkom na zbiranju semen starih avtohtonih sort. Na različnih prireditvah sodelujemo z izdelki iz zelišč, ki jih pripravljamo na tematskih delavnicah, tudi v sodelovanju z zreško osnovno šolo. Pozimi, ko narava počiva, organiziramo seminarje, poučna predavanja in jeseni razstavo zeliščnih rastlin. Veliko znanja o zeliščih črpamo iz knjig, ki jih hranimo v knjižnem kotičku Člane društva povezujeta spoštovanje narave in vedoželjnost o zeliščih. v prostorih našega društva. Pred stavbo zreške občinske uprave smo v korita zasadili zelišča, ki jih skrbno negujemo. Za občane organiziramo krajše poučne pohode s spoznavanjem rastlin, člani društva se vsako leto odpravimo na strokovno ekskurzijo,« še pojasni. Panonski svišč Okolica Zreč je bogata z rastišči gloga, borovnic, brusnic, krvavega mlečka, bršljanaste grenkuljice, koprive, lipe, smreke, črnega bezga, zdravilnega jetičnika, ozkolistnega trpotca, žajblja, pljučnika, plahtice in mete. Na travnikih Rogle je mogoče najti tudi panonski svišč (Gentiana pannonica), ki je bolj znan pod imenom en-cijan, zaščiten je že od leta 1922. Kot še poudarja Mauhler-jeva, zdravilna zelišča nudijo široko paleto možnosti uporabe tako pri blaženju oziroma odpravi zdravstvenih težavah kot tudi v kulinariki, saj zelišča jedi spreminjajo v kulinarično doživetje, krepijo zdravje, negujejo telo in duha ter prispevajo k dobremu in zdravemu počutju. Od mazila do likerja Iz nabranih zelišč pripravljajo čajne mešanice, mazila in tinkture iz ameriškega slamnika, naravna mila, šen-tjanževo olje, zeliščne likerje, naravni deodorant, negovalne kreme za obraz, repelente, zeliščne soli, naravne kremne parfume in masažne ploščice. Vsak njihov izdelek ima označeno sledljivost in navodilo za uporabo. »Zelišča so edinstvena in vsako ima svojevrstno vrednost. Če moram izbrati najljubše, bi izbrala materino dušico, saj zelo blagodejno vpliva na dihala. Raste v bližini zreškega jezera, sama jo v času rasti nabe-rem v hrvaški Istri in jo tudi posušim v senci. Iz materine dušice lahko pripravimo ze- liščni liker, tinkturo, mazilo. Obenem je sestavni del čajnih mešanic, ki so namenjene prehladnim obolenjem.« Člani Smetlike sodelujejo z društvi zeliščarjev iz bližnjih občin, med drugim z društvom Hermelika iz Slovenske Bistrice in Ginko iz Celja, z zeliščarji iz Maribora in Velenja ter s turističnima društvoma iz Zreč in Slovenskih Konjic. Narava jih podpira Kot še pravi Mahl er jeva, delo v društvu poteka v posameznih skupinah. Ena skupina je zadolžena za organizacijo izobraževanj, druga za delo z mladimi, tretja za strokovno vodeno spoznavanje zelišč. Imai'o tudi skupi- no za promocijo društva na različnih prireditvah, skupino za izdelavo čajnih mešanic, skupino za zbiranje semen in sadik ter skupino za urejanje okolja. »Vse člane društva druži spoštljiv odnos do narave. Tudi drugim svetujemo, naj se povežejo z naravo in ji prisluhnejo, jo začutijo. Če boste naravi zastavili vprašanje, boste prejeli odgovor. Narava nosi v sebi odgovore na vsa vprašanja. Prepričani smo, da je narava tu, da nas podpre, saj obstaja že veliko dlje kot človeštvo. Pomembno je, da najdemo mir v naravi, jo varujemo in spoštujemo. S tem delamo dobro zase in za svoje potomce.« Fntn- arhiv Hrnctva 30 SVET LUTK Breda Stepan: »Lutke so tudi v teh časih zanimive za otroke, sploh za tiste, ki imajo različne težave in jim lutka lahko pomaga pri njihovem premagovanju.« Pred premiero Škratovega lutkovnega gledališča Celje o Almi V sebi prebujajo otroka Osem žensk in en moški. Druži jih veselje do lutkar-stva, vsak torek zvečer pa prihajajo na vaje v Celjsko kulturnico tudi zaradi dobre družbe in sproščenega vzdušja. Zasedba Društva Škratovo lutkovno gledališče Celje je že nekaj časa stalna, zato je ustvarjanje vsakoletnih predstav lažje in uspešnejše. V teh dneh se člani intenzivno pripravljajo na sobotno premierno izvedbo lutkovne predstave Alma, ki jo bodo ob 17. uri uprizorili v Celjski kulturnici. tatjana cvirn Predstava, ki je živahna, živopisana in privlačna tako za otroke kot odrasle, črpa navdih iz življenja znane Ce-ljanke, svetovne popotnice, publicistke in antropozofi-nje Alme Maksimiljane Karlin. Najmlajšim so jo »škrati« želeli približati z delčkom iz njenega mladostnega obdobja in s prvih potovanj po svetu in predstaviti njena iskanja sorodne duše. Predstavo je režiral Matevž Gregorič, lutke sta ustvarila Nataša in Urh Kodre, za glasbo je poskrbel Bojan Draksler. Od »veterank« do malo mlajših Pred skoraj dvema desetletjema se je v Celju porodila ideja o lutkah. »Takrat sem bila vodja javnega sklada za kulturne dejavnosti in želeli smo obuditi lutkarstvo, ki je bilo nekoč v Celju precej močno. Nastala je projektna skupina. Najprej smo imeli izobraževanja, nato smo zastavili prvo predstavo Volk in kozliči pod vodstvom Slavka Rakuše. Videli smo, da je bila odmevna, in smo nadaljevali delo ter po treh letih prišli do Društva Škratovo lutkovno gledališče Celje,« se je začetkov spomnila Marijana Kolenko. Pri »škratih« je torej že od vsega začetka, tako kot tudi Breda Stepan, predsednica društva. Članice so večinoma iz pedagoških poklicev in jih je ta dejavnost zanimala že prej, zdaj lahko znanje prenašajo tudi v svoja delovna okolja in navdušujejo nove generacije lutkarjev. Novih članov društva sicer ni preprosto pridobiti, priznava Stepanova, ki je kljub temu uspela pridobiti kar nekaj sedanjih članic in tudi edinega člana. Na vprašanje, kako se Niko Korenjak počuti med samimi ženskami, v smehu odgovori, da je stresno. A v resnici sedanjo zasedbo povezujeta dobra ustvarjalna energija in sproščeno vzdušje, kar smo lahko začutili tudi sami, ko smo jih zmotili na eni od vaj. »Že pred leti sem bil član Gledališča Zarja Celje in Breda me je kar nekaj časa nagovarjala, da bi prišel še k >škratom<, še celo na tržnici, ko sva se srečala. Potem sem nekega dne rekel da. Spominjam se, da je bila Mojca Pokrajculja pred desetimi leti moja prva predstava.« Vsega je »kriva« Breda »Letno pripravimo eno predstavo, saj za kaj več ni niti možnosti niti časa. Delamo s profesionalnimi režiserji, kar nam veliko pomeni, saj se vedno naučimo kaj novega. Pomembno je, da z vsa- ko predstavo napredujemo,« pravi Breda Stepan in dodaja, da skupina pripravlja predstave za otroke, občasno pa je tudi kakšna, ki je primerna za odrasle, kot sta predstavi Alma ter Veronika in Friderik. Doma so se že navadili, da so torkovi večeri namenjeni lutkam, pravijo dekleta. Več časa si je treba vzeti za intenzivne vaje pred premierami. Tista, ki imajo manjše otroke, te ponavadi vključijo v priprave, pomagajo doma pri vajah in poznajo vsa besedila ter nestrpno čakajo na predstave. Brino Straus so lutke začele zanimati že na fakulteti. »Breda me je povabila k sodelovanju. Druženje v skupini je pomembno, imamo se lepo, vzdušje je prijetno in sproščeno, veliko se naučim. To znanje lahko uporabim v šoli, kjer delam in kjer vodim lutkovno dejavnost. Otroci jo imajo radi.« Tudi Ajda Jonak, ki je v skupini nekaj let, pravi, da je vsega »kriva« njena prijateljica Breda. Tudi sama je v pedagoškem poklicu in hkrati mamica dveh otrok, kar pomeni, da so lutke toliko bolj zanimive. »Alma je moja krstna predstava, saj sem bila vmes odsotna zaradi porodniške, nato je naše delo za nekaj časa prekinila korona.« Paulina Veronek, ki je pri »škratih« približno pet let, je dodala: »Breda vedno potegne kaj dobrega iz mene, sva sodelavki in prijateljici in me je navdušila tudi za lutke. Ugotovila sem, da me to zelo veseli.« Natalija Jenko ima od nekdaj rada gledališče in je vodila dramski krožek v šoli, kjer dela, a jo je Breda prepričala, da se je pridružila še lutkarjem. »Tudi ko misliš, da neke vloge ne boš zmogel, znajo režiserji iz nas potegniti marsikaj in nas pripraviti do tega, da gremo iz območja udobja in da pri tem rastemo,« je strnila svoje izkušnje. Zagnana lutkarica je tudi Mateja Podpečan, sicer raču-novodkinja, ki je pred več kot desetletjem prišla v društvo zaradi zaključnega računa in ostala, ker sta jo pritegnila dobra družba in zanimivo dogajanje. »Svoje delo s številkami sem popestrila z bolj barvitim delovanjem. Znam igrati na različna glasbila in tudi tako me porabijo pri lutkovnih predstavah. Včasih tudi kaj animiram in v skupini so griča in Slavka Rakuše do Kajetana Čopa in Matevža Gregoriča, medtem ko se je igralec Damjan Trbovc prvič srečal z režijo z lutkami prav pri »škratih«. Vsak ima svoj pristop: nekateri prinesejo s seboj besedilo, pri drugih nastaja skupaj z lutkarji. Takšen primer je bila Alma, kjer so morali vsi skupaj kar precej časa nameniti študiju o njenem delu in življenju. Podobno je pri sceni in lutkah, ki jih ustvarijo različni zunanji ustvarjalci, lutkarji pa prispevajo svoje zamisli. Od klasičnih lutkovnih predstav so se z leti usmerili v sodobnejše, z izvirnimi besedili. Ta izvirnost se kaže tudi v izbiri lutk, v izvedbi ... »Veliko scen smo že menjali. Najprej smo imeli >paravan< in lutko na palici, nato so izvedbe postajale vedno bolj zahtevne. »Veronika in Friderik sta bila na primer ustvarjena samo na posodi iz Ema, grad je bil velika posoda za mast,« se spominja Breda Stepan. Člani se trudijo, da vsako predstavo čim bolj podrobno pripravljena. A vedno ne gre po načrtih. »Ponavadi se srečujemo s prostorsko stisko za zaveso, stojimo na eni nogi, imamo celo koga na ramenih, oblačimo in slačimo Marijana Kolenko: »Lutka nagovarja čustva otrok in prebuja tisto, kar otrokom danes manjka, to je empatija.