Monografija Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi, je izšla kot četrta knjiga v knjižni zbirki CAPACities, kjer so zbrane knjige z rezultati projektov s področja urbane geografije, trajnostnega raz- voja, kulturne dediščine in podobnih vsebin. V monografiji so zbrani prispevki o prostorskem in časovnem razvoju Velenja na podlagi rezultatov raziskovalnega projekta BRIGHT FUTURE v okviru programa Obzorje 2020. Avtorji poglavij z vidika različnih raziskovalnih področij (težišče je na geografiji, ven- dar so prispevki povezani tudi z zgodovino, sociologijo, umetnostjo in agronomijo) celostno osvetljujejo raznolike vidike razvoja Velenja. V monografiji se obravnava razvoj Velenja kot industrijskega mesta, ki je nastalo ob premogovni- ku in skupaj s tovarno Gorenje v družbenogospodarskih razmerah socialistične Jugoslavije. V sedemnajstih prispevkih so osvetljene značilnosti prostorskega in časovnega razvoja mesta, ki pa se je kljub dein- dustrializaciji in razvoju tržnega, v storitve usmerjenega gospodarstva, uspelo prestrukturirati v sodobno industrijsko mesto z izvozno gospodarsko usmeritvijo. Zaradi svoje prostorske in družbene zasnove, zaznamovane s socialističnimi in modernističnimi potezami, ima danes med slovenskimi mesti slo- ves »posebneža«. Rdeča nit je kritično vrednotenje dosedanjih in prihodnjih razvojnih virov Velenja z okolico. V uvod- nih treh prispevkih osvetljuje vpliv zgodovinskih, pokrajinskih in geografskih dejavnikov na razvoj mesta. Osrednji del v štirinajstih prispevkih analizira položaj Velenja z vidika sistema središčnih naselij, lege v prometni mreži, gospodarske podobe, arhitekturne zasnove, družbenih inovacij in demografskih tren- dov. Nekatera poglavja osvetljujejo tudi doslej nekoliko spregledane plati mesta, kot so na primer urbano vrtičkarstvo, ekološka prizadevanja, turistični potenciali, govorica simbolov, prostorske spremembe zara- di rudarstva in navsezadnje tudi premikov v družbeni strukturi vrednot. V monografiji so poleg preučevanja obstoječih razmer nakazane tudi razvojne smeri, ki jih avtor- ji prispevkov priporočajo za načrtovanje nadaljnjih razvojnih korakov Velenja: poudarjen je pomen uporabe lastnih (endogenih) razvojnih virov ter participativni pristop pri načrtovanju in soodločanju o razvoju. Prispevek pričujoče monografiji je v osvetlitvi vidikov mesta, ki lahko z ustreznim pristopom posta- nejo tudi razvojni potenciali. Knjigo odlikuje jasno razvidna rdeča nit in smiselno strukturirano zaporedje poglavij, ki so brez izjeme opremljeni s kakovostnimi fotografijami in grafikoni. Uporabljene so inova- tivne raziskovalne metode, v prispevkih pa hkrati odseva tudi delo na terenu, ki je bilo opravljeno med prebivalci Velenja. Bralec ima zato mesto nenehno pred očmi in niti za trenutek ne pozabi, da ima v rokah monografijo o družbenem organizmu v prostoru, ki živi z vsemi svojimi privlačnostmi in izzivi vred. Monografija je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.3986/9789610502623. Erik Logar Matija Zorn, Blaž Komac, Rok Ciglič, Erik Logar (uredniki): Domači odzivi na globalne izzive Naravne nesreče 5 Ljubljana 2020: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 176 strani, ISBN 978-961-05-0266-1 (tiskana različica), ISBN 978-961-05-0267-8 (elektronski vir) Monografija »Domači odzivi na globalne izzive« predstavlja že peti zvezek v knjižni zbirki Naravne nesreče, ki spremlja trienalni posvet Naravne nesreče v Sloveniji – Dan Bojana Ušeničnika v organi- zaciji Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ter Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Zaradi razmer, povezanih z razglasitvijo epidemije virusa COVID-19, je bil dogodek odpo- vedan, zato monografija s pomenljivim naslovom, predstavlja edini stik z deli avtorjev tokratnega posveta. Osrednja nit monografije predstavlja most med znanostjo in politiko, ki se mora zavedati omejujo- čih posledic naravnih nesreč za razvoj in se jim s tem ustrezno izogniti oziroma prilagoditi. Posamezni 160 Književnost Geografski vestnik 92-1, 2020 vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 160 161 Geografski vestnik 92-1, 2020 Književnost primeri odzivov na globalne izzive zato predstavljajo dobre prakse in pristope