letnik XXII. številka 5 maj 1985 Sporočilo štafete : mladosti 1985 Najlepše je začeti s Titovo besedo — o sebi in o vsem, kar je drugačno od običajnegaobičajnega, mire običajnega, mirnega življenja. Teh besed se zavedamo bolj kot kdaj prej, kajti časi so preresni. Samoupravljanje se nam je ustavilo. Grozijo nam neenotnosti in prepiri. Standard je začel padati, tega pa smo se bili odvadili. Še malo, pa bo milijon brezposelnih! Izpostavljeni smo. Marsikdo brusi ob pogledu na nas zobe. Neuvrščenost je mnogim trn v peti. V svetu — mnogo vojn, lakote in brezpravja. Morda nam bo kdo zameril, ker smo to sporočilo tako začeli. Vendar nismo površni niti zaletavi, nismo pozabili »45«, nismo pozabili niti enega boja zmage niti ne molčimo o njih. Ponosni smo nanje! Toda med vsemi zmagami nam je najljubša — naslednja. Boj, ki ga sedaj bijemo, osvešča in krepi na nov način. Težko je, toda ali je prvič?! Naša mladost je za kakšno svtar tudi prikrajšana, pa vendar ima tisti nujno potrebni žar in lepoto, (Nadaljevanje na 2. strani) V pričakovanju štafete NOVI UPRAVNI ODBOR tovarne aluminija v Strnišču se bo zavzel, da bo tovarna kmalu začela obratovati (Nadaljevanje s 1. strani) prinaša izziv ustvarjalnosti in požrtvovalnosti. Dobro je, da boja za socializem nikoli nismo idealizirali in da nas nikoli ni frazvajal. Kakorkoli je danes težko biti mlad, ni druge izbire, kot da živimo in se bojuje- mo. To so Titove besede in zgled, pa tudi naše prepričanje. Tito je naš navdih. Zaupal nam je, mi pa smo mu vračali z ljubeznijo in delom. Titov odnos do mladine je bila njegova skrb za prihodnost naše revolucije. V petek dopoldne je delavski svet tovarne aluminija v Strnišču izvolil iz svoje srede devetčlanski upravni odbor podjetja. Delovni kolektiv je prevzel upravljanje tovarne v svoje roke. Ob osmih zjutraj se je zbralo približno štirideset članov delavskega, sveta, ki so ga ustanovili v tovarni aluminija že pred meseci, v svečano okrašeni sindikalni dvorani. Tudi vsi ostali objekti tovarne so bili ob tej priliki okrašeni z zastavami, napisi in zelenjem. Povsod je vladalo praznično razpoloženje. Zasedanje je začel predsednik delavskega sveta tov. Marjan Berlič, nakar je poročal direktor tovarne Viktor Stopar. Direktor je v obširnem poročilu podal pregled dela kolektiva v petih letih po osvoboditvi. Tovarno so začeli graditi Nemci med okupacijo. Po kapitulaciji so odvlekli s seboj večino strojev in drugih naprav ter razdejali mnogo objektov. Ko smo leta 1946 in 1947 začeli graditi tovarno, so delovni Naš odnos do Tita pa odgovornost za lastno prihodnost. Vemo, tudi mi nismo brez napak. Očitajo nam, da smo generacija brez idealov, ki raje umolkne, kot da bi se bojevala. Ni čisto tako. Molčimo, zares, bolj, kot bi smeli. Pa tudi delali bi lahko bolje. Toda tudi podcenjujejo nas. Imamo ideale, vendar ne pristanemo na to, da bi bila poslušnost merilo privrženosti ciljem revolucije. Jugoslovanska socialistična revolucija zahteva boj. V tem boju, bodimo realni, zahtevajmo tudi »nemogoče«! Bodimo hrabri, pa tudi modri! Bodimo demokratični, pa tudi brezkompromisni! Le takšen boj nam zagotavlja, da bomo nosilci sedanjosti, in ne pripravniki prihodnosti. Zmaga samoupravljanja, bratstva in enotnosti — z Zvezo komunistov na čelu — vodi iz življenjske utesnjenosti v varno življenjsko perspektivo. Po človekovi meri! Če je tako, zahtevamo, da se revolucionarni cilji hitreje in dosledneje uresničujejo, da bomo tudi mi ljudje, ki so prihiteli iz raznih krajev naše domovine, prevzeli težko in odgovorno nalogo: Čim prej zgraditi tovarno in jo kročiti nienemu namenu. Krediti za graditev so Dili iz leta ▼ leto večji. Leta 1945 so znašali nad 2 milijona dinarjev, letos pa znašajo že nad 500 milijonov. Kjer so se še nedavno razprostirali gozdovi, stoje zdaj prostrane tovarniške dvorane, dimniki, skladišča, stanovanjska poslopja itd. Že prihodnje leto, najpozneje pa leta 1952, bo tovarna začela obratovati. Spočetka bo dajala na leto 50.000 ton glinice in 15.000 ton aluminija, čez nekaj let pa se bo produkcija podvojila. Vse to pa je zdaj last delovnih ljudi. Delovni kolektiv se je pri graditvi objektov, ki jih je 72, boni z ogromnimi težavami. Stroji, ki so jih .naročili na Madžarskem, niso prispeli kljub temu, da jih je naša država že plačala. Bile so težave z delovno silo, vendar pa so uspehi, ki so jih dosegli delavci ter delavke tovarne aluminija v svoji dosedanji borbi za plan, ogromni. Nad 500 delavcev je vsak dan premagovalo razne težave, rezultat njinovega dela pa je že skoraj dograjena tovarna. Doslej so v tovarni aluminija proglasili 127 udarnikov, številni delavci pa so bili nagrajeni. Po poročilu direktorja se je razvila diskusija, potem pa so člani delavskega sveta izvolili upravni odbor tovarne. Petkratni udarnik in brigadir jurišne mladinske proizvodne brigade »Jožeta Lacka« Stanko Borušek, šestkratni udarnik in odlikovanec z redom dela II. stopnje Anton Kokol, Franc Medved, Srečko Kramberger, ing. Drago Kunstelj, Rudi Gobec, Anton Latič: m Ivan Brodnjak — to so ljudje, Ki so jih delavci tovarne aluminija izvolili v svoj upravni odbor. Upravni odbor in delavski svet, ki je že prej uspešno reševal mnoga vprašanja, sta takoj začela delati. Izboljšati organizacijo in kontrolo dela, izboljšati delovno disciplino, čim bolj racionalno izkoriščati delovno silo, zmanjšati administrativni aparat, po možnosti normirati Čim več del, skrbeti za življenjski standard delovnih ljudi — to so najvažnejše naloge upravnega odbora in delavskega sveta. Vendar pa bo njuno delo le takrat uspešno, če se bosta povezala s partijsko, sindikalno ter mladinsko organizacijo in preko, njih s celotnim kolektivom. V. B, Članek je bil objavljen v Ljudski pravici 20. 