poštnina plaćana * gotovini Leto LXXII., št. 34 a LJubljana, sobota U. febraarja lbjav:l naslednjo vest Predsednik republikanke vlade Ne giin in zunanji tniniste Del Vayo sta prispela včeraj v osredn> Španijo kjei sta takoj stopila v stik iieneralom Mi ajo ki je postal vrhovnimvtlinik vseh republikanskih vojnih sil v preostalem delu republikanske Sparje Negrin in Del Vayo sta se prepriča o navdušenju in samozavesti vsegaprebivalstva ki je odločeno boriti se a naprej. Predsednik republikanle vlade Negrin je po radiu izjavil: Boj katalonske vojsk je končan Vlada republikanske Spaje se bo naselila v Madridu, ki boidslej njen uiadni sedež. Navzlic wi težavam, na katere je vlada naleta, smo sklenili boriti se do zadnjeg diha za načela nacionalne svobode ar pozivamo v ta namen vse Spance, «fse zedinijo. da bi čim prej dosegli na cilje. MADRID. 11. febr. AAPredstavniki vseh republikanskih strar&o imeli sejo na kateri so izrazili plo zaupanje vladi, ter svojo pripravlfcst, da doprinesejo vse potrebne žfe za zavarovanje obrambe republiž in neodvisnosti Španije. Kako so Franc« čete zasedle Mintco MARSEILLE, 11. febr. ijvčeraj ob 9.15 dopoldne je priplula \farseille angleška križarka »Devonshii Pripeljala je v Francijo 450 beguncev'Minorce, ki so jih tako} odposlali dalje irgeles, kjer je glavno koncentracijsko |borišče za Španske begunce O predaji Minorce so srvedele zelo zanimive podrobnosti S kr|ko »Devon- snire« se je že v torek zjutraj pripeljal v Port Mahon zastopnik generala Franca major San Luis Na posredovanje poveljnika nngleške križarke se je na ladji sestal 7 republikanskim guvernerjem Minorce Pogajanja so traiala v torek ves ian in še v sredo dopoldne Razgovoru ni prisostvoval noben Anglež Poveljnik križarke je le zahteval naj med pogaianji nacionalisti otoka no napadejo Pogajanja so potekala zelo težavno v sredo dopoldne pa jih je republikanski guvernei prekinil Kakor je izjavil kapitan an^Teške križarke Se je to zeodilo ker ni bil končan ko so iz Port Mahona preieli obvestilo da so se *am nacionalisti predali. LONDON. 11. febr r. Londonski listi poročalo o novem konfliktu ki je nastal ^ed vlado eenerala Franca in londonsko vlado Ko je bila ane1«»*ka lcH*»»-ka »TJ>e-"onehire« 7flHHrana xr Inki Port Mahona na Minorri. so 1o namreč napadla Francova letala in 1o bombardirala Nekateri 1i«ti nigejo. da bo zaradi tega angleška vlada zahtevala zadoščenje Bombardiranje Valencije VALENCIJA. 11. febr. AA Sedem Fran-covih letal ie vrglo včeraj opoldne okoli Papž Pij XI. na nrtvaškem odru Sozalna tava italijanskega kralja in kraljice — Žalna sejrelikega fašističnega sveta Prenos papeževega trupla v cerkev sv. Petra VATIKAN. 11. febr. br. Vlj so truplo papeža Pija XI v sveeanenvevodu prenesli v sikstinsko kapelo Nelu je stopala vatikanska garda za nie plemiška garda Truplo je nosilo 12 plemiške garde v paradni uniformi, r. pa so stopah v sprevodu kardinal PaL vsi v Rimi biva oči kardinali in razit*kveni dostojanstveniki ter predstavr diplomatskega zbora V sikstinski ka so papeža položili na mrtvaški oder ct katerega gori 12 visokih sveč Na deitrani ka-tafalka so se zbrali nadškol škofi ter člani diplomatskega zbora i katafal-kom pa so pokleknili kardinfeledile so molitve, nakar so vsi zapustlpelo Takoi nato je začel mimo krstaile naroda Častno stražo ob krsti t* gardisti in papeževi komorniki Naval vernikov ob vhodu ratikan je tako velik, da oreani le z njo težavo vzdržujejo red Dasi je ■ hladno, množica potrpežljivo čaka ide na vr-st^ in se pogoni mrtvemu r*u Italijanski kralj je poslal malu Pa-celliju naslednjo brzojavko- Ko je vsa rimska cekev iboki boli zaradi izgube Ni sv Pija : izražava kraljica In jaz Vaši eminenejgloblje sožalje. Snoči je imel veliki fašisisvet pod vodstvom Mussoliniia v P» PalaC1 kratko komemorativno sejo ssoiim je podčrtal zgodovinsko delo pa P^a XI-» čigar živlieniski cilj ie bil ?mrn med Italijo in Vatikanom kar sJ ie tudi posrečilo z lateransko poeoott ^ ona sklenjena pred 10 leti Po snovnega fašističnega sveta ie bilo izd^as ednje poročilo: Vrhovni fašistični izrazil spoštovanje umrlemu sv oČ<4 Je ve.9~ no zastopal misel pomiritve cerkvijo In italijansko državo kar j€* dosegel i kar predstavlja zelo velOodek 2 iateranskim sporazumom so no*aii sodelovanja med itali in katoliško cerkvijo z na ohrani edinstvo fašistov in sko edinstvo Italijanov Seja žalosti prekinjena ter se bo aredo Uradni Ust je objavil nasl odredbo italijanske vlade Cl 21 late ga sporazuma z dne 11 februarja - 1 leta fašistične vlade se mora p< na spoštovati ter se posebno jamči na^svo-boda kardinalov V vsej kr morajo oblasti najstrožje pa bi niti z nalman^slm deiani« ralo za-iadanjc kardinalskega konkl eni >d-državo da se ko ver-v znak evala v RIM. 11 febr. AA Truplc sv očeta bo danes preneseno v cerkev sv Petra V vseh italijanskih mestih bodo gledališča in kinematografi zaprta do pogreba Iz vseh strani prihajajo verniki v Rim Listi izhajajo še nadalje črno obrobljeni tei pišejo obširno o papeževem življenju Smrt armenskega patrijarha JERUZALEM. 11. febr. AA. Armenski patrijarh in jeruzalemski metropolit Tor-gukosakin je umrl snoči v starosti 65 let. Gafencu — predsednik sveta Balkanske zveze ATENE, 11. febr. r. Predsednik grške vlade Metaxas je ob petletnici podpisa balkanskega sporazuma včeraj brzojavno izročil predsedništvo stalnega sveta rumun-skemu zunanjemu ministru Gafencu Kakor znano, je sestanek sveta Balkanske zveze določen za 20 t m in bo zasedal pod predsedstvom rumunskega zunanjega ministra Gafenca Predsednik Metaxas je bi i včeraj sprejet v dvoru kjer je dolgo konferiral s kraljem Jurijem. Rumunski sporazum i bolgarsko manjšino BUKAREŠTA. 11 febr. AA. V duhu politike ki jo izvaja vlada, ie bil sklenlen sporazum tudi z bolgarsko narod manjšino v Rumuniii Na podlagi tega sporazuma so Bol čari, rumunski državljani, v celoti pristopili k fronti narodnega preporoda Sporazum sta podpisala v imenu vlade notranji mini«Jter Calmescu ter ministeT za narodne manjšine Silviu Dragomir, za bolgarsko narodno manjšino pa Sadojedan. Izgon tulili tidov iz Bolgarije SOFIJA, 11. febr e. Bolsarskl notranji minister je izdal naredbo, na podlagi katere bo v teku 14 dni izgnanih 6000 Zidov iz Bolgarije, ki so tuji državiiani in ki so po priključitvi Avstrije k Nemčiji prtili v Bolgarijo Vojni minister iiro je od vrel tudi vse pravice za dobave vojski da se ne bi demoralizirala po židovskih prekupčevalcih in trgovcih. 100 bomb na Valencijo Po poročilu republikanske časopisne agencije, bombe niso napravile škode Neki poznejši napad so republikanci zavrnili s protiletalskim topništvom. VpraSanje priznanja Franeove vlade LONDON, lL febr. r. Vesti pariških li- stov, da bosta angleška in francoska vlada te v ponedeljek priznali Francovo vlado današnji londonski listi demantirajo Pravijo, da bo angleška vlada priznala vlado generala Franca najbrže šele v torek, po poročilih iz Pariza pa se bodo francoski socialisti z vsemi silami uprli priznanju generala Franca in mislijo delati Dal adi-erju težave. Dokler stojita Madrid in Valencija, po mnenju francoskih socialistov Se ni nobene potrebe za priznanje generala Franca. Zvedelo se je, da je angleški diplomatski zastopnik v Burgosu sir Robert Hod- geson, ki se je dva dni iz zdravstvenih razlogov, kakor zatrjujejo uradni krogi, mudil v Londonu, včeraj na^lo odpotoval v Burgos Listi poročajo, da je imel več razgovorov z zunanjim ministrom lordom Halifaxom in zunaniepolitičnimi strokovnjaki v Foreign officeu Sir Hodgeson je odpotoval iz Londona s posebno misijo glede na novi položaj, ki ie nastal po katastrofi v Kataloniji Na podlagi razgovorov, ki so se vršili po diplomatski poti zadnje dni med francosko in angleSko vlado. Je dobil posebna pooblastila za nada-Hevanje pogajanj z generalom Francom Londonski diplomatski krogi zatrjujejo, da je prišel v London prav za prav zaradi tesa, ker je dobil od generala Franca posebna zagotovila glede nadaljniega razvoja v Španiji Prepričal se je. da bo Franco svoie obliube izpolnil, postaval pa ie obenem neke poeoje. Francoska in angleška vlada sta se po zatrjevanju omenjenih krosov sporazumeli, da bo*ta Franeove po- goje sprejeli. Če pristane sedaj na premirje s republikanci. Bonnetova posvetovanja PARIZ, li. febr. r. Zunanji minister Georges Bonnet je včeraj sprejel ruskega veleposlanika Suriča, poljskega poslanika Lukasiewisza, angleškega veleposlanik? Phippsa in več poslancev francoske zbornice Sodijo, da so razpravljali o političnem položaju, ki ie nasta! po zasedbi Ka- talonije po Franeovih četah. PARIZ, 11. febr. br. Min. predsednik Daiadier je imel včeraj daljši razgovor z zunanjim ministrom Bonnetom in francoskim poslanikom v Berlinu Coulondrom ki se od srede mudi v Parizu Bonnet se je pozneie sestal tudi s predsednikom poslanske zbornice Herriotom. V kuloarjib parlamenta trdijo, da so Blum. Flandin in Luis Marin zahtevali od Daladieria. nai francoska vlada prizna de jure vlado generala Franca Flandin vztraja na tem da se čim prej pošlje francosk' diplomatski predstavnik v Burgos Dala-dier je cmenienim političnim voditeljem odgovoril, da bo parlament točno obveščen o vsem kar je vlada napravila v tej smeri v zadnjem tednu. Preuranjene vesti PARIZ, 11. febr. AA. Današnji listi v pogledu položaia v Španiji niso več tako optimistično razpoloženi »Petit Parisien* pravi, da ni videti še nobenih pozitivnih znakov, da bo v Španiji v kratkem sklenjene premirje. Včeraj so govorili, da bosta London in Pariz v nafkraHem času po d t Tomatsk^m pota priznala vlado generala Franca sedaj pa se sdl, da so te vesti Se preuranjene. »Excelsior« pravi, da ie pričakovati ponovno potovanie senatorja Be-rarda v Bureos, toda sedal že v svojstvu di jlomatičnecra predstavnika z misijo, da pripravi oboiestransko imenovanje poslanikov »Ordre« smatra da bo postal francoski poslanik v Burgosu general Cartrou Nov spor na Daljnem vzhodu Z japonsko zasedbo južnokitajskega otoka Hainana so močno prizadeti francoski in in angleški interesi LONDON, 11 febr. br Oddelki japonske vojske in vojne mornarice so se včeraj izkrcali na otoku Hainana. ki leži le 256 km daleč od francoske Indokine. Zavzeli so glavno mesto Kiungčov in luko Hajhov Kitajci na otoku so bili znenadeni in so se morali kmalu vdati Borba je trajala le neka i ur. V angleških in francoskih krogih so silno vznemirjeni zaradi zp.sedbe otoka Hainana Ko so Japonci lani skušali zavzeti otok, sta francoska in angleška vlada v Tokiju energično protestirali Izjavili sta, da bi pomenila zasedba otoka nevarno kompliciranje položaja na Daljnem vzhodu »Times pravi o zasedbi otoka Hainana. da se ta iaponski ukrep ne tiče samo Francije, temveč tudi Anglije, ker imata obe državi na Daljnem vzhodu iste interese, PARIZ, 11. febr. AA. Francosko javno mnenje je zelo vznemirjeno zaradi zasedbe otoka Hainana. Francoska vlada bo bržkone poslala energičen protest japonski vladi Vsi listi ostro obsojajo zasedbo otoki- Hainana in naglašajo. da je otok velike strateške važnosti ter da ograža Japonska francosko posest na Daljnem vzhodu, posebno v Indokini. WASHINGTON. 11. febr. AA. Ameriški politični krogi smatrajo, da je Japonska zasedla otok Hainan edino z namenom, da se prepriča, kako daleč sega francosko-an-gleški sporazum glede Daljnega vzhoda Japonska skuša najti najslabšo točko tega sporazuma. Kar se tiče ameriške diplomacije, ne bo podvzela nobene akcije, ker pripada otok Hainan Kitajski. Francoski senat za izredna oborožitvena pooblastila Pomembna resolucija senatnega odbora za državno obrambo PARIZ, 11. febr. e, Plenum senatnega odbora za državno obrambo je končal svoje delo In sprejel poročila svojih poročevalcev na znanje Dokumenti, ki bodo objavljeni, bodo predloženi predsedniku republike. V plenumu je bila sprejeta dokončna resolucija, s katero se vlada pooblašča da izvede vse sklepe, ki jih je izdelal odbor za narodno obrambo. Resolucija pravi: Odbor potrjuje. svoje absolutno zaupanje v moč naše oborožene sile in odobrava predložena mu poročila in njihove sklepe. Odbor sprejema z zadovoljstvom na znanje trud vlade za organizacijo produkcije, ki ea ka*e vlada ter ii izreka svoie zaupanje glede neodložljive izvedbe vsega, kar je potrebno za našo bodočnost, namreč produkcije in oboroževanla. čeprav bi se imelo to zgoditi na podlagi izrednih ukrepov Odbor izreka naposled spoštovanje poveljnikom in četam, ki z največjim čutom dolžnosti jamči j j za varnost domovine. državni izdatki PARIZ. U. febr. br. Zbornični finančni odbor ji pcoudU proračun iirednik drsal- nih izdatkov, ld so določeni na 7.8 miljar-de frankov. Odbor je proračun odobril. Francoski izdatki za udeležbo na olimpijadi PARIZ, 11. febr. r. Včeraj so francoski poslanci sprejeli zakonski načrt, ki določa 2,500.000 frankov za športne priprave za udeležbo Francije na olimpiadi v Helsinkih na Finskem Vsota je enaka, kakor je bila določena za berlinsko olimpiado. Kredit 1,600.000 frankov je določen za priprave za olimpiado. 900.000 frankov pa za oskrbo, opremo, potovanje in vzdrževalne stroSke Predložen je bil tudi zakonski načrt glede kredita 1 milijona frankov za udeležbo Francije pri mednarodnih tekmovanjih univerz v Nemčiji in na Norveškem Min. predsednik Cvetković pri patriarhu Gavrilu BEOGRA, 11. febr. r. Predsednik vlade in notranji minister Cvetkovič je včeraj opoldne poretil patriarha Gavrila, a katerim je imel dalj* razgovor Tudi minister pravde dr. Ružić je obiskal patriarha Gavrila nato pa le katoliškega nadškofa dr. U j čiča in vrhovnega židovskega rabina Beseda o dr. Benešu O bivšem prezideniu bratske čeikoslo vaSke republike dr, Edvard:: BenešU veljajo Schftlerjev'e besed'e, ki jih je napisat o Watlensteinu. — »Von der Partcien Gunst und Ha.aškem. četudi kritično. \*endar pa objektivno, prihaja do docela drugih zaktjučknv. V tem pogleda ie zanimiva studija o Renešu, ki io je nedavno tepa obja\'ila švicarska smotra \\"eltwochewfli, da gre za navadno sleparijo in potegavščino oziroma za izkoriščanje, nakar so jo napotili na policijo. Tako se je zgodilo, da je Janez že včeraj romal namesru v gostilno v zapor, kjer bo ostal dlje časa rudi zaradi drugih sleparij. Po deželi pa tudi v mestu so se zadnje ča«e pojavih v prometu ponarejeni 30-di-narski kovanci, ki jih lahko spoana* po bledi barvi le topen »volni. Varnostni organi so takoj uvedli preiskavo in izsledili ponarejevalce na Dolenjskem, včeraj pa so aretirali ie brata Lojieta in Ivana V. ter Ivana K. tz občine Veliki Geber. Pri njih so izvršili tudi hišne preiAsve ter našli nekaj ponarejenih kovancev, zraven pa razne fotografske potrebščine, iz katerih ie razvidno, da so nameravali ponarejati ali pa so že ponaredili rudi bankovce Eden izmed aretiran cev je le pred časom razpe-Čaval ponarejen denar ta je zaradi tega tudi odsedel 2 leti ječe. To ga pa ni poboljšalo in je kmalu t pet zašel na kriva pota. Policija išče še četrtega razpečevalca ponarejenih kovancev, nekega bivšega branjevca iz Ljubljane, ki pa je izginil. Včeraj okrog pomoči je stražnik srečal zs Ljubljanico pri splošni boJr.ici mlađeg« moškega, ki se mu je skušal umakniti, kar se mu pa ni posrečilo. Strešniku se je mladenič, ki je nosil nahrbtnik, takoj sasdel sumljiv, zato ga je aretiral Odvedel ga je na stražnico, kjer so našli v nahrbtniku tri rjave kokosi, za katere jc aretirani Izidor Mestek sprva trdil, da jih je kupil ne kje v okolici, a je kmalu priznal, de jih je ukradel posestniku Mihi Pirmanu v Ma-teni pod Krimom. .Med zasliševanjem pa je prišlo na dan, da je Mestek sploh nevaren kurji tat. ki je najraje iskal plena po ižanskih vaseh. Pred dnevi jo jc pri mahal z Iga malo pred polnočjo in skušal neopazen o smukniti mimo mimičarja Mihaela Klobčiča na Ižanski cesti. Mitničar pa je bil dovolj pozoren in je Atestka dohitel. Baš tedaj, ko ga jc prijet, pa je Me»tek hitro vrgel nahrbtnik proč in se pognal naprej po cesti proti mestu. V nahrbtniku je mitničar našel tri zaklane in eno živo kokoš, o katerih se je pozneje ugotovilo, da jih je Mestek ukradel posesrnici Ceciliji Župec v ALi ten i. Pretresljiva ljubavna tragedija V smrt sta Sla v Beograda Djuro Lalić in služkinja Marica S tangi Beogrsui, 11. febr. Globoka ljubezen in življenjske bridkosti so pognale predsnočnjim v smrt dva mlada zaljubljenca. V sobi v hotelu »Solun« jc ugasnilo dvoje življenj. Strelov ni nihče slišal. Spodaj v kavarni je vladalo običajno nočno vrvenje, gostje so se zabavali in nihče ni slutil, da se je odigrala nad njimi pretresljiva ljubavna tragedija. Nesrečno zaljubljeni mladenič Dluro Lalić si je končal življenje V poslovilnih pismih je prosil svojo izvoljenko služkinjo Marico Stangl iz Medjimurja, naj ne žaluje za njim. Toda nesrečno dekle ni preživelo tragedije, ki se je odigrala vpričo nje Z istim samokresom kakor njen izvoljenec si je takoj po njegovem samomoru končala življenje Tudi ona ]e iskreno ljubila kakor on in zato njegove smrti ni mogla preboleti. Marica je bila prvič zaljubljena Prišla je v Beograd, kakor mnoge njene sotrpmke s trebuhom za kruhom. Službo je dobila kmalu in gospodar jo je imel zelo rad. ker je bila pridna m poštena. Bila je vedno vesela in srečna, dokler se niso zbrali nad njeno glavo Črni oblaki. Nedavno je zapustila službo in odšla s svojim izvoljencem v hotel, kjer sta najela sobo za nekaj dni LaJič je izdajal Marico za svojo ženo Marica je bila tudi v hotelu vesela in z vsemi se je šalila. V četrtek Lalica nihče ni videl Ostal je v svoji sobi Popoldne ga je sobarica klicala, pa se ni odzval V sobi je gorela luč In to se ji je zdelo sumljivo Ko so vdrli v sobo so našli na eni postelji Lalića, na drugi pa Marico, ki je še kazala znake življenja. V levici ;e držala samokres Takoj so jo prepeljali v bolnico kjer je pa na operacijski mizi izdihnila Lalić je poslal beograjski »Politiki« pismo, v katerem pojasnjuje svo1 korak Odločil se je zanj zato, ker ]e že vnaprej vedel, da v življenju ne bo srečen, umreti pa mora človek itak prej ali slej Iz pisma je pa razvidno da niti slutil ni, da bo Šla za njim v smrt tudi Marica Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Na prvem mestn bo najfo?