« temu naklonjeni,« je zadovoljna in dodaja, da je treba pri tej dejavnosti najti otroka v sebi. »Očitno sem edina, ki se je sama povabila,« je v smehu pojasnila Suzana Savković. »Sem likovna pedagoginja in na fakulteti smo imeli tudi lutkarstvo. V okviru JSKD sem imela možnost, da sem šla v malo šolo lutkovnega gledališča. Škoda se mi je zdelo, da ne bi nadaljevala, zato sem po predstavi Veliki dobrodušni velikan, ki me je čisto navdušila, pisala predsednici, ali me lahko sprejme.« Povabili so jo na vajo in k sodelovanju in zdaj igra glavno vlogo Alme, kar je že njena druga glavna vloga. Na eni nogi ... Doslej so delali z različnimi režiserji, od Cirila Ja- drug drugega ... Včasih kdo zameša besedilo in se je treba znajti ...« so opisovali nepredvidene dogodke, za katere je kdaj krivo tudi občinstvo. »Ko smo nekoč igrali skupini otrok, so ti tolkli po >parava-nu<, da smo ga morali držati, metali so papirčke ... Starši niso nič ukrenili. Danes bi takšno predstavo prekinili,« je prepričana predsednica. A veliko več je bilo na srečo pozitivnih izkušenj, ko otroci kot hipnotizirani spremljajo predstavo in sodelujejo v njej. Zato »škrati« želijo nadaljevati svoje delovanje in so veseli, da so zasejali seme lutkarstva v različnih okoljih. Vsako leto namreč pripravijo Škratofest, seminar, za katerega je vedno veliko zanimanja in s katerim prenašajo svoje znanje. Foto: SHERPA Za pregrado se včasih dogaja marsikaj, saj se je treba pravočasno pripraviti na naslednji prizor. V novi predstavi bodo otroci spoznali Almine prigode s potovanj po svetu, ko so jo v roke dobili celo ljudožerci. NAŠE AKCIJE 31 Pridružite se nam! Zvezde so pripravljene na petek V medijski hiši Novi tednik in Radio Celje z Občino Braslovče pripravljamo prireditev z dobrodelno noto Zvezde med zvezdami. Na Skupnem placu v Braslovčah se bomo dobili 26. maja ob 17. uri. Popoldne, polno zabave, bomo zaokrožili z veselico s zvezdniki. eva rudman Kot zdaj že ptički čivkajo, bomo druženje Zvezde med zvezdami začeli z dobrodelnim golažem. Ob 17. uri si bomo zaželeli dober tek in nato razglasili zmagovalca najbolj okusnega golaža pod braslovškim nebom. Z zbranim denarjem bomo Novi tednik in Radio Celje ter Zveza prijateljev mladine Moste Polje na počitnice peljali rej-niške družine in družine iz socialno ogroženega okolja občine Braslovče. Ob 18. uri bodo na račun prišli ljubitelji prave slovenske veselice. Prejšnji teden smo predstavili prve tri zvezde, ki jih bomo spremljali na odru na Skupn'em placu, to so Miran Rudan, Werner in Nina Doneli, danes pa razkrivamo še štiri, ki bodo 26. maja zasvetile pod braslov-škim nebom. »1 *iy 14 MODRIJANI Ansambel Modrijani, ki bo petkovo dogajanje pripeljal do vrhunca, se veselice v Savinjski dolini zelo veseli. Čeprav so fantje v svoji karieri igrali v Združenih državah Amerike, Kanadi, Belgiji, Nemčiji in nekaterih drugih evropskih državah, je Blaž Švab povedal, da nikjer ne uživajo tako kot na domačih tleh. »Zelo uživamo na slovenskih odrih in nastopanje pred domačim občinstvom nam je najbolj pomembno. Tako se izredno veselimo tudi srečanja v Braslovčah!« DOMEN KUMER Naše poti z Domnom se križajo večkrat. Tako je pevec že 13. maja, ko je naša medijska hiša v središču Celja pripravila prireditev Dan zdravja, glasno vabil na prireditev Zvezde pod zvezdami. In ko ne nastopa? Ob Dnevu zdravja je Domen povedal, da obožuje smučanje, včasih je bil nadarjen športnik, dokazoval pa se je v alpskem smučanju. Rad hodi tudi v gore. Čeprav ve, da je za zdrav življenjski slog pomembno zdravo prehranjevanje, pa se rad pregreši s kakšnim ocvrtim zrezkom ter spije kapljico dobrega vina. ANSAMBEL ŠEPET Člani ansambla Šepet zelo radi zaigrajo in zapojejo na veselicah, kot pravijo, pa so na Štajerskem vedno najboljše, saj so tu doma sami veseljaki, takšni, ki se radi družijo, pojejo in plešejo ob zvokih narodnozabavne glasbe. Sicer pravijo, da se ne bojijo za prihodnost tradicionalne slovenske narodne veselice. Kot pravijo, je v obdobju korone nekaj ansamblov prenehalo delovati, a je nastalo nekaj novih. In ta svežina je zelo pomembna in dobrodošla. CHICAS Tudi skupina Chicas, ki bo nastopila na vrhuncu dogajanja prireditve Zvezde med zvezdami, se veseli našega dogodka z dobrodelno noto. Je pa v teh dneh pri Chicas v zraku veliko ljubezni. Kot so članice z nasmeškom povedale, se je poročila njihova Jasmina. Dolgoletno zvezo je okronala s Samom Ka-lišnikom. Poroka je bila kljub dežju čarobna in polna presenečenj, končala pa se je z novo zaroko med Jasminino sestro Nino in njenim partnerjem Matejem, ki je bil tudi Samova priča. Ob poroki so dekleta napisala tudi nov ljubezenski valček, ki bo kmalu zagledal luč sveta. Idealna rešitev za osvežitev in preživljanje prostega časa v poletnih dneh je bazen na domačem dvorišču. V Obiju imajo na voljo širok nabor bazenov, ki se med seboj razlikujejo po tipu, obliki, velikosti/globini in seveda nenazadnje tudi po ceni. V trgovini boste našli vse od manjših/otroških bazenov, bazenov z napihljivim robom, do večjih bazenov z močno kovinsko konstrukcijo in nenazadnje masažnih bazenov za res pravo sprostitev in pobeg iz vsakdana. Med vsemi, ki boste izpolnili spodnji kupon, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado - bazen v vrednosti do 500 eur. Če imate manjše dvorišče in bo vaš bazen manjši, si boste v vrednosti do 500 eur izbrali dodatke za vzrdževanje bazena. V žrebu za bazen bomo upoštevali vse kupone, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 20. junija 2023. Kupone pošljite ali prinesite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Bazen. Podpis: Datum: Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena,, priimka in kraja bivanja ter fotografij v Novem tedniku, objavo na Radiu Celje ter na spletnih straneh podjetja, na Facebooku in Instagramu. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, d.o.o., do preklica uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu podatkov. 32 DRŽAVNO PRVENSTVO Dvodnevni »praznik« mažoret letos v Žalcu Radeške mažorete so postale državne prvakinje v skupini junior, Bile so prava paša za oči Žalec so konec tedna preplavile mažorete iz vse Slovenije. Središče Spodnje Savinjske doline je v telovadnici žalske osnovne šole gostilo državno prvenstvo najboljših mažo-retnih skupin. Tekmovanja se je udeležilo približno 600 mažoret iz petnajstih društev. Barve naše regije so več kot odlično zastopale tekmovalke iz Radeč in Laškega. V parih in skupinah so nastopile v različnih starostnih kategorijah. spela ozir Radeške mažorete, ki so se v dveh dneh predstavile s kar 23 točkami, so si priple-sale naziv državnih prvakinj v treh kategorijah - skupini junior, paru junior (Klara Medved in Tinkara Pinoza) ter paru kadetinj (Mia Golob in Zarja Bizjak). »Rezultati so dokaz, da sodimo v sam vrh. Dekleta so dosegla kar devet zlatih medalj, dve srebrni in eno bronasto. Z resnično odmevnima koreografijama in izjemno izvedbo v sobotnem in nedeljskem delu so popolnoma prepričala petčlansko sodniško mizo in si v enem od kriterijev - splošni vtis -prislužila kar pet desetic,« je bila po tekmovanju zadovoljna predsednica radeških mažoret Anja Gospodarič in dodala, da so se njihovi redni treningi obrestovali. »Uradni >tekmovalni ciklus< se v našem klubu začne januarja. Treninge podvojimo in namenimo velik poudarek kon-dicijski pripravljenosti. Vsaj dvakrat imamo še priprave ob koncu tedna.