8.1950. Zapisnike je prelistal Zvonko Kozoderc in zbral nekaj zanimivih odlomkov, ki jih objavljamo takšne kot so jih takrat zapisali. graditelji! Da bo delavski razred vladajoči razred, kakor mu zgodovinsko in po naših opredelitvah pripada. Z vsem srcem smo na strani teh opredelitev in zato, tako smo prepričani, imamo pravico, da to zahtevamo tudi od drugih. Sporočamo še, da se bomo bojevali. Kakor Tito. MLADINA IN PIONIRJI JUGOSLAVIJE aluminij 2 35 let samoupravljanja »S tovarnami, rudniikii, prometnimi, prevoznimi, trgovskimi, kmetijskimi, gozdinimli, komunalnimi in drugim« državami gospodarskimi podjetji kolt splošnim ljudskim premoženjem gospodariji v iimenu dfužlbene skupnosti delovni kolektiv v okviru državnega gospodarskega plana in na podlagi pravic in dolžnosti, določenih z zakoni in drugimi pravnimi predpisi. Delovni kolekllivi' jzvajajo to gospodarjenje po delavskih svetih im po upravnih odborih podjetij ter po delavskih svetih in upravnih odborih višjih gospodarskih združenj v katerih je združenih več gospodarskih podjetij«. To so določbe 1. člena »Temeljnega zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih«, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije ina sejah Zveznega sveta in Sveta narodov dne 27. junija 1950. Ta zakon je bil sprejet zato, da bi se postopno izvedlo gospodarjenje z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih po socialističnem načelu, da morajo z družbeno proizvodnjo gospodariti neposredno proizvajalci in zato, da bi se demokratična načela ljudskega samoupravljanja dalje razvijala. Delavci celotne Jugoslavije so se že pred tem pripravljali na sprejem tega zgodovinskega zakona, saj so o njegovem osnutku tekle široke razprave, ki so bile organizirane predvsem po sindikalnih organizacijah. Te razprave lahko primerjamo z razpravami o osnutku Zakona o združenem delu, še posebej zato, ker so pred sprejemom zakona v prenekateri delovni organizaciji že favolili prve delavske svete. To se je zgodilo tudi v naši delovni organizaciji, ki se je takrat imenovala Tovarna glinice in aluminija Strnišče. Že 8. junija 1950 leta so bile «zvedene volitve v prvi delavski svet tovarne v izgradnji. Kako je deloval prvi delavski svet Na prvi seji se je sestal 14. 6. 1950 in si najprej izvolil za predsednika Marjana Berliča in za tajnika Jožeta Zupaniča. Nadalje je izvolil komisijo za plan dela delavskega sveta. Iz razprave pod »razno« je zanimivo, da je en član delavskega sveta opomnil, da je Franc Kodrič klevetal delavski svet, kot, kaj bodo tile naredili itd. Glavni inženir si je stvar zabeležil in povedal, da bo stvar raziskal. Anton Kokol je pa vprašal, kaj je s planom tovarne. Glavni inženir Kunsti je pojasnil: — »gradbeni plan je odobren in ga ima gradbeno podjetje Gradis, odobrena so sredstva za nabavo v Inozemstvu, to je da so devize osigurane. Stremi se pa za tem in to je tudi naša naloga, da bomo morali ca. 1200 ton mon- tažnega materiala izdelati sami v domači delavnici oz. v naših domačih tovarnah. Zato bo naša prva naloga, da ugotovimo koliko iin kaj bomo lahko izdelali v domači delavnici«. Delavski svet si je sestavil program dela. Program dela je bil pozitivno ocenjen s strani takratnih forumov ljudske oblasti in je že v letu 1950 bilo dano priznanje delavcem naše tovarne, da so si dobro zastavili program dela. Program dela je bil pozitivno ocenjen s strani takratnih forumov ljudske oblasti in je že v letu 1950 bilo dano priznanje delavcem naše tovarne, da so si dohrozastavili program svojega dela. 10. avgusta 1950 je delavski svet izvolil Slane prvega upravnega odbora. Ta dogodek je bil predstavljen slovenski javnosti na prvi strani takratnega dnevnika »Ljudska pravica«, ki je izšel 20. 8. 1950. Na delavskem svetu so se dogovorili tudi za primopredajo tovarne im v zapisnik zapisali ta-ko-le: »Na dan svečane predaje tovarne, to bo 19. 8. 1950, pride k nam član iz Glavne direkcije, ki bo predal tovorno v upravljanje del. svetu (upravnemu odboru). Na ta svečani dan se bo prenehalo z delom ob 12 uri. Prf-redi.li bomo kulturno-umetniški program, gobdo bomo naročili iz Ptuja, ob tej priliki se bo priredila tudli veselica. V čast 19. 8. 50 bomo začeli že s predpripravami 14. 8. 1950. Delali bomo udarniško, okrasili bomo vsa delovna mesta.« Im zgodilo se je — upravni odbor je prevzel tovarno v upravljanje. Iz zapisnika delavskega sveta, ki je bil 29. 8. 1950 izvemo : »Ad 1. — Potrditev predaje tovarne od direktorja na upravni odbor. Na zahtevo tov. predsednika opiše tov. direktor Stopar v kratkih besedah potek predaje tovarne v roke upravnegag odbora dne 19. 8. 1950. Predaja se je vršila na podlagi podatkov planskega oddelka in gosp.—'računskega sektorja tovarne ter se ti podatki čuvajo v nadalnjo uporabo v tresorju podjetja. Tov. Kokol Anton (preds. upravnega odbora) potrdi pred delavskim svetom pravilen prevzem v imenu upravnega odbora ter doda, da se je predaja tovarne v redu izvršila, da pa bo za spoznavanje vseh velikih pa tudi malih problemov potrebno še mnogo požrtvovalnega dela. Tov. preds. Ber-lič opozarja na to vse člane DS, da je za veljaven prevzem tovarne potrebno še potrdilo die-lavskega sveta. Na njegov poziv vsi člani soglasno potrdijo pravilnost primopredaje s čimer je vodstvo tovarne v smislu zakona, veljavno prešlo v rake upravnega odbora.« Značilno za prvo obdobje delavskega samoupravljanja je tudi to, da so bile vse seje v popoldanskem času, to je izven delovnega časa. Delavski svet in upravni odbor sta že takrat posve-čla največjo skrb izvajanju planskih nalog in racionalizaciji izgradnje. Sredstva za izgradnjo tovarne so bila zagotovljena v petletnem planu in jih je bilo potrebno po planu tudi izkoristi?-ti. Delavski svet in upravni odbor sta razglašala posamezne udarnike in najboljše brigade. V zapisniku delavskega sveta z dne 12. 4. 