&tev. 73.
Trst, v petek 14. marca 1913
Tečaj XXXVIII.


IZHAJA VSAK DAN
b* nedeljah ti prazalklh «b 5., »b M^deJ-klJi »I ». cfvfr«^ i	i ter. m prodajajo po 3 nvč. (6 sto t.) ▼ mnogih
.	▼ Trstu in okolici Gorici, Kranja, 9%. Petrm,
v • /%ojni, Sežani, Nafcreiini, St. Luciji, Tolmina, AgdoT-Dornbergu itd. Z&»t&rel« It«t. po 5 nrč, (10 sto*.) - a.A8l 8E računajo na milimetre t SirokosU 1 CENE: Trgovinski in obrtni ogla« po I st na .trtaice, z&hvale, poslanice, oglaai denarnih zavodoT po * a*. mm Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, Tsmka vrsta K 2, Mali oglasi po « sfcot. besed*, naj-A pa 40 atol Oglase sprejema Inseratni oddelek oprav« .. r-aorti-, — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*.
Plačljivo in tožljivo v Trstu.
tra
NO 2 T
Glasilo politi tnaga	„Kdtnost* n Primorska
NAROČNINA ZNAŠA
aa 3đ'r> a« K* pol leta 12 K, 3 moeec^ OX|uu brv; dopoatane naročnine, m uprava ne oafaea. M MMJtt« lx«*aj» „KDDIOtTr —— t «. m* Kim ym, u hlutt -Trt« »-»o 4opM aaj m potikajo na arednidtve Us«a. Yana pi*na m m •prejnsa)« *m rekcpla! m by ■ nli^ laroćaia«. ogiaae ta reklamacije j« potikati na upravo
UHEDNIŠTVO t aftea e*r?t« OataM 2«» ladajato odgovoril] urednik ftTlEKAH GODIH A.
Hrta .Edinost". - Natisnil* Tiskana JEtom.** s omejenim poirtAtvom ▼ Trata. Oiorglo Galafi* kfr. 3U ■Mnftnl rat*t« It«. Ml-652. TTLFTOf*
r<iy»r»!UiS«fa raft-f5?i»
ODPUST REZERVISTOV IZ BOSNE.
Ilflpod „Itamidie" na Nedovo in Drač
MIROVNI POGOJI BALKANSKE ZVEZE.
Sporazum med Avstrijo in Ru9ijo glede Skadra ? — Veleposlaniška eunija v Londonu.
DUNAJ 13. (Izv.) V političnih krogih se zagotavlja, da Je prišlo danes med Avstrijo in Rusijodojako važnega sporazuma glede ska-derskega vprašanja, kijebaje rešeno v smislu avstrijske zahteve. Dalje se poroča, da Je Avstrija glede DJakovice priznala srbsko s t a I išče, t a ko d a dobi to mesto Srbija. V koliko so te vesti resnične ali ne, se ne da kontrolirati. Potrjujejo pa se ne-le iz krogov tro-z't ze, ampak tudi iz krogov tripelentente.
Verjetno je, da pride skader-sko vprašanje že na današnji *eji veleposlaniške reunije v Londonu na razgovor in če je v e s t o s po r a z u m u medAvstriJo in Rusijo resnična, potem se lahko z vso gotovostjo pričakuje, da pride do Jako važnih in dalekosežnih sklepov.
Zaslučaj, da bodov?Ieslle smatrale sfcadersko vprašanje za rešeno, bo najbrže tudi sprejet avstrijski predlog, naj napravijo velevlasti v Belgradu in Cetinju kolektivni korak in prijazno nasvetujejo obema vladama, najSrbi in Crnogorci nikar več ne prelivajo zaman krvi pred Skadrom.
Politični krogi pričakujejo radi tega z veliko napetostjo in nestrpnostjo vesti, ki bodo poročale o vspehu današnje londonske konference.
Jako važno za presojanje situacije je vprašanje, če so zavezniki danes pričeli z napovedanim generalnim naskokom na Ska-der ?li ne. Doseda] še ni nobenih poročil.
Žalosten utis napravila jo danes zvečer vesti, ki prihajajo od Jadranskega morja, kjer Je turška križarka „Hamldie" pod poveljstvom svojega v resnici iako pogumnega kapitana Reut beja izvršila dejanja, ki so povzročila srbski transportni armadi občutno škodo.
LONDON 13. (Izv.) Današnja seja veleposlaniške konference se ni vršila, temveč Je bila preložena na soboto. To se smatra znamenje, da sporazum med Avstrijo in Rusijo glede skaderskega vprašanja faktično ni popolnoma gotov, četudi se tudi v Londonu zatrjuje, da sta se obe državi že znatno približali, tako da Je v kratkem pričakovati definitivni kompromis.
„Hamldie" bombardira Medovo In
Drač*
CETINJE 13. (Izv.) Po poročilih, katera so dobili tukajšnji uradni krog*, je včeraj turška križarka „Hamldie" bombardirala luko Medovo, kjer so se izkrcale srbske čete za Skader. Pri bombardiranju so bili Štirje grški parnlki In sicer „Chrlsto Marltis", „Venlotis", „Ertis« in „Jriftlla" težko poškodovani. Dva parnika, ki sta pripeljala živež za srbsko armado, sta se vžgala; na ostalih parnikih so bili vojaki in municija, a Je bilo k sreči izkrcanje že dokončano.
Žrtev bombardiranja je postalo okolu 10 ljudi.
MILAN 13. (Izv.) „Corrfere della Sera" poroča iz Belgrada z dne 12. t. ta.: Križarka „Hamldie" se je pojavila tudi pred Dračem in bombardirala mesto. Srbske čete sa dobile ukaz, naj se umaknejo v notranjost. Domneva se, da čaka „Hamldie* sedaj pred Valono na srbske transportne čete. Grško brodovje se pripravlja na lov na turško križarko.
DUNAJ 13. (Izv.) Tukajšnji uradni krogi 50 dobili danes obvestilo, da Je turška križarka „Hamldie" danes zalotila pri Medovl štiri grške transportne parnlke, na katerih je bilo 4000 srbskih vojakov In jih pričela z največje bližine obstreljevati. Ena ladtja se je takoj potopila, ž njo več sto srbskih vojakov, ostale tri ladije pa so bile težko poškodovane. V koliko so te vesti resnične, se ne more kontrolirati. Uradno se še ne potrjujejo in tudi nasprotujejo belgrajskim poročilom. Če se tičejo istega dogodka, tli pa več dogodkov, Je treba še počakati.
BELGRAD 13. (Izv.) O napadu turške krlžarke „Hamldie" na Drač in Medovo, so došla doseda j semkaj sledeča poročila:
„Hamldie" se je včeraj okolu opoldne pojavila pred Dračem In Izstrelila na srbski tabor 10 strelov, ne da bi napravila kako škodo. — Nato je odplula proti Medovl In se približala luki na 4 in pol km. Izstrelila je na luko In srbski tabor 30 strelov.
Srbska obrežna artllerija je otvorila na križarko takoj hud ogenj In prisilila križarko, da se je umaknila na odprto morje. „Hamldie'' je nato še Iz daljave nadaljevala bombardiranje. Izstrelila je še okolu 100 krogelj, ki so bile večinoma namerjene na luko. V taboru bombardiranje nI napravilo nobene škode, pač pa sta bili zadeti dve ladij t, na katerih je bila municija In transport konj. Ena ladja je Izgubljena. V lukl se je ravno vršilo Ukrcavanje konj In municije. „Hamldie" je z bombardiranjem napravila na srbski strani precejšnjo škodo: 50 vojakov je ubitih, okolu 100 ranjenih. Izkrcanje iz ostalih lad j se je Izvršilo v popolnem redu.
Kakor s z poroča, je „Hamldie" že par dni zasledovala grške transportne parnlke In samo čakala na ugodno priliko, da jih napade. Ker jih ni dobila v Draču, je odplula takoj proti Medovl.
Iz Aten so dobili srbski vojaški krogi obvestilo, da so imele vse grške ladje strog nalog, da stopijo v varstvo grške mornarice, ki ima svojo bazo na otoku Krfu. Te štiri ladje pa se niso držale povelja In se niso oglasile pri otoku Krfu, ampak so odšle Iz Patrasa takoj v Drač. Grška vojna uprava bo radi tega uvedla proti vsem štirim kapitanom strogo preiskavo.
Vsi ostali transportni parnlki so radi nesreče v Medovl zadržani In grško brodovje je dobilo nalogt da Izsledi križarko „Hamldie".
CETINJE 13 (Izv.) Uradni list poroča, da je bilo pri Draču ubitih 10 srbskih vojakov, več pa ranjenih. V Drač je došlo sedaj več grških torpedovk. „Hamidie* se je umaknila sedaj na|brže proti Italiji.