« Prvič v najelitnejši skupini Treninge pred državnim prvenstvom so okrepile tudi laške mažorete. V kategoriji par senior sta Neja Lapornik in Ines Blatnik postali državni podprvakinji. Skupina senior je zasedla tretje mesto. »Za nami je pet mesecev trdega dela in odrekanja. Treninge smo imele trikrat na teden in tako smo skupaj preživele ogromno časa, kar se kaže tudi v naših prijateljskih vezeh, saj na treningih ne samo treniramo in se znojimo skupaj, ampak se tudi ogromno presmejimo in postajamo vedno boljše prijateljice,« je po tekmovanju povedala trenerka skupine senior in tekmovalka Neja Lapornik, ki je na svoja dekleta zelo ponosna, pijo ekipni duh in spletajo še močnejša prijateljstva.« Najmlajše zelene rakete Zagotovo so tovrstna tekmovanja tudi velika priložnost za nabiranje izkušenj. Najmlajše laške mažorete pod vodstvom trenerk Larise in Patricije Knap so bile na »Na treningih ne samo treniramo in se znojimo skupaj, ampak se tudi ogromno presmejimo in postajamo vedno boljše prijateljice,« pravi Neja Lapornik. saj so letos prvič tekmovala v najelitnejši kategoriji senior. Tudi v zelo močni kategoriji kadetinj so dekleta iz Laškega s četrtim mestom pokazala, da lahko konkurirajo najboljšim. Po besedah njihove trenerke Gaje Lapornik so v primerjavi z lani naredila ogromen korak naprej. »Že res, da so na koncu rezultati tisti, ki štejejo, a vseeno so tekmovanja in priprave tisti, ki vse starostne skupine Mažoret Laško povezujejo, kre- njem prvič. »Najine deklice, najmlajše zelene rakete, so brez dvoma dokazale, da se da v le malo več kot pol leta s trdim delom in z vztrajnostjo naučiti vsega, kar mora znati prava mažoreta. Ponosni sva, da sva trenerki najmlajšim cici caricam, ki bodo brez dvoma poskrbele za lepo prihodnost naše zelene družine in vsako leto postavile nov košček v mozaik uspehov Mažoret Laško,« sta strnili vtise. __ „ H - " t Tako vesele' so bile ob razglasitvi radeške mažorete s predsednico Anjo Gospodarič. Da uspehi zelene družine ne bi bili mogoči brez požrtvovalnih trenerk in tekmovalk, ki umetniške trenerske zamisli prenesejo na tekmovalni parket, je dodala vodja Mažoret Laško Valerija Jakopič. »Izjemno ponosna sem na vse skupaj in na vsako posameznico, posebna zahvala gre tudi spremljevalni ekipi za vso pomoč in podporo ter navijačem, ki nas vsako leto bučno spodbujajo s tribun.« Tokratni rezultati so več kot dobra popotnica in motivacija, je bila jasna trenerka skupine junior Katarina Lapor-nik. »Zdaj že razmišljamo o novih plesnih idejah in kako bomo sodnike navdušile na naslednjem tekmovanju.« Foto: SHERPA Nastopi so prava paša za oči. ZAPOSLOVANJE 33 @ MojeDelo.com Skladiščnik (Celje) V letošnjem letu beležimo rekordno prodajo naših izdelkov, zato želimo okrepiti ekipo s kandidatom na delovno mesto skladiščnik m/ž. Biro Ogris, d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 21. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar m/ž (Rogla) Za čas poletne sezone na Rogli iščemo kuharje. Uni-tur, d.o.o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 16. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter m/ž (Celje -Levec) Naloge: montiranje in sestavljanje pohištva in kuhinj, branje načrtov, prevoz in vnos pohištva strankam ob montaži. Lesnina Les - MMS, trgovska družba, d.o.o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženirji elektrotehnike ali mehatronike (Polzela) Delovne naloge: raziskovanje in uvajanjenačinov za avtomatizacijo strojev za upo- rovno varjenje, načrtovanje in testiranje strojev za uporovno varjenje, programiranje novih komponent, ugotavljanje težav in poročanje ... Kočevar, d.o.o., Brinska cesta 6, Ločica ob Savinji, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 16. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojede-lo.com. Razpis kadrovskih štipendij 2023/24 (Velenje, Ljubljana ali Maribor) v podjetjih Gorenje, d.o.o., Gorenje I. P. C, d.o.o., Gorenje Orodjarna, d.o.o., Gorenje Gostinstvo, d.o.o., razpisujemo štipendije za šolsko leto 2023/2024 za študente in dijake, ki se izobražujejo v študijskih programih in programih srednjega poklicnega izobraževanja naslednjih smeri: visokošolski, univerzitetni in magistrski program tehničnih smeri: strojništvo, elektrotehnika, gospodarsko inženirstvo, mehatronika, informatika. Srednješolsko poklicno strokovno izobraževanje: strojni tehnik, oblikovalec kovin, elektrotehnik, tehnik računalništva, mehatronik operater, tehnik mehatronike, gastronom hotelir. Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 1. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater upogibnega stroja m/ž (Vojnik) Opis delovnih nalog: upravljanje upogibnega stroja, upogibanje pločevine različnih debelin, branje in razumevanje načrtov, shem, delavniških risb in druge dokumentacije ... Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 19. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist na področju vodovoda-ogrevanja (Celje) Delovne naloge bodo: načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter aktivnosti na področju vodovoda in ogrevanja, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih, spremljanje in analiziranje cen na prodajnem in nabavnem trgu ... Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 18. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Bančni referent v podružnici (Celje) V sektorju poslovne mreže zaposlimo novega sodelavca ali sodelavko na delovnem mestu bančni referent. Nova KBM, d. d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 29. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Prodajalec (m/ž/d) (PE Velenje Selo) Naši prodajalci so osebe, ki nenehno skrbijo za zalo-ženost in urejenost naših trgovin, hkrati pa za pozitivno nakupovalno izkušnjo vseh naših kupcev. So prilagodljivi, odgovorni, pripravljeni prijeti za delo in hitro najdejo najboljšo rešitev za vsako situacijo v trgovinah Hofer. Hofer trgovina, d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 31. 5. 2023. Podrobnosti na www.moje-delo.com. Upravljavec energetskih naprav (m/ž) (Teharje) V Petrol vabimo novega sodelavca, ki bo odgovoren za upravljanje in vzdrževanje energetskih naprav v industriji na zaokroženem gospodarskem območju Železarne Štore. Petrol, d.d., Dunajska 50, 1527 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Referent grafičnega oblikovanja (m/ž) (Rogaška Slatina) Kreativno oblikovanje vsebin za splet in tisk s poudarkom na oblikovanju digitalnih vsebin (družbena omrežja, spletne strani, spletna trgovina, mobilno oglaševanje) Kozmetika Afrodita, d.o.o., Kidričeva 54, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 16. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Bančni svetovalec (m/ž) (Slovenske Konjice) V NLB, d.d., za naše stranke želimo le najboljše, zato vabimo kandidate, ki jim je blizu delo s strankami, imajo prodajne veščine in jim trženje bančnih produktov predstavlja izziv. Pridružite se nam v poslovalnici Slovenske Konjice in postanite nepogrešljiv član naše ekipe. NLB, d.d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 5. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec okolja - vrtnar (m/ž) (Dobrna) Obseg dela: vsa vrtnarska dela v okolici zdraviliškega kompleksa ... Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 18. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Diplomirana medicinska sestra/ diplomirani zdravstvenik (m/ž/x) (Vojnik) Če imate 6. stopnjo izobrazbe iz smeri zdravstvena nega, imate veljavno licenco in ste vpisani v Register izvajalcev zdravstvene in babiške nege, ste odgovorni, samoiniciativni, imate sposobnost sprejemanja odločitev in vodenja ter organiziranja dela, imate veselje do dela s starejšimi ljudmi, ste komunikativni, prijazni in pozitivno naravnani, bomo veseli vaše prijave. SeneCura Vojnik d.o.o., Cesta v Tomaž 6a, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 7. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojede-lo.com. Čistilec 20 ur, m/ž (Slovenska Bistrica) Kaj pričakujemo? Vozniški izpit B-kategorije ... Sovita, d.o.o., Tehnološki park 22a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 6. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. CNC-posluževalec (m/ž) (Slovenske Konjice) Iščemo kandidata za delo na delovnem mestu CNC-po-služevalec (m/ž) na sedežu podjetja v Slovenskih Konjicah. Isokon, d.o.o., Slovenske Konjice, Industrijska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 31. 5. 