1951 zasledimo: »Tov. Berile (bil je predsednik DS) je omenil glede na drž. praznike, da se delovni čas ne more prenesti na druge dneve, tako, da bi se praznovalo več dni nepretrgoma. Glede denarnih nagrad za 1. maj je omenil, da iz majhne vsote dir. fonda mi mogoče deliti posameznih individualnih nagrad, pač pa je sklenil' UO, da bodo dobile 3 najboljše brigade nagrade cca 10.000,— din. Ostali denar iz tega fonda se bo porabil za ureditev otroškega igrišča, bazena itd., s čimer se navzoči strinjajo.« Tudi iz drugega gradiva delavskega sveta je razvidno, da so se samoupravni organi mnogokrat odločili, da bodo razpoložljiva sredstva namenili za Izgradnjo objektov družbenega standarda in da so se delavci mnogokrat odločili za »udarniško« delo na objektih družbenega standarda. Znano je, da so v letih izgradnje bila najprej urejena igrišča na območju takratnega naselja -rr južno od tovarne, z izgradnjo novega naselja so se po vzporedno gradila športna igrišča (nogomet, rokomet, tenis, odbojka, strelišče itd.), urejala se je kinodvorana v bivši konjušnici ter še drugi prostori za rekreacijo in zabavo. Prosto-volijenega da|a> je biilo takrat mnogo, delavci so ga pa z zadovoljstvom opravljali, saj so si s tem izboljševali pogoje za lepše življenje. Tudi aktivnost društev in organizaaij je bila na vrhuncu, saj so bili graditelji te tovarne pretežno sami mladi ljudje, ki so doživljali strahote vojne in zaradi tega znali ceniti svobodo. (Nadaljevanje na 4. strani) Tako so gradili našo tovarno aluminij 3 Da v času izgradnje tovarne ni teklo vse tako kot po »maslu« je razvidno iz večih zapisnikov samoupravnih organov, obširna razprava o problematiki izgradnje je pa tekla na seji 26. 3. 1954 (zapisnik obsega 10 gosto tipkanih strani) na kateri so bili navzoči kot »gostje« Jože Tramšek, sekretar okrajnega komiteja ZK, Lojzka Stropnik, namestnik predsednika OLO, Stane Brenčič, poslanec zveznega odbora proizvajalcev >in drugi. Iz poročila direktorja izhaja, da v preteklem obdobju niso bila porabljena vsa sredstva po planu, zaradi česar je nastala problematika v Sloveniji. Direktor je delavskemu svetu med drugim poročal: »Svet za gospodarstvo nam ni vzel sredstev zaradi tega, ker bi bila1 to nujna potreba In je tudi drugim podjetjem ostalo preko 400 milj. din sredstev. Radi dinarskega kritja deviz, ki so bile blokirane, nam ni ostalo 600 milj. ali celo 900 milj. kot je to na ranih mestih bilo razneseno, temveč samo 350 milj. din. V Beogradu je bilo sklenjeno, da se vsa sredstva, ki so ostala v I 1953 odvedejo v Zvezni investiciiski sklad ter odprejo v letu 1954 novi krediti. V republiki je rodilo odpor, da se investicijska sredstva, ki so bila stavljena republiki niso izkoristila.« Iz nadaljevanja citiranega zapisnika še povzemamo: »Banka nam je kredit odbita radi nepopolne dokumentacije. O tem je tov. Bizjaka obvestil tov. Kavčič, nakar smo revizijsko komisijo za' revizijo projektov zaprosili, da nam da potrjene odločbe. Ing. Brili1 in Umek sta stala na stališču, da ni potrebno predlagati celotnih elaboratov banki. Oni so nam dali potrjene odločbe iz katerih je razvidno, da so projekti potrjeni. Vendar nismo dobili vseh odločb, nakar sta tov. Bizjak in tov. Grünfeld šla v Ljubljano, kjer so skupno 17 projektov pregledali in potridili v dveh urah, kar je v normalnem slučaju nemogoče. Ker se banka v Beogradu ni strinjata samo s predložitvijo odločb, smo ji poslali cca 200 kg projektov, je pa avto zamete! sneg in je tov. Gregorič potem z velikim naporom predloživ v banki elaborate, za katere se sploh nihče zmenil ni.« Kratek komentar: Birokracija ni sad današnjega časa. Iz zgodovine se lahko učimo. Iz opisanega si lahko ustvarimo bežno sliko aktivnosti delavcev in samoupravnih organov po uvedbi samoupravljanja v delavnih kolektivih. Dobro gospodarjenje, pa čeprav samo z investicijskimi sredstvi, je bil cilj vseh delavcev in samoupravnih organov. Izvajanje investicije je pa bilo v tistem obdobju mnogo težje, saj (ni bita na razpolago mehanizacije in takšne tehnologije na področju izgradnje objektov, kat jo poznamo danes. Kakšna je bila organizacija in področje dela samoupravnih organov v naši delovni organizaciji, smo pa že večkrat opisali v jubilejnih številkah »Aluminija«. K.-n. Dobitnik zlatega znaka Imre Varju prejema zlati znak TGA Moj sogovornik tokrat je bil Imre Varju, vodja stare livarne, s katerim je bilo prijetno kramljati, saj sem v uri in pol, kar sem ga poslušala, spoznala veliko novega in zanimivega, predvsem pa njega kot vzornega delavca m človeka, ki zna biti »mož beseda«. Ne more skriti, da ni domačin, čeprav se je vživel v okolje, čeprav je tu doma. Vse, kar je ustvaril, kar ima rad, je tukaj. Le besede ga izdajajo in takoj pove »Madžar sem po rodu, doma v bližini Subotice, kjer sem končal tudi kemijsko tehnološko srednjo šolo in se po nalogu ministrstva za lahko industrijo (takrat je bilo tako) zaposMl v tovarni stekla v Pančevu.« Potem je prišlo na vrsto služenje vojaškega roka, nato je menjal še nekaj delovnih mest, pa ne zato, ker mu ne bi bilo. všeč, ampak naneslo je tako in še na bolje je prišel; vsakokrat. Nekoč ga je prijatelj iz vojaških dni, povabil na svojo poroko v Slovenijo in tako je tovariš Imre spoznal svojo bodočo ženo. Ljubezen je-bola torej tista, ki ga je privedla v TGA, kjer je po šestindvajsetih letih vzornega dela prejel zlati znak. Svoje delo imam rad, to mi daje notranje zadovoljstvo Leta 1959 je začel delati v laboratoriju glinice, takrat še v .izmeni. Ko so se formirali tozdi je prišel v predelavo aluminija, kjer je od leta 1981 dalje vodja stare livarne. Poznamo ga, predvsem pa nje- govi sodelavci, kot marljivega delavca in odločnega šefa, ki hoče red: »Če se nekaj dogovorimo, mora tako biti in od tega ne odstopim«. Svoje delo imam rad. »Mislim, da sem mu kos in to mi daje tudi notranje zadovoljstvo in prijetno počutje.