CETINJE 13. (Kor.) (Uradno/* V luki Medovi se je nahajal med bombardiranjem tudi L1oydov parnik „Scutari", ki je ostal nepoškodovan. Malo pred bombardiranjem Drača se je peljal princ Mirko s kraljevsko jahto iz Bara v DulčinJ, da obišče generala Martinoviča v vojnem tabDru. Princ se je izkrcal pri S7. Nikolaju, jahta pat ki je zapazila prihod „Hamidie', se je umaknila v Sutomor.
DUNAJ 13. (Izv.) V pozni nečni uri so dognale uradne poizvedbe, da je prvotna dunajska vest, da bi bile pri bombardiranju Medove vse štiri grške ladije z moštvom vred potopljene, nepravilna.
RIM 13. (Izv.) Tukajšnji Usti so dobili obvestilo, da so odpiule grške ladije v ožino Otranto in Jo zastražile. Poveljniki grških ladij upajo, da .Hamidie" ali zasežejo in Jo uničijo, ali pa zaženejo ob italijansko obal in prisilijo, da se umakne v kako nevtralno italijansko pristanišče, kjer bo potem razo-orožena. Vprašanje, kako Je mogla križarka bombardirati grško brodovje v Medovi, oziroma zakaj je priplulo v luko brez spremstva vojnih ladij, je sedaj predmet preiskave, ki bo dognala, koliko so krive nesreče grške oblasti.
Mirovni pogoji balkanske zveze.
BELGRAD 13. (Izv. Uradno.) Uradna »Samouprava" poroča, da Je balkanska zveza sklenila staviti sledeče pogoje za obnovitev mirovnih pogajanj:
1.	Voljna se nadaljuje toliko časa, da bo definitivno sklenjen mir.
2.	Kot baza novim mirovnim pogajanjem služi predlog, da mora tvoriti bodočo mejo med balkanskimi zavezniki in Turčijo Unija Midija-Rodosto. Galipolski polotok ostane v turških rokah, ostalo ozemlje, zapadno od Unije Mldifa Rodosto, pa pripade balkanski zvezi, izvzemši Albanije, kateri določijo mejo velesile.
3.	Odstop Drinopolja, Skadra in Egejskih otokov Še pred mirovnimi pognjanji.
4.	Vojna odškodnina.
5.	Avtonomija kristjanov.
Sklicanje veleposlani$ke konference v Petrogradu.
BUKAREST 13. (Izv.) Sklicanje veleposlaniške konference v Petrogradu se je vsied ruskih jubilejnih slavnosti nekoliko za- j kasnelo, vendar pa se to zgodi v najkrajše ti času. Tu z velikansko »nestrpnostjo pričakujejo rezultat, ki bo odločil usodo kabineta Majorescu.
PETROGRAD 13. (Kor.) Kakor se poroča, se vrši prva meritorna seja petrogral-ske veleposlanišjce konference koncem prihodnjega tedna. »Den* poroča, da je Bolgarska naznanila ruskemu zunanjemu ministrstvu, da se v vsakem slučaju podvrže razsodbi konference, dočim je Rumunija sprejela le posredovanje.
PETROGAD 13. (Izv.) Jutrisevrši prva seja petrograj ske velepo-slaniške konference, ki bo razpravljala o b o I g a rs k o-r u m u n -skem konfliktu. Konferenci bo predsedoval zunanji minister S a s a n o v.
Demobilizacija v Bosni.
DUNAJ 13. (Iiv.) Uradno se poroča iz vojaških krogov: Poveljnika XV. in XVI. armadnega zbora v Bosni sta dobila dovoljenje, da smeta po lastni razsodnosti odpustiti za kratko dobo one rezerviste, ki niso doma iz teritorialnega obsega obeh armadnih zborov, Zato bo že prihodnje dni odpuščen večji del rezervistov iz severnih in tudi slovenskih dežel.
Obleganje Skadra.
CETINJE 13. (Kor) Uradno se poroča : Zastopniki velevlasti so se danes zglasili v zunanjem ministrstvu in intervenirali, da se dovoli vsemu civilnemu prebivalstvu v Skadru, prost odhod iz mesta. Minister je odgovoril, da bo to sporočil ministrskemu svetu in še tekom današnjega dne odgovoril.
Srbska transportna armada.
PETROGRAD 13. (Izv.) Petrograjski brzojavni urad poroča, da šteje srbska pomožna transportna armada za Skader, 28 000 mož.
Dimitrijev — poveljnik drinopoljske armade ?
SOFIJA 13. (Izv.) Radko Dimitrijev, zmagovalec pri Lozengradu in Lufe Bur-gasu, ki se nahaja sedaj v Sofiji, je bil sprejet od kralja v daljši avdijenci. Govori se, da ni izključeno, da sprejme vrhovno poveljstvo nad drinopoljsko oblegovalno armado.
Grški guverner v Janjlni.
ATENE 13. flzv.) Bivši zunanji minister Zografos, je imenovan grškim guvernerjem v Janjini.	_
Ogrska poslanska zbornico-
Hrupna obstrukcija opozicije. - Policija v zbornici.
BUDIMPEŠTA 13. (Iiv.) Poslanska zbornica je bila danes zopet pozorišče velikih kravalov. Opozicija se je skoro v polnem številu vrnila v zbornico, da s silo prepreči glasovanje o škandaloznem novem poslovniku.
Tisza se je dobro pripravil za vsak slučaj. Zastražil je trg pred parlamentom s policijo in žandarmerijo, ki nista dovoljevala nobenega zbiranja na ulici. Za sejo je vladalo velikansko zanimanje in to tembolj, ker je vse z nestrpnostjo pričakovalo, če se bo Tisza v boju z opozicijo zopet posluževal svoje nepostavne junijske taktike in poklical policijo v zbornico. To se je tudi zgodilo. Zloglasni policijski inspektor Pavlik se je na ukaz grofa Tisze zopet pojavil v zbornico, da iztira iz nje opozicijo.
Poslanci vladne večine so že po deveti uri pričeli prihajati v zbornico in so se polnoštevilno udeležili seje. Opozicija se je zbirala v klubovih prostorih ljudske stranke in odšla korporativno pod vodstvom posl. Julija pl. Justha v zbornico. Skupno je bilo okolu 100 opozicijonalcev.
Po deseti url je dospel gref Tisza in ctvoril sejo. Obdalo ga je okolu 10 mlajših vladnih poslancev. Komaj je pričel govoriti, ko se nenadoma dvigne Justhovec, posl. Lovaszy in prične govoriti.
Vladni poslanci so začeli razbijati in vpiti, da je bilo strah in groza. Opozicija je nasprotno Lovaczu, katerega ni bilo čisto nič slišati, ploskala in klicala neprestano „Eljen". Tisza je zvonil in zvonil, a hrup in tiušČ je postajal vedno večji. Demonstracije so se udeležUi samo poslanci Justhove stranke, dočim so bili pristaši Kossuthove in ljudske stranke popolnoma mirni. Slišati |e bilo vse mogoče klice: Sol! Sol 1 Tatovi, vi ste kradli 1 Koliko |e veljala volitev v Aradu.
Tisza je mirno poslušal, si zapisoval najbolj glasne poslance in dal takoj na glasovanje, naj se izroče imunitetnemu odseku. To je opozicijo še bolj razkačllo. Nastal je nepopisen krik, dočim je vladna večina ploskala. Lovaszy se ne zmeni za glasovanje, ampak govori kar naprej. Posl. Rath zavpije
večini: Veselite se, saj bo denar razdeljen med Vas!
Ko Je Lovaczy končal svoj govor, prične govoriti poslanec Abraham, tudi pristaš Justhove stranke, katerega Je veČina na vse mogoče večine zmerjala. Ker Tisza ni mogel napraviti miru, Je kar med Abrahamovim govorom sejo suspendiral, nakar so poslanci sami ostali v zbornici. Kravall so kljub temu trajali naprej. Med piskanjem in žvižganjem Je bilo čuti strašne glasove avtomobilskih tromb. Ko se Je hrup nekoliko polegel, Je opozici|a klicala: „Eljen Justh! Eljen Desy!"
Po preteku pol ure Je Tisza se|o zopet otvori), nakar Je zbornica po kratki debati sprejela predlogo o poslovnem redu v splošnem in v detajlih.
Med tem pa sta že prišla policijska nadzornika Pavlik in Beniczky s policijo v zbornico in se postavila za opozicijo. To Je opozicijo silno razburilo. Kravall so se ponovili.
Opozicija je psovala policaje in |lh poživljala, naj se odstranijo iz zbornice. Tu stopi Pavlik pred Justha in mu naznani, da mora po višjem ukazu odstraniti več poslancev iz zbornice, nakar je nastal zopet ogtušeČ hrušč.
Ko je nastal mir, je podal poslanec Justh sledečo izjavo :
„Predsednik zbornice oziroma vlada nima nobene pravice, pošiljati policijo v zbornico in iztirjavati poslance. Ponovno smo se prepričali, da se izganja poslance še vedno s silo iz zbornice in zato konstatiram, da Je to postopanje proti poslovn ku in nepostavno. Protestiramo najodločneiše proti sprejetim predlogam*.
