edenske nevice. } Interpelacije povodom prirodnih nezgod. Poslanec | Jakob Vrečko je koncem meseca julija vložil na ministra notranjib zadev in poljoprivrede interpelacijo za poškodovane po toči v kozjanskem okraju. Interpelacija j se glasi: «Dne 16. julija je črez Rudenco pridrvela nevihta, ki je z grozno točo v kratkem času uničila celo olimsko iu podčetrlsko župnijo ter segala tja doli do Lesinč na Hrvatskem. Pobiti in uničeni so virštajski in imlajski vinogradi, ki so letos obelali najkrasjiejšo trgatev. Hudourje je zabilo popolnoma v tla vso pšenico, ovcs in koruzo ler izruvalo in podrlo ncšteto sadnega drevja, podiralo kozolce in celo strehe odnašalo iz stavb. Ubogo ljudstvo, ki je pretečeni dve leti toliko trpelo zaradi suše, se je veselilo in komaj čakalo letošnjega pridelka, je sedaj vse potrto in obupano. Pred dobrim mesccem poprej je opuslošila od clemcntarnih ne| zgod vedno prizadcte obsoteljske kraje silna povodenj, i a kar je preostalo in se opomoglo od povodnje, pa sta | sedaj uničila toča in vihar. Ker je prebivalstvo v teh j krajih po toči težko oškodovano in se nahaja v veliki l bedi, nima živeža in potrebno seme za setev ter ni no| benega pridelka več pričakovati v tem letu, je državna I pomoč neobliodno in nujno potrebna. Vsled tega si Vas, j g. minister, dovoljujem vprašati: Ali hočete storiti vse, j kar je mogočc, da se da poškodovancera čimpreje poj trebna državna pomč, bodisi v naluri ali v novcu in da I se dovoli odpis davka? Prosim pismeni odgovor! — Poj slanec Bedjanič na poljedelskega minisira: Reka Drava dela v ormožkem okraju, posebno pa v občinah Trgovišče, Cvetkovci, Velika Nedelja, Pušenci, Frankovci, Obrž in Središče velikansko škodo. Njcna struga se je posebno zadnje dve lcti menjala in uničuje kulturno zcmljo, njive, travnike, pašnike in gozdovc. Ogrožava v posameznih oddelkih, tako posebno v občinah Velika Nedelja in Cvetkovci hišc in gospodarska poslopja in ncvarnost jc, da prihodnja velika poplava ta poslopja upropasli. V politični občini Obrež je Drava že uničila na 100 ha najbolj plodne zenilje, ravno lako pašnike in šume, ki so za obstoj tamkajšnjega prebivalstva brezpogojno potrebni in je vsled te izgube ravno v tej občini ogrožcn obstoj mnogih ljudi. Niti v rednih proračunih, niti v zakonu o naknadnih krcditih, niti v zakonu o dvanajstinah se ni uvaževala naša zahteva in tudi ne uradna vloga direkcije voda v Ljubljani. Zato zahtevamo, da se sedaj stavijo dovoljni krediti na raz-» polago, da se opravijo najnujnejša dela, odstrard nevarHost ter rcši prebivalstvo in njegovo imetje gotovega pogina. Vpraiam torej:l. Ali so Vam navedena dejstva zr.ana»? Ako hočete li takoj zahtevati uradna poročila Vam podrejeuih urauov? 