« S preveč natrpanim programom je šola neživljenjska Razgovorila sva se predvsem o delu v stari livarni in kadrovskih problemih, ki so jih pestili ves čas. »V livarni smo imeli velike kadrovske probleme, predvsem ob razcepitvi, vendar menim, da smo delo zastavili tako, da nam bo kmalu bolje. Tudi novi livarni ■ni bilo dosti bolje. Tja so šli predvsem mlajši ljudje, zaradi novih zahtev, nove tehnologije, v stari pa smo ostali starejši, sicer izkušeni livarji, vendar veliko takih brez primerne izobrazbe, M se pač zahteva. In tu so ti problemi, ki jih moramo reševati zelo človeško. Pridejo mladi, ki imajo zahtevano izobrazbo, ne pa prakse, M je nujno potrebna, kar pa jim šola ne daje, pa tudi pri nas med prakso morda premalo storimo, vendar so tu še zakonski zadržki, saj do 21. leta starosti ne more samostojno opravljati tega dela. In še nekaj je potrebno pri vsem tem — veselje do dela. Livar mora delati z občutkom in mora biti zanesljiv, zato pa rabi vsaj leto in pol uvajanja. Morda se sliši smešno in staromodno, ampak pri meni vsak začne z metlo in gre skozi vse faze do livarja. Ob sebi ima ves čas mentorja. Ko opravi to pripravništvo, pa vidimo, kaj bo, glede na njegove sposobnosti — vodja, preddelavec ali livar. Želje so velikokrat eoo, dejansko stanje pa drugo. To jim povem in potem se marsikdo vprašuje, zakaj je sploh šel v šolo. Morda so jim tudi tam povedali, da bodo prišli ha odgovorna mesta. Vse to je mogoče, toda prej morajo obvladati situacijo. Konflikte mladi starejši poskušam vedno pametno zgladiti. Ugotovim, če je to strokovni ali čisto človeški konflikt. Tudi starejši se namreč ne smejo počutiti, da so odveč. Naj navedem nek primer. Delavec nima niti osnovne šole, z leti pa si je pridobil toliko prakse in dela s takšnim, občutkom, da samo pogleda stvari in že ve, käj je potrebno storiti. Če temu livarju naprimer nekaj ne gre, potem vem) da je v pripravi nekaj narobe. S prakso si je pridobil odlično znanje. To in naslednje leto se bo zamenjala generacija.: Imamo skupino mladih ljudi, ki dobro delajo, tudi vodja izmene je že predviden, saj se je izkazal z marljivim delom in zavzetostjo. To je resno delo, ki zahteva določeno znanje — srednja šola je že potrebna, saj si mora znati razložiti^ tehnološki postopek in tudi od dela livarja je odvisno, kakšna bo kvaliteta izdelka. Tehnolog pripravi recept in mi delamo po njem. Kupec velikokrat želi že na desetinke točno laboratorijske sestave. Vemo dobro delati. V domači hiši smo razvili visoko kvaliteto — npr. za avtomobilsko industrijo. Seveda pride tudi do reklamacij. Material še enkrat obdelamo in spravimo v normalne pogoje. Vendar so tu ogromne izgube energije časa, materiala in seveda ugleda. Delno smol si sami krivi, ker nismo dosledni. To bi lahko rekel, je jugoslovanska bolezen. Slab glas pa seže v deveto vas in včasih nas kupec podcenjuje. Lahko rečem, da znamo odlično delati ne, da bi se hvalil, toda v jugoslovanskem merilu smo po kvaliteti nekje na vrhu. Žal pa prehitro popustimo. Mislim, da bomo strokovnega kadra rabili še več, posebno po modernizaciji, predvidevam, da bo potrebna srednja lin višja izobrazba, zato nam za izobraževanje ne sme biti žal denarja, saj se nam bo kmalu obrestoval.« Imre Var ju vsak dan prehodi skoraj; vsa delovna mesta svojih podrejenih, ker meni, da je potrebno, saj imajo potem delavci drugačen odnos do dela. »Delavec prav gotovo čuti neko zadovoljstvo, če je šef prisoten in spoštuje njegovo delo.« Prav nič nenavadno ni, če pride. med svoje tudi ponoči, kadar je to potrebno. »Naročil sem, da me obvestijo takoj, kadar se zgodi nekaj, kar odstopa od 24-umega plana. Vsak trenutek sem pripravljen sodelovati, ker potem to lahko zahtevam od svojih podrejenih.« Operativno delo zahteva dobro organizacijo Vsak dan je potrebno prelistati tudi raportno knjigo. Operativno delo mora imeti dobro organizacijo, kar je lahko že pol uspeha. »Včasih se zgodi tudi kaj nepredvidenega, ko je potrebno v trenutku ukrepati. Takrat sem mor- da za svoje predpostavljene tudi siten, saj hitro odločitev tudi izsilim. Trudim pa se, da bi bilo vse v mejah normale. Sicer pa vso problematiko sproti rešujemo na proizvodnih sestankih.« Poleg službe z enako mero odgovornosti že več kot osem let opravlja vrsto delegatskih funkcij. Trenutno je vodja delegacij v tozdu, vodja konference delegacij v ptujski občini in član republiške skupnosti ZZD občine Ptuj in Ormož in še bi lahko naštevala. Delegat — častna in odgovorna funkcija O tem, kako odločujoča je beseda delegata, kako je povezana z bazo, kakšni so njegovi občutki po seji, je rekel naslednje: »Lahko bi rekel, da je to častna in odgovorna funkcija, ki zahteva od človeka veliko znanja pa tudi prostega časa. Gradiva prihajajo Bilo je pred mnogimi leti, v času, ko se je rojevalo samoupravljanje. Skupina strugarjev se je s svojimi mojstri postavila pred fotoaparat in nastal je posnetek, ki mnogim obuja lepe spomine. Fotografija sicer ni barvna, vendar se lepo vidi, da so obleke domače, prav tako čevlji, tudi malico je bilo potrebno prinesti s seboj. Fotografije hrani Janez Horvat skoraj vsak dan, slediti pa je potrebno- tudi političnim in ekonomskim oz. gospodarskim dogodkom okoli nas. Skratka biti bi moral na tekočem z vsem, saj] obsežni materiali zahtevajo, da si enkrat ekonomist, drugič finančnik, potem morda politik. Problem pa je v tem, da smo delegati še vedno premalo povezani s svojo bazo. Ponekod ljudje svojega delegata še poznajo ne, zato grem. rad med svoje delavce, kjer mimogrede dobim ideje, dobre predloge in osnovo za marsikatero razpravo. Kaj bi rekel na vprašanje, koliko je beseda delegata odločujoča? Jaz nimam dlake na jeziku, javno povem, kaj misnim, in me prav nič ne moti, če to komu hi všeč. Vsak ima možnost povedati svojè. Pri usklajevanju pa moraš biti na nivoju. Če se v bazi dogovorimo za nekaj, v kar smo prepričani, da je prav, se