Po tej izjavi Je Just odšel iz zbornice, ž njim tudi vsa opozicija in policija. Opozicija se je zopet podala v klubove lokale ljudske stranke.
Opozici|a je imela kratko sejo, na kateri je sklenila, da se snide pred prihodnio se|o ob 9 dopoldne v kiubovem lokalu ljudske stranke.
V zbornici Je po odhodu opozicije poročevalec imunitetnega odseka Kiss poročal o sklepu odseku glede izključitve 10 poslancev. Predlog je bil enoglasno sprejet. Med drugimi je bil pesi. Rath izključen za 10 sej.
Nato Je Tisza naznanil, da se vrši pri-hodrja seja dne 15. t. m. in Je zaključU sejo.	_
Sklicanje tržaškega deželnega zbora.
DUNAJ 13. (Izv.) „Wiener Zeltung« objavlja cesarski patent, s katerim |e sklicanih več deželnih zborov k zasedanfu, med drugimi gališki za 18. t. m., tržaški za 27. t. m.
Imenovanja pri mornarici.
DUNAJ 13. (Izv.) Kontreadmllar Hmelaf je imenovan za povelinlka iuke in trdnjave v Puli. Kontreadmiral Njegovan je imenovan poveljnikom I. eskadre, kontreadmiral Barry pa poveljnikom II. eskadre.
Samomor soproge srbskega poslanika Vuiča.
REKA 13. (Kor.) Soproga srbskega poslanika v Rimu dr. Vu;čs, ki se Je radi bolezni preselila na Sušak, si }e danes iz tuge pognala krogl{o v sence. Odpeljali so jo v umirajočem stanju v sanatorij.
u
Politično društvo „Edinost
sklicuje
m\m\ milita
tržaške okolice
za prlhodnle občinske oolltve
za nedeljo, dne 16. marca 1913
ob 10 dopoldne
v „Narodnem domu" v Trstu.
DNEVNI RED:
Posvetouonle o predpripravah za bližajoče se občinske volitve.
Opomba. Kdor želi vabilo, naj se priglasi. Vabljeni smejo druge privesti s seboj.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Btran U.
EDINOST1« St. 73.
V Trstu, dne 14 marca 1918
Nove poti?
Vesf, da sta se Rusija in Avstro-Ogr ska kcnino vendar sporazumeli za delno demobilizacijo na svojih mejah, pozdravlja vsa naša Javnost z zadovoljstvom. V prvič in v glavnem zato, ker to obojestransko dogovorjeno odredbo vojaške naravi moremo logično smatrati kakor znak, da |e tudi politična napetost med obema državama ponehala, da pride vendar polagoma mej njima do prijateljskega razmerja, ka-koršnJega si moramo le želeti v interesu obeh držav in v pomirjenje posebno še nas Jugoslovanov, ki smo že po svojem nacijo-nalnem čutstvovanju trpeli n$uke radi trajne napetosti med obema velikima državama, in ki smo, kakor neposredni sosedje Balkana, tudi kakor državljani najintenzlvneje občutili! koliko trpe gospodarski interese države vsled antagonizma med monarhijo in slovanskim svetom : Rusijo in balkanskimi drŽavami.
Sporazum med Avstrijo in Riisijo bi pozdravljali Se posebno mi Jugoslovani, ker oživlja v nas nado, da ta sporazum ne more ostati brez posledic tudi za naše razmerje do balkanskih držav: ker po odpravi napetosti na severu mora že po logiki dejstev vsled tesnih vezi med Rusijo in Balkanom — slediti pomirjenje tudi na Jugu.
In to bi bila tista avstro-ogrska politika, ki jo avstrijski Slovani, posebno pa mi Jugoslovani, od nekdaj in dosledno zahtevamo in želimo ne le po svojem srčnem narodnem čutstvovanju, ampak tudi radi živl|enskih interesov skupne države.
Drugi razlog, da pozdravljamo vest o delni demobilizaciji na avstro-ruskih mejah, izhsja iz ozlrov na ogromno gospodarsko škodo, ki Jo trpe državljani ne le vsled navslale neznosne gospodarske depresije v me|narodnem gospodarskem občevanju, ampak tudi zato, ker je našemu javnemu gospodarstvu vsled mobilizacije odtegnenih na tisoče in tisoče delavnih rok, a tisočem rodbin njihovi — branitelji in vzdrževa-telji.
Ali ravno v tem razlogu Je tudi razlog, da je naše zadovoljstvo le delno, ker Je demobilizacija le delna.
Na severu bodo pod orožje poklicani deležni dobrote te odredbe, dočim bodo oni na jugu za sedaj izključeni. Ti morajo ostati pod orožjem in bodo morali oni sami in njihovi svojci — da, vsi državljani nositi še nadalje težka bremena mobilizacije ca Južnih me|ah.
Kako dolgo in — zaka|?! V kako svrho ? Merodavnl faktorji opravičujejo to menda z dejstvom, da je na Jugu nakopičenega še toliko netiva ter da se bo moglo razoroževanje vršiti le v istem tempu in isti meri, kakor se bo manjšala nevarnost zapletjjajev.
Če se pa vprašujemo po vzroku, zakaj da se to nevarno netivo noče poizgu-biti, oziroma zakaj, da se volilni faktorji naše države Še vedno boje nevarnosti težkih zapletljajev radi dogodkov na Balkanu, pa jim moramo že odkrito odgovoriti, da Je vzrok le v njih samih!
Gospoda naj le za A, ki so ga izrekli v razmerju do Rusije, izrečejo Še B nasproti balkanskim državam, pa se poizgubi netivo in izgine nevarnost, kolikor se tiče naše države. Kakor so prišli — če smemo soditi po vseh znakih — do spoznanja, da Je bila večna napetost med Rusijo in našo monarhijo le na kvar za to poslednjo, naj jim pride tudi spoznanje, da jedino dobra balkanska politika naše države more biti le politika dobrih odnoša-jev politika dobrohotnosti in prijateljstva.
To bi bila politika, na katero kaže naše včerajšnje dunajsko situvacijsko poročilo, kjer je rečeno, da se je Avstrija odpovedala agresivni politiki nasproti balkanskim državam ter da se je odpovedala intrasigentnemu stališču glede Skadra in Djakovice.
Vsa dosedanja izkustva nas sicer silijo, da smo skrajno previdni in da to vest sprejemamo s skepso. Kjer se je doživelo toliko grenkega, ni lahko verjeti v dobro.
To pa moremo že reči z vso absolutno gotovostjo, da bi v hipu, ko bi res nastopila taka politika, kakor (o signalizira naš dunajski informator, prenehala vsaka nevarnost od strani balkanskih držav.
Vladni komunike v »Fremdenblattu* k odredbi delne demobilizacije na rusko-av-strijski meji naglaša, da faktično ni bi>o nikdar takega navskrižja v interesih obeh držav, da bi opravičevalo krvav obračun. Gotovo. S to konstatacijo pa je tudi izrečena najstrožja obsodba vse dosedanje naše nemško-madjarske državne politike nasproti ruski državi. Brez navskrižja v interesih vendar tolika napetost skozi leta in letal V tej konstataciji je vsebovano priznanje, da za napetost ni bilo stvarnih razlogov, ampak da so delovali drugi razlogi politične in nacijonalne naravi. V slabofobstvu naše politike |e bil vir vsem zmedam in zmotam in vsem nevarnostim, ki so nalagale tolikih bremen avstrijskim državljanom. Istotako moremo trditi, da se dado tudi interesi balkanskih držav spraviti v najlepši
skladz onimi naše države — s pametno dobrohotno politiko.
Vprašanje |e torej le, ali hoče avstrijska politika res zapustiti stare poti, ki so dona-šale toliko skrbi, toliko nevarnosti in toliko žrtev, in ubrati nove poti, na kateri jej kažejo zgodovina, geograf ič n a lega, vsa evropska konstatacija In naravna misija naše države?! Od tega vprašanja Je tudi odvisno, da-li se naši vojaki na Jugu skoro povrnejo na svoje domove, da-li tisoči rodbin dobe kmalu zopet svoje hranitelje In vzdrževatelje, a naše Javno gospodarstvo nešteto delavnih sil ? !
III. Slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani.
Barvne zletne razglednice. Zopet se pil nas uresničuje stara pesem: saj nimamo nič svo|ih originalnih novosti, da bi Jih kupovali 1 In zopet odgovarjamo po stari navadi: Kaj pa Še hočete? Dali smo vam veliko množino lepih zgodovinskih razgledale, ki sicer gredo, ali prepočasi ln bi zaslužile radi svoje zgodovinske vrednosti več odjemalcev. VeČ življenja v kupčiji razglednicami želi si celokupni zletni odbor. Zdaj pa pridejo v kupčijo nove barvne
delavcev, tem lažje se razdeli delo, tem lažje bo delo za vsakega posameznika in tem večji uspeh za splošnost!
Volilni odbor za Sv. Ivan. V Narodnem domu pri Sv. Ivanu se bo vršilo v soboto zvečer ob 8 posvetovanje v svrho ustanovitve volilnega odbora za svetolvan-ski volilni kraj. Na to važno posvetovanje so nujno vabljeni vsi volild.