k obravnavi globalnih sprememb in trendov, ki pogojujejo nastanek naravnih nesreč ter pripravljenost družbe na odziv nanje. Vsebina razkriva kar 14 različnih prispevkov, ki jih je skupaj pripravilo 26 avtorjev. Prvi prispevek se osredotoča na splošni pregled domačih odzivov na globalne izzive v Sloveniji in Evropi, predvsem z vidika upravljanja naravnih nesreč in njenih posledic skozi mednarodne ukrepe in uredbe. Drugi pri- spevek izpostavlja pomen Sendajskega monitoringa za obdobje 2015–2020, ter obseg poročanja Slovenije v Sendajskem okviru za zmanjšanje tveganja nesreč. Tretji prispevek predstavlja zasnovo in izvedbo sušnega uporabniškega servisa Droughtwatch, ki kot spletno orodje omogoča pregledovanje in analizo podatkov oziroma kazalnikov povezanih s sušo. Četrti prispevek je namenjen opredelitvi meteo- roloških kazalnikov požarne ogroženosti gozdov v Sloveniji, ki temelji na kanadskem pristopu, del sistema pa je tudi spletna aplikacija za pregled dnevnih napovedi požarne ogroženosti gozdov. Peti prispevek predstavlja podobne aplikativne rezultate kot predhodni, vendar se osredotoča na dolgoletno narašča- nje toplotnih obremenitev v okviru projekta Heat-Shield, kjer so analizirali podatke sedmih meteoroloških postaj v obdobju 1961–2017. Šesti prispevek se posveča analizi snežnih plazov s smrtnimi žrtvami v Sloveniji po letu 1990, kjer avtorji ugotavljajo temeljne značilnosti snežnih plazov, ki so jih razvrstili na šest nevar- nostnih vzorcev. Sedmi prispevek ugotavlja ogroženost izbranih enot kulturne dediščine z vidika različnih naravnih nevarnosti na primeru občine Kočevje. Osmi prispevek analizira vpliv žariščnih mehaniz- mov potresov v Krnskem pogorju, ki so imeli veliko posledic v lokalnem okolju v letih 1998 in 2004. Deveti prispevek se opredeljuje do hidrološkega odraza podnebnih sprememb v Podravju ter razpo- reditvi pretokov in posledično poplav na tem območju. Deseti prispevek prikazuje zaznavo potresne ogroženosti pri stanovalcih nekaterih stolpnic v Ljubljani, ki ne ustrezajo sodobnim predpisom potre- sne varnosti. Enajsti prispevek izpostavlja pomen učinkovitega komuniciranja informacij za prilagajanje na podnebne spremembe, predvsem z vidika Komisije za klimatologijo pri Svetovni meteorološki orga- nizaciji. Dvanajsti prispevek predstavlja teoretične in praktične pristope k vodenju večorganizacijskega vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 161 odziva na kompleksne nesreče, ki lahko vključujejo tudi več deset različnih organizacij. Trinajsti pri- spevek izpostavlja staranje prebivalstva v Sloveniji kot izziv na področju pripravljenosti na naravne nesreče na primeru usposabljanja iz prve pomoči. Sklepni, štirinajsti prispevek, pa obravnava identifikacijo oseb- nih spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov za (ne)nudenje prve pomoči v Sloveniji. Pestrost zbranih prispevkov v monografiji s tem podčrtuje napredek slovenske znanosti in spoznanja ob odzivih na nara- vne nesreče, ki pogosto izhajajo iz vzrokov globalnih sprememb, ki se odražajo na lokalni ravni. Monografija je obenem posvečena dr. Milanu Orožnu Adamiču (1946–2018), ki je bil pobudnik in prvi vodja Oddelka za naravne nesreče Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Monografija je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.3986/9789610502678. Jure Tičar Helena Dobrovoljc, Manca Černivec, Matjaž Geršič (uredniki): Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom. O spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen Ljubljana 2020: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 90 strani, ISBN 978-961-05-0437-5 (tiskana različica), ISBN 978-961-05-0432-0 (elektronski vir) 162 Književnost Geografski vestnik 92-1, 2020 V okviru prenove pravopisnih pravil pod vodstvom Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU se je izpostavil problem zapisovanja začetnice v neprvih sestavinah zemljepisnih imen, saj se pogosto pojavijo dvomi o tem, ali gre za lastno ali občno ime, na primer Kočevski Rog ali Kočevski rog. Zato je bila že leta 2015 ob srečanju predstavnikov Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU ter Komisije vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd 1.3.2021 9:33 Page 162