moramo te usmeritve držati. Kadar mam to uspe, se s seje vračam s prijetnimi občutki. Zgodilo pa se je včasih tudi to, da so hotel eni ali drugi .poriniti v ospredje svoje interese. Zadnje čase prevladuje spoznanje, da so ekonomski interesi vendarle najpomembnejši. Ko zapusti tovarniško dvorišče je mož, oče in dedek. Čeprav svoje livarne nikoli ne izključi iz spomina, ima vedno tudi dovolj časa zase in svoje: »Če si prav organiziraš, če je razumevanje pri hiši, gre vse,« pove z nasmehom. Vera Peklar Zgodovina človeštva (je neizmerno morje zablod, v katerem je tu- in tam najti kako- skrito resnico. Uspeh je naj slabši za tiste, ki nikoli ne u-spejo. Zmeraj napravi manj, kakor misliš, da zmoreš. Novi predsednik mladine TGA Kdor se pred enim priklanja, kaže drugemu hrbet. v naslednjem mandatnem obdobju je Stanko Vedlin, strojni inženir, zaposlen -kot tehnolog v tozdu Vzdrževanje, privatno pa študent visoke šole za orgn-izacijo dela, zborovodja moškega pevskega Zbora v Majšperku in aktiven družbenopolitični delavec v KS in TGA. O mladih v TGA meni, dia imajo vse možnosti za dobro delo, da jim dovolj zaupamo, kako se bodo Vključili, pa je odvisno od njih samih. Pomembna, je dobra koordinacija in -nekdo, ki jih zna usmerjati ...... Predsedniku Vedlinu, njegovemu namestniku Murku in vsem mladim v TGA želimo veliko uspešnega in ustvarjalnega dela. Komplimente ljudje laže 'izmenjujejo med seboj kot odkrite misli. Bolj je nevarno, če enkrat zgrešiš, kot če stokrat zadeneš. aluminij 5 Kako smo poslovali Tabela I: DINAMIKA POSLOVANJA — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu aprilu 1965. Kolona indeksi v tabeli il prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1985. d o : 5 E 2 E N O 1 N D E K S TOZD/PROIZVOD Enota 1985 1 984 19 8 5 1985/84 1985 IV l-IV IV l-IV IV l-IV 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — AI203 t 7.704 34.469 8.623 32.426 6.658 31.540 77 97 86 92 Od tega: predelava AI203 t 200 1.200 127 764 269 1.730 212 226 135 144 Kalc. glin. — red. proizv. t 8.248 32.794 8.818 34.070 8.469 31.477 96 92 103 96 Kalc. glin. — predelava Prodani hidr. AI203 t — — — 27 — *— — ÉÉ? — — — Ted. proizv. t — — 19 45 — 27 — 60 — — — predelava t 200 1.200 127 737 269 1.730 212 235 135 144 Skupaj (kale. gl. +pr. hid.) t 8.448 33.994 8.964 34.879 8.738 33,234 97 95 103 98 Raztop. vodno stek. — red. pr. t 923 3.692 625 2.644 717 2.957 115 112 78 80 Raztop. vodno stek. — predel. t 288 1.151 — — —, 124 — — — 11 Zeolit A — suhi t TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 295 1.190 107 654 74 446 69 68 25 37 Elektrolitski Al — hala A t 1.697 6.789 1.722 6.990 1.688 6.919 98 99 99 102 Elektrolitski Al — hala B t 1.989 7.955 2.014 8.237 1.993 8.011 99 97 100 101 Elektrolitski Al — hala B-6P t 89 357 S — — 94 366 ’ — 106 103 Skupaj A+B+B-6P t 3.775 15.101 3.736 15.227 3.775 15.296 101 100 100 101 Anodna masa TOZD PREDELAVA ALUMINIJA t 2.288 9.152 1.940 8.033 3.175 10.618 164 132 139 116 Al formati t 1.243 4.973 1.274 6.481 1.369 7.043 107 109 110 142 Al formati -— za .izparilce •t — 1 256 1.046 174 568 68 54 — — Al žica (EAI + P-11) t 317 1.267 273 1.066 120 282 44 26 38 22 Al trak — ozki za prodajo t 82 329 59 196 79 385 134 196 96 117 Al trak —? ozki za randelice t 329 1.315 404 1.203 313 877 77 73 95 67 Ro n d elice t 164 657 193 578 176 499 91 86 107 76 Al trak — široki za prodajo t 411 1.644 91 943 271 826 298 88 66 50 Al trak — široki za izparilce t 205 822 — t 152 349 — — 74 42 Iziparilniki t 82 329 100 372 128 511 128 137 156 155 Al zlitine: gnetne t 680 2.719 755 2.980 941 3.063 125 103 138 113 livarske t 719 2.877 1.036 2.474 607 3.200 59 129 84 111 Predzlitine: lastna poraba t 88 351 90 357 83 358 92 100 94 102 Drogi za kline in stikala t 8 33 3 143 — 3 — 2 — 9 Tokovodniki za MRPAI t 83 329 — — 3 — — 1 — — LIVARNA SKUPAJ : t 4.411 17.645 4.534 17.839 4.413 17.964 97 101 100 102 Od tega: Blagov, proizv. t 3.781 15.124 3.781 15.090 3.691 15.809 98 105 98 105 Preta.pljanje Al t 362 1.447 268 ■859 333 628 124 73 92 43 TOZD Tovarna glinice Proizvodnja Al hidrata AI203 znaša v imesecu aprilu 6.658 ton, od tega je predelano 269 ton Al hidrata A12Q3. V prvih štirih mesecih smo proizvedli 31.540 ton in s to količino nismo dosegli planirane količine za 2.929 ton oz. 8 %, .proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta pa ine za 886 ton oz. 3 %. V četrtem mesecu smo proizvedli 8.469 ton kali cin ira ne glinice, Al hidrata AI203 pa smo prodali 269 ton, to je skupaj 8.738 ton in je za 290 ton več kot smo predvideli v letnem planu poslovanja (indeks 103). Kumulativna proizvodnja kalainirane glinice in prodanega Al hidrata A1203 je dosežena s 33.234 ton in ne dosega planirane količine za 760 ton oz. 2 %, proizvodnje v istem obdobju preteklega leta pa ne za 1.645 ton oz. 5 %. Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata AI203 v času od l-IV porabili 100 % boksita, 86 % Na hidroksida, 105 % pare, 179 % žganega apna ,in 112% el. energije na-pram planirani porabi. Pri proizvodnji kaloinirane glinice smo od januarja do aprila presegli porabo toplotne energije za 1 % in električne energije za 10 %. Poraba pare je enaka planirani, Al fluauida pa smo porabili za 68 % manj kot smo načrtovali. V mesecu aprilu smo proizvedli 717 ton raztopljenega vodnega stekla (indeks 78), od januarja do aprila pa znaša redna proiz- vodnja 2.957 ton, to je 20 % manj kot smo predvideli v letnem planu poslovanja, predelava raztopljenega vodnega stekla pa znaša 124 ton, to je samo 11 % planirane količine. Proizvodnja zeolita A-suhega je v četrtem mesecu dosežena s 74 ton (indeks 25), v prvih štirih mesecih pa znaša 446ton, to je 744 ton oz. 63 % manj kot smo načrtovali. TOZD Proizvodnja aluminija V hali A smo v aprilu proizvedli 1.688 ton elektrolitskega Al in s to količino nismo dosegli