Šentjakobski odsek političnega društva .Edinost0 vabi vse gg. zaupnike, prav posebno pa mladino, na zelo važen zaupni sestanek, ki se bo vršil danes v »Del. kon-sumnem društvu* pri Sv. Jakobu. Opozarjamo, da se bo razpravljalo na sestanku o vseh predpripravah za reklamacijsko postopanje kakor tudi o drugih važnih zadevah za volitev, vsled česar na| se blagovolijo vsi brez izjeme postaviti v službo za narodno stvar.
Trgovinski minister v Trstu. Včeraj si Je trgovinski minister najprej ogledal obrat tvornice za Hnote], nato tvornico ve-getabilnega olja in h koncu rafinerijo za petrolej. Ob eni popoldne se pa je odpeljal minister z vladnim parnikom »Pelagosa* na Reko.
„Grazer Tagblatt". Ta dnevnik, ki izhaja v glavnem mestu Štajerske in uživa različne podpore, je najodurnejši pojav v avstrijskem časopisju. S svojo nesramno pi
jih je ustvaril mojstrski. Originalne so in krasne, da Jih mora vsakdo kupovati. Nihče se ne more pritoževati, da se občinstvu nič posebnega ne nudi. Lahko rečemo, da |e Sokol v razgledniški industriji storil svojo dolžnost in dosegel vrhunec, kakor glede sestave, tako tudi glede zgodovinskega pomena. Naj tudi najširše občinstvo stori svojo dolžnost.
Vavpotičeva trobarvna razglednica .Sokolova zvestoba" nam kaže prizor zarana na zletišču. V daljavi ovijajo še lahke koprene ljubljanski grad, nebo pa osvetljuje zlatožarna jutranja zarja. Slavnostno okrašeno zletišče miruje, le čili Sokoli do-letavajo in posedajo po zelenih, s trobojni-cami okrašenih vencih, ki prepletajo drogove na zletišču. V ospredju sta dva sokolska telovadca: prvi drži povešen sokolski prapor, drugi kleči pred nJim in poljubuje rob prapora v znak neomejene zvestobe do sokolske ideje. — Posamezne razglednice so naprodaj po 12 vin. Pri večjem naročilu popust, kakor pri zgodovinskih razglednicah: pri 100 do 200 razglednicah 15%, pri 200 do 400 20%, pri več kakor 400 pa 25%. Društva in zasebniki morajo poslati znesek za naročene razglednice naprej, trgovci jih dobe v komisijo.
Zgodovinske zletne razglednice so Še vedno v zalogi, dasi bi biie lahko že prodane pred Novim letom. Za vsakega Sokola le vendar važno, da ima vsaj nekatere zanimivejše slike iz zgodovine slovenskega Sokolstva. Zatorej bratje, širite zletne zgodovinske razglednice!
Pred Veliko nočjo smol Na tisoče in tisoče razglednic se bo razpošiljalo širom naše domovine in tu se nam ne more očitati egoizem, ako želimo, da bi Slovenci in Slovenke v prvi vrsti segali po sokolskih zletnih razglednicah. Vsesokolski zlet bo zahteval velikanska financijalna sredstva. Tudi je treba po vinarjih zbirati zletni fond in če tudi razglednice le malo nesejo, vendar je vse dobro, vse pospešuje naš namen po starem pregovoru: .Kamen do kamna palača-. Priporočamo torej zletne razglednice
ob letošnji Veliki noči)
*
* *
Od podpredsednika častnega odbora brata Luka S v e t e c a smo prejeli kot prispevek k zletnemu skladu znesek K 50; enaki znesek smo prejeli tudi od kmetske posojilnice na Vrhniki v isti namen.
Darovalcem bodi na tem mestu izrečena iskrena sokolska zahvala.
Na zdar!	(Zvršetek.)
Predsedstvo „Slovenske Sokolske zveze".
tem, če se dogaja|o taka hudodelstva, ali pa Če kak mladenič tam gori na Opčinah nekoliko preglasno zakriči svoj .živio*. V takem slučaju Je mož postave hftro .na licu mesta", dočim ga pa gotovo ni tamkaj, kjer sredi ceste lopovi ustavljajo ljudi z revolverji In streljajo za n|iml.
Trgovski tečaj. Gg. trgovce opozar-|amo, da se vrši za vajence vsak ponedeljek, torek ln četrtek redna šola v trgovskem tečaju.
V interesu napredka prosimo, da jih pošljete v Šolo, za kar Je treba plačati mesečno samo 1 K. Prijave se sprejemalo ▼ šoli ob omenjenih dnevih in sicer vedno ob 8 30 zvečer v Ciril In Metodovi šoli na Acquedottu 20.
Družba Canadlan-Pacific je zaprosila avstrijsko vlado za dovol|enje, da sme|o njeni parniki pristajati v Novem Yorku. Vlada tega radi konkurence domačemu podjetju najbrže ne dovoli.
razglednice — prva serija. Mojster Vavpotič savo Je škodoval že tudi mestu Gradec v - - - - ~ - - -	- v trgovskem razvoju. Kdor zasleduje pisavo
tega skrajno šovenističnega glasila zadnjih
5	let in ni omejen na duhu, omamljen od nadutosti v smislu pisave tega lista, si mora le želeti vsestraskega trgovskega in Indu-strijalnega razvoja naše države, mora — tudi če Je Nemec — najostreje obsojati divjanje rečenega lista.
Ako bi uprava mesta Gradec preštudirala škodo, ki Jo provzroča ta zarukani list se svojimi ostudnimi napadi na vse, ki niso njegovi abonenti, morala bi priti že davno do spoznanja, koliko škoduje ta gnus kupčiji graške industrije in tujskemu prometu svojim zasramovanjem vsega slovanskega sveta. Gg. naj bi tudi pomislili, da tudi na Štajerskem industrija ne more vspevati brez slovanske delavne sile — da je ta siia komponent vsega gospodarskega ŽivljeDja. Ali niso potem taki napadi na slovenski ži-velj naravnost brezvestni ? 1
Slovenci ne bi smeli trpeti tega gnusa v naših Javnih lokalih. Čemu podpiramo take strupene sovražnike?
Brez komentarja. Iz Šepulj pri To-maju nam poročajo, da gospod kapelan ni hotel dati neki ženski odveze, ker je povedala, da — čita .Edinost". Ženska Je odšla lepo k drugi spovednici, kjer je spove-doval g. dekan. In ta pametni mož in vzgle-den duhovnik je dal ženski odvezo kljub temu, da čita „Edinost". Brez komentarja.
Nemarnost ali nagajivost ? V zadnjem času prihajajo prav pogosto v naše uredništvu osebe, ki se pritožujejo proti tukajšnji poštni upravi zaradi neredne ekspedicije pisemskih pošiljatev. Tako se je dogodilo, da (e oddal nekdo prošli petek popoldne okrog
6	ure v Trstu pismo, naslovljeno v Ajdovščino, a to pismo ]e prispelo v Ajdovščino šele v nedeljo. NaslovIJenec Je imel zaradi te zakasnitve znatno Škodo. V pismu se mu |e namreč sporočalo, da naj ne pride v soboto v Trst, ker njegova navzočnost ni potrebna ; ker pa dotičnik ni dobi! pisma v soboto, se je le odpeljal v Trst in Je tako po nepotrebnem izgubil čas in denar.
A to ni edini slučaj. Zgodilo se je isti osebi tudi že, da je bilo drugi dan dostavljeno z navadno pošto vred. To se dogaja vedno le s pismi, odposlanimi iz Trsta v Ajdovščino, dočim pa dobiva naslovljenec v Trstu iz Ajdovščine poslano pismo še isti dan.
Kje je torej krivda ? Ali vsled v nemarnosti ali negajivosti?
Inženirski izpit s prav dobrim uspehom je napravil dne 10. t. m. ca češki tehniki v Pragi Janko Mačkovšek, član in nekdanji predsednik kluba slovenskih tehnikov v Pragi. Čestitamo.
Tolovajski napad. Peter Ferluga, 'posestnik na Konkonelu, se Je nudil pred včerajšnjim v Trebčah po opravkih do večera. Ko je pa zvečer okolo 7*8 na povratku — šel po cesti med trebenskim pokopališčem in vasjo Bane, je skočil iz gozdiča neki lopov ter mu, zagrabi vši ga za prsa, zakUcal: „Haltl* Ko se mu |e Ferluga iztrgal iz rok, ga je lopov zagrabil za grlo, a zopet se je napadeni osvobodil in |el bežati. A komaj je napravil kakih 15 korakov, so skočili Še štirje iz gozdiča in začeli streljati za nJim. Ker se |e pa bežeči bal, da bi ga, ako bi tekel naravnost po cesti, vendar utegnil zadeti kak strel, Je skočil s ceste in bežal preko polja proti Banam, kamor |e prihitel (v konsumno društvo) ves prepaden, bled in upehan, tako da se je komaj držal po koncu.