2023. Podrobnosti na www.moje-delo.com. novi tednik • Trgotur kadrovski outsourcing, d.o.o. гсротиг VELENJE I trgotur.si I USPESNA PODJETJA, ZA KATERA IZVAJAMO KADROVSKE STORITVE, ZAPOSLUJEJO: ► MONTER M/Ž Celje ► SKLADIŠČNIK M/Ž Celje m Rok za prijavo: 19.6.2023 Ц Rok za prijavo: 19.6.2023 ► PRODAJALEC M/Ž Velenje ► KOMERCIALIST M/Ž Šoštanj 0] Rok za prijavo: 6.6.2023 [g Rok za prijavo: 13. 6. 2023 ► PRODAJALEC - SKLADIŠČNIK v KT Velenje M/Ž Velenje Ц Rok za prijavo: 13.6.2023 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si ©Glasbena šola Celje 115 let JAVNEGA GLASBENEGA ŠOLSTVA V CELJU vabi k VPISU za šolsko leto 2023/2024 V NASLEDNJE PROGRAME: • Predšolska glasbena vzgoja: letnik rojstva 2018 • Predšolska plesna pripravnica: letnik rojstva 2018 • Glasbena pripravnica: letnik rojstva 2017 • Plesna pripravnica: letniki rojstva 2015 - 2017 PRIJAVA ZA VPIS bo objavljena na naši spletni strani www.glasbena-sola-celje.si. Za več in formacij pokličite na 03 492 57 30. SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS V PROGRAME: • GLASBA (instrumentalni pouk): letnik rojstva 2016 in starejši Otroci ZA VPIS V DISLOCIRANE ODDELKE iz občin Štore, Vojnik in Dobrn opravljajo sprejemni preizkus v Glasbeni šoli Celje. Število prostih mest bo odvisno od kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ob koncu šolskega leta. • SODOBNI PLES in BALET: letnik rojstva 2014 in starejši • Nadstandardni program JAZZ: (saksofon, trobenta, pozavna, kitara, klavir, petje in tolkala). *Za program Jazz je pogoj za vpis predhodno znanje instrumenta. • Nadstandardni program BOBNI ZA VSE GENERACIJE • Nadstandardni program BAS KITARA SPREJEMNI PREIZKUSI bodo potekali od 22. - 30. maja 2023. Za termin preizkusa pokličite na 03 492 57 30. Več na www.glasbena-sola-celje.si tj www.glasbena-sola-celje.si tajnistvo@gscelje.si Več informacij za podjetja na 041 445 550 ali splet@trgotur.si 34 BRALCI POROČEVALCI In smo jo dobili . pesem Evrovizije V oddelku podaljšanega bivanja prvih razredov Osnovne šole Polzela smo sledili predizborom in napeto čakali veliki finale letošnje Evrovizije. Ob tem smo raziskovali države, ki so sodelovale, zapisovali njihova imena in risali zastave. Pomagali smo si z enciklopedijami in računalnikom. Po prvem polfinalu smo oblikovali plakat, na katerega smo vnesli vse nastopajoče države ter ustrezne zastave, prav tako države, ki se finala udeležijo avtomatsko - Francijo, Italijo, Nemčijo, Anglijo in Španijo. Tako zelo smo si želeli, da bi Slovenija prišla v finale, da smo jo dodali, še preden je tekmovala. Ponosni, da ji je uspelo, smo v petek dodali še vse druge sodelujoče ter Ukrajino, ki se je kot lanska zmagovalka avtomatsko udeležila finala. Kaj smo se še naučili? Izvedeli smo, da je bilo prvo tekmovanje leta 1956. Od takrat je pesem Evrovizije vsakoletno tekmovanje skladb zabavne glasbe različnih evropskih držav. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z drugimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako »glas ljudstva« oziroma telefonsko glasovanje. Prireditev, ki je v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata televizija in radio. .. Zmagovalno 2023 Tekmovanje organizira European broadcasting union in je do danes odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020 zaradi pandemije bolezni covid-19. Države, ki lahko nastopajo na pesmi Evrovizije, so aktivne članice EBU (european broadcasting union), izjema je le Avstralije. Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v Evropi, zato lahko nastopajo tudi druge države, kot so Izrael, Armenija, Azerbajdžan ter države s samo delno lego v Evropi, kot so Rusija, Ciper, Turčija in Gruzija. Leta 1980 je nastopil tudi Maroko, ki leži v severni Afriki, od leta 2015 tekmuje tudi Avstralija. 52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za pesem Evrovizije. In kako uspešni smo bili v svojih napovedih? Zmago Švedski sva napovedali učiteljici, po priljubljenosti pa je bila večini najbolj všeč finska pesem. Glasovali smo tudi, ali bo skupina Joker out pela v slovenskem ali angleškem jeziku. Večina jih je pravilno na povedala, da bo pela v slovenskem jeziku Komaj čakamo naslednje tekmovanje Evro vizije. Do takrat si bomo peli: »Mi bomo celo noč plesali ... cha, cha, cha ...« MAJDA PUR z učenci OPB1 Literarno srečanje z lansko Veronikino nagrajenko E^rnm m "\NALF Polzelski prvošolci so po zaslugi podaljšanega bivanja postali pravi navdušenci nad Evrovizijo. Za večjo varnost v prometu Društvo upokojencev (DU) Ljubečna veliko pozornosti pri svojem delu posveča izobraževanju svojih članov. Tako je v začetku maja organiziralo preventivni dogodek za upokojence z naslovom Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu. Program izvaja javna agencija za varnost prometa v sodelovanju s policijo, z Rdečim križem, Darsom, Združenjem For-toks in Zvezo društev upokojencev Slovenije. Program obsega pet področij, ki so pomembna za varno vožnjo, še posebej voznikov seniorjev. Tako se je približno osemdeset udeležencev seznanilo s temeljnimi postopki oživljanja, z zdravstvenimi vidiki za varnejšo udeležbo v prometu, z varno vožnjo po avtocesti in hitri cesti. Osvežili so tudi znanje pravil cestnega prometa. Programu so poleg članov DU Ljubečna prisostvovali tudi predstavniki društev upokojencev iz Trnovelj, Škofje vasi, Šmartnega v Rožni dolini, Teharij in seniorji ZŠAM. Vsi so bili izredno navdušeni nad izvedbo in podajanjem Utrinek z literarnega srečanja, na katerem je bila osrednja gostja literarna ustvarjalka dr. Kristina Kočan, ki je lani prejela Veronikino nagrado. Dogajanje je moderiral dr. Zoran Pevec. ' t I» "ЛЖ ' I I Širili so tudi svojo splošno razgledanost. snovi predavateljev, ki so na razumljiv in atraktiven način predstavili snov, ki je zanimala prisotne. Skoraj večina udeležencev se namerava udeležiti še praktične izvedbe vožnje, ki jo bodo opravili v jesenskih mesecih. V DU Ljubečna so se že dogovorili tudi za zanimivo predavanje z naslovom Moški, ženske, alkohol in vožnja. To predavanje bodo organizirali 26. oktobra, nanj bodo povabili predstavnike sosednjih društev upokojencev. MILAN BRECL Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje je letošnje 21. literarno srečanje pripravila 10. maja. Pohvalimo se lahko, da je naš literarni zaključek postal velik kulturni dogodek v šoli, kjer slavimo bralno kulturo. Prireditev vedno obogatijo naši izvrstni glasbeniki. Na četrtem internem lite-rar nem natečaju Moja misel je s pesmijo Moja misel zmagala dijakinja Melinda Duga. Njena pesem je našo šolo predstavljala na literarnem natečaju mala Veronika 2023. Pohvale so prejele dijakinje Ana Kožuh Šantej, Daša Slivnikar in Martina Kostadi-nova, Ema Grabnar, Valentina Višnar Jernej, Dilara Nikolić Pavlinek, Izabella Brković in Albina Uka. Osrednji del prireditve je moderiral dr. Zoran Pevec. Spoznali smo Kristino Kočan, pesnico, pisateljico in prevajalko, ki je doktorirala iz sodobne ameriške poezije. Doslej je izdala že štiri pesniške zbirke, in sicer Šara (2008), Kolesa in murve (2014), Šivje (2018) in Selišča (2021). Za slednjo je lani prejela Veronikino nagrado. Drobna pesnica z bleščečimi črnimi lasmi se nam je razkrila kot zelo odločna sogovornica brez dlake na jeziku. Že takoj je našo pozornost pritegnila s kritičnim pogledom na toge kurikule za slovenščino, kjer ni posluha za sodobno književnost. Mladim antična književnost ne more biti blizu, jih ne pritegne, posledično med njimi ni zanimanja za branje, za sodobne avtorje, ker jim jih šola ne približa. Toliko bolj je bila navdušena nad našimi literarnimi ustvarjalkami. Poudarila je, da so pesniki v vseh šolah, ne samo na gimnazijah. »Berite in pišite. Samo ne na Facebooku.« Prebrala nam je tri pesmi iz nagrajene zbirke Selišča - Šibje, Selitev vase ter Popoln samotni večer ter pesem Spisek iz zbirke Šivje. Pri poslušanju smo si skoraj lahko predstavljali, da smo na slam turnirju. Kočanova je govorila o poeziji z veliko strastjo, kako jo pisanje odnese, potegne v globine ... Zato je nehala uporabljati ločila, saj bi bralca preveč omejevala, določala razumevanje. Bralec ima pravico razumeti pesem po svoje. Poezijo na papirju spet drugače dojemamo, kot če jo doživimo ob spremljavi bobna ali ob kateri drugi glasbeni spremljavi. V Mariboru nastopa z glasbeno skupino. »Pesnik mora služiti pesmi in ne obratno.« Iskrena je bila tudi glede nagrad. Seveda jih je vesela, saj je njeno delo postalo priznano. Po drugi strani je bilo to delo že pred nagrado enako. »Smo, kar smo, samo življenje nas včasih preseneti.