plana za 9 ton oz. 1 %. Kumulativna proizvodnja znaša 6.919 ton in je za 2 % večja od načrtovane in 1 % manjša kot v istem obdobju preteklega leta. V hali B znaša aprilska proizvodnja 1.993 ton in za 4 tone presega načrtovano proizvodnjo. V čaisu od l-IV smo proizvedli 8.011 ton in za 56 ton oz, 1 % presegli načrtovano proizvodnjo, proizvodnje v istem obdobju preteklega leta pa ne dosegamo za 3 %. Proizvodnja poskusnih peči v hali B znaša v četrtem mesecu 94 ton (indeks 106), v prvih štirih mesecih pa znaša 366 ton in presega plan za 3 %. Proizvodnja v hali A, B in S-6P znaša v aprilu skupaj 3.775 ton (indeks 100), od januarja do aprila pa smo proizvedli skupaj 15.296 ton elektrolitskega Al in presegli .načrtovano proizvodnjo za 195 ton oz. 1 %. V hali A smo v štirih mesecih (Nadaljevanje na 8. strani) TABELA II. Pregled porabljenih najvažnejših surovin no enoto proizv. TOZD/PROIZVOD Enota mere Plan 1985 DOSEŽENO INDEKS IV l-IV 1 1 2 3 4 5 6 7 TOZD Tovarna glinice Al hidrat — AI203 — iboksit t * 2,672 3,008 2,685 113 100 ^ Na hidroksid 100% t * 0,13287 0,07628 0,11479 57 86 —■ ipar-a t 4,450 4,18609 4,69417 94 105 — žgano apno t 0,0405 0,06348 0,07263 157 179 —! el. energija kWh 360,653 436,701 404,948 121 112 Kalcinirana glinica —I toplotna energija GJ 5,445 5,45702 5,48715 100 101 — para t 0,0402 0,04026 0,04016 100 100 —• Al fluorid t 0,000412 0,00012 0,00013 29 32 —! el. 6nengiij° kWh 31,174 41,0606 34,396 132 110 TOZD Proizvodnja aluminija Elektrolitski Al — hala A —1 glinica t 1,920 1,91991 1,91995 100 100 anodna masa t 0,575 0,59305 0,55924 103 97 rr- kriolit ' t 0,030 0,00867 0,01929 29 64 —■ Al fluorid t 0,040 0,04806 0,03945 120 99 —: el. energija kWh 17.971 17.957 17.736 100 99 Elektrolitski Al — hala B Z—- glinica t 1,920 1,92004 1,92007 100 100 —' anodna masa t 0,565 0,56736 0,55914 100 99 — kriolit t 0,025 0,02285 0,02664 91 107 —j Al fluorid t 0,040 0,04290 0,03756 107 94 — el. energija kWh 17.537 17.303 17.216 101 98 Elektrolitski Al — hala B-6P glinica t 1,920 1,92032 1,91987 100 100 —• anodni bloki t 0,600 0,59074 0,57550 98 96 — kriolit t 0,030 0,05199 0,03250 173 108 —• Al fluorid t 0,040 0,02281 0,01748 57 44 —< el. energija kWh 16.979 16.003 16.485 94 97 Anodna masa —■ petrolkoks t 0,67165 0,64803 0,65051 96 97 —• katranska smola t 0,338015 0,36175 0,36243 107 107 —• mazut t 0,0055 0,00126 0,00166 23 30 — el. energija kWh 150 110 126 73 84 aluminij 6 Družbena samozaščita in SLO Požarnovarnostni ukrepi NEVARNOSTI PRI UPORABI PLINA PLIN iz omrežja ali iiz jeklenk se vedno bolj uveljavlja v gospodinjstvu in je zato pri ravnanju z njim potrebna previdnost. Mešanica plina in zraka je eksplozivna zmes, ki eksplodira v ustreznem medsebojnem sorazmerju že pri najmanjši iskri. Eksplozijo spremlja še plamen z visoko temperaturo do 2000° C. Če smo v prostoru zavohali plin, ne prižigajmo ne elektrike ne vžigalic ne vžigalnika, temveč takoj prezračimo prostor. Butan plin je dvakrat težji od zraka in se drži pri tleh. KAJ MORAMO UPOŠTEVATI PRI UPORABI PLINA BUTAN — PROPAN? 'Pri uporabi plina butan moramo upoštevati naslednje: II Prostor naj bo vedno dobro .prezračen; 2. iPlinske jeklenke ne smemo postavljati v kletne prostore; 3. Pazimo, da se jeklenka ne segreje; 4. Preden priključimo plin, ugotovimo, če so tesnila v redu (preizkus samo z milnico). NEVARNOSTI ELEKTRIČNEGA TOKA Elektrificirani gospodinjski pripomočki sodijo v vsako gospodinjstvo. Toda vedeti moramo, kdaj lahko postanejo le-ti nevarni za življenje in za požar. Električni tok daje močno toploto, zato se gorljiva snov lahko vname, negorljiva pa toliko segreje, da vžge gorljive snovi. Nevarnosti za nastanek požara so varovalke, katere sami popravljamo, poškodovani stiki in stikalo, preobremenitev na eno vtičnico in vse ostale električne naprave. GB POŽARU RAVNAJMO ZBRANO IN PREUDARNO —■; Ostanimo mirni in preudarimo, kaj je trenutno treba storiti, da odstranimo nevarnost za ljudi, ki so prisotni in da se požar ne razširi; • — ljudi spravimo iz ogroženega prostora; — če pogrešamo otroke, poglejmo, kam so se zatekli — v omaro, pod posteljo, v stranišče, skratka, preiščimo vse prostore ; NADALJE MORAMO: — odmakniti najbližje predmete, ki bi jiih lahko zajel plamen —■ zapreti plinske ventile na štedilnikih ali plinskih pečeh; — ugasniti peč na kurilno olje; —• izklopiti električni tok; —■ ugotovimo leglo požara; — gasimo z najprimernejšim gasilnim sredstvom. VARSTVO PRED POŽARI NA DELOVNIH MESTIH Požari sorazmerno silno gmotno oškodujejo gospodarstvo kljub ukrepom, ki naj zagotovijo zmanjšanje škode. Vendar pa ni mogoče vedno v vsakem primeru zagotoviti tako varnost, ki bi popolnoma izključila vsako možnost požara. Kljub temu moramo zaradi varnosti tehnološkega postopka vsestransko pretehtati možnosti za požar, kje in kdaj na posamezni stopnji postopka lahko preti nevarnost za požar. Vsak delavec na delovnem mestu pa mora vedeti, da mora upoštevati splošno veljavne 'požarnovarnostne ukrepe v svoji delovni organizaciji. Ti ukrepi pa določajo: — prepoved kajenja in nošenja odprtega plamena po prostorih, kjer je očitna nevarnost za nastanek požara, — da mora biti po končanem delu zaprt plinovod do delovnih mest, izključen pa električni tok za razsvetljavo in za pogon strojev, —j da na delovnih mestih, kjer so gorljive in eksplozivne snovi, ni dovoljeno variti, —' očistiti delovno mesto, stroje, mastne krpe in smeti pa pospraviti v negorljive posode s pokrovi, ki se dobro zapirajo, — da mora biti dostop do gasilnih naprav prost in dostopen, — da je spravljanje večjih količin vnetljivih tekočin, maziv in drugega gradiva ob strojih, na prehodih in na hodnikih prepovedano. (Se nadaljuje) Drago Hertiš Zadovoljni s temami in predavatelji Tečaji pripadnikov civilne zaščite V času od 9. aprila do 9. maja letos je bilo uspešno izvedeno usposabljanje