Pred kratkim Je bil napaden na poti proti Prošeku neki tujec in napadalec je tudi Imel revolver v rokah. Seda| pa zopet ta napad. Kakor je videti, so varnostne raz mere v naši okolici postale v zadnjih časih tako slabe, da je treba varnostni oblasti nujno priporočati, da stori nekoliko več za varnost prebivalstva, kakor pa je storila doslej. Na) bi pač varnostni organi posvetili nekoliko več pazljivosti tem razmeram, kajti končno je vendar nekoliko razlike
Slovensko gledališče.
Snočnja uprizoritev Ivo Vojnovićeve „P s y c h e" Je uspela v igralskem oziru prav dobro. Občinstva ni bilo ravno preveč, a za medtedensko predstavo vendar še zadovoljivo število. Obširneje izpregovorimo o predstavi jutri.
*
* *
V nedeljo popoldne se ponovi burka s petjem in godbo
.REZERVISTOVA SVATBA-.
Zvečer bo repriza F a 11 o v e operete „DOLARSKA PRINCEZINJA«.
Mešani pevsko vajo.
*
zbor
gledališča ima nocoj
Domače vesti.
Vsem onim, ki so dobre volje! V soboto zvečer ob 8 se bo vršil v Narodnem domu v Trstu, kakor smo že večkrat napovedali, sestanek zaupnikov v zadevi volite v v mestnih volilnih okrajih. Politično društvo „Edinost* ni moglo doposlati vsem posameznikom vabil na ta sestanek, a to naj ne odvrača nikogar, ki hoče sodelovati pri pripravah za bodoče volitve, da ne bi se udeležil sestanka. Zato tudi pričakujemo od vseh onih, ki so ob času priprav za zadnje volitve posvetili svoje moči naši stvari, da se zanesljivo udeleže sestanka, in to ne samo oni, temveč da pripel|ejo s seboj izmed prijateljev in znancev tudi še novih moči.
Časa, ki je na razpolago za pripravljalna dela, ni veliko; treba se je torej nemudoma lotiti dela z vsemi silami. Nasprotniki delajo s polno paro in store gotovo vse, da bi nam skrčili našo posest Občni zbor italijansko-liberalne »Patrije* se Je obširno bavil z bodočimi občinskimi volitvami in vse Je izzvenevalo v najnujnejši poziv, naj vse, prav vse sodeluje pri pripravah. Če oni delajo tako, ali na) mi zaostajamo?
Vsak tore|, kdor čuti v sebi sposobnost za vodilno delo, pridi v soboto zvečer na sestanek v Narodnem domul Cim več bo
Porotno sodišče.
Pod predsedstvom podpredsednika dež. sodiša CIaricija se Je vršila v torek in sredo razprava proti Santu Garaviniju, rojenemu v Ravenni 1. 1888, obtoženemu
hudodelstva ponarejanja denarja.
Obtožnica pravi, da |e Garavini od meseca junija do začetka avgusta leta 1912. delal v Trstu iz manje vredne kovine komade po 5 grških drahem, 5 francoskih frankov, 5 belgijskih frankov, 5 in 2 italijanski Uri, 5 švicarskih frankov in po 5 in 2 avstrijski kroni s pomočjo kalupov, ki si jih Je napravil iz sadre po pravem denarju in zlitim iz srebra in cinka, ki jo je po-srebraval na galvanlčni način.
Obtoženec je trdovratno zanikal krivdo in jo zvračal na druge osebe, ki se nahajajo v inozemstvu.
Po dvadnevni razpravi, ki |e nagrmadila ogromnega dokazilnega materijala za obto-ženčevo krivdo, |e sodni dvor stavil porotnikom eno glavno vprašanje, glaseče se na ponarejanje avstrijskega, italijanskega, francoskega, belgijskega, švicarskega in grškega denarja ; eventualno vprašanje, ali je imel pod svojo streho drugega pooareja'.ca denarja, in dodatno vprašanje, ali Je bil denar tako ponarejen, da ga ni bilo mogoče izpoznati.
Porotniki so glavno vprašanje potrdili z 9 „da" in 3 „ne", izključili pa so inozemski denar, eventuelno vprašanje je odpadlo, ker so porotniki potrdili glavno vprašanje ; dodatno vprašanje so potrdili z 8 „da* proti 4 „ne". Scdni dvor Je nato prisodil Garaviniju 5 in pol leta težke Ječe, pri čemer pa se odšteje polpeti mesec preiskovalnega zapora.
Branitelj dr. Zennaro je priglasil ničnostno pritožbo.
* *
Včerajšnja porotna razprava je bila odgodena na poznejši čas. Prišlo je namreč do ostrega spopada med predsednikom viš. sodnim svetnikom dr. Andrichem ia braniteljem dr. Barzalom, bivšim drž. pravd-nikom, ki se nI pokoril predsedniku, ki mu je odvzel besedo. Dr. Barzala Je sodni dvor kaznoval z globo 30 K, nakar Je dr. Barzal odložil zastopstvo svojega branjenca. Poslal je nato predsedniku ostro pismo. Branitelja dr. Mandič in dr. Rossi sta nato tudi hotela od'ožiti zastopstvo, a ker tretji branitelj, dr. Petronio, ni hotel storiti istega, sta ostala tudi ona dva. Končno pa je predsednik odgodil razpravo na pozne|ši čas in to na
stroške branitelja dr. Barzala.
*
* *
Porotne obravnave se bodo vršile Še ves ta mesec, konec jih pa bo dne 2. aprila. Tu priobčujemo njih dnevni red: Včeraj, dne 13. marca je pričela porotna obravnava proti Ivanu Ivančiču in tovarišem radi umora. Ta bi se imela nadaljevati danes ln morda še Jutri, toda Je odgodena na poznejši čas. Dne 17. prične obravnava prod Ermengildu Macuzu radi umora; dne 18. proti Ettoni Giraldiju in Antonu Negodi radi ropa in tatvine; dne 20. proti Ivanu Preselju radi žaljen|a časti potem tiska; dne 21. proti Giovanniju Članu in Avgustu LanzI radi žaljenja na časti potom tiska ; dne 26. proti Antoniji Pirjevitz radi hudodelstva gol|ufi|e; dne 28. proti Ivanu Preselju radi žaljenja Časti potom tiska; dne 31. proti Kariu Nassiguera radi žaljenja časti in Javnega sramotenja. Aprila se porotno zasedante nadaljuje in sicer pride prvi dan pred poroto
V Trstu, dne 14. marca 1913.
..EDINOST" št. 73.
Str? a EU.
Josip Marčan radi uboja; drugi dan pa Paolo Beviiaqua, Mario Jaschi in Cario Kohl radi ponarejanja denarja. S to obravnavo se zaključi sedanje porotno zasedanje.
Društvene vesti.
Odbornike .Glasbene Matice" v Trstu, vabim k nocojšaemu sestanku, ki se vrši ob 9 url v gorenjih prostorih kavarne „Balkan". Namen sestanka je: „članstvo*.	Blagajnik.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v
Trstu. Danes zvečer pevska va|a za mešan zbor. Prosim točno in vsi. Pevovodja.
Slovenska Čitalnica v Škednju. Na
občnem zboru „Slovenske Čitalnice" v Škednju dne 3. marca je bil Izvoljen sledeči odbor:
Godina Alojzij, predsednik, Pahor Mihael podpredsednik, Godina Andrej tajnik, Flfcgo Ivan blagajnik, Mihelčič Josip knjižničar, Flego Anton in Flego Josip odbornika, Kariž Cezar In Flego Marij namestnika, Lavrenčič Anton in Sancin Anton pregledo-valca računov.
Stavka v „Tržaškem tehničnem zavodu".
Čas, v katerem se vrši stavka v „Trž. tehn. zavodu", Je zelo neugoden. Vsled vojnih zapletljajev je nastala velika gospodarska kriza, ki je spravila ob kruh na tisoče in nisoče delavcev. Zaostal je ves promet ln delavstvo občuti bridke posledice brezposelnosti. Poleg tega pa je bilo delavstvo v omenjenem zavodu zelo slabo organizirano. Velika Je četa tistih, ki niso hoteli slišati o organizaciji delavstva ničesar, dasiravno se £ira Je tolikokrat predočeval pomen organizacije in so se vabili, naj se ji pridružijo. Vsak pameten človek bo dejal, da se tam, kjer ni zadostno število organiziranega delavstva, pač ne more uprizoriti štrajka, tem-manj, ker Je gospodarski položaj, kakor omen|eno, tako silno neugcden. In delavstvo z ozirom nato tudi ni hotelo uprizoriti stavke, delavske organizacije pa še manj, ta stavka je bila delavstvu naravnost vsiljena.
Delavstvo Je hotelo, kakor Je to storilo že večkrat, samo protestirati proti krivicam in v znak protesta je torej zapustilo delo, misleč, da bo to kaj pomagalo in da se na podlagi tega protesta razmere vsaj deloma izpremene. Toda ta poskus se je delavstvu ponesrečil, izjalovil.