ž Kanada — Nala reprezen tanca bo danes zapustila Curih Curih. It. februarja Mednarodna hokejska federacija ie imela po končanih semifinalmh tekmah sestanek, na katerem je določila vrstni red parov v finalu. Kakor dozdaj. je bilo tudi za finale določeno, da se i^ra izmenično v Cu-rihu in Bazra. kar je seveda precej naporno za sodelujoče ki morajo takoj po končani tekmi potovati, čeprav traja vožnja le 2 uri. Zaradi tega se vse finalne tekme začnejo šole ob 20.30. Razen finala »o določili Se posebno tekmovanje za 5. do 8. mesto, v katerem bi morale sodelovati Nemčija, Anglija, Poljska in Madžarska, ker pa so se Angleži že vrnili domov, so ostala v tekmovanju le 3 moštva. Zmagovalec tolaiilne skupine je postala Italija, ki je premagala Latvija 2 : 1 in zavzela deveto, premaganec pa deseto mesto. Največje zanimanje je vladalo za snoč-njo tekmo v Bazlu med Kanado in Švico, ki ji je prisostvovalo blizu 30.000 gledalcev. Glede na ocHično igro Kanadčanov nasproti Nemčiji, Švicarji niso računali na uspeh to to tem manj, ker so morali nastopiti z znatno oslabljenim moštvom. Zaradi poškodb v prejšnjih tekmah so manjkali 4 najbol-jši njihovi igralci in sicer vratar Miller in celotni prvi napad iz Da vosa: Torrtani in brata Han s in P'C Cattini. Tekma je pokazala Kanadčane kot nenadkri-Ijive mojstre. Njihovi napadi so bili tako bliskoviti, kombinacije zaključene s tako razantnirni streli, da jih ne bi ubranil niti najboljši vratar. Kljub vsem prizadevanjem se Švicarjem ni posrečilo premagati fenomenalnega kanadskega vratarja in se je tekma končala 7 : 0 za Kanado. Takoj po tekmi je Švicarsko moštvo odpotovalo v Curih. kjer bo danes igralo z Ameriko. V Curihu sta se srečali Amerika in Češkoslovaška. Igra je bila na izredni višini, vendar se Cehom, ki bo edini med sodelujočimi zabili Kanad' gol. ni posrečilo poslati pucka v ameriško mrežo. V regularnem času 3-krat 15 minut se je igra končala brez gok. Pričakovali »o da po padla odločitev v podailjšku 2 krat *> minut, toda tudi tokrat se rezultat ni spremenil. Potreben je bil še dru«4i podaljšek Američani so zdaj strahovito napadali in res se jim je posrečilo v 7. min doseči gol. Pred češkim golom je bila strahovita gneča, nenadno pa se le znašla plošča v mreži, ne da bi bilo mogoče opaziti, kdo je bil strelec. Američani trdijo, da je streljal nj;hov napadalec Quirck. Čehi pa pravijo, da je bil lasten gol. Tako se je ta dramatična igra končala z zmago Amerike 1 : 0. Čehosiova-ki so odpotovali v Bazel in bodo danes zvečer nastopili nasproti Kanadi. Po včerajšnjem prvem dnevu finalnega tekmovanja vlada splošno prepričanje, da si bo Kanada ponovno priborila svetovno prvenstvo, na drugo mesto pa da bo prišla Amerika Vprašanje evropskega prvaka bo rešeno v srečanju med Češkoslovaško in Švico, ki bo v nedeljo, istočasno s tekmo med Kanado m Ameriko. Jugoalovenaka reprezentanca je danes dopoldne zapustila Curih. Zagrebški igralci so odpotovali domov. Uumj* pa ae je odpel jsia v znamenito središče švicarske urarske Industrije, v Schatfbauaen. m bo d revi nastopila nasproti tamošnjemu klubu. Jutri bo nato igrala v VVinterthuru. uro železniške vožnje od Schaffhauaena Takoj po tekmi, igrali bodo popoldne, se bo moštvo odpeljalo v Innabruck. kjer je v ponedeljek na sporedu srečanju z Innsbruk-ker SV, ki po kvaliteti le malo zaostaja za celovškim KAC. V torek bo aledtla nato še četrte tekma v Beljaku nasproti staremu znancu VSV. Ilirija si je torej zastavila naporno nalogo odigrati v 4 dneh prav toliko tekem, vrhu tega pa se vsakokrat drugje — vsekako malo preveč za tako kratek čas. Rezultat) bodo pokarali, v koliko 1 smo imeli prav. Državno prvenstvo v umetnem drsanju Ljubljana, 11. februarja Snoči je SK Ilirija priredila pod Ceki-novim gradom propagandno tekmovanje v umetnem drsanju, pri katerem je nastopila večina tekmovalcev za jutrišnjo državno prvenstvo, ki bo v Ljubljani. Čeprav ied ni bil brezhiben, ker ga je popoldanski jug precej zmehčal in kljub temu, da je bila prireditev sklenjena šele v zadnjem hipu so tekmovalci pokazali prav lepo in solidno znanje in videti je bilo takoj, da imajo nekateri za seboj temeljito šolo pa tudi izdaten trening v kolikor je pač to bilo mogoče. Ker se vreme ni izboljšalo, je bila SK Ilirija prisiljena odpovedati za drevi državno prvenstvo juniorjev in juniork, ki bo namestu tega jutri zjutraj skupno z vsem ostalim programom, v katerem nastopajo tudi dame seniorke, gospodje seniorji in naposled pari v obveznem drsanju. Tekmovanje se prične že ob 7., okrog 9.30 pa se prične prosto drsanje po naslednjem redu: junior ji in juniorke, dame seniorke. gospodin seniorji, tekmovanje parov. Občinstvo opozarjamo na lepe drsalne produkcije. — Smučarska tekma za prvenstvo Zasavja. V nedeljo 12. t. m. bo v Zasavskih planinah veliko smučarsko tekmovanje. Razpisana je tekma za prvenstvo Zasavja. Radi spremenjenih snežnih razmer se sicer tekmovanje v alpski kombinaciji nekoliko spremeni v slalomu, toda tekmovalo se bo vseeno točno po pravilih JZSS. Tekmovanje sS začne ob pol 9. uri zjutraj na Mrzlici. Po tekmi skupen odhod v dom na Mrzlici. Razdelitev nagrad in objava rezultatov ob 6. uri zvečer v posebni sobi j gostilne Berger v Trbovljah. Prenočišče za tekmovalce na skupnem ležišču v planinskem domu na Mrzlici brezplačno. Prijave din 10.—f na dan tekme din 15.—. Dva vloma v Trbovljah Trbovlje, 11. februarja Prebivalstvo nase doline je v zadnjem času zelo razburjeno zaradi številnih vlomov in tatvin, ki se vedno bolj množe. Tako je bilo pred dnevi vlomljeno v Gornjih Trbovljah, kjer so vlomilci odnesli večji plen. nato pa so se preselili proti kolodvoru in s tem razburili tamošnje prebivalstvo. Danes ponoči pa ste bila sredi Trbovelj izvršena kar dva vloma. Najprej so vlomUi v hišo zdravnika dr. Baumgartna. Vdrli so v drvarnico in pobrali nekaj orodja, nato pa v podružnico »Jutra«, kjer pa niso našli zaželenega plena. Pobrali so kakih 25 din, potem so pa vdrli v zobni stelje dr. Baumgaična in mu pobrali iz shrambe za 7000 din zlata in bele kovine. Zlato je v tankih ploščicah bela kovina pa v debelih ploščicah z žigom Scheid. na kar opozarjamo zlasti trgovce m nskupovaJoe zlata. Vse drugo so tatovi pustili pri miru. Prav tako so danes ponoći vlomili pri gostilničarji Gombočevi, ki ima svoj fokaJ na tako zvani Koći na Vodah Odnesli so ji več sto din. Zs tatovi poizvedujeijo orožniki. ★ Tukajšnji radarji bodo v ponedeljek praznovali, ker zaenkrat primanjkuje naročil. AH je to znak ponovne krize, ki so jo sicer rudarski revirji vajeni, je za enkrat težko reči. Naši rudarji si le žele, ds spet ae bi nastopili težki časi, kakor so jih že preži- 1 veli, j KOLEDAR DANES: Sobcta, ll. februarja katoličani: Liiirska Mati božja, Adolf JUTRI. Nedelja, 12. februarja katoličani: EvlaJija DA.NAAX.Ii: PRIREDITVE KINO MATICA: 1. Moda. 2. Sonja Henle »Polarna svetlosti KINO SLOGA: Varšavska citivdella!. matineja >Na bulvaru« ob 14.30 KINO UNION: Monika KINO MOSTE; Ko topovi umolknejo in Kri ni voda KINO SISKA: Rasputin KLUB KOROsKIH SLOVENCEV družabni večer in predavanje dr. Vroona o vprašanju Sredozemlja ob 20. v kolodvorski restavraciji ŽELEZNIČARSKI PLES »SLOGE.- ob 20. v vseh nrostorlh na Taboru ELITNI HRVATSKI PLES V VSEH PROSTORIH KAZINE ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: ^ Dobri vojak švejk- (gostovanje g. Ambroža z Viča) ot 20.15 SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA 11. telovadna aJtademija ob 20. v telovadnici I. državne realne gimnazije, Vegova ulica SK REKA: MAŠKARA DA OB 'JO. V SO- KOLSKEM DOMU NA VICU PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED UDRUŽENJE ČETNIKOV ohćni zbor ob 10. na Masarvkovi cesti 14/LT. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: 1 Dobri vojak švejk« ob 15.15 PEVSKO DRUŠTVO SAVAc KONCERT OB 16. v Sokolske m domu v štepanjl vasi POSE TITE RAZSTAVO BOLGARA TO-TEVA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU LUTKARSKI OT SEK ČEŠKOSLOVAŠKE OBCE >Vrag n K^tra^: ob 15- v Narodnem domu DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr Kmet Tyiseva cesta 43. Trnkeezv ded.. Mestni trg 4 in Ustar feelenrursrova ulica 7 MESTNO DE2VRNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od osm'h rve-čer do poned*Hka do 8. ziutrRl mestna zdravnica dr Žitko Jož'ea. Pleter^ni-kova 13/1., '3lefon St. 47-64. S mi 1e razmere poročilo tuj*ko »romanih t\e% v Ljubljani In Ma;iboru, SPU In JZSS e die 11. LL 1939 Kranjska gora -t 10 m: —1, soineno, 25 cm snega oarc ijen, Ratcee-Planiea H70 m: —2, somčno, 35 cm snega, prš: prisojno osrenjeu skakalnice upo'abne, Planica-Slatna m: —1. solnčno 50 eni snega, prsi-. drsališče uporabno Peo-Potel 11 jek 1440 ni: —2, solncno, 60 cm snega, prši , Dovje Mojstra*;* 850 m: —2, solnčno 23 cm snega. srež. Pokljuka 1300 m: —3. solnčno. 75 cm snega, prsič. Prisojno osrenjen, Bohinj »Zlatorc jj« 530 m: —2, .solnčno, 15 cm snega, osrenjen. Dom na Komni 1520 m: —2, solnčno. 17" cm snega, prSič, Dom na Voglu 1520 m: —3, solnčno. 170 cm snega, prSič. Gorju1000 m: —2, solnčno. 40 cm smegrn, prsič. Koča na Zelenici 1534 m: —2, solnčno. 200 cm snega, prsič, Dom na Krva\cn 1700 m: —2, šolnino. 60 cm sneg-a, prSič prisojno osrenen. Velika planina 1558 m: —1. aolnrno, 50 cm snega, prsič. prisojno osrenien, Peca 1654 m: —1, solnčno, 60 cm sne. oerenjen. Rimski vrelec 550 m: —2. solnčno. 14 cm snega. pršiČ. Našs gledališče DRAMA Zućetek ob 20. uri Sobota, 11. februarja: Upniki, na plan! Izven Nedelja, 12. februarja: ob 15. uri: Snegul-Čica. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Ob 20. uri: Trideset sekund ljubezni. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 13. februarja: Hlapci. Red A Torek, 14. februarja: zaprto Sreda, 15. februarja: Potovanje v Benetke. Premiera. Premier »ki abonma OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 11. februarja: Dru gro gostovanje baletne skupine »Devi Dja«. Nov spored. Cene znižane Nedelja, 12. februarja: ob 15. uri:. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Tosca. Gostovanje Vere Majdičeve in Josipa Gostita. Izven Ponedeljek, 13. februarja: zaprto Torek 14. februarja: Lohengrin. Red B Sreda' 15. februarja: Fraflquita. Red Sreda Jarmila Novotna bo gostovala v naai operi v petek, dne 17. t. m. Pela bo vlogo Marinke pri 150. na* vprlzoritvi »Prodane neveste 4-. Iz Višnje gore _ Pomlad se že oglasa. Letošnja zima je še bolj muhasta kakor so bile zime zad njih let. Sredi februarja smo sele, pa se narava že prebuja iz zimskega spanja, ki ga prav za prav itak ni Imela Teloh cve-ts in v jutranjih urah že žvrgole ptičke. Na Polževo prihajajo izletniki, ki se lahko grejejo na toplem solncu Cesta za domom je suha in dom je dostopen z vsemi vozili Neumoren oskrbnik M:rko pravi, da pripravlja prijateljem Polževega nekaj posebnega za pustno nedeljo. — Sokol Brezovica prt Ljubljani. Nas dramatski odsek uprizori v nedeljo 12 1. m. ob 3. popoldne v Sokolakem dimu znano burko v 3 dejanjih »Zadrega nad zadrego«. Predstava je polna zabave in smeha, zato vabimo, da sd jo vsi ogledate in s posetom nagradite naSe neumorne in dobre igralce. Po predstavi se bo vršila predpustna zabava z maskarado. Za vse je dobro preskrbljeno. Zdravo! — Sokolsko društvo Ljubljanu II priredi drevt ob 20 telovadno akademijo v telovadnici I. drž realne gimnazije v Vegovi ulld. Nastopijo vsi te'ovadni oddelki. Vabimo Sokolstvo ln prijatelje, da poselijo akademijo v čim večjem Številu. Zdravo l Ste*. 34 »SLOVENSKI NAROD«, sobota* U. februarja 1939. Triurni Ljubljanske dra v Mariboru Gledališče je bilo že dva dni pred gostovanjem popolnoma razprodano Stran S 1 Maribor, 11. februarja včeraj popoldne so se prpeljali v Maribor ljubljanski gledališki igralci, ki so bili že na kolodvoru prisrčno sprejti. Zbrani so bih tam člani mariborskega gledališča In ljubitelji gledal Ske umetnosti. Ta-«OJ po prihodu je Ljubljančane prisrčno pozdravil upravnik rnaribotrskega gledališča dr. Brenčč. Ljubljančanom je bilo poklonjenih tudi mnogo lep h šopkov. Pravi triums pa je doživela ljubljanska drama anoči pri predstavi Cankarjevih >Hlapcev i?Tn^n n«^ni<^o lit r»V) zaključku ure -. . ^.Uii pTi L dc .