« Da je na nagrado najbolje pozabiti, je najboljši nauk, ki ga je prejela od člana komisije. Če ne iščemo smisla življenja v materialnih stvareh, ampak v branju, pisanju, glasbi ali vrtnarjenju, v stvareh, ki nas notranje bogatijo, bomo v življenju bolj zadovoljni. Tekmovali so pianisti Utrinek z majske predavanja o pro varnosti Mednarodno tekmovanje Celeia 2023, ki ga v Glasbeni šoli Celje organiziramo vsako leto, je prineslo številne lepe zgodbe in nove uspehe. Uvod v tekmovanje, ki je bilo tokrat v disciplini klavir 17. in 18. aprila, je bil koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje s solisti, nagrajenci predhodnega mednarodnega tekmovanja Celeia 2022. Tekmovanje je namenjeno mladim glasbenikom vseh narodnosti in je razdeljeno na osem starostnih kategorij, ocenjevala pa jih je mednarodno priznana in uveljavljena strokovna žirija v sestavu izjemnih tujih in domačih pianistov. Tekmovanja se je udeležilo 96 pianistov iz šestih različnih Ob koncu pogovora je pesnica dijakom zaželela uspešen zaključek šolskega leta. Polni novih spoznanj se do prihodnjega literarnega srečanja poslavljamo z mislijo Anais Nin, ki jo je citirala in prevedla naša gostja: »V našem svetu je začela prevladovati vrlina, da bi vsi živeli kot ekstravertirane osebe. Prenehali smo slediti potovanju navznoter, iskanju jedra. Tako smo svoje jedro izgubili in morali ga bomo ponovno najti.« Čudovito prireditev je sproščeno in duhovito povezoval dijak Svit Bohinec Kopitar, z glasbenimi točkami so nas navduševali naši glasbeniki, člani Gloga. Mentor Danijel Berden se jim je pridružil na klaviaturah. Prireditev smo zaključili z bučnim aplavzom, zahvalo gostoma in s podelitvijo priznanj glogovcem, ki končujejo šolanje ter se poslavljajo. Priznanja in glasbene vilice za štiri- oz. petletno soustvarjanje glasbenega dogajanja v Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje v okviru glasbene skupine so prejeli Nika Roger, Lucija Vinko, Hana Podbregar in Nik Ko-čevar, Maja Podkrajšek, Kristjan Mužar in Žiga Plazar, Liza Kotnik, Jasmina Potočnik, Andraž Bastelj, Barbara Razdevšek, Pia Petan in Lucija Verboten. Zahvaljujemo se snemalki Ani Šuhel in fotogra-finji Lauri Ošlak. PETRA MRZDOVNIK, SUZANA KASTELIC, DANIJEL BERDEN držav. Mladi pianisti so pokazali izvrstno formo in dosegli odlične rezultate. Podelili smo številne zlate, srebrne in bronaste plakete, v III. kategoriji dve nagradi »solistični nastop z orkestrom Glasbene šole Celje«, v najvišjih kategorijah (VI. in VII) pa prvo-nagrajencem tudi denarno nagrado. Na tekmovanju je sodelovalo tudi 21 naših pianistov, od tega 13 učencev osnovne stopnje ter 8 dijakov umetniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo s I. gimnazijo v Celju. Skupno smo osvojili kar 9 zlatih in 11 srebrnih plaket ter 1 bronasto. Predsednik organizacijskega odbora letošnjega tekmo- Mlada pianistka Sara Vučajnk vanja Celeia 2023 in ravnatelj Glasbene šole Celje Simon Mlakar je povedal: »V Celju smo bili priča izjemno visoki ravni tekmovalcev, kar nam daje motivacijo za organizacijo tovrstnih tekmovanj tudi v prihodnje.« ML BRALCI POROČEVALCI 35 Sedemdeset skupnih let Lizike in Jožeta Šelige Usodna je bila veselica pred odhodom v vojsko Še vedno živita precej samostojno v hiši s sinovo družino. Lizika je večinoma na vozičku, vendar še marsikaj skuha in skrbi za njuno zdravje. Jože je še bolj okreten. Konec aprila sta Lizika in Jože Šeligo iz Spodnjega Ne-gonja pri Rogaški Slatini s svojimi sorodniki in prijatelji praznovala častitljivo obletnico - sedemdeset skupnih let zakonske zveze. Pri maši sta se želela zahvaliti Bogu za vse lepe trenutke in milosti, ki sta jih bila v življenju deležna, a tudi za vse manj lepe in nesrečne dogodke, ki sta jih z močno vero in ljubeznijo skupaj znala prebroditi. Zbralo se je skoraj sedemdeset sorodnikov, prijateljev in sosedov, pri cerkvi sta jih po starih običajih pričakala muzikanta s fraj-tonarico in klarinetom. Mašo sta darovala domači župnik Jože Vehovar in nekdanji kaplan v Rogaški Slatini Jožef Lipovšek. S svojo prisotnostjo in z voščilom je slovesnost dopolnil tudi slatinski župan mag. Branko Kidrič. Praznovanje so nadaljevali s kosilom in z veselim druženjem na izletniški kmetiji Brioni. betka šeligo plavcak Lizika Seničar se je rodila leta 1928 v petčlanski družini v Perneku pri Rogaški Slatini in že pri treh letih izgubila očeta. Živela je z mamo in bratom v velikem pomanjkanju, mlajšo sestro so morali dati na kmetijo starih staršev. Kmalu je dobila očima, s katerim se nista razumela, potem je prišla vojna. Lizika je morala za leto na prisilno delo na kmetijo v Avstrijo. Po vrnitvi se je izučila za šiviljo, vendar je bilo službo v tistih časih zelo težko dobiti. Sezonsko se je zaposlila v zdravilišču v Rogaški Slatini in tam spoznala Jožetovo sestro, ki jo je povabila na Jožetov »apšit« - veselico ob odhodu na služenje vojaškega roka. Jožef Šeligo je na svet pri-jokal leta 1930 v kajžici, ki je stala na mestu današnjega kamnoloma v Čača vasi. Njegov oče je bil vdovec pri petdesetih, ko je spoznal pol mlajšo deklo in z njo imel še pet otrok. Jožek je bil četrti in tako podhranjen, da je šel v šolo šele z osmimi leti in s štirinajstimi kilogrami. Še zdaj ima pogosto solzne oči, ko vidi preveč hrane in se spomni, kako strašno je bil v otroštvu lačen. Da so rešili še ena lačna usta, je tudi Jo-žek enako kot njegovi starejši sorojenci moral iti h kmetu služit. O, koliko je prejokal, ker bi bil rad pri mami, a se je moral sprijazniti s tem, da je spal pri kravah ali pri hišnem gospodarju. Še pred odhodom v šolo je moral pasti krave in velikokrat zaradi dela ni mogel v šolo. Vendar je bil zelo brihten, med odlič- je nadaljevalo in kmalu po vrnitvi iz vojske sta se vzela. Liziko je sicer snubil bogat kmet iz Prekmurja, vendar se je odločila, da bo imela moža, ki ne bo imel nič, da ji ne bo »naprej metal« njene revščine. Poroka je bila skromna, Lizika je imela nov kostim, Jože si je izposodil kravato in plašč. Svatov je bilo malo, prišli so v Seničarjevo kajži-co, edino darilo ob poroki je bila prazna denarnica. »Če bo počilo, naj ubije oba« Začela sta skupno življenje in kmalu se jima je rodila prva hči. Jože je ni niti videl, namesto veselja je moral v vojsko - za Trst. Po vrnitvi je družinica dobila sobico na podstrešju hotela v Rogaški Slatini in pridružila se ji je še ena punčka. Kljub težkim Praznovala sta srebrno, zlato, biserno in diamantno poroko, doživela rojstvo desetih pravnukov in zdaj tudi platinasto poroko. Lizika se pošali: »Kot angleška kraljica Elizabeta.« njaki. Žal po končani osnovni šoli ni bilo druge možnosti kot čim prej poiskati zaposlitev. Dobil jo je v Slovenski Bistrici, kamor so fantje večkrat hodili peš čez Boč. Ob treh zjutraj od doma ... In prišel je čas, ko je moral tudi on oditi na služenje domovini. Kravato in plašč si je izposodil V skromni kmečki hiši, kjer je sicer bil »pušlšank«, so pripravili veselico ob odhodu vaških fantov v vojsko. Povabili so tudi harmonikarja in seveda dekleta, da so lahko zaplesali. Domače dekle je rado videlo Jožeka in tudi njeni starši so mu dali vedeti, da bi ga imeli za zeta. Ko je na veselici spoznal Liziko, so se vnele iskrice. Lizika mu je dala naslov in že čez tri dni ji je pisal iz vojske. Tako se razmeram sta zakonca kupila v Spodnjem Negonju parcelo in začela ročno izkopavati za hišo. Teren je bil lapor nat, treba ga je bilo razstreljevati z dinamitom. Jože ga je dobil v službi in z Liziko sta vrtala luknje ter jih polnila z razstrelivom. In zgodilo se je, da ni hotelo počiti. Oba sta se zavedala smrtno nevarnega položaja, vendar se je Jože odločil, da gre pogledat. Lizika takrat ni pomislila na dve majhni punčki. Stekla je za svojim dragim, ga prijela za roko in rekla: »Če bo počilo, naj ubije oba.