Ravnateljstvo Je reklo: „Zapustili ste delo, niste nas ubogali, ko smo vas pred tem korakom svarili, in zato ste odpuščeni!" Izpili so delavstvo in zaprli tovarno, kar se pri prejšnjih protestih nikdar ni zgodilo. Sedaj so napravili ta korak bržkone ravno z ozirom na gorinavedeno krizo. Ravnateljstvo je najbrž komaj pričakovalo tega momenta. Zaradi tega to pravzaprav ni nikak Štrajk, ampak izprtje delavstva. Štrajk je to samo v toliko, v kolikor delavstvo vztraja pri tem, da tako dolgo, dokler ne bodo sprejeli vseh izprtih delavcev v delo, nihče ne sme v tovarno.
Natančni nameni ravnateljstva nam seveda niso znani. Izjavilo Je sicer, da sprejme one delavce, ki se zglase s knjižico, na delo, a kaj namerava pri tem, nam ni znano. Položaj se do danes prav nič ni iz-premenil, Je ravno tak, kakor onega dne, ko je Štrajk nastal. Vsak dan se vrše shodi in vse delavstvo je solidarno. Shodi se vrše zato, da delavstvo vztraja, da ostaja složno.
Socijalni damokratje izrabljajo celo stvar 2a agitacijo, kar je graje vredno. Na shodih govore o svojih konsurunih zadrugah, agi-tirajo za n|e in tudi za strokovne organizacije. Delijo tudi letake s pozivom: »Slovenski kovinarji, organizirajte se!* Nadalje brošure „Razredni boj' itd. To bi ne smelo biti. Ka] je mari štrajk zato, da oni na podlagi shodov, tiska itd. agitlrajo za svo|e zadruge in organizacije? Proti zlorabljanju te stavke v svrho socijalno demokratične agitacije, moramo odločno protestirati.
Včeraj popoldne se je vršil v dvorani NDO javen shod NDO. Strokovni tajnik Brandner je v obširnem govoru razpravljal o stavki. Zlasti pa je razkrlnkoval nezakonito ravnanje z delavstvom v „TiŽ. tehn. zavodu", proti kateremu obrtno nadzorstvo ni ukrenilo ničesar. Ni dolgo temu, odkar je delavstvo v tej tovarni delalo tudi ob nede^ah, kar obrtni zakon prepoveduje. Obrtno nadzorstvo tega ni videlo, in še bi bilo tako, da si ni delavstvo samo priborilo nedeljskega počitka s tem, da enostavno ni šlo več ob nedeljah ua delo. In tako, kakor tozadevno obrtno nadzorstvo ni napravilo potrebnih korakov, 8rnpak je dopustilo kršitev obrtnega reda, tako je bilo glede raznih drugih točk, na podlagi katerih so se godile delavcem velike krivice. Govornik je vse take slučaje tudi navedel, citiral določbe
obrtnega reda, in zbrani delavci so videli, da se Je postopalo v tovarni proti omenjenim določbam, da so gospodje Pichlerji ob vsaki priliki kršili obrtni red.
Govornik |e de|al, da bi bila z ozirom nato, da izvira velika krivda teh obupnih razmer od strani obrtnega nadzorstva, pač dolžnost vlade, da bi ostro posegla vmes.
je natančno razložil, kakega velikega pomena je organizacija delavstva, posebno sedaj, ko se podjetniki trdno združujejo in vodijo boj proti delavstvu v svrho poslabšanja delavskih razmer. Upati je, da se bo zatirano delavsko ljudstvo spametovalo vsaj seda|, ko tako živo občuti udarce nasilnega kapitalizma.
Govorilo je nato mnogo štrajkujočih, nakar je bil shod zaključen. Delavstvo se je razšlo v trdni zavesti, da hoče solidarno vz-trajati v boju za svoje pravice in da doseže častno zmago.
Mar. del. organizacija.
Opozarjamo vse trž. slov. delavstvo, da se udeleži shoda, ki bo v nedeljo ob 10. popoldne v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu in na katerem se bo poročalo o Štrajku v Trž. tehn. zavodu.
Vsak Slan NDO, ki se nahaja v štrajku, naj se zglasi vsak dan od 10 do 11 predpoldne, ali pa od 4 do 5 popoldne v uradu NDO, In sicer s člansko knjižico.
Posredovalnica dela NDO. Išče se 20 kamnosekov (mramor) za Dalmacijo.• Delo stalno. Vožnja v Dalmacijo se povrne. Oglasiti se je v uradu NDO v ul. sv. Frančiška št. 2. 1.
Ženska skupina NDO priredi v nedeljo ob 4 popoldne važen sestanek v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva" v ulici Torre bianca št. 41. Na tem sestanku se bo poročalo o važnosti predavanj.
Skupina pekovskih pomočnikov vabi na sestanek, ki bo danes v petek ob 10 predpoldne v društveni dvorani NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2.
Govorniška Sola NDO. Danes, v petek ob 8. zvečer govorniška šola v društvenih prostorih.
Gostilniška zadruga članov NDO opozarja svoje člane, da se v obilnem številu udeleže občnega zbora, prihodnlo nedeljo ob 10 predpoldne v dvorani NDO.
III« občai zbor godbenega odseka
NDO. Minuli četrtek se Je vršil v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu III. občni zbor godbenega odseka NDO, ki ga (e namesto od stopi všega predsednika otvoril podpredsednik D. Kapelj, ki je poročal o društvenem delovanju v minolem letu in izrekel zahvalo vsem dobrotnikom na raznih njihovih prispevkih.
Tajnikovo poročilo je bilo jednoglasno sprejeto. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da |e imel odsek v minolem letu dohodkov K 5.424 70 stroškov pa K 5.376 64. Nato so blil Izvoljeni: za predsednika Ru-' dolf Pregarc, v odbor pa: Anton Kolombin,; Josip Stojkovič, Leander Pegan, Josip An- i tonič, Alozij Hočevar; namestniki: Dominik Kapelj, J3sip KJuder, Anton Cotmann; pre-gledovalca računov: Anton Plrjevec in Ivan Vodopivec.
Pri slučajoostih se je oglasilo več članov k besedi. Sklenilo se je tudi, da bodo podporni člani, ki so dosedaj plačevali 20 vinarfev mesečno, odsedaj plačevali 50 vin. mesečno, zato pa je odsek obvezan v slučaju smrti podpornega člana svirati pri pogrebu. Sklepalo se je o raznih notranjih in zunanjih zadevan odseka, nakar je predsednik opozarjal člane na njihove dolžnosti iz zaključil zborovanje.
Odbor se Je v prvi seji konstituiral tako-le: predsednik Rudolf Pregarc, pod-
SOUDNO: iN : ELEGANTNO
HT ZMBRNIH CINAH "M
RAFAELE ITAUA
THtT . VIA MALCANTON - TMW
Mnenje gospoda dr. A. Elssenwenger-ja
sekundarija otroške bolnišnice Karolina na Dunaju.
Gosp. J. SBRH.A VALLO
Trst.
Mogoče ml je poročati vam z veseljem, da večkrat pri priložnosti predpisujem z izbornim uspehom Vaše ŽELEZNA!O KINA VINO SERRAVALLO.
Dunaj, dne 3. junija 1911.
Dr. ELSSEN WENGER.
NIKDAR
se ne more nabaviti
POHIŠTVO
po tako izredno nizkih cenah
kakor se sedaj prodajajo v
Trstu, v ulici Caserma £tv. 4.
Čas prodaje: od 9 do 1 in 3 do 7 zvečer.
M | ! | | | | I | |
I I I II ) ! M 1 T
i i M i i i m
__
OR ' jt 'S*
ALOJZIJ TAVČAR- DUTOULJE
avforizirano stavbno in kamnoseško podjefje
zapriseženi sodni izvedenee izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.
I | | [ j | | | | [ | | t | | t II 1 1 I. MJ_J_JJ-JJ_JJ_1_LJ—_
Dr. Korsano Dr. Fečnik
Dr. PETSCHNIGG
Zrst, vU S. Cateriia ftrr. 1.
Zdramik ca notranje (splošne) bolezni. 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 V«—1 ta 7—7V.
se je preselil v
ulico S. Lozzoro St. 17,1.
(Palazzo Diana)
Za cerkvijo Sv. Antona novega-
PAROPLOVNA DRUŽBA D. TRIPCOVICH & Ci.
--TRST
DVOKALA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Na {avnl dražbi, ki se bo vršila Jutri j v soboto, dne 15. t m. od 9 do 12 dop.,) se bo prodajalo:
Avtomatični igralni stroji, gramofoni s t pločami, zlati prstani, ura (regulator), orni- j valnlk z mramorjera in zrcalom, omara, po-: barvana kuhinjska omara, obešalniki iz bam-' busa, pult, nekaj moške obleke, več parovj škornjev za moške in ženske.