2. Hočete li vsaj v proračun za leto 1UBS-B4 postariti za ta varnostna dela potrebne kreditef Proeiai pisme&i odgovor! Tacm krajevnim odi>orom SLS! Te dni smo razposiali YS€in krajevnim organizacijam SLS okrožuico glede YoiiteY novih zaupnikov SLS. Prosimo, da krajevni odbori YoliteY novih zaupnikov iz^edejo natančno po navodilih okrožnice ter nam vsaj do 25. avgusta sporočijo imetift in natančne naslove novoizvoljenih zaupnikov. — Tajništvo SLS y Mariboru. Krajni šolski svcti in šolska vodstva, pozor! V začetku šolskega leta bo treba naročiti razne tiskovine in tudi fiolske potrebščine, kakor: šolske knjigc, zrezke, svin&iike in drugo. Ako hočete kupiti poceni, potem naročitc Yse te reči v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Tam ne kupite samo ceneje, kakor drugod, ampak Cirilova tiskarn* vam da pri večjih skupnih naročilih na šolske potrebščine tudi več odstotkov popusta v prid revnim učenccm, ki si pri sfdajni draginji ne morejo kupiti potrcbnifc reči. Kje najboljše kupite šolskc potrebščine? Začetek šolskega leta se bliža. Treba bo zopet kupiti za sinove in hčerke razne šolske potrebščine, kakor: šolske knjige, risalne bloke, beležnice, svinčnike, peresa, radirke, ravnila, iestila in še mnogo drugih reči. In vse to stane veiiko, zelo Yeliko. Starši in učenci morajo pri sedanji veHkanski draginji gledati na vsak vinar; zato bodo kupili ysc šolske potrebščine tam, kjer bodo sorazmerno najccnejše. Lansko leto je bila v Mariboru najcenejša Tiskarna sv. Cirila. To je vsak priznal, kdor je tam kaj kupil. šolske knjige so bile tam za 10% bolj po ceni kakor drugod, in isto je veljalo tudi za druge predmele. Zato pa je bila trgovina CirUove tiskarne naravnost oblegana in tako polna, da večkrat niti noter nisi mogel. TrgoTino CiriloTe tiskarne pa je priporočalo tudi to, da je pri Yečjih skupnih naročilih dajala 5—10% popusta v prid revnim učencem. Ker bo Cirilova tiskarna gotovo tudi prihodnje šolsko leto poceni prodajala vse šolske potrebščine, zato jo staršem in učencem najtopljeje priporočamo. Kdor hoče kupiti dobro in poceni, naj gre v Cirilovo tiskarno. Tiskovine za sezname obvezancev za kuiuk, kakor jih zahlevajo predpisi založi naša stranka na željo županor in odbornikov ptujskega okraja. Gotovo bodo dobrodošle tiskovine tudi vsem drugim občinam v drugih okrajih, ker olajšajo županom in odbornikom delo, ki ga držarna uprava ualaga občinam. Mariborske novice. Iz raznih krajev S1oy. Štajerske 80 nani došla poročila, kako je ravno med dežerjeni in nevihto padala v soboto toča, ki je povzročila zelo ve¦liko Skode. V Mariboru in okolici je vladala v četrtek, pelek in soboto do proti večeru neznosna vročina, ki §e napodila tudi sicer Yodobežne in starejše Mariborčane y kalno Dravo. V soboto zvečer pa je ohladil rahel dež mesto in okolico. Sobotni dež je mnogo koristil. Tojaška oblast še vedno kliče na orožne Yaje žeIezni6arje, ki so štrajkali 24 ur, a že daTiio zopet redno delaj» in Yozijo. Vpoklicali so tudi reč mrtvih in tudi take, ki so žt davno y pokoju in so nad 80 let stari. — Ceii Ypoklic je res nekaj za smeh ter kratek čas. Mariborska pcostovoljna požarna bramba je imela minulo nedeijo y kasaini kralja Petra Yeliko reselico, ki je bila posebao od strani NemceT zelo dobro obiskana. Poprejšnjo gostilno «Maribor« iia Grajskem trgu so menda orjaBci, ker tamkaj je njihovo glavno zbirališče, prekrstili y hotel «Kosovo«, ki nosi ta blaženi naslov tudi T cirilici. No, tudi Maribor hoče Orjuna in begunci iz jugii s časom balkanizirati. Znani samostojnež, nekdanji fitajercijanec in sedaj tajnik rajne narodno soaijalifttičnc stranke g. Konrad S—c—h—nuderl je odpri gofitilno Y