-j navdušenca, da je moral zasto okrog 20 krat kvišku. Izbruhi radosti in veselja se kar niso hoteli poleči. oP prvem odmoru se je na odru zbral ves dramski ansambel z dramaturgom 2". Josi po Vidmarjem in režiserji mariborskega gledališča ter upravnikom dr. Brenči-čem. L>r. Brenčeč je Ljubljančanom izrekel prisrčno dobrodošlico ter se jim je zahvalil za obisk v imenu uprave mariborskega prledahšča. V imenu tukajšnje sekcije Zdru-Zenla gledaliških isra'cev je spregovoril tople besde predsednik Pavel Rasberger, za izkazane simpatije in pozdrave pa se je zahvalil dramaturg Josip Vidmar ki jo obenem prečital pismeno opravičilo upravnika gledališča pesnika Otona Župančiča, ki je bil zadržan v Ljubljani zaradi Pre^ šernove pros'ave. Za ljubljansko organizacijo gledaliških igralcev je izpregovorll g. Lojze Drenovec, dr. Maks Šnuderl pa je pozdravil Ljubljančane v imenu mariborskega Umetniškega kluba. Naposled je izpregovorll režiser mariborskega gledališča Vladimir Skrbinšek ki je ob zaključku svojih izvajanj izrazil željo, da bi se ob 20-letnici Cankarjeve smrti vprizorilo > Hlapce < v novem gledališču v Mariboru, ki bodi gledališče Ivana Cankarja. V<*i ljubljanski i^T-Mci iji Igralke so prejeli polna . in rož in so bili na odru obsuti s cvetjem. Po predstavi je bil v Grajski klet: to-variški večer obeh ansamblov, ki je potekel v najlepši harmoniji.. Prisrčne pozdrave in napitnice o izrekli dr. Brenčič. Josip Vidmar, ki se je ponovno zahvalil za gostoljubnost Mariborčanov, režiser Bratko Kreft, mariborski režiser Kovic, Lipah in Drenovec. Prijateljski večer je bil dokaz čvrste volje obeh ansamblov da bosta v prihodnja sezonah še pospešila in poglobila izmenična gostovanja. morje, ga nikdar I Rezervni oficirji so zborovali Občni zbor ljubljanskega pododbora Združenja re zervnih oficirjev in ratnikov Ljubljana, 11. februa/ja V svojih društvenih prostcrih v Kazini je imel ljubljanski pododbor Združenja rezervnih oficirjev m ratnikov snoči svoj letošnji občni zbor. Predsednik Ing. Ladislav Bevc je po otvoritvenih formalnostih po- zdravil zastopnika dlvizionarja podpolkovnika g. Pavlica in prečital vdancstno brzojavko pokrovitelju Združenja Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravni brzojavki vojnemu ministru in predsedniku Združenja ing. Bogdanoviću. V svojem poročilu ee je predsednik zlasti dotaknil konsolidacije razmer v organizaciji Združenja rezervnih oficirjev, po dolgih letih je spravila nova središnja uprava v red prej de-solatne finance združenja tako. da smo lahko zdaj z razmerami v organizaciji rezervnih oficirjev zadovoljni. Razveseljiv pojav so tudi vedno tesnejši stiki med rezervnimi in aktivnimi oficirji, ki imajo v Oficirskem domu skupno organizacjo. Na pobudo našega pododbora je bila izposlo-vana naredba komandanta armije, da se zniža za rezervne oficirje letna članarina v Oficirskem domu na 12 din. Uprava pododbora je že skrila korporativno včlanita se v Oficirskem domu. Predsednik je pozval tudi člane, naj se včlanijo v skupni organizaciji aktivnih in rezervnih oficirjev. Tajnik Edo Prinčič je porcčal, da šteje podoabor zdaj 312 članov, število članstva se je nekoliko povečalo, vendar pa še daleč ne tako, kakor bi se moralo glede na število rezervnih oficirjev v calmacija, so cene znatno nižje. Zanimivo je. da pozimi zalaga Slovenijo I z zelenjavo Dalmacija, poleti pa Dalma-j cijo Slovenija. Pred leti zelenjadarstvo v i Dalmaciji še ni bilo tako dobro razvito ka-I kor je zdaj. Posebno naglo se je razvilo, ko so se naselili bolgarski zelenjadarjL ki se zelo uspešno udejstvujejo tudi v zagrebški in novosadski okolici. Danes je bil trg tako dobro založen z jajci kakor da gospodinje že kupujejo pir-he. Zdaj dovažajo jajca in perutnino na nas trg tudi številne kmetice iz oddaljenejše okolice, nosrbno z Dolenjskega, celo iz krškega okraja. Jajca nimajo skora jnobene cene v podeželskih krajih in so zato pri nas sorazmerno zelo draga. Ko se bodo še bolj pocenila tudi na ljubljanskem trgu. trg ne bo več tako privlačen za kmetice, saj ne morejo kriti izdatkov za voznino. če blaga no prodajo dovolj drago. Iz Kranja — Lutkovno gledališče priredi v nedeljo 12. t. m. ob 15. uri v Narodnem domu slovensko predstavo »Gašperček-čarov-nik«, po predstavi bo predvajana kot običajni dogodek šaloigra v 1 dajanju. Vstopnina za odrasle 3 din. za mladino 2 din oziroma 1 din. Starši, pripeljite svoje malčke k predstavi, da se zopet enkrat so jo prebili, prišteje k efektivni službeni nasmejejo dobi, ne samo k dobi, ki šteje v pokojni no. Rezervnim oficirjem javnim nameščencem naj se kadrski rok šteje v efektivno dvojno službeno dobo. Drugi predlog: Rezervnim oficirjem javnim nameščencem naj se zakonito varujejo njihova službena mesta za časa službo i prašiča razstavljena, mnogo radovedne- — Lovski blagor, ki vzbuja pozornost. Kranjski lovci, ki so se udeležili lova v Fan na Kočevskem so pripeljali v Kranj dva divja prašiča. Pri nas seveda to ni kaj običajnega, zato si ju je ogledalo na dvorišču gostilne ~Beksi-, kjer sta bila v kadru. Tretji predlog: Rodbinam rezervnih oficirjev javnih in zasebnih nameščencev, ki se udeležujejo vojne, naj se zakonito zavaruje njihovo vzdrževanje v času odsotnosti rodbinskega poglavara. Četrti predlog: Rezervnim oficirjem, ki niso v državni aU samoupravni službi, naj se prizna dosedanja železniška ugodnost za 12 voženj na leto s 50° n popustom. Rezervnim oficirjem, ki so državni ali samoupravni uradniki naj se izda še železniška legitimacija za 12 voženj s 75° p popust rn. Gornje ugodnosti naj veljajo za daljave 60 km neomejeno, to se pravi brez žigosanja železniške 'egi*imacije. Peti predlog: Rezeivnim oficirjem od leta 1924 dalje izdane uniforme naj se zaradi dejanske obrabe odpišejo. Odpravi naj se pregled uniform po dosedanjem načinu z razkazovanjem za časo naborov. šesti predlog: Rezervnim oficirjem državnim in samoupravnim uradnikom na i se priznajo plače in dnevnice kakor jih imajo aktivni oficirji v odgovarjajočem činu ne glede na višino civilnih dohodkev v polnem obsegu kakor jih uživalo zasebni uradniki, ki so pozvani na orožne vežbe S ponovno zahvalo komandantu divizije za veliko pozornost, ki jr> izkazuje rez:v. nim oficirjem, je predsednik zaključil občni zbor. žev. Srečna lovca gg. Boh in Mareučič R. j sta zelo ponosna na ščetinca, saj tehtata j oba skupaj preko 260 k?. G. Boh. ki je . ustrelil večjega merjasca, bo poklonil žival gimnaziji za prirodopisni kabinet. — Drevi priredi Društvo obrtnikov« j družabni večer v prostorih hotela »Jelen«. ' Udeležite se ga v čim večjem številu. — Kraj. odbor udruženja vojnih invalidov vabi svoje člane na sestanek, ki bo \ v dvorani hotela »Stare pošte« v nedeljo j 12. t. m. ob 9. uri. Na sestanku bosta po-j redna tudi gg. Stefe in Marinko iz Ljub-; ljane. Pleskarski tečaj, ki ga je izvršilo j >Skupno združenje obrtnikov« je zaklju-i čen. Tako g. Martine kot tečajniki so z f uspehom tečaja zelo zadovoljni Združenje bo poskrbelo, da se bodo pleskarji izpopolnili tudi v drugih panogah Iz Ptuja Dan propagande za naš Jadran v Tr&svljali Dvoje predavanj o Jadranu in občni zbor Jadranske straže Trbovlje, 10. februarja. ! kaza] -je na lep razmah pomorske ideje v Ideja našega morja se je lansko leto v i trboveljski dol ni tudi v preteklem letu in naši dolini močno zasidrala in razmahnila. \ zaključil z željo, da bi se idejnim čuvarjem našega morja tudi v naprej pridniževaio čimve novih prijateljev našega Jadrana. Tajniško poročilo je podal g. Ivo Plesko-vič ki je poročal, da se je število članov krajevne Jadranske straže v pretklem poslovnem letu zvišalo od 216 na 250, število podmladkariev pa od 652 lani na 728 letos, torej za 124 članov več. Krajevni odbor je imel 6 sej in prirejenih ej bilo več predavanj in 1 akademija, katere čisti dobiček je omogočil večjemu številu Podmladkar-jem izlet na morje. Blagajnik g. Edvard Požun je podal pregled dohodkov in izdatkov, Id znašajo okroglo 10.000.— din. Zahvalil se je zlasti rudniškemu ravnateljstvu za vso naklonjenost in podporo, pravtako podjetju Dukič in drugim prijateljem in podpornikom. Revizor g. Počivavšek je pregledal vse račune in blagajno ter našel vse v vzornem redu. zato je predlagal blagajniku zahvalo in odboru razreSnico. Poročila SO podali poverjeniki podmladkov posameznih šol. ki so zlasti omenjali koristnost izleta, ki so ga člani podmladkov v lanskem poletju napravili preko Zagreba v Bakar Crikvenico in Sušak :n celo v^ so- Nasa krajevna JS je pridobila novih pr.ja-teljev in pa bi se ublažil tudi ' strmi klane na Vurbergu in bi nastali ' dve vZDoredni banovinski cesti z zvezo Ptuj—Grajena—Vurberg—Sv. Barbara— ! Sv. Lenart na eni in Ptuj—Vičava—Sv. MarMn—Maribor na drugi strani. Za to novo cestno zvezo se bodo sedaj izdelali načrti in proračun stroškov, nakar se bo pristrpllo k delu, V komisiji so bili zastopani razen odposlancev baneke uprave, tudi predsednik mestne občine Ptuj, dalje občine Grajene, zastopnik tujsko prometnega dn^tva in Olepševalnega društva. — NeK&j besed o naši bolnici Razmere* L*mT Reko odkoder so odnesli nepozabne j v ptuj-ki bolnici so se v zadnjih letih ze-To le rneTnašo mladino najboljša lo zboljšale. Zgradile so ae nove kepamio*. ^^andazTna^^rie, aaj ae odraaU. 1 ta, »vezni prizidek, ki bo vezal bolnico m Planinski ples akademske skupine SPD ■aaaia^a^MiMM^MMM——!■■.....jim— na pustno soboto, 18. februarja v Trgovskem domu liralnico. S prizidkom je bolnica sicer pri. iobila samo 10 bolniških pos elj, je pa v njem urejena moderno opremljeno aseptična operacijska dvorana z umivalnico m sterilizatorjem ter čakalnico, ki jo bolnica ni imela. Zgradil se je tudi nov /odri jak. ki daje dovolj vode bolnici in hiralnici, tako da zdaj tudi funkcionira kanalizacijska naprava. Bolnica ima 110 bolniških postelj, od tega odpade 20 na izolir-nioo. Lani se je zdravilo rekordno Stevi->vro„4^m. i»«eg« 2400. Od teh je ostalo iz prejšnjega leta 66. na novo pa je bilo sprejetih 2334. Največ se jih je zdravilo na kirurškem oddelku in sicer 1376. Operacij je bilo 975. pom'ov pa 72. Na internem oddelku se jih je zdravilo 1024, od teh 124 za tuberkulozo. 60 pa za nalezljivimi bolezn mi. Uspeh zdravljenja je bil odličen. Ozdravilo k 1307 b mikov aH 60»/t. zboljšanih je bilo 74S ali 32.1« o. ne-ozdrav!;;vih je bilo 112 ali 4.8",,. umrlo pa jih je 74 ali 3.1»'o. Povprečni dnevni stalež je znaSa! 8S bolnikov, povprečna oskrb na doba je znašala 13.4 dneva. Ambulantno se je zdravilo 522 bolnikov. ■jc %y a w a • v nas nevs roman Med sodobnimi češkimi pisatelji ho-ii čisto svoja pota mladi, samonikli, /redno nadarjeni pisatelj Eduard Sv i r c h b c r g c r. Slovenski javnosti javnosti smo ga predstavilirdgovc-; bf smo ga predstavili z romanom »IVI a 1 o-k a j — otok u o b a v c o v«. Po poklicu je uradnik banke Slavije v Pra-£i. Rojen je bil lil. iuniia 1912. v Pragi kot sin čeških staršev. Študiral je prasko realno gimnazijo in dve leti pravo na Karlovi univerzi. Zda i je zaposlen kot rečeno v banki Slaviji, v zavodu, ki podpira večino mladih čeških pisateljev in kjer je zaposlenih tudi nekaj Jugoslovenov. Star je šele 27 let, pa je napisal že 7 romanov in sicer: »P r c-den zagrme topovi«. ^P o t čez mrlič e«, M a 1 o k n j — otok gobavce v«, »M reža nad Evrop o«, »V elesile se zanimaj o«, »Peta usmrtitev« in zadnji, ki bo zopet izhajal v kratkem v »Narodnvh Listvh« »K atastrofa banke Lederer-jev«. Njegov oče je poduradnik v deželnem svetu za Češko in sin se mora prebijati skozi življenje, kakor vsi sinovi siromašnih staršev. Njegov roman »Malokaj — otok gobavcev je že izhajal v Slovenskem Narodu« in po njem je lahko naša javnost spoznala, da E. Kirchberger res spada med najbolj nadarjene sodobne pisatelje. Že njegov slog je nekaj čisto posebnega, še bolj pa zgoščenost, jedmatost pripovedovanja in bogastvo njegove fantazije. Ker je bil prvi njegov roman tudi pri nas sprejet izredno toplo, smo se odločili priobčiti še en njegov roman, in sicer »Pot čez mrliče«. To bo obenem prvi vohunski roman »Slovenskega Naroda«. V njem nam odkrije pisatelj pogled v snovanje, intrige in boje ljudi, ki ne smejo nositi svojih imen, pokaže nam mrežo vohunstva, svojstven svet, kjer odločata samo zvijača in neustrašenost. Ta roman je tem zanimivejši, ker so nam vsem še v svežem spominu razburljivi dogodki v bratski Češkoslovaški lani v septembru, kjer se plete vseskozi napeto dejanje v Pragi ?ami. Roman »P o t č e z mrliče« bi lahko nazvali uvod v usodne lanske septembrske dogodke v bratski slovanski državi. Prepričani smo torej, da bomo z novim romanom ustregli našim čitateljem in da ga bodo čitali z zanimanjem, ki ga to moderno delo v polni meri zasluži. Novi roman začne izhajati v »Slovenskem Narodu« v torek. Opozorite na to svoje prijatelje in znance, ki še niso naročeni na naš list. Svengali pride zopet v Ljubljano in priredi dva velika eksperimentalna večera v kinu Unionu Ljubljana, 11. februarja Naš znani eksperimentalni psiholog, hi-romant, astrolog, jasnovidec in telepat g. Svengali se je vrnil z daljne turneje po naših in tujih kopališčih, po Italiji in Če-hoslova^ki ter priredi v Ljubljani dva eksperimentalna večera v ljubljanskem kinu Unionu. Javnost gotovo zanimajo Svengali j evi najnovejši uspehi in tu moramo kot kronisti poročati, da nam je g. na podlagi grajskega ključa razodel grozotne skrivnosti njegovega gradu, v katerem so bili izvršeni pred leti trije umori. Svengali Svengali predložil mnogo čeških in italijanskih časopisnih poročil, ki so polna laskavih priznanj našemu jugoslovanskemu znštnslveruku okultnih ved. Na Češkem je Svengali nekaterim odličnim in vodilnim politikom analiziral rokopise in s presenetljivo točnostjo napovedal razvoj raznih dogodkov po svetu. Svengali je bil poklican v apartmaje nekega indijskega princa, kateremu je priredil popolnoma privaten večer eksperimentov iz kraljestva četrte dimenzije. Brezdvomno je moral gospod Svengali imeti velik uspeh, če povemo, da je bil indijski ma-haradža nad njegovimi uspelimi poskusi zadivljen. V nekem drugem kraju na Češkem je Svengali med zbranimi damami izbral medij, ki je na njegovo inicijativo podal zelo zanimive politične izjave in prognoze za razvoj svetovnih dogodkov za dobo več let naprej. Zelo zanimiv je bil tudi Svengali j ev uspeh v Češkoslovaškem kopališču Pieštani, kjer je neki ugledni dami razvodij al težak problem. Dami je namreč izginila dragocena ogrlica. Policija in vsi kriminalisti so si razbijali glave brezuspešno. Svengali. katerega Je dama prosila za nasvet, jo je potolažil z izjavo, naj bo povsem mirna, kajti njena ogrlica je v omari med perilom. V Op-^tfjl je Svengali nekemu italijanskemu princu Njegov medij ga. fclis Svengali Je znan po svoji nadarjenosti in globokem poznavanju svoje stroke po vsej Evropi. Zato ga prištevajo med naj-glasovitejše astrologe. Prvotno se je Sven gali pripravljal za poklic zdravnika, svetovna vojna pa mu je preprečila ta namen in vrtinec vojne ga je zanesel po raznih naključjih v daljno Azijo. Tam se je Sven gali začel pečati z okultno vedo in veliki mojster ter učenjak astrologije Graham je takoj spoznal v Svensaliju enega naj« nadarjenejših svojih uč?ncev. Danes je Svengali na polju okultizma mojster svetovnega formata, o čemer se bo Ljubljana lahko prepričala na njegovih eksperimentalnih večerih dne 16. in 17. februarja v prostorih kina Uniona. Priredil bo vsega skupaj le dva večera, vsakokrat ob 21. uri. Celoten program bo trajal skoraj 3 ure. Cene sedežev so od din 20 dn 6; vstopnice se dobe v predprodaii pri blagajni kina Uniona od ponedeljka 13. t ttl naprej. 80-n "!fl'!f""Tmm"T-'1l'' Danes vsi na TABOR! 2ELEZNIČARSKI PLES »SLOG E« ■■■■■■■HnnRHnnn /ostani in ostani Član Vodnikove đrolbe! Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, m****. £L tebrarja m fttev. 34 DNEVNE VESTI —Smrt narodnega duhovnika. V Starem Pazinu v Istri je umrl 80 let stari župnik ▼ pokoju in dekan rnsgr. Štefan Kropek, zelo zaslužen cerkveno prosvetni delavec. Pokojni se je rodil v Varaždinu. Ze kot mlad kaplan je odšel v Istro, kjer je služil do poslednjega dne narodu in cerkvi. Ka-planoval je najprej v Lovranu, nato pa je bil upravitelj župe v Grdo selu pri Pazinu, dokler ni postal župnik v Starem Pazinu, kjer je služboval do svoje smrti. Kot dobrega in čislanega narodnega duhovnika so ga pokopali na staropazinskem pokopališču ob veliki udeležbi domačinov ter 17 duhovnikov. — Predlogi za novi carinski zakon. V Beogradu je bila včeraj zaključena tri dni trajajoča konferenca trgovinskih zbornic. Glede davka na poslovni promet na drva so bili določeni glavni principi končne redakcije želja gospodarskih krogov Obširno se je obravnavalo vprašanje pavša-liranja pridobnine malih prodajalcev. Konferenca je zahtevala volitve v ustanove delavskega zavarovanja. Gospodarske zbornice zahtevajo, naj se tako oživotvori resolucija iz leta 1931. glede reorganizacije poročevalske službe Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Z največjo pozornostjo je konferenca pripravila pred loge za novi carinski zakon. O tem vprašanju bo sklicana še posebna konferenca gospodarskih zbornic. — Kongies Jadranske straže. Danes se je pričel v Zagrebu letošnji kongres Jadranske straže. Na njem so se zbrali delegati iz vseh krajev države na čelu s predsednikom izvršnega odbora bivšim banom primorske banovine dr. Tartaglio. Kongres bo trajal tri dni. Svečana otvoritev bo jutri. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovinec št. 12 z dne 11. t. m. objavlja odločbo o uradnem priznanju razstave velesejmov v Ljubljani, uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega Feniksa, družbe za življenjsko zavarovanje na Dunaju, pojasnilo o carinjenju jeklenih udarnih letev za mehanične mlatilnice, pojasnilo o carinjenju sterina, seznam predmetov, Id se morejo uvažati iz neklirinskih držav aao z odobritvijo Narodne banke, objavo o telefonskem prometu z Nemčijo, pojasnilo o državnih taksah za uporabo dovolitev po gradbene zakonu in stavbnih redih ter razne objave iz »Službenih no-vin«. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega delavec nestalnega bivališča Franc Tram puž. pristojen v Staro vas, občina BIzenljsko. Tram puž je odšel leta 1917 v Galicijo na bojišče, kjer je brez dedu izginil. _ Kanal Dunav — Sredozemsko morje. Grški lsiti obširno pišejo o pogajanjih med vladami Rumunije Jugoslavije, Bolgarije in Grčije o zgraditvi velikega kanala za plovbo, ki bi vezaj Dunav s Sredozemskim morjem. Kanal bi skrajšal pot Dunav— Sredozemsko morje preko Carigrada za 1420 km. oP prvotnem načrtu bi moral biti ta kanal zgrajen po dolini Morave in Vardarja do Soluna, po novem načrtu pa od izliva Timoka preko Morave in Vardarja do Soluna. Od izliva Timoka bi vodil proti Nišu, ter dalje po dolini Morave in Vardarja do Soluna. Kanal bi bil dolg okrog 550 km in stroški bi znašali okrog 2 milijardi din. Bnimi«IIM»l»1lllll!i:HIMIIM!»lllllllltJ»IIIUIIWinUlirilliHll.lllll!lllllHIII(llllilllllllMllllUUII.llllMII1i'-llll..ni Danes Sokolska maskarada v Mengšu! Odlična dekoracija! •ltimtiiitii:iiiiiiMiiii*iiititimiiiiriitiiiiiii*ftiiuiiitt«iiiiiiiiMii-.i"iitiiiittitjiiiii»iititfiiiiifittwiii.«iii.ii-«iimiiiniuni. — Tekmovanje za najboljše športne fotografske posnetke Strokovno propagandni odbor Saveza športnih savezov kraljevine Jugoslavije je razpisal tekmovanje aa najboljše športne fotografske posnetke. Vsebina mora biti iz področja domačega sporta, velikost posnetka pa najmanj 18 y 24 cm. Določenih je skupno za 5000 din nagrad in sicer 3 prve po 500, 5 drugih po 300 in 10 tretjih po 200 din. Poslani primeri nagrajenih posnetkov pripadejo SSS. Izdelavo nadaljnjih kopij je avtor dolžan odstopiti samo v primeru plačila stroškov izdelave. Ako bi hotel avtor sam izdelati nadaljnje reprodukcije, mora navesti, da je bil posnetek nagrajen po SSS, negativ pa lahko proda samo 8 privoljenjem SSS. Rok tekmovanja je do vključno 15. maja 1939. Pri tekmovanju lahko sodelujejo vsi državljani (državljanke) kraljevine Jugoslavije. Dela je treba poslati do predpisanega roka priporočeno ali jih predati proti potrdilu na naslov: Savez športnih savezov (Strokovno propagandni pododbor) kraljevine Jugoslavije, Zagreb, Gunduličeva ul. 22 a. Dela morajo biti označena s šifro, v posebnem zapečatenem in priloženem pismu pa mora biti navedeno ime, priimek in točni naslov tekmovalca kakor tudi podatki kdaj in kje je bila fotografija posneta. Poslana dola bo ocenil poseben odbor 5 oseb. Sklepi ocenjevalnega odbora so dokončni, v nepredvidenih primerih odloča Strokovno propagandni odbor. Nenagrajeni posnetki bodo vrnjeni avtorjem. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, čez dan topleje, poslabšanje sedanjega vremna ni izključeno. Včeraj je znašala najvišja temperatura na Ra_ bu 17, v Dubrovniku in Kum boru 15, na Visu in Splitu 14, v Beogradu 11, v Ljubljani 10.4. v Sarajevu 10 v Mariboru 8.8, ▼ Zagrebu 7. Davi je kazal barometer v LJubljani 773.3, temperatura je znašala 0.7, na aerodromu —4.4. — Tatvina na Jesenicah. Frančiški Kruh na Jesenicah je nekdo ukradel črno usnja to denarnico, v kateri je imela 1600 đfjrt Baje je zagrešil tatvino neki mlad prosjak, ki je takoj potem izginil z Jesenic. _ Zasledovan vlomilec. Oni dan je bilo vlomljeno v šolsko poslopje v Negovi. Vlomilec je odnesel iz upravitljeve pisarne okrog 200 din, iz stanovanja pa naočnike ■ etuijem, signalno piščalko, nekaj drobita ter 400 din vredne gosli. Kot vlomilca aasledujejo orožniki nekega Rudolfa C. ki je že znan tat in ki se stalno potika po okoliških vaseh. — Vajenec ubil gospodarja in njegovo leno. V ponedeljek sta bila ubita v Som-boru pečarski obrtnik Franjo Greber in njegova žena. Zločina je bil najprej osumljen ta^ezpoeelni pečarski delavec Franjo safar, pozneje pa je padel sum na vajenca Matijo Besa, ki je končno priznal, da je ubil svojega gospoda"fa In njegovo ženo in sicer pod vulivom }- - ' -1 romanov, ki jih ie zc' • ■ • prebii _ aZgoneten zločin Ii'a ; i ugah pri Zagrebu so odkrili včeraj zagoneten zločin. EajdavlJaDaga 00 nesli 12-fetuaga dečka. Zločinec je aabriaal za seboj Zadavljeni deček je ležal na kupu blata. Policija je mobilizirala vas voj aparat, da pojasni zločin. ki je zelo razburil Zagrebčane. — Živinski In kramarski sejem se bo vršil v četrtek 16. februarja v St. Lovrencu na Dolenjskem. 76-n Iz Ljubljane —lj Spored pustnega korza v I JnMJanl, ki se bo vršil na pustno nedeljo 19. t m. ob 15. popoldne je sledeč: Vse maske ae zbirajo v I. realni gimnaziji (realka) v Vegovi ulici ob po! 14. uri do pol 15. ure popoldne. Telovadnica in garderobe, ki bodo ločene za dame in gospode bo zakurjena. Konjenica in vozovi in avtomobili, ki bodo predstavljale razne alegorične slike se zbirajo v Vegovi ulici, čelo glave obrnjeno proti Kongresnemu trgu. Ta ulica bo za gledalce zaprta. Revija trgovcev, ki se bodo predstavljale v reklam, ne svrhe se zbira na dvorišču realke. Sprevod bo krenil iz Vegove ulice po Kongresnem trgu, VVolfovi ulici, Marijinem trgu, Miklošičevi cesti, Masarvkovi cesti, Tyr-ševi cesti, šelenburgovi ulici, Kongresni trg nazaj v Vegovo ulico, kjer bo razhod. Ker je pustni korzo zamišljen predvsem za zabavo, ponovno javljamo, da je izključena vsaka, nemorala, žalitev, verske in po litične zadeve. Torej vsi, kateri ste se prijavili in niste prejeli legitimacij, se oglasite v pisarn? restavracije šestice, da jih dvignete, ker brez njih ne boste smeli sodelovati v sprevodu. Do sedaj ae je pri. javilo veliko število mask ter nad 20 avtomobilov in voz. Naprošamo še ostale, ki imajo maske, naj se prijavijo čim prej. Nekaj mask je se na razpolago. Tajnost je od odbora zajamčena, V sprevodu je dovoljeno metati samo serpentine, ki pa se bodo prodajale tudi v nedeljo, po naših sodelavcih. Cenjene tvrdke in obrtniki, ki želijo sodelovati v reviji reklame, naj se prijavijo na spodnji naslov. Vse informacije in prijave se dobe vsaki dan od 17. do 19. ure zvečer v restavraciji »šestice«. Zaključek prijav v sredo 15. februarja. 78-n XVII. otroški ringaraja — Atena Pustna nedelja — Kazino —lj Kdor je sovražnik pesmi, ne pozna srčne omike. Zal so med nami tudi takšni ljudje, kar nam kaže naslednji primer. Znano pevsko društvo »SAVA«, ki slovi po svojem pevskem zboru kot enem najboljših in najdelavnejših pevskih zborov pri nas. bo imelo jutri zopet lep koncert v dvorani sokolskega doma v Stepanjl vasi. Društvo nima za svoje plemenito delovanje nobenih skladov ter ne prejema podpor, zato tudi ne more delati zase plačane reklame. Požrtvovalno članstvo zato izdeluje samo lepake ob priliki koncertov. Tudi ob tej priliki si je pomagalo tako, a lepaki, izdelani s posebnim trudom, so bodli v oči neke. sicer dobro znane nasprotnike »Save« in njenega prosvetnega delovanja. Potrgali so lepake ter s tem znova potrdili, da se v svoji nestrpnosti spozabljajo do posuro vel osti. Toda društvu s tem ne morejo škodovati. Ze v predpro-daji je bilo razprodano nad polovico prostorov in jutri ob 16. bo dvorana nedvomno napolnjena ter bo koncert dosegel popoln uspeh kakor vsi prejšnji. —lj Umrli v Ljubljani od 3. do 9. t. m. dr. Gnidovec Janez Franc, 65 let, škof skopljanski. Skuplje. Delkin Josipina, 77 let, učiteljica v p., Matek Marija, 77 let, 2ena posestnika, Sp. Rečica, srez Gornji grad, Eberl Marija, roj. Sinkove, 80 let, vdova trgovca. Nečemer Martin. 20 let, delavec, Perkavec Marjeta, 2 leti, hči učitelja, Tacen pod Šmarno goro, Hlebš Uršula, 89 let, tovar, delavka, Officia Alojzij, 75 let, vpok. drž. žel., Poženel Janez, 55 let. mestni delavec. Tueffenbach Vilma 72 let, zasebnica, Brolih Franc. 39 let, kurjač drž že1, v p. V ljubljanski bolnici so umrli: Vidic Ana, roj. Pustoslem-šek, 69 let, zasebnica. Bogataj Franc. 49 let, mizarski pomočnik. Katana Ljudmila, 1 in pol leta, hči dimnik pomočn.. Prime Marija, 47 let, žena zel. vpokojenca, Vevče, Schottler Ana roj. Kramer, 65 let. žena delavca. Danes ob 20.9 jutri ob 1430, 1730 in 20SO uri „Ko umelknejo topovi", „Krf ni voda" — Kino Moste —lj Skladbe dr. Benjamina In Gustava Ipavca so zelo pogostokrat na naših koncertnih sporedih, saj zavzemata oba skladatelja jako častni mesti v slovenska erH«;-bi. Marsikatero delo, ki sta ga napisala je po svoji melodiji popolnoma ponarode-lo. So pa tudi dela, ki so manj znana in iz te bogate zakladnice je sestavil zborovodja Ljubljanskega Zvona g. Dere Ma-tul koncertni program, ki ga bo izvajal Zborovodja :ri njegov pevski zbor vatvata v našem koncertnem življenju zelo dober sloves zaradi svoje umetniške ambicije in splošno uspešnega koncert'ranja Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani. —lj Končen, pevskega društva »Save«. Agilno pevsko društvo »Savac ki se je naši javnosti že večkrat predstavilo s svojimi dobrimi koncerti, bo ime k; svoj letošnji javni koncert jutri, v nedeljo ob v dvorani Sokolskega doma v Stepanji vasi. Društvo deluje pod spretnim vodstvom pevovodje g. F. Venturinija obstoje pa večinoma iz ljubiteljev raše pesmi, ki ves dan delajo v svojih težkih poklir'i. zvečer se pa posvečajo narodni in umetni pesmi. Na sporedu koncerta so večinoma narodne pesmi, ki bodo v harmonizaciji g. F. Venturinija na tem koncertu prvič izvajane. Razen teh pa bodo pevci izvajali tudi Haidricha. F. Ju van ca, M. Zego, PavčiČa in dr. Radi solnčnih dnevov je do Sokolskega doma v stepanji vasi iz Ljubljane prav lep sprehod. Kdoi pa ne že'i iti pes, se lahko pelje z avtobusom izpred Mastnega doma ter se isto tako z avtobusom vrne Iz fitepanje vasi v Ljubljano Avtobus bo odpeljal izpred Mestnega doma malo pred 16. tako, da pridejo udeleženci fie pravočasno na koncert. —lj OetnlkJ! Jutri ob desetih dopoldne bo redni občni zbor v prostorih udruženja na Masarvkovi cesti 14-11. — Ce ob l Življenjski V ostalih vlogah: Marla aaaVirgaat, Svetislav Petro«M, JoJUa flerde, Theodor Loos, lisa Petri Kino Union — tel. 33-21 veOke omotnice, ki se beri sa svojega otroka! MONIKA Predstave danes ob 16., 19. in 21. ari, jutri (v nedeljo) ob 10.30 (po znižanih cenah) ter ob 15.. 17., 19. in 21. uri Premiera prvega filma mlade in drazestne radiopevke CARMEN LAHRMANN, ki ji napovedujejo sijajno bodočnost! Danes premiera! , MODA .SONDA HENIE t senzaciji! Kino Matica, tel. 21-24 Film v tehnikolom. Najnovejše modne kreacije prvih modnih salonov Pariza in Nevv Yorka. — Filmska novost, ki bo tudi Ljubljano navduševala (Nemški dialog!) v svojem zadnjem filmu »POLARNA SVETLOST«. Dražestna Sonja v tem filmu nadkriljuje samo sebe. Njene virtuozne figure in plesne kreacije na ledu, prijetna glasba in lepa vsebina — Vas bo zadovoljila. Predstave danes ob 16., 19. in 21., v nedeljo dop. 11., pop. 15., 17., 19., 21. določenem času občni zbor ne bi bil sklep- I cen, ae bo vršil pol ure kasneje ob vsa- 1 kera številu navzočih. Ob tej priliki vabimo vse Člane, ki so dobili posebno poziv, pa tudi one, ki morda posebnega vabila niso dobili. Uprava. —lj Slavčeva maskarada obeta biti ena najprijetnejšth letošnjih predpustnih prireditev. 2e lanska društvena maskarada je sijajno uspela a letošnja bo, sodeč po pripravah, lansko še prekosila. Prireditveni odbor zagotavlja, da bo za letošnjo svojo maškarado oskrbel izredno lepo dekoracijo dvorane v hotelu »Metropol Mi-kllčc, kar bo povzdignilo razpoloženje vseh onih, ki ae bodo te maškarade udeležili. Princ Karneval nam je sporočil, da bo najlepše maske tudi nagradil z lepimi darili. Vsi, ki Želite preživeti predpust v prijetnem, neprisiljenem razpoloženju, pomnite, da bo to mogoče le na ? Slavce vi« maš karam' na pustno soboto 18. t. m. v veliki dvorani hotela Metropol-Miklič. 71-n o— Uprava policije opozarja vse delavce in nameščence, ki imajo delavske, oziroma pose Ls k e knjižice, izdane do vključno 27. septembra 1938., da iste v smislu uredbe o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev zamenjajo. V to evrho naj ae zglase vsi na področju uprave policije v Ljubljani stanujoči delavci in nameščenci na upravi, Bledweisova cesta 22. pritličje soba 2a, kjer dobe vsa potrebna pojasnila in izpolnijo tozadevno tiskovino. S seboj naj pri-neso staro poslovno knjižico ter 2 istovetni fotografiji v velikosti 4.50 x 6 cm. Nadalje opozarja uprava policije na člen pravilnika, po katerem se mora izvršiti zamenjava dosedanjih poslovnih knjižic nadalje do 31 XII. 1938 L Po preteku tega roka izgube vse poslovne in delavske knjižice, legitimacije in slične izkaznice značaj poslovnih knjižic. Zato se vabijo vsi lastniki delavskih knjižic, da iste čimpreje predlože upravi policije v svrho zamenjave, zlasti zaradi tega, da ne bi bilo ob koncu leta nepotrebnega navala. BALETNA SKUPINA DEVI DJA" BO PONOVILA D B E V1 SVOJ VEČER V OPERI. Deloma nov spored — e e n e znižane ! VARŠAVSKA CITADELA Lucie Hbflich, VVerner Iflnz. Victoria v. Ballasko Film o borbi za svobodo Poljske — Veren prikaz vzvišene ljubezni do domovina Trpljenje in izgnanstvo v Sibiriji. KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. in SL uri Ob 14.30 po znižanih cenah! Na bulvaru ! Izvrstna in zabavna komedija' —lj Železničarski ples SLOGE. Vsak Ljubljančan in Ljubljančanka ter mnogi z dežele poznajo dobro godbo in pevce železni carskega glasbenega društva Sloge v Ljubljani. To društvo priredi danes dne 11. februarja t. 1. v vseh prostorih na Taboru železničarski ples na katerem bodo igrale tri lastne godbe in sicer: polnošte-vilna godba na pihala, jazz orkester ter domač šramel. Za vse bo dovolj zabave. Točila se bodo najboljša in pristna vina ter nudila dobra jedila po zmernih cenah. Na to prireditev se vabijo vsi oni, ki želijo preživeti nekaj prijetnih ur v domači in prijazni družbi. Pariz-LjubSjana-Tabarin SOKOL VIC — 18. februarja 1939 —lj Sentjakobčani ponove petnajstič in poslednjič »Dobrega vojaka Svejka« danes v soboto 11 t m. ob 20.15 in jutri v nedeljo 12. t. m. ob 15.15 kot popoldan- —lj »O nevarnostih in nesrečah v rudnikih« bo pod okriljem Prirodoslovnega društva predaval v torek 14. t. m. v mineraloški predavalnici univerze g. docent dr. inž. Viktor Kersnič. S številnimi ski-optičnimi slikami bo predavatelj pokazal pod kakšnimi izredno težkimi okoliščinami poteka včasih življenje rudarjev pod zemljo. Začetek ob 18.45. —lj Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru ponovi jutri — nedeljo ob pol 16. uri tridejanko: »Janko in Metka«, katera je zadnjič napolnila dvorano. Je prav lušt-na, znana pravljica. Predprodaja vstopnic jutri od 11. do 12. istotam. Igra tudi »Jurčkov orkester«. Do 12. ure lahko te-lefonično. 81-n —lj Pariz—Ljubljana—Tabanu je naslov letošnje jubilejne maškarade Sokola Vič, ki bo na pustno soboto 18. t. m. ob 20. v razkošno okrašeni dvorani sokolskega doma. Vse dosedanje maškarade viškega Sokola so bile na viSku, letošnja pa bo prekosila vse dosedanje. Bar dan-cing, izvrstna postrežba, ples do zore bodo nudili vsem posetnikom nekaj ur neprisiljene zabave in razvedrila. Za Mis Tabarin smo določili krasno darilo, prav tako tudi za drugo masko, ki bo prejeia za Mis Tabarin največ rož oz. srčkov itd. Atrakcija večera pa bo nastop opernega baleta, ki ga na Viču še nismo videli. Ne zamudite prilike in pohitite na pustno soboto v sokolski dom na Vič, ne bo vam žal 77-n —lj Lutkarski odsek Ceskoslovenske Obče v Ljubljani priredi jutri ob 15. v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Igrala se bo veseloigra »Vrag in Katra«, ki je prirejena po istoimenski češki pravljici. Najbolj zanimivo 2. dejanje je polno humorja in se odigrava v peklu, kjer Gašperček išče Katro, tia jo privede nazaj obupani materi. Vabljeni! 