« Na srečo ni počilo. Lizika se spominja, kako težko je bilo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja dobiti gradbeni material. Da je lahko kupila opeko, je morala s kolesom štirideset kilometrov daleč. Za vsako vrečo cementa je bilo treba čakati in jo potem s kolesom odpeljati. Pesek so iskali po potokih in ga vozili v samokolnici ali na vozičku ... Mnogokrat sta bila ves dan le ob kruhu in vodi. Ob težkem delu v službi in gradnji hiše sta dobila še tretjo hčerko in se kmalu zatem vselila v hišo. Res je bila narejena le na grobo, brez vode in sanitarij, imela pa je okna in vrata in bila je njuna. Lizika je povila še sina in počasi so se začeli lepši časi. Postavila sta hlev, kokošim in prašičem so se pridružili zajci in tri krave. Končno sta se lahko vsak dan do sitega najedla. Težko delo je pustilo posledice Lizika je kmalu po štiridesetem letu pristala na berglah in so jo invalidsko upokojili. Jože je ob službi in delu doma ogromno pomagal pri vseh gradbenih delih v slatinski župniji. Slatinčani so ga poznali tudi po tem, da je vodil duhovnike ob božičnem blagoslovu domov. Še danes se spomni skoraj vseh hiš v slatinski občini in tudi tega, da so bili večinoma zelo lepo sprejeti. Otroci so rasli in se osamosvojili. Osemkrat sta se razveselila vnukov, devetič tudi edine vnukinje. Po številnih operacijah je Lizika odložila bergle in prišel je tudi čas, ki sta si ga lahko vzela zase. Pridružila sta se različnim molitvenim skupinam, obiskovala duhovne vaje in obnove ter romala na mnoge svetovno znane božje poti. Otrokom in sorodnikom sta pošiljala kartice iz Medžugorja, Rima, Lurda, Čenstohove . Še vedno živita precej samostojno v hiši s sinovo družino. Lizika je večinoma na vozičku, vendar še marsikaj skuha in skrbi za njuno zdravje. Jože je še bolj okreten, gre na kratek sprehod, ženi prinese, česar sama ne more, pomije in pospravi po- sodo, Lizika ga opomni na tisto, kar pozabi. Ko sta sama, gledata televizijo, največ spremljata politiko, verske oddaje in svete maše. Bereta Družino, Ognjišče in še marsikaj, skupaj rada rešujeta križanke, Lizika tudi sudoku. Zelo sta vesela, ko si zanju vzamejo čas hčerke in vnuki. Tudi zapojeta rada. Zelo sta hvaležna za vse, kar jima kdo naredi ali prinese. Najbolj pogoste so njune besede: »Stokrat vam hvala in pridite še kaj.« Foto: osebni arhiv 36 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakiioalLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo i Kera produkt - napeljavo elektroinstalacij pri prenovi kopalnice za pralni in sušilni stroj, vtičnice, Vse za kopalnice na enem mestu Je prišel čas, ko je vaša kopalnica potrebna obnove, a ne veste, kje začeti in kako se projekta lotiti? Obnova kopalnice na ključ je lahko v takšnem primeru odlična rešitev. Pri običajni obnovi kopalni- vzeti krivde. Organizacija je ce ste primorani iskati in usklajevati več različnih mojstrov, ki med seboj ne sodelujejo najbolje. Po nepotrebnem lahko izgubite ogromno energije in časa. Če pri obnovi pride do zapletov, najverjetneje nihče od izvajalcev ne bo želel pre- tako težja, obnova kopalnice pa se lahko večkrat tudi precej zavleče. Pri celoviti prenovi kopalnice je bistveno, da odgovornost za obnovo prevzame en sam izvajalec in vam zagotovi celostno rešitev v dogovorjenem roku. Prenova kopalnice S skrbno načrtovano prenovo bodo dela brezhibna. Po potrditvi projekta in izborov materialov v našem razstavnem salonu boste v 5 do 10 dneh (odvisno od obsega prenove) samo še uživali v vrhunsko prenovljeni kopalnici. Pri tem je najpomembnejše, da predvidimo: - rušenje stare kopalnice z možnostjo povečave prenove kopalnice v drug prostor (razširitev obsega prenove...), - napeljavo vodovodne instalacije in odtokov glede na obstoječo ali spremenjeno pozicijo, Za bralce Novega tednika junija nudimo 5-odstotni popust! Brezplačno svetovanje, izris in ogled. stensko in stropno razsvetljavo ali električno ogrevanje kopalnice z električnim talnim ali stropnim gretjem oziroma radiatorjem, - gradbeno-zidar-ska dela, pri katerih je kakovost izvedbe del pri prenovi kopalnic še posebej pomembna, ko gre za kasnejše polaganje keramike, - polaganje in fugiranje keramike (polaganje ploščic ali mozaika) s predhodnim natančnim 3D-izri-som nove kopalnice in s pozicijami novih kopalniških elementov, saj lahko le tako prenova kopalnice izpolni vaša pričakovanja, - slikopleskarska dela in vgradnjo mavčnih plošč, ki pridejo na vrsto pred finomontažo sanitarne opreme. Na koncu obnove kopalnica dobi končno podobo z vgra- CELOVITA OBNOVA KOPALNIC Z MATERIALOM I* ? m KERAPRODUKT d.o.o. Hmeljarska ulica 8,3312 Prebold info@keraprodukt.si, 051-436-227 WWW.KERAPRODUKT.SI BREZPLAČEN IZBRIS BREZPLAČNO SVETOVANJE I BREZPLAČEN OGLED dnjo vse sanitarne opreme, pri kateri je pomembno vrtanje v stensko in talno keramiko s tako imenovanimi diamantnimi kronami. Le tako bo prenova kopalnice v celoti uspešno končana. Sanitarno opremo in keramične ploščice najdete na enem mestu, in sicer v našem razstavnem salonu v Preboldu na Hmeljarski cesti 8. Za več informacij lahko pokličete 051 436 227 (Aleksander Jazbinšek) oziroma obiščete našo spletno stran www.keraprodukt.si. VSE ZA PISARN Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav - Celovita ponudba pisarniškega materiala w: birobit.si T: (03) 425 6100 klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www.novitednik.si PODLISTEI < 37 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Thea Schreiber Gammelin: slikarka, pastorjeva hči, sestra po duši Alme M. Karlin (8) »Gospod je moja luč« Rubriko ureja Os rednja knjižnica Celje. Thea Schreiber Gammelin je ostala sama, brez svoje Seelenschwester, torej brez sestre po duši, in z veliko skrbmi. Uteho je iskala v veri. »Ne smem se zanašati na ljudi, temveč edino na Boga,« je zapisala takrat. Nekaj mesecev po smrti prijateljice, 5. aprila 1950, je bila v Celju »pogojno krščena« in je »po lastnem treznem premisleku, popolnoma svobodno in iz čistega namena« prestopila iz evangeličanske v rimsko--katoliško cerkev. Že kot deklica je prosila očeta, naj ji dovoli oditi v samostan, saj bi »rada služila samo Bogu«. Pogosto je imela nenavadna videnja, zaradi katerih jo je mama označila za »versko blazno«. Oče pa jo je tolažil z besedami, da je vsak ne more razumeti, on pa ve, da je čisto poseben otrok. Na njeni ročno izdelani knjižni kazalki piše Der Herr ist mein Licht und mein Heil (Gospod je moja luč in moja sreča). Vemo, da je že zelo mlada razmišljala, da »smisel življenja ni nič drugega kot hoja za lučjo«. Ko se je zaljubila v svojega daljnega sorodnika Wilhelma Gammelina, »starejšega in zelo inteligentnega gospoda«, je nameravala - tako je zapisala v svojih spominih - z njim skleniti deviški zakon. Ljubezen je trajala več let. Ko je za to izvedela njena mama, je njuno zvezo poskušala razdreti. Svojemu bratrancu je očitala, da je sebičen in bo dekle oropal bleščeče prihodnosti, zato je Theo zapustil. Globoko užaloščena je sprejela že omenjeno povabilo baronice Sparre in odpotovala na Švedsko. Stike s svojim ljubim pa je ohranjala vse do njegove nepričakovane smrti. »Moj najdražji, nikoli pozabljeni! Obljubljam ti, da ti ostanem zvesta do zadnjega diha,« je takrat zapisala. V spomin nanj naj bi prevzela njegov priimek Gammelin. Wilhelmova identiteta ostaja skrivnost, zagotovo pa ni bil profesor na Univerzi v Rostocku, kakor je zapisala. Leta 1952 je Thea Schreiber Gammelin vstopila v Frančiškov svetni red ali III. red. Cerkev je v tistem težkem obdobju postala njen drugi dom. Veliko je pomagala takratnemu celjskemu opatu dr. Petru Kovačiču pri različnih opravilih. Prav on jo je nagovoril, da se je leta 1962 vpisala na Teološko fakulteto v Ljubljani. Iz ohranjenih dokumentov - indeksa in več potrdil o opravljenih izpitih -je razvidno, da je predavanja obiskovala IL IL semestrov, do študijskega leta 1968/69. Po njenih besedah je opravila skoraj vse študij ske obveznosti, potem pa ji je zmanjkalo moči. V letih 1965-1968, ko je bil na Gomilskem žu pnik njen profesor dr. Štefan Steiner, je na njegovo povabilo tam nekaj časa poučevala verouk. Ko so ga premestili, se je vrnila v Pečovnik. Se nadaljuj e, Barbara Trnovec, Pokrajinski muzej Celje ALBUM S CELJSKEGA Vida Rudolf (1900-1993) Rudolfovi, ugledna meščanska družina (oče Ivan in mama Josipina) s šestimi otroki (Ivo, Vladimir, Dušan, Janko, Vida in Branko), je v Slovenskih Konjicah živela konec 19. in v začetku 20. stoletja. Največji pečat so pustili v literarnem ustvarjanju, predvsem Branko Rudolf, avtor dobro znane Hude mravljice, in Vida Rudolf. Ko je Vida delala na meščanski šoli v Vojniku, je začela pisati priložnostne verze, osebne lirske izpovedi, otroške pesmi, zgodbe, črtice, pravljice in legende. Veliko se je ukvarjala s prevajanjem, nastopanjem in pe-snjenjem. Po lastni pesničini izdaji je nastalo več kot 200 uglasbitev njenih besedil. Iz drugih jezikov je prevajala v slovenščino in iz slovenščine v nemščino; prevajala je opere, poetične igre in dramska dela. V tisku so izšle tri prevedene knjige. Poleg pesmi je objavljala še pravljice, otroške povesti, vzgojne prispevke in besedila za deklamac e, mnoge njene pesmi, predvsem za otroke, pa so bile tudi uglasbene. Objavljala