Frankopanori ulici. Mogoče se mu bo o&tarija bolje obnesla kot pa njegoTa dosedaj še Yedno K«Yožena protiljudska politika. Gospod Konrad Schnuderl bo, če že ni, dal slovo politiki — hrala Bogul N* praznik Marijinega Tnebovzetja je bila na slovesen način ot^orjena obrtna razstaTa. Razstara bo osta la odprta od 15. do 26. avgusta in bo tudi za obisko^al«e it, dežele y Ysakem oziru zelo podučljiTa. To res Yeitko ia zanimivo razstavo podeželanom prar" toplo priporočanio. T Mariboru y Alojzijeri cerkvi so se Tršile niinnli teden dubovne vaje za duhovnike. Teh Yaj se je udeležilo zelo Yeliko duhovščine iz cele škofije in sam p. m. g. novi škof dr. Karlin. Mariborski trg je glede zelenJBYC, krompirja in čebule takorekoč prenapolnjen. Kmetje se pritožujejo, da je krompir letos na mariborskem trgu tako po ceni, da se ne splačajo niti pridelovalni stroški. Toča v St. Ilju y Slov. gor. Ravno na postaji y Št. Ilju v S1oy. gor. je padala y sobolo proti večeru med deževno nevihto zelo debela toča. Ali je naprarila toča tudi po šentiljskih vinogradih in poljih kako večjo škodo, še nimamo natančnih poročih jNovice od Sv. Ruperla v SIov. gor. Neznani tatovi in uzmoYiči so udrli minuli teden v Zavrhu v vilo g. Senllenartskega notarja Siupice in y hišo gospe Slavič v St. Lenarlu. Odnesii, oziroina odpeljali so vso sobno in kuhinjsko opremo. O uzmovičih še nimajo prave sledi. — Javnosti je /.e davno znano, da snio r.i Ruperčani nabavili nove zvonove, ki lcpo ubrano pojejo in so nain v veliko veselje !cr por.os. Vsak faran je daroval po svoji možnosti, le edina Gočova bi rada delala tozadevno izjemo, izvzemši par za prispevke za nove zvonove navdušcnih hiš. Gočovčani, seve zopet samo nekateri, se izgovarjajo, da bodo rajši prispevali za trojiške kot pa ra ruperške zvonove. — Nadalje kradejo Gočovčanom čast ludi orjunci, ki jih je vse skupaj za eno malo beianje. Pretekli tcden se je ta orjunska organizacija jq>ozabila tako daleč, da je prebatinila celo moža Bjibovc^a miiljenja. NadcY«li so mu batin y lako obil- ni meri, da je moral iskati pomoč pri zdravniku. G*junce pa sta spreinLjala v Št. Lenart dva orožnika v senci bajonetov in orjunski pretepaii so molili na železni molek. Od Sv. Bollenka v Slov. gor. nam poročajo, da je v Nadbišecu uinrl dne 30. julija posestnik Anton Ploj v 84 letu svoje starosti previden s svetimi zakramenti. — Dragemu možu blag spomin, njegovim pa naše sožalje. Toča v Hlaponcih in na Polcnšaku pri Ptuju. Med precej močno nevihto minulo soboto tako bolj na večer je debelo točno neurje zelo občutno obiskalo Polenšak in Hlaponce. Toča je pobila najmanj dve tretjini ajde. Žalostno pri tem je dejstvo, da so si Hlapončani in Polenšani za letošnjo setev ajde kupili seme in letos so zopet ob njega. Poleg malodane čisto k tlom zbite ajde je toča razcefrala koruzo in še to malo sadja, kar smo ga imeli, strosila in zbila z dreves. Škoda povzročena po toči je v zgoraj omenjenih krajih velika in prosimo g. poslanca in takorekoč rojaka Vesenjaka, da bi nam izposloval na višjem mestu vsaj odpis davkov, če že ne vladne denarne pomoči. Na denarno pomoč nimamo upanja, ker Beograd skrbi le za svoje južne brate, a točina škoda po slovenskih