75-n —lj Obrtniško društvo v Ljubljani prireja zanimivo predavanje. Da bi se v po-edinth obrtnih strokah izučUi in izpopolnjevali zares samo tisti poedinci, ki imajo za opravljanje posla v posameznih panogah že od narave dane specialne zmožnosti, bo priredilo Obrtniško društvo v Ljubljani dne 14. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu restavracije »Štrukelj« predavanje s temo: »Poklicne posvetovalnice«. Predaval bo strokovnjak-znanstvenik g. dr. Vlado Schmidt. Ker je predavanje velike važnosti za obrtnika, zlasti v današnji dobi industrializacije, podpisano društvo vabi obrtništvo, da se ga v čim lepšem številu udeleži. —lj Sokolsko društvo Ljubljana H priredi na pustno soboto dne 18. t. m. v Kazini tradicionalni »Pustni ples«. Preskrbljeno- je za prijetno zabavo, ceneno postrežbo in zabavni program. Sodeluje izvrstni orkester vojaške godbe. — Danes ob 20. uri ima društvo v telovadnici I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulica telo-vado akademijo., na kateri nastopijo vsi oddelki. Vabljeni vsi! 60-n —lj Iz zapora v zapor. Včeraj je policija aretirala 231etnega Milana pešo iz Slovaške, kamor je tudi pristojen, ki pa živi že od rojstva v naših krajih. Peša je že mlad zašel na kriva pota. Zadnja leta se je preživljal samo z vlomi in tatvinami in je zato šele pred dnevi odsedel 16 mesecev ječe v Mariboru. Sedaj, ko pa se je pojavil v Ljubljani, so ga zopet prijeli. sko predstavo. Pri sobotni predstavi gostuje v naslovni vlogi Svejka e Ambrož 1 ker ga išče zaradi vlomov in tatvin tudi Viktor, član sokolskega odra na Viču. ki j ljubljansko sodišče, je dosegel na viškem odru v tej vlogi, ki jo pedaja v dolenjskem dialektu izreden uspoh. Pri nedeljski popoldanski predstavi pa igra vlogo Svejka g. Lavrič. To sta po slednji uprizoritvi tega izvrstnega dela. Ker je bila tudi poslednja predstava popolnoma razprodana, kupite vstopnice že v predprodaji. Prihodnjo soboto bo premiera otroške igre <> Pepel kn< v režiji se Juvanove —lj Razstava bdg-.r kiga amater-fotografa Tot?va nudi globok vpogled v življenje in d lovanj0 bratskega bolgarskega naroda Njegovo žitje in bitje podajajo Stev0ne slike, ki so Judi tehnično prav dobro izdelane Najboliše so s!?ke ki se nanršajo na življenj« bolgarskega kmeta. predslHvljajcč ga na de'u. ko sadi, neguje in suši tobak, ko obdeluje umetno poplavljeno r:žr>o p°lie k' sejj konoplje jih Zvočni kino Sokolski dom v Šiški _telefon 41-79_ Velefilm pretresljive vsebine RASPUTIN V glavni vlogi: HARRY BAL'K Predstave: danes ob \29., jutri ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob %9. uri. SOKOLI! Obiskujte in podpirajte _sokolski kino!_ Prihodnji spored: NEDOLŽNOST po!e'',' reže lare. ko trga * vinske trte grozdje itd Poleg teh slik je trdi več prrtretov. izde'anih v p seb^i maniri, zato vzbujajo posebno pozornost Našim šolam bi posebno priporočali poset te rn^tave, i čo in jedila Za ples bo skrbel Turniski j jazz orkester ter g. Jenko. Posebni prostori bodo preurejeni v bar. Pričetek ob 20. uri. 79-n —lj V. natakarski ples v Ljubljani. Dne 16. februarja t. L se vrši v veliki dvorani Kazine tradicionalni natakarski ples pod pokroviteljstvom predsednika Združenja postinskih obrti g. Dolničarja Maksa, preskrbljeno bo za dobro postrežbo, pija- ki je zlasti za mladmo prav DOUCna, Kakor smo r»or.čeni. plač?! učenci in dijaki, ki pasetijo razstavo v skupinah ~amo 1 din vstoTJiiroe. - 11 PTanlnsk? pte* boio t; Studentie Akademske skupine SPP na Pustno Sa-boto. i«. Svezhana Bvezher u ti H;shi >Tr-gosk' dom« nar?>\m^r Anu veliku Per-prai'.laiiie so ti Stu^rttie sa to Rezh spo-arali. Ani kunstni Malar ie use te nashe Hribe inu Vershn^e Gamse inu PTanshar- rize u tn Hisho oe^stimou inu taku sma-lau. kuker Main^o sdajzi doli stopiti ima-io. Godrf boio te domazhe inu te nuove pergreshne na uso Mozh pertiskali de se boio she te Mamze sa Dezh^am u Sukaine spustile. Piazha. Vinu ali Pir inu use to drugu sa Sheiopanaine bo na Pipo deianu ino bo anu veliku Veselie sa maihno Zecho. Sa srauen prvti m Muia sa kakshni zher-ni maahni Gvant, to delounu Oblazhilu prou taku nuzha le Zokle inu Krara-sharh, Zepini inu Sekire niso perpusheni. Sa ti ga volo koraishno na tu domazhe Shegnalne stopimo. 74-n — Tujsko promet na zveza priredi izlet v Trst, Gorico in Idrijo na Jožefovo z odhodom iz Ljublj-me 18. marca. — Prijave sprejemajo biljetarnice Putnika. 73-n u— Zaradi ustavljanja tramvaja na p°-stajaiiščJh so se pojavile pritožbe, da vozovi sem in tja ne obstanejo na postajališču in vozijo dalje tudi tedaj, ce je kak potnik v vozu, ki bi rad izstopil, ali pa če na postajališču kdo čaka, da bi vstopil. Voz no osobje ima strogo navodilo, da ustavi na vsaki poetaji ne glede na to, aU je kakšen potnik, ki namerava izstopiti ali vstopiti na postaji. Zato uprava električne cestne železnice naproša vse potnike, naj ji vsak primer take nerodnosti takoj javijo ter navedejo Čas in Številko voza zaradi preiskave. Tramvaj ae mora ustaviti brez izjeme! u— prijava bleiklov v letu 1989. Uprava policije opozarja lastnike biciklov, da je rok prijave že pri koncu in poziva lastnike, ki doslej bicikla iz kateregakoli razloga letos še niso prijavili, da to takoj store in izkoristijo ugodnost, ki jim jo nudi prijavljanje biciklov na policijskih stražnicah, kajti od 1. marca dalie bodo morali zamudniki prinesti prijavo za bi-cikel na upravo policije v Subičevo ulico štev. 5 (dvorišče) in plačati poleg rednih tudi kazensko takso. u— »Elitni hrvatski ples«, ki ga priredi ljubljanska podružnica Hrvatskega kulturnega društva »Napredakc v soboto, 11. t. m. v vseh prostorih Kazine, vzbuja mnogo zanimanja. Po pripravah sodeč obeta biti ena najlepših prireditev v letošnji plesni sezoni m bo Se prekosil prireditve društva v minulih letih. Tudi letos je najavljen poset narodnih noš z Gorenjskega in iz zagrebške okolice. Razume se, da bodo prišli na svoj račun plesalci( a obenem bo ples zanimiva revija damskih toalet in pestrih narodnih noš. Fotografski atelje Pogačnik bo na samem plesu naprav- ljal po želji posnetke, posebna žirija pa bo nagradila najmanj tri dame v najlepših toaletah ali narodnih nošah, vsako z njeno veliko sliko ter še s posebnim častnim darilom. Poleg tega bo žirija razdelila med ostale dame 100 nagrad, ki ne bodo zaostajale za prvimi hi sicer v obliki ie-potilnih preparatov, nabavljenih v drogeriji >Danica€, Tavčarjeva 3. Uvod v prireditev bo plesni nastop ge. Mercedes Gori tz-Pavelić, ki je pred kratkim žela velik uspeh v Nemčiji in ki bo izvajala plese >Rusko kmetsko dekle«, Gotovčev »Dalmatinski vaSki ples« in končno še nepozabni straussov valCek. Z enako izbranim sporedom bo nastopila gospa Vera Maj-dičeva, operna pevka, ki je bila na svojih gostovanjih v inozemstvu deležna velikega priznanja. G. Sladovljev- Jolić. Izredno simpatičen tenorist, ki je že lani navdušil goste, bo tudi letos sodeloval. Pn klavirju bo komponist g. prof. Blaž Amič. Slike nastopajočih umetnikov so izložene v oknu tvrdke »Astra* na Aleksandrovi cesti. Igrali bosta dve godbi; prva v veliki dvorani, druga pa v amerikanskem baru, ki bo posebna novost in prav gotovo zelo privlačna točka večera. Pričetek točno ob 21.15. Dame v toaletah ali narodnih nošah, gospodje pa v večernih, odnosno temnih oblekah. Reklamacije vabil sprejemata predsednik društva k H ar a zim, telefon 39-54, in podpredsednik g. dr. Kallav, telefon 38-26. Teden roditeljskih večerov za Beži- u- gradom. Drevi bo predaval dr. Vladimir Schmidt »O poklicni vzgoji«. Vse, ki se zanimajo za aktualno predavanje, vljudno vabimo. Vstop prost. Pomen besed Vodoravno; 1. diktator evropske države, 9. uradno področje, območja, 11. predlog, 13. afriška reka, 14. osebni zaimek, 15. šahovska figura, 17. sibirska reka, 19. Gotovčeva opera, 20. vrsta zemlje, 21. vrtnica, 23. pisarna, 24. predlog, 25. svojilni zaimek, 27. kazalni zaimek, 28. ruska reka, 30. rimski pesnik. Navpično: 2. kem. znak za prvino, 3. sibirska reka, 4. kvarte, 5. francoski pisatelj, 6. površinska mera, 8. francoski enciklopedist ta XVIII. stoletja, 10 najstarejši grški zgodovinar, 12. naraščaj, 14. mešanec, 16. družinski član, 18 želja pacifistov, 22. bog ljubezni, 23. sorodnik, 26. osebni zaimek, 28. predlog, 29. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja. ReSitev danes teden priobčene križanke Vodoravno: 1. Daruvar, 8. Paroe, 10. Azazel, 12. tu, 13. mat, 14. lok, 15. Epir, 16. pero 17. lan, 19. Dev, 20. ud, 21. panika, 23. Salon,' 24. literat. Navpično: 2. Apatln, 3 raz, 4. uren, 5. vol, 6. aa, 7. mameluk, 9. Vukovar, 11. zapad, 12. torek, 14. ledina, 18. šale, 21. pot, 22 nov 23. Si (silicij). ' * NA SLIKARSKI RAZSTAVI Mlada dama pride na slikarsko razstavo in pravi: Portrete imate selo lepe toda posodite ml brž malo barve, da vam pokažem, kako se slikajo uste. Tega še ne MM^9l stev. 34 »SLOVENSKI NAROD«, XX. Stru 5 Mestni fizikat ponavlja zahteve Najnujnejša je zahteva po bolnici za nalezljive bolezni >t« «- • m m Ljubljana. 11. februarja Mestni fizikat je zdravstvena ustanova. In nedvomno dobro pozna zdravstvene razmere mesta in zato tudi upravičeno ter po svoji dolžnosti opozarja na zdravstvene zahteve in potrebe Ljubljane. Zato je tudi prav, da opozorimo na njegove glavne zahteve, ki jih ponavlja leto za letom in ki jim bo mesto moralo ugoditi čim prej, kajti zdravstvene potrebe so najnujnejše. Predvsem naj omenimo zahtevo po občanski bolnici za nalezljive bolezni. Po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni bi morala Ljubljana dobiti že 1. 1934 to bolnico, ki je potrebna ne le za mesto, temveč tudi za obzirno zaledje, Gorenjsko, Zasavje do Zidanega mosta. Dolenjsko do Trebnjega in Ribnice in Notranjsko. V ta namen je bilo že več posvetovali i na banski upravi, mestni občini in Higienskem zavodu. Na vseh teh pristojnih mestih so prišli do prepričanja, da je treba ustanoviti posebno bolnico za infekcijske bolezni in da ni mogoče čakati na zidanje ali povečanje splošne bolnice. Sedanji infekcijski paviljon splošne bolnice je pa mnogo pretesen ter stalno prenapolnjen, da je celo čiščenje in razkuževanje otežkočeno. Nima niti izolir-nice in rekonvalescenti morajo bivati skupno z bolniki, dokler niso odpuščeni iz bolnice. Zato se dograja, da odpuščeni rekonvalescenti doma okužujejo svojce ter zanašajo bolezen iz bolnice med zdrave ljudi. Tako oddelek za infekcijske bolezni postaja celo nevarnost za zdrave ljudi, namestu, da bi jih ščitil kot izolirnica pred bolniki z nalezljivimi boleznimi. Izdatki za bolnike ki jih okužujejo rekonvalescenti z infekcijskega oddelka, segajo na leto v sto-tLsoče. Toda še hujše je, da Ljubljana sploh ni pripravljena za primer epidemije kar lahko postane prava katastrofa. Nimamo izo-limice in nihče ne ve. kam bi naj vozili bolnike z nalezljivo boleznin jo, ko bi izbruh- nila epidemija. Stara izolirnica mestne občine, prvotno določena za Izolacijo bolnikov, obolelih za kolero, je povsem neprimerna za izolirnico, že zato, ker je bila zidana po zastarelih načelih epidemiološke vede prejšnjega stoletja in ker tudi že del j časa ne sluzi zdravstvenim namenom. Na zahteve po bolnici za infekcijske bolezni torej ne smemo gledati neresno in z nerazumevanjem kakor je pri nas že prišlo v navado, ko govorimo o raznih pomanjkljivostih v našem mestu. Čudno pa je. da na zahtevo po bolnici za infekcijske bolezni doslej ni opozarjal javno nihče razen mestnega fizika ta. Da je nevarnost razširjenja nevarnih nalezljivih, bolezni v Ljubljani velika, čeprav so sicer zdravstvene razmere v Ljubljani zadovoljive, sprevidimo lahko že po številkah mestnega f iz-kata o obolenjih za nalezljivimi bolenzimi v Ljubljani. Lani se j« število obolenj za škrlatinko kljub strogim preventivnim ukrepom še celo povečalo v primeri z obolenji predlanskim ter je znašalo 253. a predlanskim 237. Pač pa je bilo manj obolenj za davico. Predlanskim je bilo 314 primerov, lani 266. Navedeno je tudi 14 primerov trebušnega tifusa med primeri obolenj za manj nevarnimi boleznimi. Zaradi številnih obolenj za nalezljivimi boleznimi je moral lani opraviti veliko delo tudi mestni desinfekcijski zavod. Mestni fizikat ima veliko odgovornost, ker njegovi zdravniki morajo nadzirati izvajanje izolacijskih in kontumacijskih predpisov v hišah, kjer se pojavi nalezljiva bolezen. Strogi predpisi o prijavljanju in evidenci primerov nalezljivih bolezni zelo obremenjujejo tudi pisarniško osebje, saj je treba včasih pri enem samem obolenju spisati in odposlali 10 do 20 dopisov, prijav, nalogov, dovoljenj za obisk šole itd. Tako so z delom preobremenjeni že zdaj, a kako bi ga naj zmagovali ob izbruhu epidemije? Kako je umrl ljubljanski korzo 1.1889 Mestna policija ga je prepovedala in je javnemu mnenju s tem zelo ustregla Ljubljana, 10. februarja V Ljubljani se pustni korzo nikakor ni mogel udomačiti. Letos ab pus^u bo namreč preteklo 50 let odkar je policija prepovedala korzo, to je prepoved maskiranih Kurentovih čestilcev na vozovih po mestu. V Zvezdi je bilo srediSče ljubljanskega korza. Te dni so dali nekateri pobudo, da bi po 50 letih zopet oživili ljubljanski korzo kot sprevod maskiranih ljudi na vozovih z vsem, kar spada k taki prireditvi na pustni torek. Ljubljančani so se pred 50 leti radi udeleževali pustnih veselic, najbolj priljubljena je bila Sokolova mašika.rada, pa tudi Slavceva, ter pustni plesi raznih drugih društev. Zavedni Ljubljančani so bojkotirali nemške pustne prireditve, zlasti prireditve v Kazini in Kmečki ples (Bauer-ball), na katerem se je »sprostila* boljša nemška družba in ljubljanski nemskutar-ji. Zavedna slovenska javnosit je iinjela Bauernball na piki bas radi tega, ker so se ga udeleževali nernskutarji. L,. 1887. je bil Bauernball na starem strelišču zastražen, vršil se je »v senci bajonetov«. Slovaaci so najbrže namignili prirediteljem, da bodo ples s silo onemogočili, zato »bili so poklicani žamdarmi stražit starega strelišča, okolico in v strelišči plesa joče kmete.« Huda konkurenta sta si bdia Sokolova mašita rada in Bauernball. Glede So kolove mask a rade je vladalo mnenje, da je »ta veselica najlepša rned vsemi pred-pustnimi«. L. 1887 sta bili poročevalcu na Sokolovi maska radi posebno všeč dve maski, ki sta delili listke z raznimi napisi v vezani besedi. Delali sta propagando za vo Japlik, pri tem pa marsikomu povedali kako pikro. Na listku, ki sta ga dali poročevalcu, je bilo napisano: Ko pisal boš jutri o maskarababi, Name se spomni, nikar me ne zabil L. IS87. časopisi sploh niso omenili ljubljanskega korza. Verjetno je tega leta na pustni torek še šel po ljubljanskih ulicah sprevod zov z maskarami, toda organi-zar korzo ni bil. Pustno rajanje je potekalo v okviru slovenskih in nemških društev, torej v čitalnicah, v Kazini, v gostilnah in hotelih. Ljubljančani niso uspeli, da bi složno organizirali pustni sprevod ali karneval, ker za take zadeve navdušeni Slovenci in Nemci niso složno sodelovali in ker se Ljubljančani niso mo-o-li vneti za take prireditve zaradi nedru-žabnosti in znane zagrenjenosti. Prevladoval pa je tedaj gotovo narodnostni razlog-. Leta 1888. je bila na pustni torek dne 14. februarja objavljena vest, da je »cor-so« prepovedan zaradi epidemije ošpic. Sr>^ročilo se je giasilo: ~Javne maškarade in sploh pohajanje mask po javnih prostorih je danes zaradi esenmene epidemije prepovedano. S tem odoade za letos jalovi »corso« in rešeni smo raznih neokusnih mask, ki mestu niso bile v posebno diko. Ljubljančani so bili torej kar veseh, da je epidemija ošpic onemogočila »pohajanje mask po javnih prostorih«. Korzo je bil po mnenju vseh > jalov«. Neokusne maske so se podile po mestu in uganjale norčije, ki meščanom niso godile. Leta 1889 pa je bilo na pepelnico objavljeno, da je mestna policija prepovedala pustni korzo. Nesrečna smrt ljubljanskega korza pred 50 leti je bila sporočena javnosti takole: Predpustni Korzo, ki je že več let umiral, je včeraj vendar srečno umrl. Neukusni prizori prejšnjih let, neslane šale in neprijetni »confetti«, puščajoči raznobojne sledove na obleki, bili so že nedostojni. Mestna policija je javnemu mnenju zelo ugodila, da je prepovedala in zabranila vse take ponesrečene pojave. »Korso« spada odslej le še v pretekli čas, v Zvezdi ga ne bode več. V tolažbo prijateljem tace-mu sportu pa bodi povedano, da tudi drugod »korso« pojemlje. V Trstu na primer, fejer je bil nekdaj slaven »koraof, bilo je v ponedeljek samo 40 voz, a brez obligatnih šopkov in brez posebnega zanimanja. Neokusni prizori, neslane sale, neprijetni konfeti in podobno so bih smrt ljubljanskega korza. Tem bolj v čislih pa so postale maškarade v zaprtih prostorih. O tem pričajo poročila o predpustnih prire-ditvan pred 50 leti. Merilo za uspeh balov je bilo število parov v četvorki. L. 1889 je plesalo na Sokolovi maškaradl četvorko 56 parov v začetku prireditve, pozneje pa se je Število »nekoliko pomnožilo glede kipeče veselosti, Živahnega in dovtip-nega gibanja posamičnih krasno opravljenih mask,« Maske so opisali tedaj takole: Skupina je bila samo jedna, a ta izborna. »Otroci«, četvorica mladih brhkih go-spodičen, jednake rasti in visokosti belo in modro opravljenih, bili so toli draže-stni, živahni in neumorni ter znah tako dobro varovati tajnost svojih csob, da so pred vsemi drugimi zanimali občinstvo in da so celo postarneji gospodje zadovoljno nasmihali se, če jih je tak »otrok« laskavo pobožal. — Zelo podrobno so bile opisane maske »Tivolski grad«, ^Dijana«, »GcJoDček«, >Nosariusže beli dan skozi okna gledal«. Vodnikova proslava v Zg. Šiški Lubljan?. 