je v rev ah Žena in dom, Vi-gred, Ženski svet, Pr atelj, Slovenska glasbena rev a in Naša žena. Za otroke je pisala v Mladem jutru, mladinski prilogi Jutra, pri Cicibanu in Pionirju. Rada je objavljala Avtor Saša Šantel, hrani Mestna knjižnica Ljubljana - Slovanska knjižnica tudi kratke časopisne bodice in aforizme v mariborskem Totem listu in Pavlihi, pa tudi v ostalem dnevnem časopisju (Ljubljanski dnevnik, Večer, Slovenski poročevalec). Najbolj znan izmed njenih psevdonimov je Stana Vin-šek. Ime je prevzela po Stani, hčeri učitelja Podlogarja, ki jo je nekoč pri telovadbi rešil, da se ni poškodovala, priimek pa po Dori Vinšek, ki je kot tržaška begunka živela v Mariboru in bila nekaj časa zaročena z Vidinim bratom Vladimirjem. Vida Rudolf je bila rojena 5. februarja leta 1900 v Konjicah. Umrla 16. julija 1993 v Ljubljani in je pokopana v Slovenskih Konjicah. Prispevala: Ana Miličevič Na portalu www.kamra.si objavila Splošna knjižnica Slovenske Konjice Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srečko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik 38 RAZVEDRILO Minule dni nekje v naših krajih ... Oven Tehtni ca Kp Ni pomembna zunanjost, to, kar je znotraj, šteje. Tipičen primer je hladilnik. ***** Ko smo pri tatujih, se lahko pohvalim, da imam enega od likalnika, drugega od pečice in tretjega od elastike na spodnjih hlačah. ***** Zaradi množičnega odhoda na delo v tujino se je pri nas zmanjšalo število delavcev. Število tistih, ki nič ne delajo, je ostalo enako. ***** Žena pravi, da sem skopuh. Da bi ji dokazal, da nisem, sem jo peljal na kranjsko klobaso in čaj. Bilo je zanimivo, ker še nikoli ni darovala krvi. ***** »Poklical sem te samo, da ti povem, da te imam rad.« »Gospod, to je gostilna.« »Vem.« ***** »Navedi deset stvari, ki so ti najljubše.« »Devet čevapčičev in ena lepinja.« Prihajajo turisti iz Nemčije. Elegantna obutev za dež Tako so se ljudje ignorirali pred pojavom pametnih telefonov. Polni boste energije, Mars vas bo iz sorodnega znaka oborožil z odlično energijo. Vaše organizacijske sposobnosti bodo prišle do polnega izraza. Čaka vas pester teden, poln stikov in novih zamisli. S svojo toplino boste naredili odličen vtis. Pazite, da vam sprememba razpoloženja ne pokvari tega ugodnega stanja. Predvsem za konec tedna in še zlasti v nedeljo boste lahko nekoliko slabše volje. Z več gibanja, rekreacije in športa se boste temu dobro postavili po robu. 3\k Dvojčka Teh dni se lahko veselite, saj vam prinašajo občutno izboljšanje, morda celo na več ravneh. Ni kaj, Sonce je vaš zaveznik in vam prinaša obilo dobre energije, dobrega počutja. Še posebej boste blesteli dvojčki, rojeni v prvi dekadi. Kar nekaj prijetnih dogodkov je pred vami, lahko tudi večje slavje ali mogoče celo krajša pot, na kateri boste uživali. Nikakor ne bo dolgočasno. Rak Lev Devica z* Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Od ponedeljka popoldne do četrtkovih jutranjih ur boste gostili Luno, kar vam bo dalo veliko energije. Mogoče boste manj družabni kot sicer, to bo posledica tega, da se boste zelo posvečali sebi. Sonce v sorodnem znamenju vam prinaša višjo stopnjo energije. S tiho, vendar zelo intenzivno strastjo boste vdano sledili svojemu cilju in ga morda dosegli povsem brez hrupa, vendar zagotovo in povsem. Uspeha ne boste obešali na velik zvon. škorpijon Bodite previdni, predvsem pri finančnih naložbah, novih dogovorih in z nadrejenimi. Hitro vas lahko zanese v nepravilne odločitve, saj bo vaš optimizem pretiran. Res je, da je Merkur v vašem znaku, tudi Jupiter je vanj vstopil po dvanajstih letih, vendar čas za večje premike vseeno še ni ugoden. Tudi Uran lahko povzroči kakšno nepričakovano spremembo, zato ne hitite. Vaš vladar Pluton je začel v tem mesecu retrogradno pot, kar pomeni, da bo preteklost igrala precej pomembno vlogo. Še so situacije in odnosi, ki vas omejujejo in obremenjuje, precej se boste ukvarjali s tem. Zadnje čase živite precej mirno in morda ste se začeli že malo dolgočasiti. Tudi v tem času bodo v ospredju odnosi in stiki z drugimi ljudmi, vendar samo občasno. Strel ec Zelo živahni boste v teh dneh, premogli boste veliko energije. Dobro razmislite, kam jo boste usmerili. Tokrat ne boste izgubili nitke, ne boste se tudi spuščali v podrobnosti. Srečali se boste z ljudmi, ki jih imate radi, izmenjali si boste novice in uživali v pogovoru. Tisto, kar vam je še pred kratkim manjkalo, bo postalo popolnoma nepomembno. Vaš zorni kot se bo spremenil in v ospredje bodo stopile druge zadeve. Na delovnem področju boste želi lepe rezultate, še zlasti s premišljenostjo in z delovanjem na dolgi rok. Nekdo vam bo tudi odlično svetoval in stal ob strani. Nekdo vas še vedno prijetno razvaja, zato vam razlogov za zadovoljstvo ne bo primanjkovalo. Marsikaj se lahko v tem času uredi kot po čudežu, kajti Venera, kraljica ljubezni in denarja, se vam kar najbolj prijazno nasmiha. Vzemite njene darove, lepo vam bo. Kozorog Na trenutke boste prepričani, da ste na pravi poti, kasneje boste v to podvomili. Odločnosti, zagnanosti in poguma vam ne bo primanjkovalo. Na delovnem področju boste blesteli, v zasebnih odnosih pa se lahko pojavi neko razhajanje ali negotovost. Od vas je odvisno, kako boste ravnali. Niste v mat položaju in odločitve sprejemate neodvisno, mogoče je zato še nekoliko težje, da se opredelite. Vodnar V četrtek in petek boste gostili Luno, tudi Mars je vaš velik zaveznik. Romantičnega vznemirjenja še ne bo konec, pomlad je čas, ki se ga lahko veselite. Pred vami je izjemno živahen in razgiban teden. To je tisto, kar vas poživlja. Všeč vam bo. V torek in sredo boste zelo uspešni pri svojem delovanju. Energija se bo dvigovala in počasi se bo izboljšalo tudi vaše počutje. Do ostrih besed sicer ne bo prihajalo, posebnih razlogov za veselje pa tudi ne boste imeli. Tako imenovana zlata sredina vam bo začela počasi iti na živce. Hoteli boste imeti bolj jasno situacijo. Priložnost, ki ste jo izpustili iz rok, je zamujena. Lahko pa se uspešno preusmerite in si ustvariti novo. V soboto Luna vstopi v vaš znak in bo popoldne v kvadratu s Soncem. Prvi lunin krajec lahko nekoliko vpliva na porast vaše kritičnosti, zato vnesite v komunikacijo več diplomacije. Praznična binkoštna nedelja bo minila precej umirjeno. Sicer boste zaposleni v teh dneh s številnimi drobnimi opravki, papirnatimi zadevami, pisanjem in še marsičim. Časa za sproščen klepet bo malo, vendar si ga boste vzeli. HOROSKOPJE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Ribi Vaša energija bo usmerjena v zelo koristna dejanja, prebudil se bo vaš čut za praktičnost. Saturn vam bo narekoval, da ločite pomembne zadeve od nepomembnih, kar bo v prihodnje še posebej koristno za vaš napredek. Če boste malce upočasnili tempo, bo to zelo koristno za vaše počutje. Ženske ribe boste zelo hudomušno razpoložene, saj boste imele v rokavu kar nekaj skritih adutov. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. novi tednik RAZVEDRILO 39 Nagradna križanka TAK, KI IMA OBLIKO RAZKROJ KVADRATA Križam Ke & uganKe USPEŠNOST (PODVIGA) iE IZRAZA MOČNO ZANIKANJE KRATKI VAL CANKARJE NAPISAL LEPO ... BENO UDRIH ... KOT MIŠ STALINOVA TAJNA POLICIJA 3 CALIFORNIA: ... BI ČAS VRH V JULIJSKIH ALPAH NETOREGIS-TRSKATONA DEL HARMONIKE AM. REZISER HOWARD PIJAČA ZA POGUM . BI TE KURA BRCNILA SAUDIJKE SO SOSEDE ... PREDMET STARINSKE VREDNOSTI SLOVENSKA ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL Gospod Brglez, odpuščeni ste. Laboratorijski izvidi so bili pozitivni na ... PREIZKUS ZNANJA PEVKA Zgur GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC JUGOSLOVANSKA RADIO-TELEVIZIJA DEJAVNIK JE ..., ČE DELA KRIVDO VEČJO IGRALEC ULAGA OVNOVO MESO VRSTA ZEMLJEVIDA NEKDANJI 4 ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (PAOLO) PRISTAŠA " ANARHIZMA KEMIJSKA ELEMENTA Ne IN I 10 PRESEDLAMO NEKDANJI SLOVENSKI KOŠARKAR BEČIROVIĆ PREURE-JEVALEC, PRENOVITELJ ANGLEŠKI NEDOLOČNI ČLEN NEVSAKDANJE, SVOJEVRSTNE NEKDANJI PREDSED-NIKjuZne AFRIKE MANDELA NEKDANJA NEMŠKA KANCLERKA MERKEL ZVESTE NORVEŠKA IGRALKA ULLMANN BIBLIJSKI PREROK ZIVI NA ... NOGI KARIRASTO BLAGO DASTAV NAJEM VLAK JE ... ODPELJAL Povsod z vami V . JE RESNICA KONEC (ANG.) ELEKTRIČNO NAPETOST MERIMO V . NASPROTNO OD HLADNI MEZA SE IZLIVA V ... NAJDALJŠA EVROPSKA REKA ALPSKI SMUČARSKI KLUB LETALA ... BOVA VANDRALA, VANDROVČEK MOJ NAPOLEO- ANG. PLEM. NOV OTOK NASLOV PREBIVALEC BRKINOV AMERIŠKA IGRALKA (BROOKE) ANG. GLASB. COCKER RIMSKA 506 JEZERO NA FINSKEM DUNAJ (HRV.) SE PO JUTRU POZNA PEER GYNT JE DRAMA HENRIKA ... ERBIJ ODLOMKI, PREPISANI IZ TEKSTA SELEN JUDOVSKI MISTIČNI NAUK TAK, KI ŠE NI POSTAL LESNAT NASELJA TAKSIST GA VKLJUČI NA PREBIVALCI ZAČETKU AMIENSA VOZNJE Nagradni razpis: 1. nagrada: odeja in knjiga Kuharske bukve zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si SUDOKU 571 9 6 5 1 8 4 2 4 4 3 7 7 8 5 1 4 7 3 3 6 8 1 9 6 SUDOKU 262 1 5 4 8 7 8 2 6 1 9 5 6 8 2 6 3 7 4 8 9 7 3 6 1 6 7 4 REŠITEV SUDOKU 570 REŠITEV SUDOKU 261 2 8 4 7 5 3 1 9 6 6 9 5 1 8 4 3 7 2 1 3 7 9 6 2 4 5 8 3 7 1 2 9 8 5 6 4 8 5 9 3 4 6 2 1 7 4 2 6 5 1 7 9 8 3 5 4 8 6 2 1 7 3 9 7 1 2 8 3 9 6 4 5 9 6 3 4 7 5 8 2 1 8 3 9 6 2 1 4 5 7 7 6 4 3 8 5 1 9 2 2 1 5 4 9 7 3 8 6 9 8 2 7 3 6 5 4 1 3 4 1 2 5 8 6 7 9 5 7 6 9 1 4 2 3 8 6 5 8 1 7 3 9 2 4 4 9 3 8 6 2 7 1 5 1 2 7 5 4 9 8 6 3 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 30. maja. Geslo iz številke 20: Ledeni možje in mokra Zofka Izid žrebanja: 1. nagrado: odejo in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Vlado Šuster iz Žalca. 