Osebni promet
Dr. Dinko Tecilazić
zdravnik za otroške bolezni
je prevzel svoje delovanje
in ordinira od 2 do 4 popoldne.
Trst - ulica Stadion St. 6, I. n,
iz Trsta V Jakin, najhitrejša proga
8 parobrodom na dva vijaka „GRAF WURMBRAND".
Prevoz čez morje v 9 urah s
vsako sredo ob 7 zjutraj od pomola sv. Karla, začenši z 12. marcom t. 1 do preklica ;
iz Trsta V Jakin, direktna proga
z zvezo z brzovlakom v Rim in nazaj s parnikom na 2 vfjaka „CYCLOPSu ; vsako soboto ob 4 pop., do preklica, iz proste luke ;
iz Trsta V Benetke, ekspresna proga
s parnikom na dva vijaka „Graf \Yurmbrandu ; v3ako soboto ob 2 popoldne in vsako nedeljo ob 4 pop. od pomola sv. Karla; začenši s 15. marcom 1.1. do preklica. Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu in njenih raznih zastopstvih, v odpremnem potniškem uradu avstr. Lloyda, v potovalni pisarni P. Ohristofidis
in družbeni lopi na pomolu sv. Karla. Družba si pridržuje izpremembe brez poprejšnjega obvestila ; v smislu prometnega opravilnika.
ftem: gospodinjam
toplo priporočamo
CIKORIJO
edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
ChrHfl in metoda I
6St
Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem | I ffUiliifVi
ulica Gloftlo
in gostilničarjem parmezan l.a po K 2"3O in naprej, kakor gorgonzola. J J \ II1111 [1 ([Vi VaSOfl St 10, ementalski, ovčji, trapist, vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdam HI »t vnvhii|	""
Stran IV.
„EDINOST11 St. 73.
V Trstu, dne 14. marca 1913.
predsednik Anton Kolomblo, tajnik Josip Stojkovič, I. blagajnik ^Kapelj Dominik, od b omika Josip Antonič in Alojzij Hočevar
Tem potom opozarja odbor vsa slavna diuitva in korporacije v mestu in na deželi, da se ob priliki raznih narodnih prireditev obračajo naravnost pismenim ali ustmenim potom na društvenega blagajnika Leandra Pcgaaa ul. Molino a vento št. 3, .gostilna Tomažič" Trst. Vsa pisma in vabila na razne druge osebe se smatrajo za neveljavne.
Socijalni demokratje terorizirajo. —
V Nabrežini so začeli socijalni demokratje groziti vsem onim kamnosekom, ki so se vpisali v NDO. Dne 10. t. m. Je izgubil delo delavec Ivan Tence iz Sv. Križa. Bil Je v službi pri tvrdki Benvenutti v Nabrežini in Je moral zapustiti službo, ker so socijalni demokratje pritisnili na podjetnika In zagrozili, da napravijo Stra|k, če članov NDO ne odpusti z dela. Podružnica NDO v S?. Križu se Je obrnila na centralo NDO, ki je napravila ovadao. Pritiskači bodo zaradi izsiljevanja ostro kaznovani. Vse kamnoseke v Nabrežini, Sv. Križu in drugih vaseh pa poživljamo, naj se nič ne strašijo pred socialno - demokratičnim teroritmom, ampak naj se organizirajo brez strahu v NDO, kajti NDO bo branila vsakega. Če socijalni demokratje ne zavzamejo drugega stališča, naj ne pričakujejo, da bi jim prizanašali.	_
Vesti iz GoriSke.
Odlikovanje. Cesar Je podelil predsedniku okrožnega sodišča Henriku Cazafuri naslov dvornega svetnika.
Na naslov c. kr. poštnega in brz. ravnateljstva v Trstu I Kako se rešujejo najnujnejšeje prošnje pri tej tako potrebni instituciji, je pač neverjetno. Prošnjo se mora poslati na to upravo vsaj pol stoletja pred uresničenjem, tako, da v Času dolgočasnega reševanja prošnje izumira vsaj ena generacija. In vendar si ni želel ustanovitelj te prekoristne inštitucije takih poštnih zvez, kakršnih imamo ravno v območju slavnega tržaškega poštnega ravnateljstva. Tudi poznejši paragrafi te ustanove določujejo vse drugače glede poštnih zvez, nego pa jih Izvaja ravno to ravnateljstvo.
Res, da vsem naenkrat se ne more ustrezati. Toda dobiti je občiaarjev, ki že kar polstoletja opravičeno, a vendar brez vsa-cega vspeha prosijo najskromnejše poštne zveze. Sicer so jim na pristojnem mestu že večkrat obljubili vse, toda dejanja le ni od nikoder.
Kako pravično Je to ravnateljstvo, to Je razvidno iz sledečega.
Mnogo Je vasi, ki dobivajo pisma vsak dan in še celo dvakrat na dau, medtem, ko je bolj obljudenih vasi, ki so vrhu tega Še bližnje poštnemu uradu, ki pa nimajo najmanjše poštne zveze. Tako lepe razmere imamo v blaženi Primorski (zraven neštevila drugih) tudi glede pošte. Sicer pa se zdi človeku kakor da bi bila ravno naša dežela zakleta. Kajti za vsako najmanjšo drobtinico pravice od strani državnih oblastev se mora človek takcrekoč popolnoma ugonobiti s prosjačenjem za vsak malenkosten uspeh.
Ljudstvo pač občuti vedno bolj udarce od vseh strani naše slavne mačehovske vlade. PIaču| na vse strani in za vse! Od vsega tega pa ne imej ničesar. Dasi je prebivalstvo Iz kanalskih vasi Vrb, Kostanjevica, Nekovo in dr. v neposrednji bližini Kanala, dasi mora ravno tako plačevati za poštno pošlljatev, kakor prebivalstvo v Kanalu samem, ali v drugih vaseh, vendar ni, odkar stoji svet, dobila še niti ene poštne pošiljatve, dostavljene na dom. To je sramota — škandal za XX. veki
Kakor da so te vasi kje v Sibiriji. Še v Sibiriji dobivajo ljudje vsaj vsakih 100 let pošto na dom. V vaseh Vrh, Kostanjevica, Nekovo in dr. pa še vsakih 100 let enkrat ne.
In ravno te vasi prosijo že skoro polstoletja za najprimitivnejšo poštno zvezo; toda slavno c. kr. poštno in brz. ravnateljstvo v Trstu je popolnoma gluho za take prošnje.
Pak, če že ne moremo dobiti te dobrote moderne države, pa naj vsaj svet izve, kako brezobzirno zanemarja poštno ravnatol]stvo gospodarske interese našega prebivalstva. Hočemo radikalno obračunati ravno s to upravo!
Končno še vprašamo slavno c. kr. poštno in brz. ravnateljstvo v Trstu: Nas-li hoče slavno isto smatrati enakopravnimi državljani, ki Jim gredo kakor drugim, ki imajo - pod isto upravo poštne zveze do vsake posamezne osamljene koče?! Ali pa je tudi tu vmes... slavofobstvo, kakor je že ukoreninjeno po raznih avstrijskih državnih uradih ?!
Za župana na Žagiv pri Bovcu je bil Izvoljen zopet g. Alojzij Žagar, posestnik in trgovec.
Avtomobllna zveza po goriških Br-dih. Oovorilo se je večkrat o železnici po Brdih; ali vselej so se Jemale v pretres tudi velike težkoče za tako železnico in stroški. Počasi se opušča misel na briško železnico, nameravajo za uvesti avtomobilno zvezo med Gorico in Krminom po Brdjh. Biici imajo težave z osebnim in blagovnim prometom, zato si jih hočejo olajšati s tako zvezo. Ustanovil se je odbor, v katerem so
zastopniki vseh briskih občin, in ta odbor sklicuje na dan 16. t. m. shod v Smartnem; na tem shodu se bo obširno razpravljalo o avtomobilni zvezi po Brdih.
Čitalnica na Blanči v Gorici je ustanovljena. Predsednikom je Izvoljen dr. Fr. Irgolič; v odboru so: železniški uradnik Testen podpredsednik, Pompe tajnik, Ober-dank, blagajnik, učitelj Turk, knjižničar. Pevski zbor društva šteje 30 pevcev, pevo-vodja in učitelj-voditelj R. Žaidaršič. Članov ima Čitalnica doslej nad 80. Lepo naj pro-speva to važno obrambno društvo in čuvati treba nad njim, ker bo izpostavljeno na padom naših sovražnikov.
D A R 0 V L
—	Svetoivanski podr. CMD je daroval g. J. Kariž 1 K, ker mu je g. Hvala — sedaj v Dutovijah — odstopil zgodovinsko razglednico.
—	Šentjakobski podružnici CMD je izročila g. Jelka Rapotčeva 20 K, ki jih je daroval g. N. N. Isti podružnici je daroval g. Ivan Meže 1 K. Iskrena hvala!
-- Za rojansko podr. CMD so darovali: v spomin na pok. go. En bergerjevo nabral g. Lavrenčič K 20; Lud. Gržina da roval namesto honorarja g. dr. Pertotu K 5; na „Višavi" se je nabralo pri ballncanju K 1*20; nabiralnik v roj. Kons. društvu K 12, skupaj K 38 20.