pripadnikov civilne zaščite TGA Kidričevo. Usposabljanje je bilo izvedeno po programu dela civilne zaščite TGA za leto 1985. Izvedena je bila dopolnilna oblika usposabljanja, v trajanju po 12 ur, voda RBK ('radiološko, biološko-kemično), čete za prvo medicinsko pomoč in gasilskega voda. Tečaje enot civilne zaščite je organiziral štab CZ TGA skupaj s službo za zavarovanje DO, vodili pa so jih komandirji enot. Predavatelji so bili izbrani iz lastnih vnst CZ, razen za področje prve medicinske pomoči. Tečaje so uspešno vodili: tov. .Erbus Franc — tečaj RBK voda, tov. Huzjan Jože — tečaj čete prve medicinske .pomoči *n tov. .Pihler Jože —’ tečaj gasilskega voda. Zraven vodij tečaja so še kot predavatelji sodelovali Debeljak Stanko, poveljnik štaba CZ TGA, tovariš Meško Stanko, načelnik štaba CZ, tovariš Hertiš Drago, vodja službe varstva pred požarom, vsi iz TGA in tovarišica Veler Pavla, višja medicinska sestra iz ZD Ptuj— obratna ambulanta TGA Kidričevo. Prve ocene o izvedbi tečajev so dobre. Takšne so ocene predavateljev, vodij tečajev in velike večine .pripadnikov civilne zaščite. Udeležba na tečajih je bila skoraj 99-odstotna. Ocena predavateljev je, da so vsi pripadniki zelo dobro sodelovali, maksimalno si prizadevali , 70 % mazuta in 16 % el. energije. TOZD Predelava aluminija V livarni in obratu predelave smo v četrtem mesecu proizvedli 4.413 ton različnih livarskih proizvodov ter s to količino dosegli načrtovano proizvodnjo. V času od januarja do aprila znaša proizvodnja 17.964 ton In je za 319 ton večja 'kot smo predvideli v letnem planu poslovanja (indeks 102) in 125 ton večja kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 101). Od skupne proizvodnje znaša mesečna blagovna proizvodnja 3.691 ton (indeks 98), kumulativna proizvodnja je 15.809 ton in je za 685 ton večja kot po planu (indeks 105). V mesecu aprilu smo pretopili 333 ton Al za tuje naročnike, to je 92 % planirane količine, v času l-IV pa znaša pretapljanje Al 628 ton (indeks 43). Gradivo pripravila: Dragica Leskovar 27. junij — dan samoupravljalcev DELAJMO VARNO Nevarnosti tekočega naftnega plina V Mariboru je bil dne 6. in 7. 3. 1985 organiziran seminar o ravnanju z nevarnimi) snovmi. Med ostalimi temami, ki so bile v programu je bila tudi tema »Nevarnosti tekočega naftnega plina.« Ker je uporaba tega plina v gospodinjstvu vse širša bomo v naslednjem sestavku prikazali osnovne značilnosti tega plina kot tudi osnovne varnostne ukrepe pri uporabi le tega. 1. Splošno: Tekoči naftni plin (TNP) je že udomačeno ime za mešanico ogljikovodikov propana in butana. Zaradi njegove vsestranske uporabnosti, ekonomičnosti je uporaba TNP vedno večja. Uporablja se v gospodinjstvu ter v industriji pri tehnoloških postopkih. TNP pridobivamo pri čiščenju zemeljskega plina in pri predelavi surove nafte v rafinerijah. TNP ga imenujemo zato, ker se pri normalnih temperaturah pod nizkim nadtlakom utekočini in ga imamo v tekočem stanju v jeklenkah in rezervarjih. Za pravilno, ekonomično in varato delo s TNP moramo poznati vsaj njegove glavne lastnosti v tekočem in tudi v plinastem stanju. Pri prevozu in skladiščenju je TNP v tekočem stanju, za izgorevanje pa je uporaben samo v plinastem stanju. 2. Jeklenke za TNP: To so posebne jeklene posode narejene za TNP in sioer za delovni tlak 16,7 bar. ter preizkusni tlaki 25 bar. Narejene so za različne količine polnjenja za 2, 3, 5, 10 in 35 kg plina. Jeklenke do vsebine 10 kg plina so namenjene za rabo v gospodinjstvu. Jeklenke so običajno oranžne barve z vtisnjenimi podatki o tari, dopustni neto in bruto masi v kg. 3. Lastnosti tekoče faze TNP: TNP ima za pline sorazmerno visoko vrelišče (spreminjanje iz tekočega v plinasto stanje). S povišanjem tlaka plina se temperatura vplinjanja tudi zviša, tako da je pri temperaturi +20“ C še tekoč, če je tlak v posodi s TNP, 5,8 bar. \ Tekoča faza TNP v jeklenki zavzame neko prostornino, ki je odvisna od temperature. Zmes iz katere je sestavljen TNP : in temperatura tekoče faze določata tlak v jeklenki. Nad tekočino se pojavi parna faza. Pri tekoči fazi TNP je važen raztezek tekoče faze s spremembo temperature. Skoraj vsaka snov se pri segrevanju razteza, le da je pri tekoči fazi TNP ta raztezek zelo velik. Zaradi velikega raztezka tekoče faze TNiP, jeklenke ne smejo biti do vrha napolnjene s tekočo fazo, ampak samo do določene meje. Če bi bila jeklenka do vrha napolnjena s tekočo fazo, bi se zaradi raztezka TNP pri povišani temperaturi povečal tlak v jeklenki do te meje, da jeklenko raznese. Tekoča faza TNP zaprta v jeklenki povzroča v njej tlak,, M je odvisen od temperature. Če si pogledamo obnašanje TNP, ki je zmes propana in butana po JUS (propana 35 %, butana in izo-butana 65 % utežnih) pri različnih temperaturah, potem ko srno maso 10 kg plina napolnili v jeklenko za 10 kg, ki ima 24,7 litrov prostornine opazimo naslednje: Pri temperaturi —10“ C +15" C +60" C Tlak v jeklenki 1,98 bar 4,34 bar 13,36 bar Prostornima tekoče faze 17 1 18 1 20,6 1 — Če raste temperatura tekoče faze plina, raste tudi prostornina tekoče faze in tlak v jeklenki. Prostor parne faze se zmanjša. — če temperatura tekoče faze pade, se zmanjšata prostornina tekoče faze in tlak v jeklenki. — Prostornina jeklenke mora biti tako velika, da pri pravilni naj večji polnitvi (10 kg plina) in pri naj večji dovoljeni temperaturi (40° C) razširjana tekoča faza ne izpolni celotnega prostora. — Če bi tekočina napolnila ves prostor v jeklenki, bi pri nadaljnji širitvi zelo hitro rasel tlak) ker je tekočina ne-stisljiva. Pri porastu temperature za 1“C poraste tlak za 8 bar, če je jeklenka do vrha polna s tekočino. — Tekoča in plinska faza TNP v jeklenki .sta v ravnotežju, dokler ne pričnemo odvzemati plina. Tedaj se mora določena količina tekoče faze upliniti, da se panni tlak zopet termodinamično uravnoteži. Pri odvzemu plina na vrhu jeklenke začne iz tekoče faze plin izparevati in nivo tekoče faze je vse manjši. S tem je močnbst pojave tekočinskega tlaka vse manjša. Za uplinjanje TNP pa se porabi 'toplota, ravno tako kot moramo dovajati toploto rodi, da lahko zavre. Za uplinjanje!. 