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Stanislava Vulevič iz Šmarja pri Jelšah. 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, prejme: Robi Ka-čičnik iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. V naših križankah poznamo števila. Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. www.trik.si HITRA 9 TI IN JAZ 8 PRITISK 5 2 6 ELIKSIR 7 11 40 PISANI SVET Stokrat daroval kri Upokojeni rudar Zdenko Jeseničnik iz Vitanja je pred dnevi kri daroval stotič. Prve krvodajalske akcije se je kot osemnajstletnik na pobudo očeta, prav tako zvestega krvodajalca, v domačem kraju udeležil pred štiridesetimi leti. S svojimi plemenitimi dejanji je mnogim rešil življenje. Nikakršnega dvoma ni bilo, da bo Zdenko Jeseničnik prišel tudi na krvodajalsko akcijo, ki jo je v začetku maja v Vitanju organiziralo Območno združenje Rdečega križa Slovenske Konjice. Kri daruje večkrat na leto, tudi v celjskem transfuzijskem centru. Pravi, da bo prihajal, dokler mu bo to dopuščalo zdravje oziroma vsaj do dopolnjenega 65. leta, dokler je v Sloveniji mogoče darovati kri. Po njegovih besedah je krvodajalstvo zelo prisotno tudi med rudarji. »Rudarji imamo poudarjen čut za sočloveka. V velenjskem rudniku sem preživel vso svojo delovno dobo. Tretjina sodelavcev se nas je redno udeleževala krvodajalskih akcij. Želim si, da bi se več ljudi odločilo za darovanje krvi, predvsem mladih. Zato je prav, da se jih redno seznanja s plemenitim poslanstvom krvodajalstva.« V nekaterih državah za darovanje krvi plačujejo, vendar Jeseničnik meni, da bi v Sloveniji morali ohraniti krvodajalstvo, ki temelji na prostovoljstvu. BF Vitanjčan Zdenko Jeseničnik je krvodajalec že štiri desetletja. (Foto: OZRK Slovenske Konjice) Dobrodelni koncert za nove orgle Da bi pod oboki cerkve Marijinega imena na Kalo-bju kmalu spet zvenele orgle, organizirajo krajani v petek, 26. maja, dobrodelni koncert v dvorani v Gorici pri Slivnici. Krajani Kalobja so letos v tamkajšnji cerkvi že obnovili kor. Staro, dotrajano in težko dostopno opremo so odstranili. Obnovljena romarska cerkev ima od letošnje pomladi prostoren sodoben kor, ki je za zdaj še prazen. Orgle so bile namreč povsem uničene in neuporabne. Da bi lahko kupili nove, vredne 135 tisoč evrov, organizirajo dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili Ansambel Petka, Ansambel Pik, Peter Prohart trio, Moški zbor Jakobčani, Kvartet Kolarji in Vokalna skupina Chalop. Rdečo nit večera bo vlekel voditelj Vid Palčnik. Glasbeniki bodo obi- Kor v cerkvi Marijinega imena na Kalobju čaka na nove orgle. (Foto: Župnija Kalobje) skovalcem podarili glasbeni večer v zameno za vstopnico, ki stane 12 evrov. »Če vsak premakne kamenček, lahko skupaj prestavimo goro. In skupaj bomo orglam podarili zven,« pravi župnik Peter Orešnik iz Župnije Kalobje. Vstopnice so na voljo v Čevljarstvu Peta v Šentjurju in v Vrtnarstvu Valner v Vodružu. TS Z družino je bilo spet fino Skoraj 500 kolesarskih navdušencev iz vse Slovenije se je minulo soboto udeležilo 2. Bobrovega bici-kliranja v organizaciji Javnega zavoda za turizem in kulturo (JZTK) Rogaška Slatina. Organizatorju je kljub nekoliko negotovi vremenski napovedi uspelo izpeljati dogodek za vse generacije. Lju- bitelji poganjanja pedalov so se z Evropske ploščadi podali proti Bobrovemu centru in premagali 13 kilometrov poti po slatinskem podeželju. Željni adrenalina so se tokrat lahko prvič udeležili Vzpona na Boč s ciljem pri tamkajšnjem planinskem domu. Pri tem dogodku je pri organizaciji sodeloval še Kolesarski klub Rogaška. TS Vrnitev dveh slovenskih pevk Katarina Mala, ki se je Slovencem v srce vtisnila z verzoma »Tok sem pucala, da sem se znucala«, je na Radiu Celje minuli teden predstavila svojo novo in tako še »ne znucano« pesem z naslovom Vedno pravi čas. Kot je za Radio Celje povedala, pa se po dolgem času na slovenske odre vrača tudi pevka Sendi. Našima jutranjikoma Boštjanu in Bojani je Katarina Mala povedala, da je zadnje čase nekoliko bolj resna kot sicer: »Mislim, da sem postala ženska, ki si želi med mladimi širiti modrosti. To bi morali početi vsi, ki smo starši, seveda! Ob pesmi Vedno pravi čas poudarjam, da je vedno pravi čas za spremembe in glede na to, da je mladina danes pod težkim bremenom družbenih omrežij in nekih nerealnih pričakovanj, pravim, da je vedno pravi čas, da rečemo stop.« Kraljica socialnega popa Katarina Mala sicer velja za kraljico socialnega popa. »To besedno zvezo je pravzaprav predstavila moja ekipa. Socialni pop je pop, ki govori o stvareh, ki se dogajajo okoli nas, nam, navadnim ljudem. In dejstvo je, da smo kreditno sposobni, >znucani<, gremo na kavico, a tudi hlače iz džinsa so nam preozke. Imamo tajkune, zlobne sosede, ki jim stisnemo dve majonezi v nabiralnik,« je Katarina Mala povzela nekaj najbolj znanih verzov in naslovov svojih pesmi ter pojasnila pomen besedne zveze socialni pop. Sicer je Katarina Mala na slovenski glasbeni sceni enajst let, pri čemer v zadnjem času o njej nismo slišali veliko: »Sem tudi mama in sem zelo predana družinskemu življenju. In ko v Sloveniji to dvoje postaviš na tehtnico ter izračunaš tudi, kaj se bolj splača, glede na to, da ne živim samo od glasbe, pretehta to, da sem večere in konce tedna raje z otrokom. Ko bo ta malo večji, se bom verjetno vrnila.« Vrača se tudi Sendi Minuli teden je v radijskem etru Tanja Seme poklepetala tudi z nekoč zelo priljubljeno slovensko pevko Sendi, ki se je spominjamo po pesmih Nemirna kri in Ne joči se. Tanjo je zanimalo, kaj je danes drugače kot nekoč, ko so diskoteke vrtele Nemirno kri. Sendi je povedala, da je danes svet precej drugačen, predvsem digitaliziran, zelo pomembna pa so tudi družbena omrežja. Sicer je v vmesnem času pevka praznovala abrahama, otroci so postali najstniki in zdaj, ko ima več časa, se je odločila, da se bo vrnila na slovensko glasbeno sceno s pesmijo Zbudi se. Nekdanja kraljica slovenskih diskotek je sicer tudi pedagoginja, džezistka in podpornica traj-nostne mode: »Moja velika neuresničena želja je, da bi iz svojih starih oblačil šivala nove kose. A na moje veliko veselje sem spoznala dve gospe, ki reciklirata star džins, ki ga z veseljem ponosim. Vse, kar vidite v mojih video-spotih, so obleke iz recikliranih oblačil, kar promoviram tudi v svojem videospotu za pesem Z drugimi očmi.« ER Katarina Mala še ne bo stopila na slovenske odre, saj je popolnoma predana družini, čeprav obožuje tako petje kot nastopanje. (Foto: Boštjan Oder) Ritmi četvorke tudi v Celju Plesna šola Plesni val iz Celja je tudi letos za dijake in dijakinje zaključnih letnikov srednjih šol pripravila tradicionalno ulično če-tvorko. Tako kot v številnih drugih mestih po Sloveniji so mladi v petek točno opoldne zaplesali tudi na celjskem Glavnem trgu. Tradicija uličnih četvork je v Celju dolga skoraj dve desetletji. Po dveh letih premora zaradi epidemije so mladi lani spet plesali in tudi letos je Plesni val povabil vse celjske srednje šole k sodelovanju. Dijaki četrtih letnikov so namreč pred kratkim odplesali svoje maturantske plese in še niso pozabili vseh korakov četvorke. Tako so imeli še zadnjič priložnost, da so se ob plesu in glasbi poslovili od svojih srednješolskih dni. Na Glavnem trgu jih je pozdravil tudi celjski župan Matija Kovač. TC Mladi so s celjskimi papirnatimi kronicami na glavah zaplesali če-tvorko na Glavnem trgu. Škoda le, da se jih ni še več odločilo za sodelovanje na tem prijetnem dogodku. (Foto: SHERPA)