3 februarja Na svečnico zvečer se je vršila v dn.-štveni dvorani narodnega prosvetnega društva Vodnik — to je v Zg. Šiški pri Kamniti mizi — lepa akademija v počastitev opomina prvega pesnika in pisatelja Valentina Vodnika, šiŠenskegi roja ka Skcda, da je dvorana, ki je bila 'udi 10-krat nabito polna, premajhna, tako da je mnogo občinstva moralo oditi. Vsi navzoči so izrekli odkrito priznanj? priredit i Globok narodni vtis so napravili da^ti posamezni prizori, ki so bili podam v petih slikah iz življenja »Balanta*. Ti prizori, podkrepljeni s posebnim nagovorom in obrazložitvijo pred vsakim p samcatim dejanjem, so nudili vsem navzočim možnost preorijati se, dn je bi! Valentir Vodnik že kot dijak velik Jugoslovan. To slovensko in slovansko roise1. je še povečal kot dušni pastir in profe sor in isto sejal med mladino z vso vne-mo, kl.iub velikim krivicam, ki jih ie bil deležen od germanskih oblastnikov Vsak prizor ie dokazal, da je bil Valentin Vodnik eden prvih, ki je uvidel notrebo osamosvojiti, uveljaviti in obdržati slovensko besedo ter slovenski in slovanski r^d Eden izmed onih torej, ki spada med prve tvorce naše svobode. Zato je s>krb, ki si jo je nadelo društvo Vodnik za odkur njegove rojstne hiše, to je bivše Ziberto-ve domačije, nujno potrebna sodelovanja in pomoči vsega slovenskega naroda. Ce upoštevamo, da je imel Vodnik stike, ti-čoče se slovanskega probuienia in osvoboditve tudi z brati Hrvati in Srbi, saj je odposlanec Karadjordjevicev bil osebno pri njem v Ljubljani* smemo to skrb prištevati med skrbi vseh Jugoslovenov Prosili smo že, in sedaj ponovno prosimo da bi vsi vplivni in odločujoči gospodje priskočili na pomoč m pomagal; odkupiti to domačijo in preurediti io u Vodnikov muzej. Naj ne ostane teh par besed le na papirju, sežejo naj v dušo vsakemu, danes svobodnemu Jugoslove- nu. Priznanje, ki ga je bilo društvo deležno pri tej proslavi, je dokaz, da se društvo trudi prikazati svetu pravo sliko Vodnikovih zaslug in da je vsestransko na pravi poti. _ --- 1 Naraščanje vlog pri hranilnicah LJubljana, u. februarja Zveza jugoelov. hranilnic v Ljubljani poroča, da so decembra narasle vloge na knjižice pri 28 slovenskih samoupravnih hranilnicah za 10,100.000 din ter znašale skupno 636 milijonov din. Vloge v tekočem računu so pa narasle za 8.1 milijona din na 451 milijonov. Skupne vloge so narasle za 18,241.541 din na 1.087,251.460 din. Posledice septembrske mednarodne krize so zdaj že skoraj povsem odpravljene, saj so znašale vloge pri hranilnicah ob koncu leta samo 2.5 milijona din manj kakor 31. avgusta. To je še tem bolj razveseljivo, če pomislimo, da so ae vloge septembra zmanjšale celo za 34 milijonov din. Decembra so narasle vloge na knjižice pri 15, v tekočem računu pa pri 18 hranilnicah, torej pri večini hranilnic, včlanjenih v zvezi. K naraščanju vlog pa moramo še prišteti obresti vlagateljev, ki bodo znašale za L 1938 okrog 40 milijonov din. Število vlagateljev ne kaže bistvenih sprememb ter je znašalo ob koncu leta 131.407. Število vlagateljev v tekočem računu je naraslo pri 3, na knjižice pa pri 9 hranilnicah. Tako so naše hranilnice zaključile leto z lepimi izgledi ter optimizmom, kljub hudim skrbem vlagateljev septembra. Posledice septembrskega nemira bi bile najbrž mnogo hujše, če bi denarni zavodi na izplačevali vlagateljem vlog, tako pa varčevalci niso izgubili zaupanja do hranilnic, kar je glavno. Radijski prenosi FIS tekem v Zakopanem V poljskih Visokih Tatrah, v znameniti zimski postojanki Zakopanem, 144 km jugovzhodno od Krakova, bodo od 11. do 19. t. m. tekme za svetovno prvenstvo mednarodne smučarske c>rganizacije FIS. Na teh tekmah sodeluje številno zastopstvo Jugoslavije in se zastopniki 24 drugih držav. Zagrebška radi jeka postaja je skupno z beograjsko organizirala prenos vseh važnejših tekem in bodo lahko prijatelji belega sporta dnevno poslušali rezultate važnih dogodkov. Razvrstitev FIS tekem in prenosi so določeni tako-le: Nedelja 12.: tekma v smuku za moške in ženske; začetek ob 12. konec okoli 14. Zagreb in Beograd bosta prenašala na ploščah od 20. do 20.15. Ponedeljek 13.: tekmovanje štafet 4X10 km, začetek ob 9., konec okoli 14. Zagreb in Beograd bosta prenašala neposredno s cilja ob 18.80. Torek 14.: slalom moških in žensk, začetek ob 10., konec ob 13. Prenos obeh postaj na ploščah od 20. do 20.15. Sreda 15.: tek na 18 km posamezno in za kombinacijo, začetek ob 10., konec ob 13. Prenos kakor prejšnji dan. Četrtek 16.: skoki za kombinacijo začetek ob 12., konec ob 16.30. Prenosa ne bo. Petek 17.: tekme vojaških patrulj ob 8. Ne bo prenosa. Sobota 18.: tek na 50 km, začetek ob 9. konec ob 14. Zagreb in Beograd bosta od 19. do 19.20 podala točno poročilo z vsemi rezultati za Jugoslavijo tako važne tekme. Nedelja 19.: samostojni skoki, začetek ob 12., konec ob 15.30. Neposredni prenos od 14. do 14.80. Iz Celja —c Ali so potrebni za naš narod evgen-ski ukrepi? O tem vprašanju bo predaval univ. prof. dr. Boris Zamik v ponedeljek 13. t. m, ob 20. na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole. Zanimivo in aktualno predavanje bodo spremljale Sikiop-tične slike. —c Tekmo v slalomu za prvenstvo dravske banovine priredi zimskosportni odsek savinjske podružnice SPD v Celju v nedeljo 19. t. m. s startom ob 10. dopoldne pri Celjski koči odnosno pri Mozirski koči na Golteh, če bi pri Celjski koči ne bilo dovolj snega. Proga bo dolga otkro-g 600 m in bo imela 150 m višinske razlike. Prijave sprejema zimskosportni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju do petka 17. t. m. Prijavnina zna-a 10 din K^aj tekme bo razglašen končnoveljavno v petek 17. t. m. v »Jutru« in »Slovencu«. —c Dve nogometni tekmi. V nedeljo 12. t. m. oh 13.30* se bo pričela na Olimpovem ;"r.;:u v Gaberju prijateljska tekma med Sk Olimpom in SK Laškim, ob 15. pa na igrišču pri »Ska1ni kleti« prijateljska tekma med S K Jugoslavijo in Atletiki. Gotovo bosta obe tek m- /;vah;ii in zanimivi. —c Cmr! je v petek na Cesti na grad 17 v starosti 48 let triiovec g. Anton Agrež. Pokojni je bi! odločno naroden mož m je b;i med pr^bivil^vom splošno priljubljen. Z veliko vnemo se |C udej.«tvoval tudi v lovskem društvu v Celju. Pogreb bo v nedeljo ob IS. iz hiše žalosti na mestno po-kopa1;'če Pokojnemu bod- ohranjen iep spomin, svojcem na^c iskreno sožalje! -^c Telovadni nastop sokolske dece v maskah bo priTed;io Sokolsko d-uštvo Celje-matica na pustno nedeljo 19 t. m. ob 15. v velik? dvorani Na: odneha doma. —c Sokolska akademija. Za soboto 11-marca napovedana narašča jska akademija Sckolskeaa društva Celje I ie preložena na soboto 1. aprila. Akademija bo v Narodnem domu —c Tri nesreče, V torek je padel 10-letni sin vojnega invaHda Avguštin Be!e s Cest pri Rogatcu tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil levo noao v stegnu. Ko se je vračal 8-letni posestnikov sinček Pavel Jese-ničnik iz Vitanja v četrtek iz šole, je pade! pod neki voz. Kolo je šlo čez dečka in mu hudo poškodovalo levo nogo nad kolenom. Istega dne je padel 15-letni vini-čarjev sin Alojz Mihalič iz Gabemika pri Kostrivnici na cesti s kolega in si zlomil desno roko v zapestju. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Vlom v Drami j ah. Pred dnevi je vlomil neznan storilec v stanovanje upokojenega upravitelja banovinske trsnice g. Franca Ma^tnaka pri Sv. Uršuli v Dramljah ter odnesel dve moški obleki, daljnogled, britev, nahrbtnik, par nizkih čevljev, 100 cigaret »Drava«, 6 din drobiža in več živil v skupni vrednosti 2500 din. —c Nočno lekarniško *lužbo ima od sobote 11. t. m. do vštetega petka 17. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petna cesti Iz Novega mesta — Najaovejei učni recept. Ob semestru so preje ki vsi šolski otroci polletne izkaze o uspehih v soli. Kakor je te običaj, vlada ob takih prilikah ponekod veselje in radost, drugje pa tudi nejevolja In jeza. Po navadi je krivda o neuspehu deljiva, kar pa ni na mestu. Interes vsakega uči telja gre pač za tem, da je njemu poverjeni razred eden med najboljšimi na soli. Sodeč po zdravi pameti, drugače o sploh biti ne more. Vendar izjeme se dobe povsod. Abesinska in španska državljanska vojna, kritični lanski septembrski dogodki, kakor tudi Kitajska, so pri nadi šolski mladini neverjetno dvignili zanimanje za zemljepisno znanje. Med seboj mladina naravnost tekmuje, kdo bo prvi pokazal in uganil na zemljevidu to ali ono industrijsko mesto, rudnike, gorovja, reke itd. Človek bi spričo tega veselega pojava in nagnenja otrok do zemljepisa trdil, da morajo imeti v soli najboljše rede iz tega predmeta. Pa vendar ni tako. Otroci so no. sili domov povsem slabe ocene iz tega sedaj velezanimivega predmeta. Na vprašanje, ki Je bilo zastavljeno nekemu dečku, če je to mogoče, se je učenec moško od-rzal, da se uče učenci, brez zemljevida. Sicer so isti naročeni ze pred meseci in denar za karte od učencev v soli pobran, vendar za učenje potrebni zemljevidi še sedaj niso prispeli od dobavitelja. Spričo te čudne in malo verjetne dečkove izpovedi lahko učenci dobivajo preko vsega šolskega leta slabe ocene iz zemljepisa, če dobavitelj pravočasno ne bo poslal naročenih in že plačanih zemljevidov. To nas dovede do zaključka, da učenci ne prejemajo slabih ocen iz zemljepisa zaradi neznanja ah nemarnosti, pač pa radi malomarnosti in brezbrižnosti dobavitelja zemljevidov naročenih že pred meseci. Toliko dalj časa bo trpelo perilo če v 2 a m e š vedno 5CHICHTovo TERPENTINOVO MlLO ..m V ŠOLI Pri razlagi važnosti in pomenu p~fc'e-nosti pokliče učitelj Mihca: — No, Mihec, če bi našel na cesti kovača kaj bi storil, ali bi ga pustil leaatl tam ? — Ne, gospod učitelj. — Dobro, Mihec, kaj bi torej storil "7 — Čokolade bi si kupil, gospod učivij. Jug o slo vensko ročno delo na vclesejinu v Leipzig« Razen naših razstavljajo v Leipzigu še bolgarski, ru-munski, grški, madžarski, Švicarski, iranski, japastski in brazilski obrtniki Ljubljana, 11. febr. Na mednarodni obrtniški razstavi v Berlinu lani v juniju se je uspešno odrezala jugoslovanska obrt. predvsem mizarstvo, čipkarstva obrt in obrt za preproge, umetna kovaška obrt, tekstilni izdelki in ko vinarstvo. Po tem uspehu se jugoslovanska obrt s? bol: prizadeva, da 'rpopol-ni svoje izdelke dc še višjega tehnične .a in lepotnega standarda. Ni še dolgo tega, ko se je razširilo mnenje, da je industrija sovražn:k obrti in ročnega dela. Mnogi so mislili, da umetna in ročna obrt poleg industrije ne more obstojati. Mednarodna obrtna razstava v Berlinu je pokazala, da je to mneme napačno. 2e obrtni zakon iz leta 1932. je poskrbel za razvoj obrti v Jugoslaviji s tem, da je predpisal sposobnostne izkaze za vse obrtnike. Vsak obrtnik mora imeti mojstrski in pomočniški izpit, vsak učenec mora obiskovati obrtno šolo. Vsak obrtnik mora biti tudi član kakega obrtniškega združenja Z izključitvijo strokovno neusposobljenih ljudi je naša obrt zopet pridobila na ugledu. Danes ročnih izdelkov naših obrtnikov ne moremo več pogrešati poleg izdelkov industrije. Še mnogo pa bo treba storiti, da se bo naš obrtnik uvrstil v med narodni konkurenci na mesto, ki mu po sposobnostih gre. Največ vzpodbud dobe obrtniki z obiskovanjem obrtniških razstav in sejmov v tujini. Posebno ugodna prilka v tia namen se bo našim obrtnikom nudila na znanem velesejmu v Leipzigu, ki bo otvorien dne 5. marca in odprt do 13 marca. Več sto nemških obrtnikov bo na tem pomladanskem sejmu razstavilo I svoje izdelke in jih ponudilo mednarodnim kupcem I Okus človeka se spreminja in zahteva vedno kr.j novega Jugoslovanski obrtnik bo v Leipzigu videl, kaj zmorejo obrtniki drugod in bo dobil nešteto vzpodbud, ki .sa bodo poučile, kako se spravi v promet dobro blago s pomočjo sodobne reklame. Spoznal bo naš obrtnik nadalje, kakšen je zdaj okus kupcev. S tem bo pridobil mnogo, z razstavi jen jem svojih izdelkov pn bo pridobival intoresente za svoje delo. Naši obrtniki so že prejšnja leta (poznali, da jim obisk in udeležba velesejma v Leipzigu nudi Številne prednosti, znlo so v skupinah večkrat obiskali sejem v Leipzigu. V prid razvoju naše obiti bo. ako bodo naši obrtniki tudi letos obiska1 i v skupinah velesejem v Leipzigu, ki se prične 9, marca. Tndi malim obrtnikom bo udeležba omogočena zaradi znižanih cen na železnici in zaradi majhnih stroškov za bivanje v Leipzigu. Tudi razstavljali so jugoslovanski obrtniki že v Leipzigu. V okviru jugoslovanske kolektivne razstave so bile lani 00-mladi razstavljene jugoslovanske preproge, čipke, ročna dela in umetnoobrtni izdelki v Leipzigu. Razstavljeni izdelki so vzbujali pozornost kupcev. Na ta način spoznajo našo obrt interesenti izven naših meja posebno še zaradi tega, ker postaja velesejem v Leipzigu čedalje bolj prireditev za mednarodno obrt. Kazen jugoslovanskih obrtnikov razstavljajo stalno v Leipzigu Še bolgarski, mmunski, grški, madžarski, švicarski, iranski, japonski in brazilski obrtniki. Kar lahko naši obrtniki pridobilo na velesejinu v L^ipz^gu med 5. in 13. marcem, bo obilno poplačalo stroSke in bo gotovo v prid razvoju in napredku jugoslovanske obrti. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj In obilo zanimivega fttiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL« Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Nedelja, 12. februarja 8: Kmečki irio. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). — 10: Tercet Stritar poje narodne ob spremljevanju harmonike (A. Stanko). — 11; Poskočni napevi (plošče). — 11.30: Koncert operne glasbe. Sodelujeta Ksenija Vidaiijeva in radijski orkester. — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Saksofon igra Miloš 7A-herl ob spremljevanju klavirja (prof. M. Lipovšek); vmes nase pevke (plošče).* — I7: Kmetijske ura: Preprečevanje jalovosti in zdravljenje jalovih krav (dr. žibert Simon). — 17.30: Fevski krožek izvaja Cerarjevo opereto čevljar in vrag*. 18.15: Domač koncert radijskega orkestra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Koncert vojaške godbe. — 21.15. Za zabavo in za ples f plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester. Konec ob 23. uri. PonedeljeK, 13. februarja 12: Daljni kraji v lahki glasbi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Paberki iz vsakdanjega zdravstva. — 18.20: Mes-sager: Dva goloba, suita (plošče). 18.40: Umetnost v Prekmurju (dr. Fiacc Štele). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30; Nacionalna ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Viktor Parma: Povodni mož (Sodelujejo: L. Polajnar jeva. S. Banovec, A. Petrov-čič); L*epa Kunića (izvaja glasbeno društvo >Sloga« in radijski orkester. — 21.30: Po domače (plošče). 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos iz restavracije Emone. — Konec ob 23. uri. Torek, 14. februarja 11: šolska ura: Od Carigrada do Sirije. — Potopisne slike in recitacije (Julija šu-štersič). — 12: Balalajke IgTajo (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Narodne pesmi ob spremljevanju orkestra. Poje Friderik Lupša igra radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Veselo rajanje (plošče). — 18.40: Nov način vzgajanja (dr. Stanko Gogala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Slovenski vokalni kvfautet. — 20.45: Harmoniko igra g. Jože Jurman. — 21.30: Pi- san šopek (plošče). — 22: Napovedi, poročala. — 22.15: Veseli zvoki, igra radijski orkester. — Kcnec ob 23. uri. Sreda, 15. februarja 12: Operetni napevi (p!o5če). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koračnice in polke (plošče). — 14: Napove, di. — 18: Mladinska ura: a) Iz življenja južnoameriških Indijancev (dr. V. Bobi-nec); b) Nekaj okvirjev za. slike (Min>-slav Zor). — 18.40: Sestav Slovenije po stanovih (Milan Valant). — 19: Napovedi, porcčila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Prirodopdsni kotiček (prof. Fr. Pen-govi. — 20: Melody jazz. — 20.45: Mus-sorgski Ravel: Slike z razstave, simf. suita (plošče). -- 21.15: Koncert na violončelu (Cenda Sedlbauer, pii klavirju prof. M. Lipovšek). — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Chnermanov kvartet. — Konee ob 23. uri. četrtek. 15. februarj,, 12: Baletna glasba (pkasčej. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Pesmi iz Španijo ipLošče). — 14: Ncpovedi. — 18: Zbor mestne ženske realne gimnazije poje ■ spremi jeva njem radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za SLvence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20; TrebuSnJk na potovanju. — Zvočne s'ike prirejene za raddo po spisih J. Mlakarja, izvajajo člani radijske igralske družine. — 22: Napovedi, poročila. - 22.15: Lahka glasba, igra radijski orkester. — Konec ob 23. uri. PetBk, 17. februarja 11: Šolska ura: Leteče ,:be :djetjih v iireh, kjer s» Čevljarski pomočniki po 8UwW dosegh zvi- : : za 5 do 8%; kolektivne pogodbe pa ima delavstvo v Freudovi tovarni osftja v Mariboru, pri podjetju *Pe-k v Tržiču, v tovarni Laurich V Konjicah, v WoMifllESM tovarni v Sosta-r?;u in v Pirichov'. tovarni v Ptuju. Naj-veg delavcev zaposluje podjetje >Sempe-rtt d. «L«, 608. V usnjarski industriji je bilo lani zaposlenih 5657 delavcev, dejavni pogoji s? pa bih urejeni za 1.881 de-iaveev ali za 33* o vsega delavstva, SLABO UREJENE RAZMERE V LESNIH STROKAH V gozdni in žagarski industriji so delovne namere urejene s pogodbami samo pri 10 podjetjih, ki zapeslujejo skupno 960 delavcev ali 12% vsega v tej stroki : r klenega delavstva. Lani je bila alcl> Djtfla le ena kolektivna pogodba v tej stioki, in sicer za delavstvo, zaposleno un kamniški korporaciji. Vendar so delavske organizacije dosegle zvišanje mezd pri več podjetjih, ne da bi bile sklenjene kolektivne pogodbe. V mizarski stroki razmere tudi še ni?o taiko urejen kakor si delavstvo želi. Delavska zbornica je za&ela skupno z delavskimi organizacijami akcijo za sklenitev enotne kolektivne pogcebe, ki bi veljala za v*0 banovino: delodajaLska ndruseuga pa takšno pogodbo odločno odklanjajo, zato bodo delavska zastopstva skušala drseči vsaj okvirno kolektivno pogodbo za vso banovino. — V tej stroki je zaposlenih A A 4S delavcev. Delovne raem&re so bile lani vsaj delno urejene za 1.452 delavcev ali 32-5 odstotkov, iliaarski pcmaC-nikl v Ljubljani so septembra dosegli zvišanje mezd za 50 par na uro. Sklenjena je bila kolektivna pojsodba za delavstvo, zaposleno pri 1 Avtcmontažic v Ljubljani. Mizarski pomočniki v Ptuju so ni izvojevan nov? kolektivno pogodbo, v VVinklerjevi kopitarni v Sevnici je delavstvo doseglo zvišanje mezd za 5%. Nova kolektivna pogodba za mizarje je bila sklenjena tudi v Celju. V Živilski industriji je bilo lani za •poslenik- 3.974 delavcev, delovne razmere 80 pa lile urejene za 664 delavcev ili 17%, V tej stroki **o še zelo neurejene razmere. Za gostilniške obrate še vedno niso pred-pičcane minimalne meede. Večjih mezdnih gibanj v tej stroki lani ni bilo. DELAVSKI USPEHI V OBLAČILNI STROKI V irhlafiimi stroki so bile delovne razmere urejene sa dslavatva (671). Skupno je bito aapoelenih 0.844 delavcev. V tej stroki Je bilo lani mnogo m-rdnih gibanj, ki so bila v«a »aJOjueena uspešno. V stavbni stroki je bila sklenjena enotna kolektivna pogodba, ki je njeno veljavnost banska uprava predpisala aa vsa stavbna podjetja v banovini. Mezde so bile povprečno zvišane sa 0.25 din na uro. Pri stavbnih delih {upoštevana so tudi cestna in želaaniska dela) Je bilo aaposie-nih 11.605 delavcev, delovni pogoji so pa bili urejeni s pogodbami sa 9.912 delavcev (59%). Najslatoee so razmere v frizerski in brivski stroki, odnosno stroki, ki jo imenuje OUZD >higiena«, v tej stroki je bilo zaposlenih 2.125 delavcev, delovne razmere so pa bile s pogodbo urejene samo pri podjetjih Združenja brivcev in frizerjev v LJubljani za 186 delavcev (9»/»). Naš promet in turizem Nedostatki v železniškem in poštnem prometu, ki ovirajo razvoj tujskega prometa v Sloveniji Ljubljana, 11. februarja Na zasedanju banovinskega turističnega sveta je ravnatelj dr. Ivo Šubic iznesel prav zanimive podatke o slabih razmerah v našem poštnem in železniškem prometu. Telefonske naprave so v dravski banovini baš v najvažnejših turističnih krajih **" , v Ljubljani in Mariboru pa tako nezadostne, da okrog 1400 abonentov v teh dveh mestih čaka zaman že dolgo na priključitev v telefonsko omrežje. Nujno je potrebno, da dobi Kranj takoj avtomatično telefonsko centralo s priključitvijo pošt v Skofji Loki, Tržiču in drugih manjših okoliških pošt. Denar za ta dela je določen iz 100-milijonskega posojila. Načrt Je po poročilih ljubljanske direkcije za po*'e in telegraf tik pred realizacijo. Po U9\ načrtu bo skoraj vsa Gorenjska avt f*iatizirana in priključena na centralo v Ljubljani. Zahtevamo pa tudi, da dobi Celje avtomatično telefonsko centralo in se na njo priključijo naša največja in najdonosnejša zdravilišča Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Rimske toplice in Radenci, ter za naše hmeljarstvo in tujski promet važna kraja Petrovce in 2alec. Tudi za avtomatizacijo Celja je treba najeti kredit. V samem Celju se bo število telefonskih naročnikov zvišalo potem za 300. Pokabljenje mestnega omrežja v Ljubljani in Mariboru, ki je določeno za letošnjo pomlad, se nikakor ne sme odložiti, kajti 3 tem bi izgubila Ljubljana okrog 1000, Maribor pa okrog 250 strank, ki čakajo na priključek. V ta dela naložen kapital bo dobro naložen, zlasti če bosta telefonski centrali urejeni tako, da bo sprejem novega naročnika mogoč v 48 urah. V interesu tujskega prometa Je potrebna uvedba celonočne telefonske in brzojavne službe v Celju in v zdraviliščih Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Rimske toplice in Radenci. Mesto Celje, ki ima skoraj 20.000 prebivalcev, še nima celonočne telefonske in brzojavne službe. V zdraviliščih Dobrna, Laško in Rimske toplice J« treba uvesti celodnevno neprekinjeno brzojavno ln telefonsko službo. V teh krajih celo v tujskoprometni sezoni ne morei med 12. in 15. uro niti telegrafirati niti telefonirati. Poštna poslopja naj bi služila v celoti svojemu namenu. Uradi in ustanove, ki so zdaj nameščeni v poštnih poslopjih, kakor na primer v Celju državno tožilstvo, naj bi dobili drusje svoje prostore, tako se bodo poštne uprave lahko razširile, kot to zahteva napredek in razvoj poštnega prometa. Pomanjkanie osebja je ravno v poštni službi zelo občutno. V Celju morajo večkrat na teden zaradi pomanjkanja personala ukiniti dostavo pošte na periferiji. Mesto Celje je imelo L 1927 samo 130 telefonskih naročnikov, letos pa jih ima 260, in vendar mora lokalno telefonsko službo opravljati isto osebje, to sta dve gospodični, dasiravno ima Celje letno nad 700.000 krajevnih telefonskih pogovorov. V poštnih poslopjih naj bi bili končno tudi udobnejši in primernejši prostori za občinstvo, ki čaka na telefonske razgovore. KAKO NARAŠČA PROMET NA ŽELEZNICI Osebni promet na naših železnicah se je v zadnjih letih tako dvigniL in vsako leto tako narašča, da kolodvori v naših najvažnejših mestih ne zadoščajo več. Preureditev in povečanje naših kolodvorov je neodložljivo. Ljubljana je za poglobitev železniškega omrežja in kolodvora. V interesu razvoja Ljubljane naj se vprašanje poglobitve kmalu reši. Kolodvore v Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu, Zidanem mostu in Pragerskem bi bilo treba preurediti primerno za sodobni promet. Nujno je povečanje kolodvora v Celju, kjer prihaja in odhaja dnevno okrog 2000 potnikov. Vsaj v Mariboru, Celju in Zidanem mostu ter na Pragerskem naj bi bili tiri dostopni po podzemeljskih dohodih. To zahteva naraščajoči promet in varnost potnikov. Pomisliti je treba, da so bile proge Maribor—Celje, Celje—Zidani most otvorjene v letih 1848, oziroma 1849 ln da se od tega časa kolodvori bistveno niso preuredili. Kako pa narašča promet, kaže sledeča statistika o Številu potnikov v naših glavnih mestih: V Ljubljani je bilo odpravljenih v letu 1935 955 684 v letu 1936 1.096 646 v letu 1937 1.196.116 v letu 1938 1.254.536 potnikov. V Mariboru je bilo odpravljenih V letu 1935 434.030 v letu 1936 483.305 v letu 1937 517.547 v letu 1938 518.501 potnikov. V Celju je bilo odpravljenih v letu 1935 359911 v letu 1936 380 78« v letu 1937 389 650 v letu 1938 396.316 potnikov. Te številke dovolj zgovorno dokazujejo, 9 koliko požrtvovalnostjo opravlja v slabih kolodvorskih razmerah že itak skrčene število železniških uslužbencev svojo odgovorno službo. Mariborčani s »Kraljem na Betajnovi« Odlična uprizoritev nam je odkrila vrsto domačih igralskih talentov Ljubljana, 11. februarja Mariborčani so nas presenetili in osra-motin. Presenetili so nas s tako odlično uprizoritvijo Cankarjeve drame, da Sta ji občinstvo in kritika v celoti in posameznostih s kipečim zadovoljstvom priznala umetniško kakovost — osramotili pa, ker smo šele na tem gostovanju spoznali, da nismo vedeli, kakšno višino je doseglo Narodno gledališče v Mariboru, kakSni so njegovi dramski prvaki z vsem osebjem in kakšnega repertoarja je v polni meri sposobno. Bujna in krasna roža cvete in duh ti v Mariboru, mi pa smo mislili, da raste tam zanikrn pleveL Da, da, kar odkrito zapiSem, da so nas grdo osleparili tisti pri nas tako široko-ustni, večno čmerni godrnjačl in zabavljači, ki načelno nikoli nikomur, zlasti pa ne rojaku, ne priznajo nič dobrega in lepega ter so nam dopovedovali, da so predstave mariborskega slovenskega gledališča čisto provincialne, malone diletantske Da o njih ni vredno resno govoriti, kaj še, da bi jih hodil človek, ki je videl marsikaj, gledat s kritičnimi očmi. Žalostno je, da hodi po samem Mariboru mnogo preveč takih zlogolkih slepcev in glušcev, a na drugi strani je radostno, da je v Mariboru vedno vec tistega kulturno dovzetnega občinstva, ki svoje gledališče ljubi, predstave vztrajno in z navdušenjem poseča ter mu moralno pomaga k zmerom lepšemu umetniškemu razvoju. Dolžnost ljubljanskih poklicnih strokovnja kov je bila, da bi bili ovrgli že davno krivično omalovaževanje mariborske drame in nam prihranili osramočenje, da smo se šele po celih ln dolgih dvajsetih letih seznanili z resnico. Saj se morda zopet najdejo profesionalni poniževalci, ki bodo zatrjevali, da je uprizoritev »Kralja na Betajnovic pač le osamljena izjema, ki so nam jo pripravili Mariborčani z obupnim naporom svojih najboljših sil, ki bodo zdaj takoj zopet omagale in se zgubile v diletantizem. Toda kdor je gledal in poslušal v ljubljanski drami njih predstavo, se ne bo dal vec varati. Kar smo videli v eni najtežjih psiholoških izvirnih dram, je moralo zadoščati tudi najbolj zakrknjenemu skeptiku za dokaz, da so tu znanje, izkustvo, globina, umetniška resnoba m pristna, nikakor ne izdresirana sposobnost. Po Cankarjevih »Hlapcih«, odrsko in idejno morda najbolj učinkoviti drami ali tragikomediji vedno in povsod, ne le pri nas, pereče vsebine, ki so nam jo dali Z izredno močnim uspehom ljubljanski igralci, smo gledali zdaj Cankarjevega »Kralja na Đe taj novi« v mariborski uprizoritvi. Iz nje nam zopet doni Cankarjev strašni krik proti nasilstvu brezobzirna pohlepnosti in častizeljnostL obiastnosti in brezvestnega stremljenja preko trupel in src k cilju. Kakor »Hlapci« je tudi »Kralj na Beta j novi« perece aktualen, naj, a obenem čudovito občeveljaven, vsesvetakL »Včasih je veljal sistem zakonov, danes se uveljavlja sistem nasilja«, je dejal pravkar francoski državnik. Kantorjev nI le po slovenskih trgih in mestih, tragedije povsem enake in slične se ne dogode le po najmanjših človeških edinicah, po rodbinah, temveč tudi v celih državah in narodih. Kar ozrimo se po svetu, pa vidimo »Kantorjev«, da jih ne seštejemo na prstih obeh rok, Kantorjev v uniformah, ministrskih frakih in talarjih. Vsi stopajo v nekaki mistični zanešenosti preko vseh ugovorov, preko gomile trupel, pohojenih src in razklanih lobanj, v nekakem vzvišenem preziranju vseh moralnih zakonov, med smehom in zaničevanjem joka in stoka vedno dalje in više k cilju. Uspeh je vse, zločin in vest sta le dve otroški besedi. Režiser Jaše Kovic* nam je ustvaril po zunanji in notranji režiji močno realistično, v splošnosti in detajlih naravno efektno, brez umetničenja zdravo zajeto ta zato izredno prikupno predstavo. Cestokrat smo Že čitali o njegovih globoko zasnovanih, a v bistvu naturao podanih režijah, zdaj smo st preverili, da ima v njem mariborska drama odličnega režiserja. Favle Kovic, glavni mariborski igralec hI ustvarjalec večine najtežjih dramskih vlog, je igral fabrikanta Kantorja z impo-mijočim mirom, notranjo silo, ki se ne iz-troša e zunanjostih, močno karakteriaaci-jCv jasoe visoko Inteligentno govorico. Nje-gfirv Kantor je mož neomajne volje, tiran, samosilnik, ki vzlic vsej okrutnosti vendarle osvaja. Kreacija enotna, silna, prepričevalna. Odličen igralec je tudi režiser Joic Kovic; podal je župnika s poraznim realizmom, finimi potezami, z rahlo, a učinkovito komiko ter žel nedeljen močan uspeh- VUdimira Skrbinška že poznamo kot zrelega umetnika velikih spontanosti, lepega organa in do detajlov i zbrušene itrre Ustva ril nam je idealista Maksa, ki živi maščevanju, a le na lastni prepad, plemenit mož, ki osvaja s svojim globokim razumevanjem tujih bolesti in zato najde ljubezen vseh mehkih ženskih src. Izvrstne tipe so nam podali Rado Xa-krst s sikajočim zoprnikom Bernotom. žrtvijo Kantorja, Danilo Gorinšek s plitkim alkoholikom sodnikom, Pavel Rasber-ger s propalim pijancem bankroterjem Krnecem, J ust Košuta in Milan Košič pa v epizodah, oskrbniku in Koprivcu. Mileva Zakrajškova je ustvarila Hano z dojemljivim čustvom in zelo simpatično naravnostjo, Branka Rasbergerjeva, le spočetka v premočno pojoči sentimentalnosti, je igrala z lepim organom Francko toplo in prisrčno, Danica Savinova, nekoliko prehlajena, pa z učinkovitostjo in z očitnim talentom obupano, ponosno Luža-nco. Posebno nadarjenost in lepe sposobnosti je očitovala Vladoša Siračičeva s svojo Nino. Tudi neimenovana dečka sta polno ustrezala. Kmete voHlce je predstavljala cela vrsta igralcev prav dobro ter so bile skupinske scene, v katerih nastopa tudi Slava Corinškova kot sodnikova žena. odigrane živo in naravno. Skratka: ediična predstava, ki nam zbuja željo, da vidimo Mariborčane še večkrat in z novim, nam neznanim repertoarjem, ki bo brez dvoma zanimal in pritegnil Ljubljančane. Hvala in čast mariborski Taliji! Fr. G. »Privredni pregled« • ljubljanskem proračunu Ljubljana. 