—	Za šopek povestic M. A. Lamur-skega so darovali moški podružnici CMD g. Ivan Kokalj K 5, Unči Knaus K 1, Franjo Hmelak K 1. Denar hrani uprava.
—	Ob letnem zaključku „Prvornajni-škega kluba" v gostilni pri g. Franu Štran-carju v ul. Giuliani 32, so darovali udje, za družbo CM K 20, ki se izroče družbenemu blagajniku.
—	V počeščenje spomina g. dr. Rudolfa Abrama Je daroval g. dr. Matej Pretner „Dijaškemu podpornemu društvu* K 20.
MALI OGLASI
........t	MALI OOLASI M račnnijo po 4 vin.
........j	besedo. Mas igo tiskan« beseda enkrat
J	vet Najm«qjla pristojbina 40 »ta.
.—•...j	Plača se takoj laser itn* m* oddelka.
i-n-inrTf-irtnnnnnrinrinnn
ii-ii-M-iririririrnrTnf-UTiTriR
Izvežban korespondent, ™°Xt'
nemškega in laškega jezika, z dovrSeno tehniko, tudi zanesljiv računovodja, ponuja na podlagi izvrstnih spričeval svojo službo. Prijazni dopisi inseratnemu oddelku „Edinosti" ped „Kcre?pcndentu.	380
I nvebi noe ^el, 8 8TetHmi rjavimi lisami, z LUvoM poo, znamko St 794, se je izgubil v MerČah pri Sežani. Oddati ga je proti nagradi lovskemu čuvaju v MerČah.	549
UicSpo z zemljiščem v Bocolu se proda po nlOlUd nizki ceni. Pojasnila ul. Chiozza 81. 475
CIll^Hn išče loletna Slovenka. Naslov pove in OIU2 U U seratoi oddelek „Edinosti".
542
Obleke za moške, dečke, £den£a
sečna plačila. Najnižje cene. Levi, ul. Antonio Cac-cia 6, prvo.	551
PpQ4|injn zna tudi hišna dela opravljati, rtidlUlIJU, se išče. Naslov pove inseratni oddelek „Edinosti" pod št. 546.	546
Brivska dvorana.
Roja na in okolice, se priporoča brivska dvorana v ulici Montorsino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanovič, brivec.
Qnhirn noT0 opremljene, prost vbod, parketi, OUUIl/Uj odda majhna družina za 24 kron. San Giacomo in Monte št. 12, vrata 13.	556
Iil4i*i fnroi se vrši	ven če k narodnega
JUlrl lUI C J kluba „Triglav", v dvorani NDO, ul S. France«co št. 2, I, ki se prične ob 8 zvečer in konča ob 2 zjutraj.	520
RADOSLAV PETRIĆ
Trst, ulica Geppa št. 12, Telef. 1025.
Priporoča svoja zajamčeno pristna dalma tlnska vina in izvrstni istrski teran.
Asti in šumeči refošk in vermont
lastnega in odlikovanega pridelka. Za prodajalce nizke in konkurenčne cene.
POSTREŽBA NA DOM.
Silvestro Ricci
Trst, nI. deli' Istria 79
(Zg. Čarbola, Ponzano sup.)
Tovarna cementHih plošč in cevi
v veliki Izberi. Izvršujejo se tlakarska dela. Cene nizke.
Hans Scheidler
= zobotehnik =
Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 In od 3—6. 576 Trst, Plazza C. Goldonl St. n.
Zaloga obuvala
--■ in lastna delavnica =
PfiliAr " " TK8T :: ::
tillVI ulica Arcata 19
Velika izbera Čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako nizkih in zmernih cenah.
F	' "
■i TEODOR KORN
Trst, ul. Miramar Stv. 71
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh* vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = PO NIZKIH OE9AH. v
1
:: Delo dobro in zajamieno. t: TelBl. 35-26. □ Poslovodja: Franja Jenka.
i L

3DKILNA H. D. 0.
▼ Trsta, ulica Carrador) St 18
n jo sedaj vodi g. HINKO 703IĆ, m dob vedno sveže pivo, prve vrste Fino - teran, i^orka in mrzla Jedila ob vsakem času«
Na razpolago Teč sob za prenočišče
po nizkih cenah. - Priporoča se sa obilen obisk*
Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnioa ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst ul. Mogle CuBlnctl 2).
Velika izbera moških in £enakih čevljev. - Poprav se izvršujejo točno in solidno
pe zmernih cenah
"O
o o. -i C
tSk
3 <
v'
Slovensko šivilja
se priporoča cenj. občinstva. Ljuboslava Baučer
Trst, ul. Istituto št. 13f --pritličje.-
Trst
Želodčne bolezni,
hemoroidi, zap*ka ltiftj, kožni Izpuščaji, ranit ve ca no^ab.
Brezplačno sporočim, kdor želi, vsakomur, kdor trpi na želodčnih in prebavnih težavah ter zaprtju, krvnem zastajanju, kakor tudi hemoroidih, lišaju, ramt-ah na nogah, vnetjih itd., kako so se mnogoštevilni bolniki, ki so dolga leta trpeli na teh boleznih, h i tr o i n t r a j -n o iznebiti teh nadlog. Na razpolago je več nego 10 000 zahvalnih in priznalnih pisem. Krankenschvvester
V In«, m W1E8BADEN, Walk-
lUUlU miihlstrasse 26.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano
trgovino jestvin
Antonija Mihelič
v Trstu, ul. Rojan št. 8
FRAN SLUGA.
SHBBBHSElSEaBElSBBia
g Ljudska upapna jj|
g BOGOMIL PIM01
13 Trst, ulica Vlncenzo Belltni St. 13 ||
(najpieti ceme si. Aitcia lOTeza)
} Zalega t s- Is Ibszbsi. vin ipMta ITksrjtv fc razprodaja na drsboo In debel«
JAKOB PERHAUC
Trst, Vis delto Acque it 8, Trst
(Neaproti Citfh Centrmle) Velik labo* francoskega šampanjca, pes »ah desvrV nih italijuskih in avstro - ogrskih rim. Eordeao« Bnrgnnder, renskih vis, Mcaella Is Chianti. Ram, konjak, razae žganja ter posebni pristni tropin ovac, ilivovee in brinjevee. I rde Iti L vrBte, dolli is dotičnih krajev. Vsaka aarolba te takoj tsvril. Rups* lilja se po povzetja. Oemki na aahtevo ta franko.
Razprodaja od pol litra saprsj. ms
Alojzij Boik
Trst nI. Belvedere 3, Tel 342 R.VIII.
Trgovina dellkctes,
kolonialnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže In prve vrste. — Raipošil|a se tudi po poŠti in dostavlja na dom.
Novi zobozdravnišKi
ambulatorij
ul. Rossini St. 12 (vogal ul. delle Poste)
Laboratorij za moderno dentistiko.
Umetni zobje od K 4-— dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2.
Izdiranje zob brez bolečin po 2 K.
Ordinacijske ure:
od 8 dopoi. do r pop. in od 3 do 7 mvečer. Ob nedeljah in praznikih od 9 do za.
■ BBBHBBHBOESBH
g Umetno - fotosratičnl |
h ateljž s^ |
H (pritličje) -- pri Sv. Jakoba -- (pritličje)
I*»rSuje vnko fotografirao del >, kaker tndi razglede, poai etk«, notranjost lokalov, porcelaoske pl iće za Tsakovrstoe ipomeLlke Itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsake fotografije
Kadi udobnosti gosp. narofcikoT •prejema naroćbe ln Jih lavrtoje na doma, eventuelco tudi tua^J mesta
Artistični fotografični zavodi
Ezio de Rota - Trst
ulica Barriera vecchia St. 27 (naaprofc lekarne Picciola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na olje, akvareS ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K, Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu.
I > I II M............I II	.................
Prodajalnica ur In dragocenosti
O. ESticher
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Corjo ti 36.
Bogati izbor zlataiiine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi grebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne Brebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Mio Ropotec
priporoča cenjen, občinstva Trsta in okolice svoja
mesnico
nahajajočo se
v ulici Sette fontane 35
v kiteri prodaja goveje, telečje in janječje meao prve vrste t?r perutnino po zmerni ceni.
Bogat Izbor g
nr9 Terlžle, orratnlli |jj verižic, nhanor, pr- || stanoT, zapestnic itd. || Konkurenčne cene. B3
Matija Bulic
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai buoni amicia
v Trstu, ulica Belvedere Stev. 39,
I točilnico vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili ▼ Trstu, v ulici Benvenuto Cellini št. 7.
gostilno „Al buon Almissan"
v Rojanu, ul. MontorsinO 3,
.točilnico vina v Barkovljah
, (Bovcdo), ul. Perarolo št 342
(hiša ŠČuka).
Toči sa prvovrstno dalmatinsko črno. belo in opolo vino Iz Omiša ter pivo.