krajih mu je že davno deveta briga. Častimo spomin v svetovni vojni padlib! Zabovci. Ne bilo bi lepo, ako bi krasil zraven kapele, ki bode v nedeljo na tako slovesen način blagoslovljena tudi na primernem prostoru v naši vasi spomenik v spomin na naših 16 mož in mladeničev, ki so morali darovati svoja mlada življenja na bojnih poljanah v zadnji svetovni vojni? Hvaležni nam bodo za ta čin ne samo oni padli, temveč ludi naši poznejši rodovi bodo spoštovali te vojne žrtve. Posnemajmo vsaj v tem oziru naprednejše žftve. Ovadušlvo orožje svobodomiselstra napram katoliškim organizacijam. Kakor smo že poročali, je bil orlovski dan v Šoštanju dne 22. m. m. velikanska manifestacija katoliške misli in prepričanja. Kaj podobnega Šoštanj sploh ne pomeni. Staro in mlado je tekmovalo med seboj, da dostojno in jasno izrazi, kako misli in v kateri tabor spada. Le mala peščica Šoštanjčanov se tega slavja ni udeležila. Naša zmaga je bila popolna. Naslednji dan pa dobi šoštanjski župan g. M, Marinček dopisnico brez podpisa s sledečo žaljivo vsebino: «Srbski s . . . ji in županu mesta Šoštanj. To ni jurist, ampak fašist. Videli ste in občutili še boste našo roko. Vi kot zakleti Srb in Sokol nas ne boste mučili. Sami, le mi sami si bomo odstranili srbsko verigo, se rešili sužnosti. In ti, zagrizenec, zakleti Srb boš trpel še y grobu, poprej pa na zemlji našega naroda«. Da doseže ta dopisnica sploh svoj namen, to je ,da krade ogled našim organlzacijam, je bila priobčena v «Jutru« od 28. t. m. s potrebnim komenlarjem in s tiho željo, da jo po natlsnejo srbski časopisi. Tako so hoteli zlobno dejanje podtakniti našim organizacijam, predvsem seveda Orlu, ki ga že vidijo od oblasti razpuščenega. Ali vas ni sram, klevetniki, da se poslužujete tako propadlih sredstev, da bi odeli naši tako sijajno uspeli manifestaciji plašč sramote. A ta plašč je vrgel na Yas same črno senco najnlzkotnejše propalosti, Iskali ste na naši prireditYi mad€ŽeY in ker jih niste našli, pa ste si jih podlo Izmislili, — a vedite, da ste se s tem sami pogreznili y blato ostudnosti. Naše ljudstYO pa je le še bolj utrjeno v prepričanju, da ste Yi strup za mladino. Zato Yam pa obrača hrbet. Tako se delajo politične afere, tako se seje mržnja in se dela proti sporazumu s srbskim narodom in to od Ijudi, ki se smatrajo za edine Yaruhe drža^e. Ali j« potem čudno, da še danes žiYimo Y neurejenih državnih razmerah. Novi zyoiioyI y šmartnu pri Slovenjgradcu. Dve nedelji zaporedoma, 29. julija in 5. avgusta se je vršila pri nas izredna slavnost — blagosloYiteY novih zvonoY. Našl dobri farani iz Golavebuke so preskrbeli za podružnico sv. Tomaža okoli 500 kg težek bronast zyoii. Velikanske so bile predpriprave za to slavnost: 17 visokih mlajev, štirje krasni slavoloki so mimoidočim oznanjali, da se bo vršilo y Tomažki vasi nekaj posebncga. Ob 9. uri zjutraj se je zbralo okoli zvona na kolod^oru Yeliko ljudi, na kar se je Yršil veličastni spreYod. Na čelu so korakali Orli, za njimi deški naraščaj, moški, za njimi Orlice y kroju in okoli 50 belo oblečenih deklic. Ob zvokih trbonjske godbe in neprestanega streljanja iz topičev se je pomikal sprevod k sy. Tomažu. Pri vsakem slavoloku pa je po ena