11. februarja Beograjski ».»spodarski list Pnvredni prevleči t presoja osnutke letošnjih proračunov samoupravnih mest ter dokazuje, da je zvišanje proračunov dandanes iz go-srx>darskih razlogov neutemeljeno. Pisec se je dotaknil tudi ljubljanskega proračuna. Pravi, da je zvišanje proračuna glede na prehrano ljubljanskega prebivalstva neupravičeno. List objavlja zanimive številke o kon-zumu živil v Ljubljani in Beogradu ter hoče dokazati, da prehrana ljubljanskega prebivalstva lani ni bila skoraj nič boljša kakor beograjskega med krizo. Poraba živil je znašala letno na prebivalca v Ljubljani, v Beogradu L 1938 L 1930 mesa 48 kg 46-6 k£ mleka 67.4 60.1 sladkorja 17. 23.5 riža 4.2 4.5 Te številke same na sebi de niso tako prepričljive, toda če primerjamo Se kon-zum glavnih živil v Beogradu zadnja leta s konzumoan v Ljubljani, naa presoaeti izredna razlika, Tako je n, pr. predlanskim zna&al konzum mesa v Beogradu 60.9 kg na prebivalca letno ali 12.9 kg več kakor v Ljubljani. Plaec se vprašuje, na kaj opirajo 00-činake uprave zvišanje proračunov, ko so se podražile življenjske potrebščine m ko se kale celo potreba po znižanju, a ne zvišanju trošarin. »Roxi« v Kranju Kranj, 8. februarja Oonoersova »Roksi«, ki je bila napovedana že za začetek sezone, je po nekaj ln i u 11 uplenil 1 poizkusih končno le šla preko odra Narodne čitalnice. Ta izredna zakasnitev nam nehote vsiljuje misel, da je »nekaj gnilega v deželi danski«, dejst.ro pa da smo videli delo v nekoliko izpreme-njeni zasedbi, kakor pa je bilo prvotno ctoijubljano, menda ni poizkus, da se odgovornost za vse t° prenese na drugo osebo. Uprizoritev je močno ugajala in je vse. kakor pozitiven uspeh, vsaj kar se tace reJtoega prizadevanja igralcev, zal pa moram v većini primerov poudariti, da 30 bile v)ofe nesmotreno razdeljene in zato trud igralcev msogokje nI nas^l ugodnih tal Pomanjkanje mlajem, predvsem pa igralk, je bilo tu očitno. ReS, da je Sara Bernhardt igrala se v visoki aLaroati Orlića, toda bila je — Sam Veseloigra temelji na osrednji osebi pri. srčno naivne Rofczi, ki jo je pri nas igrala gdč. Kollova. Talentirana igralka, kar je dokazala že pri >Pesmi s ceste«, se je Igralsko močno približala avtorjevi zami-aH prepričati pa nas ni mogla. Poleg naravne igre zahteva vloga. Se prav pose ono prepričevalno zunanjost, pretvarjanje je U in nikjer tako maftćevalna kot na Odru. — Podobno usodo je delila ga. Mar. telanoeva kot njena sestra Grace. S precejšnjo rutino nam jo je podala kot skrajno kapriciozno, skoro histerično ženo, vendar nas to zadovoljuje le deloma kot posamezna kreacija, nikakor pa ne njena Orao« v odnosu do celote. In za to grel Gotovo bi ugodnejše vplivala kot ga. Har-rinffLonova, za Grace pa bi al želeli mlajše igralka. Tako bi tudi Biuova m Tony. jeva ljubezen našli ugodnejša tla, Rokai-na ljubeznivost in vsa igra pa bi pridobili na verjetnosti — Očeta male Roksi je simpatično predstavil g. Topocia, vendar je h koncu zadel v karikaturo ln izbruhe, ki niso logično tavarali in karakterja njegovega Harrmgtonz v prvih dejanjih- — Na junakih, ki jih ustvarja že vraio let g. Mayr M., leti vedno mnogo operetno ■ntlmmUiirmi To pot se je tega precej otrese! in je bil zelo zadovcijiv. v ostalih vlogah so nastopili gdč. Lipogla\*kova in Rutarjeva V. in gg. Srakar in Blaznik. Režiserju g. Kernu ležijo take etvari, kjer ni treba vrtati gtobjs v globino. >RoksU je postavil v prostorsko lepo razgibaoo sceno, Id pa je prenatrpana in neokusno opremljena, živahen potek mestoma utrujajo predolgi dialogi, ki bi jih lahko 9 pridom okrajšal in stvar bi pridobila na jasnosti in razgibanosti. Odličen tempo je njegova glavna zasluga, pogrešamo ra jasno karakterizacijo oseb in stilno dosledno«:. Komedijski način igre nadomesti v tretjem dejanju groteskna burka, ki si- cer vžge pri publiki, je pa površna in _ zna. Ameriški milje js tuj tako režiserju in igralcem, veadar pa smo vsesa tUdI ca to maiimeščansko >Rakai« iskreno hvaležni. Preda-ava js kljub vssmn dobra to naj bi bUs uvod v resnejšo tn delavneJšo polovico sezone. Same dve ladjedelnici imama Ljubljana, 11. februarja Naša dr/ava jc obmorska, rato je potrebno, da se nokoliko bolj »snimamo za gospodarski pomen morja. Naša trgovinska mornarica |e ni tako razvit«, kakor bi morala biti glede n« bogabo zaledje in razčlenjenost naše morsae obale, pa rudi glede na položaj na^e države v svetu. To s« kaže tudi v tem. da imamo na morju samo dve večji ladjedelnici, ki «asdu*ita svoje ime. Po zelo starih mornariških predpis-iK, ki so še vedno v veljavi tudi pri nas, 9e imenujejo ladjedelnice večje površine obale, urejene primerno za graditev ladij. Površina mora znašati nad 320 kv. m. Takšni ladjedelnici sta pri nas «Tnr> dve, a imamo le 78 malih ladjedelnic, »ikverov*. ki imajo značaj obrtnih obratov. V »škverih« po večini le popravljajo čolne in jadrnice ter i/delujejo manjše jadrnice in čolne za lokalni promet. VHiki ladjedelnici sta v Kra ljevici in Splini. I.adiedelnica v Splitu jc bila ustanovljena 1. 1931, v Kraljevici pa 1. 1030. Površna kraljeviske ladjedelnice znaša 75.000 kv in. splitske pa 50.000 kv. m. Obe ladjedelnici sta opremljeni z modernimi stroji in napravami /a graditev in popravljanje večjih ladij in parnih kotlov. Zadnja leta je vrednost naših izdelkov ladjedelnic in »ikverov« znašala povprečno po 3 milijone din. vrednost popravil m do-kiranja pa po 20 milijonov. Zaposlenih je bilo povprečno nad 800 delavcev. Sta:;st:eni m .d a: k' .> : ■•m.*- trgovinske mornarice so zbrani od l°2l do 1°35. Brutto tonaža jadrnic (oOQ) jc znašala leta 1035 13.oS0. ladij ni mesarji, ki jih }e *edaj že 17. 90 zaklali v januarju skupaj 97 glav goveje živine tn sicer 50 prve vrste, 39 druge vrsta, 3 tretje vrste in 5 krav klobasaric. Konzum mesa je po vojni v Trbovljah zelo narasel, aaj so bili p?ed vojno v Trbovljah samo 4 mesarji, ki gotovo niso zaklali niti polovico toliko živino, kot se je zakolje danes. — »Maturo« pripravlja tukajšnje sokolsko gledališče To je komedija, ki pride še v teku meseca na sokolski oder. Za igro se pripravtiajo najboljše moći sokolskega gleo^lisč*. — V soboto 11. t m. pa gostuje tukajšnje sokolsko gtedeliice v Brežicah, kjer nastopi s Streicherjevo »Zadrego nad zadrego«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah velike uspehe. Kakor drugod, tako bodo na&i igralci rudi v Brežicah pokazali, da so člani enega najboljših podeželskih sokolskih odrov. — Mladeniče letnika 1921 pozive vojaški oddelek občine, da se javijo do 15. marca t. L med uradnimi urami v sobi štev. 2 radi registracije v imenik voskih obveznikov. Prinesti >e seboj družinski izkaz, ki ga vsak mladenič lahko dobi v župnijskem uradu, Z^lasitev je za vsakega rnladeniča ob verna — Koncert Učiteljskega pevskega zbora. Tukajiije pevsko društvo »Zvon« je povabilo v goste učiteljski godalni kvartet, ki nastopi 11. t. m. v tukajšnjem Sokolsikem domu s posebno izbranim sporedom. Na-»topil bo učiteljski godalni kvartet, ki je nastopil že v raznih krajih in dosegel povsod lepe uspehe. Na sporedu je klavirski kvartet, klavir solo in violina solo, Ker vrši učiteljski godalni kvar.et s svojim glasbenim udejstvovanjem vzvišeno poslanstvo med narodom, da ga vzgaja k srčni kulturi, >e dolžnost prebivalstva, da koncert obišče in podpre mlade glasbenike, ki nam bodo nudili mnogo glasbenega užitka. — Uradni dnevi sodišča v Trbovljah. Ifradni dnevi okrajnega sodiAcs v Laškem bodo v katosojrm letu v Trbovhjah naslednje dni: 11. februarja in 25. fe-bruarja, 11. in 27. marca, 15. in 29. aprila, 6. tn 20. maja. 3. in 24. junija, 8. in 22. julija, 12. in 26. avguMa, 9. in 23. septembra, 7. in 28. oktobra, 11. in 25. novembra hi 9. in 30. decembra, V Hrastniku pa bodo uradni dnevi 18. februarja, 18. marca, 22 aprila, 13. maja, 17. junija, 15. juhja, 19. avgusta, 16, septembra, 21. oktobra, 18. novembra in 16. decembra, vsakokrat od 9. do 12. in od 13. do 16. ure tako v Trbovljah kakor v Hrastniku. Iz Murske Sobote — Vprašanje postajnega poslopje, ze večkrat se je na različnih mestih poudarjala potreba po novem postajnem poslopju na kolodvoru v Murski Soboti, Gospodarski krogi so le odposlali na merodaJna mesta poziv, da se začne a zidavo prepotrebnega poslopja. Murska Sobota se vsako leto bolj razvija. Promet raste, prostori pa so vedno isti. Najhuje je spomladi, ko odhajajo delavci na sezonsko delo. Z enim transportom frs po 800 delavcev, ki prezebajo pred postajnim poslopjem vas dan do odhoda viaka. lato je v pozni jeseni ali zimi, ko se delavci vračajo, svojci pa jih čakajo pod milim nebom, ker v čakalnici ni prostora za več kot 25 ljudi. Tovorni promet je enak prometu v Ptuju in Celju. Z novim postajnim poslopjem bo ustreženo vsemu prebivalstvu Prekmurja, slasti Se, ko bo dobila Murska Sobota is glavno carinarnico. V zadevi zidave novega postajnega poslopja bo v kratkem odpotovala v Ljubljano posebna deputacija, Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, stev. 34 I Naprodaj prvovrstne stavbne parcele Ležijo v sredini mesta Ljubljane 00 Poljanski cesti. Zarn.kovi ulici in Ciril Metodovi ulici, ob samostanu oo. jezuitov in cer. k vi Sv. Jožefa, Zazidava strnjen sistem za trinadstropne hule. Sosedni svet je že ves zazidan Z v^okimi stavbami, in sicer Kubelka, Vzajemne posojilnice, Kregar, Medic, Jal.il. Sončna lega, čisti zrak, v bližini ni tovarn in ne železnice tedaj ni prahu, saj in okuženega zraka. Prvovrsten suh, peščen zdrav svet, ;ie močvirnat in ne ilovnat. Na licu mesta dovolj peska za zidanje in gramoza za betoniranje. Vodovod, električna in plinska napeljava ter kanalizacija v glavnem izpeljana. Pojasnila daje Anton Pečn.an, lastnik tvrdke F. P. Vidic & komp., Ljubljana, Prešernova ulica 3. OCflRMJEllJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk Vam po najnižjih tarifah oskrbi HAJKO TURK, Ljubljana VILHARJEVA C 33 (TELEFON 14-59) BREZPLAČNO Vam pregledamo deklaracije in damo vsakovrstne informacije ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno mamo Katarino Volkarjevo na njeni zad^-i p-^ti, darovali prekrasne vence in šopke, naša srčna hvala!« Posebna zalivala rodi pevskemu društvu »Slavec* za Častno spremstvo s svojim i zapore i, kakor tudi ostalim pevcem »Zvona« In šišenske »Čitalnice« ganljivo poslovilno petje, vsem zastopnikom In članom gasilske čete i.jubljana-mesto in Ljubljana-šiSKa, Gostilničarske zadruge ter ostalih organizacij. Vsem in vsakomur, ki je na kakršenkoli način počastil spomin pokojne, na ž a najsrčnejša hvala! LJUBLJANA, dne 5. februarja 1939. Globoko žalujoči ostali. NARODNA TISKARNA inu iN lil IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO MALI OGLASI 00 pai da ves puaeDej » i»*kiui uLiave oeseus uu< i. dava* poarbaj Za pismene odgovora gladt oiaiiD jg lasov yt treba pruozn mamfca - Popustov ta male oglase oe priznamo DOPISI Beseda ou pat. uaveK pose Dej Najmanjši znesek 8 Din GOSPODIČNA trgovsko naobražena, st. 26 let, srednje visoke postave (hčerka manjšega posestnika iz okolice) zeli resnega znanja z delavnim in značajnim gospodom — po možnosti najraje z drž službo, v svrho Zenit ve. Ponudbe prosim pod šifro »Prišla bo spet pomlade. 492 POT DO SREČE knjigo m ostale informacije dobite zastonj ako se obrnete na poznanega psihografologa Knrmaha Žalec 13.T I8ČEM PRIJATELJICO ki ni v svojem zakonu zadovoljna, čedno in ne nad 40 let, lahko je gospa ali vdova. Ponudbe s sliko in polnim nasl. na upravo »Slov Naroda« pod »Prijateljica 1939«. — Tajnost strogo zajamčena. 495 PRODAM Bcaeua ou par. daven posebej Naimanisi znese K 8 Din BUKOVEGA PREGELNA suhega, prodam en vagon po nizki ceni. Germovšek, Ponikve. Trebnje- 509 RADIO aparat znamke »Telefunken i 5-cevni, z elektromagnetičnim zvočnikom, dobi o ohranjen — prodam za 1000 Din A Koiuh. Zidani most. 488 AKO PRODAJAŠ. KIPUES OGLAŠUJ V MALJ OGLASNIK „SLOV. NARODA44! NAJCENEJŠI IZDATEK I .a BUKOVA DRVA suha In razžagana po 105 din m3 dostavljena na dom — ter trboveljski premog — dobite pri Kržiču. Ljubljana VH, Gubčeva 23, telef. 45-57. 497 Linolej za kuhinjo, strokovno polaganje lino-leja najcenejše v zalogi pri SEVER — Ljubljana Marijin trg 2. RAzno Beseda 50 par. davek posebej Naimanisi znesek ** Din MOŠKI, ki trpite na seksualni nevra-steniji odnosno impotencl nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA 100 tablet Din 220.— 50 tablet Din 110.— ki so jih mnogi zdravniki preskusili in so kot hormonski preparat odobreni. LEKARNA Mr. ROZMAN Beograd — Terazije br. 5 Beg S br 5732 1934 M E D A R N A Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana, židovska ul 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkušenejših čebelarjev po najnižji ceni Na debelo In na drobno t2 I ~"~ MALJ (HiLASI V »Slovenskem Naroda« Imajo siguren uspehi Beseda 0.0O par. 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumonlc. Velika zaloga perja po 7.— din »Julijana«, Gosposvetska cesta 12. 3 T POCENILI smo znatno vsa zimska oblačila oo vrsnike Hubert use. perilo itd P R E S ft E R, Ljubljana Sv Petra cesta 14 Sveže oajflnejše norveško rib]e olje iz lekarne dr. G P1CCOLLIA V Ljubljani ae priporoča bledim in slabotnim osebam TRAJNO ONDULACUO s 6-meseČno garancijo v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— »Salon Merlak«, Sv. Petra c. 76. 513 NAJCENEJŠI ZAJTRK tn večerje - najboljše mlečne Izdelke - dnevuo sveze čajno maslo »žiri«, »Blegaš«. »Planinsko« in »Jagoda« najceneje v mlekarni »Drama«, Erjavčeva 2, tel. 15-49. 376 KLIŠEJE ENO iN " j VEČBARVNE J SV.PEJRa NAafP irii JAVNA DRAŽBA V Preval j ah. Mežiška dolma. se proda dne 22. februarja 1939 žaga (industrijska) z elek. pog. z vso opremo in stanovanjska hiša ver nekaj zemljišča. Ce- nilna vrednost din 143.000. — Podrobna pojasnila daje Zimerl Rihard, sodavičar, Prevalje. 494 DOLGOROČNA POSOJILA državnim, samoupravnim in banovinskim uradnikom, uslužbencem, upokojencem m privatnikom. Za potrebne Informacije se je obrniti na pooblaščenca za dravsko banovino — F Klemena, Gosposvetska 10. Banka in hranilnica. 515 MOTNISKI PREMOGOVNIK 79 prostosledov, nepremičnine In poslopja na prodaj na javni dražbi dne 20. t m ob 9 url pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba 134. Vadi j 91.145 din, najmanjši ponudek 455 721 din. Pojasnila daje dr Ivan Stano-nik. advokat, Celje. 510 LEP, VELIK TRGOVSKI LOKAL v Celju na Glavnem trgu oddam v najem 1 aprila. — Vprašati: Faninger, Glavni trg 8. Celje. 507 GOSTILNA PUTRICH priredi danes in jutri domačo zabavo s plesom. Izborna vina, gorka in mrzla jedila. Vljudno vabljeni. 5T4 nGUHEM CJSFEH! Inserirajte V ..SLOV. NARODU4* SLUŽBE B-aeua 5o pat davek posebei Najmanjši znesek b Din DOBRE SJVILJE za moško perilo sprejme Pirnai rvrseva c. 18. 490 DEKLE za vse nišne m U umače posle, razen kuhe. išče mala rodbina štirih članov, mesečna plača din 200. stanovanje in hrana — Potid stroSkl do PoZarevca vrnjeni. Prednost imajo poštena dekleta, ki so teh poslov že vešča. — Ponudbe na naslov Dragan Djordjević, advokat -Požarevac. 489 BRIVSKI POMOČNIK mlad. dobra moć. išče službe, najrajt v Ljubljani ali okolici Ponudbe na Eppich Alojzij pri Treun Fritz Dravograd 51 487 IŠČEM OSEBO, ki hitro pretipka knjigo Ponudbe pod značko »Sto strani« na upravo »Slov. Naroda« 504 DVE SESTRI želita službo Natakarica, zmožna kavcije, druga k mali družim, vajena samostojne kuhe Kregar — Maribor, Zrinjakega trg 9. 508 PEKOVSKEGA POMOČNIKA ki bi raznašal tudi kruh. mladega, sprejmem takoj. Pekarna štuklek, Zreče. 506 LAHKO SLUŽBO dobe osebe obojega spola sa 3 velevažne predmete Začetna tedenska plača 200 din in provizija. - Za pojasnila priložite znamko na podružnico »Jutrac v Mariboru pod »Stalna eksistenca«. 1* M. POSEST B seda 50 par davek poseDei Nqim»n<ši znesek 8 Dtn DONOSNO POSESTVO zaokroženo, ravnina ve m* »i na travniki, 35 oralov. 8 km iz Maribora, zelo ugodno pr^da Damiš. Sp Rad van je 29 M H bor. 15 M POUK Strojepisni pouk Več»Mii» »ečaji oo I do 1 mih.hh^ oddMK! od ^7 do 8 m od '*»8 dt. 9 up Pouk Judi po dikrutu Vpisovanje dnevno pričetek oo ijiihen ChrlHiofov učni /h vod. DomohiHnHk« cesta IS NaJ-tfori« - ovejša MAGA