deklica pozdraYila tako zaželjen zvon. Nato je domači gospod dekan č. g. J. Lenart blagoslovil zvon, ki se je pri procesiji že oglašal iz lin. Pevaj dolgo, ti tako zaželjeni zvon v čast božjo in pa y Yeselje Ysem dobrotnikom, ki so za tebe toliko žrtvovali. Dne 5. avgusta pa se je vršila enaka slovcsnost pri podružnici Sv. Jurija. Lepa cerkvica sv. Jurija je bila že skoraj zapisana razsulu, imela je že velike razpokline, a požrtovalni sosedje sv. Jurija — Legenčani so začcli zbirati za popravilo cerkvice in vrhu tega še za dva nova bronasta zvona. Kakor en mož so šli vsi Legenčani za oerkvenim ključarjem Vivodom in so zbrali med se]>oj in med drugimi dobrolniki y martinski nadžupniji tako svolo, da stoji sedaj cerkeY lepo prenovljena in da se iz stolpa oglašata dva nova, okoli 900 kg težka hronasta zvonova. Zanimivo je bilo opazovati, kako se je ves Legcn pripravljal na svoj praznik dne 5. avgusta, ko sta prišla nova zvonova. T četrtek že s začeli dvigali visoke mlaje, 20 so jih postavili od teh je osem po 28 metrov dolgih. Kakor mrarljišče je izgledal prostor pred cerkvijo poln krepkih moških, ki so dvignili mlaje.,r)oma pa so deklcta pletle vence za slavoloke. Štirje slavoloki, cden lepši od dru gega, so v nedeljo pozdravljali nova zvona. V veličastnem sprevodu, katercga je otvorilo 6 orlov na konjih, spremljala je inladina šmartinske župnije nova zyonova. V 9prevodu je bilo 6 OrloY na konjih, za njimi |e korakalo 11 Orlov, 18 narašeajnikov, 29 Orlic v kro~ju in 73 beloobledenih deUet, za ajimi godba in okuso« ovenčan voz z novima zvonoma. Za zvonoma so se pel- jali na treb vozih botri.. Za njimi j« šlo mnogo drugih Ijudi. Pri prvem in zadnjem slavoloku so imele dekHce lepe, v srce segajoče deklamacij« o z^onovib. Neps«gledne množice ljudi so čakale že pri podružnioi sy. Jurija nestrpno na nova zvonova. Domači gospod d&kan je ob asistenci starotrškega župnika in doma&ga gospoda kaplana blagosloril nova zvonova.. V lepib, v srca segajočih besedah je orisal slarotržki gospod 2upnik pomen zvonov. Zvon žive kliče, mrtve obžaluje, strele lomi. Po pridigi je daroval g. dekan slovesno sv. mašo ob asistenci gg. župnikov iz Starega trga in Pa- meč, med katero sta se že oglašala nova zvonova. — Pojta zvonova stoletja v čast božjo, v veselje vaStm botrom in botricam, gospodom in gospem Vevod, Lr>gar, Krenkar, Krakar in vsem drugim dobrotnikojn, ki so za vaju veliko žrtvovali. Zanimivosti iz Laškega. Shod SLS, ki je bil napovedan za nedeljo, dne 12. avgusta, se radi tehtniik ovir ni vršil, ampak je preložcn na nedeljo, dne 2. sep-tembra. Ta dan pride po prvem sv. opravilu k nam poročat g. narodni poslanec Kugovnik. — Predsednik naborne komisije je bil znani pukovnik Tošič iz Celja. Pri naborni komisiji je g. pukovnik izpraševal navzoče župane, kateri stranki da pripadajo oni in njihovi občinski odbori. Ko je zvedel, da so v laškem okraju skoro vse občine v rokah SLS, je bil užaljen. Je menda upyal, da so župani in odborniki laškega okraja radikali ali demokrati, pa se je zmotil. Mi smo mnenja, da g. TošU ni pri naborni komisiji poklican za to, da bi v vojaiko dostojanstver.i suknji politiziral, ampak naj vrši samo svojo službo kot prcdsednik kcmisije in prav nič drugega. Nam je čisto vseeno, kateri stranki pripada g. Tošič, a tudi njemu naj bo poslranska stvar naša strankarska pripadnost. Politikujoči oficirji so zlo za vsako vojsko in ravno o tem bi morala višja vojaška oblast dobro poučiti tudi g. pukovnika Tošiča, ki tudi pri GeIjanih ni priljubljen. Iz scverne Amerike smo dobili odgovor na aEnnet. list« št. 36 od 27. junija, notica (Kozje): «Vprašam p_isca, koliko sinov je on imel v službi svoje ljube domovine? Županova je dala štiri, da so se bojevali za svobodo in jaz niislim. da je s tem dokazala tudi toliko, kakor dotična oseba, katera je priobčila ta članek v «Kmet. listu.« Zatorej mislim, da županovo srce nttoft hrepenenja kam drugam, ker je storil svojo dolžnost gotovo bolje, kakor pritepljenec, kateri samo razobefti zastave in s tem hoče dokazati ljudem, koliko napravi za svobodo domovine. Pometaj najprej pred svojila pragom! Javna varnost v južni Srbiji je daleč od tega, kax prikazuje in pripoveduje notranji minister. Hajduijov in razbojnikov ni nianj, temveč vedno Yeč. Strumišfci srez je poln hajduko^ in špijonov. Neki uradnik finančne upra^e je namreč organiziral in sestavil iz Yseh oblaslnih krogov celo špijonsko družbo, ki koraiie ali Bfcjduke vedno pravočasno obvesti, če se proti njim kaj pn pravlja. Razbojniki imajo ob taki pomoči seveda prav lahko in rarno delo, špijoni pa dobijo od njih lep <Jenar. Sedaj so nekaj špijonor sicer zaprli, a kaj to jg«maga, ko so pa na njih mesto stopili drugi. — JaVfia Tarnost tudi sllno trpi rsled agitacije za občinskc Tolitre. Radikali in demokrati vsak po STOje pritiskajo «a ljudstvo in tudi me dseboj se preganjajo in pretepaTft|&. Nesreča z zrakoplovi. V Novem Sadu je Tojaši« aeroplanska ali zrakoplotna postojanka, ki pa iuma sreče. Veliko zrakoplovo se je že razbilo ter še yei zrakoplovcer ali pilotor ubilo in tcžko ponesrečilo. GlaTfti Tzrok teh nesreč leži pač t tem, da za to stroko nimamo prarih strokornjakov ter da se brezbrižno nabaTlja slajb materijal, nerabni slroji, ki se prej ali slej razbijejo ter zahtevajo mnoge človeške žrtve. Tudi Francozi so naat obesili mnogo nerabnih letal. Zadnjič je pa prišla t N. Sadu tudi predrzna tatvina na dnevni red. Wrangh>we, podpolkoTnik Lojko, ki je bil sprejet v našo Tojaško službo, je v družbi mebanika, tudi Rusa, z letalom odletel najbrž t Rusijo. Letalo jt stalo poldrugi milfjon dinarjer. Prostor. gasilno društvu Ruš« priredi v nedel|p, dne 19. avgusta Teliko vrtno Teselico z zelo obširniM sporedom na Trtu g. Novaka. Priprare so T polnem feku. Razun raznovrstnih zabav r «Pohorskem ciri»su« in gasilskcra muzeju bode krasni nastop gasilcev «V gorečem ognju brez plamena«, kakor tudi aželodee, ti si moje vse«. Godba pekerskega gasilnega društm. Ob pol 4. uri sprejem gostoT na kolodToru Ruše. K obilni udeležbi vabi odbora. V Trbegovcih pri Sv. Jurijn ob ščaTnici se je prf blagoslavljanju prenovljene kapelice nabrala za dijasao kuhinjo v Mariboru znatna svota 1440 K, za katero s« požrtvovalnim Trbegovčanom iskreno zahvaljujemo! Za denar se vse dobi. Tudi «Nova Tera«. Vsi ud«leženci katoliškega shoda kupite to knjižico v Ljubljani! Nova, zelo poučna knjižica.