1 kg TNP rabimo okrog 90 kcal. To toploto dobimo iz tekoče faze plina, M se zaradi tega ohladi in okolnega zraka prek sten jeklenk. 4. Lastnosti plinske faze: Plini, ki sestavljajo TNP spadajo med tekoče pline, saj so približrto še enkrat težji od zraka. Zaradi svoje teže se bo TNP pri slučajnem uhajanju nabiral predvsem pri tleh. Zato ga ne smemo uporabljati v prostorih nižjih od okolnega terena, kleteh, v bližini jaškov in kanalizacije, ker ga zaradi njegove teže ne moramo spraviti ven. TNP ni strupen, je pa nevaren v zaprtem prostoru zaradi zadušitve, ker zaradi svoje teže izpodriva zrak. Je tudi brez vonja, da pa ga lahko zaznamo pri uhajanju, mu je dodan poseben odOrans, ki nas opozori na njegovo prisotnost. Toplota, ki jo plin pri zago-revanju odda, imenujemo kalorična vrednost plna. Za TNP je kalorična vrednost 2800kcal/m3 (Nm3 je količina plina pri 0“C in zračnem tlaku 1 bar). Na 1 kg mešanice TNP pa dobimo 10500—11000 kcal. Da je zgorevanje tega plina popolno, moramo imeti dovolj zraka. Za izgorevanje 1 m3 TNP potrebujemo 27 m3 zraka. Temperatura plamena je pri pravilnem zgorevanju cca 1950“ C. Če zaradi pomanjkanja zraka ali preslabega mešanja zgorevanje ni popolno, ker se poznaj po rdečkastem sajastem plamenu, nastaja pri tem strupen plin ogljikov monoksid. Zaradi mložnostd pristnosti tega plina in pa velike količine izgorelih plinov morajo biti prostori, kjer se plin uporablja dobro zračeni. 6. Eksplozivnost TNP: TNP je pomešan z zrakom eksploziven takrat, ko ga je v zraku od 1,8 do 9 % (prostor-nimski del). Pod spodnjo 1,8% in nad zgornjo 9 % ni eksploziven, vendar pa goni, kadar je temperatura zmesi nad temperaturo samovžiga, ki je med 400—500° C. Za eksplozijo so potrebni trije pogoji hkrati: a) v zraku' mora biti od 1,8—9% TNP, b) obstojati mora vir vžiga (lodprti plamen, električna iskra, vroče telo nad temperaturo samovžiga), c) obstojati mora zaprt prostor, da pride do učinka nastali tlak (okrog 8 bara nad-pritiska pri eksploziji). Takšntr eksplozijo imenujemo prostorska eksplozija. Pri vseh požarih obstoja vir vžiga, zato je treba ukrepati zoper uhajanja plina v prostor. Požar preneha sam, če uspemo zapreti iztok pilima iz jeklenke. V primera ko ne moramo preprečiti uhajanja pin na pustimo) da plini gori, saj zgoreli plini niso eksplozivni. 7. Varno delo s TNP: —’ Vsaka jeklenka sme biti napolnjena z določeno količino plina v kg. V ta namen je zaželjeno, da uporabnik vsako jeklenko, ki jo prejme sam prekontrolira, s tehtanjem ali na drag način če morda ni preveč polna. Sam .preizkus ni težak. V ta namen je treba jeklenko 'malo nagniti na stran in jo zamajati. Pri tresenju ugotovimo, če se tekočina v jeklenki prehva aE ne. Če pre- aluminij 9 Ev občutimo, je to koEkor toliko zanesljiv znak, da je polnitev plina normalna. Če se pri preizkusu tekočina v jeklenki ne guga, pomeni, da je preveč napolnjena. Take jeklenke ne smemo prenesti V toplejši prostor (kuhinjo, sobo), marveč jo takoj odnesemo ven na prosto, proč od ljudi. Jeklenko je treba v tem primera nekoliko nagniti ter odpreti ventil. Pri tem delu moramo biti pazljivi, da se ne biomo polili s tekočino katera hitro hlapi in zato polito mesto zmrzne. — Pri prevozu oz. skladiščenju jeklenk moramo biti pazljivi, da nam jeklenka ne pade na tla, ker se pri padcu lahko poškoduje oz. da plašč jeklenke ob udarcu popusti in bi plin pričel uhajati. Jeklenka, katera ni v uporabi mora imeti na ventilu privito varovalno kapicoi katera varuje ventil pred dostopom prahu ter nesnago obenem pa je varovalo proti iztekanju plina, če bi ventil puščal. — V gospodinjstvu lahko hranimo največ tri jeklenke po 10 kg s tem, da v prostora, kjer je trošilo za kuhanje aE ogrevanje, sme biti samo ena jeklenka s polnitvijo 10 kg. — Rezervne jeklenke smemo hraniti v zračnih! prostorih, vendar ne v spalnih, kletnih prostorih, na stopniščih in ne v prostorih, ki so nižji od ravni terena. ■— Vsako trošilo plina mora biti z jeklenko zvezano preko gumi cevi in ustreznega regulatorja tlaka plina. Regulator tlaka zniža tlak plina na! 300 mm VS. V kolikor regulator ne deluje pravilno ga je potrebno zamenjati z novim. Dovod plina iz jeklenke / do gorilne naprave omogočimo po gumijasti oevd ustreznega premera, ki je zaradi 'boljšega tesnenja na vsaki strani ojačana. Vedeti je treba, da se guma sčasoma postara ali mehansko poškoduje, zato jo je potrebno redno preglej evati in po potrebi zamenjati. — Jeklenka s TNP mòra med odvzemom plina stati pokonci. Jeklenka oddaja preko ventila vedno le plinsko» fazo, ki se nahaja nad tekočino. V nasprotnem primeru, če bi jeklenka ležala ali bila obrnjena z ventilom navzdol, bi iz ventila tekla tekoča faza, katere pa ne moremo uporabljati. — Poškodovanih ventilov na jeklenki ne smemo sami' popravljati. Jeklenko s poškodovanim aE nedelujočim ventilom je treba vrniti dobavitelju^ čeprav je še polna. — Jeklenka se ne sme v nobenem primera segreti nad 40“ C, zato je ne postavljamo v bližino peči, na sonce ali kateremu dragemu toplotnemu vira. ■p- Pri kuhanju pazite, da so odprti samo tisti gorilniki, ki jih takrat uporabljate. Kontrolirajte položaj gumbov. — Ne dovoEte, 'da se otroci igrajo .s plinsko opremo. Kadrovske vesti (Nadaljevanje z 9. strani) — Če plina dalj časa ne boste! uporabljali, zaprite ventil na jeklenki. — Prezračujte prostor v katerem imate jeklenko. — Plinsko napravo dajte v pregled najmanj enkrat na dve leti. — Če opazite okvaro na plinski napravi, ali napeljavi, pokličite strokovnjaka, da napako odpravi. Naprave ne uporabljamo, ventil na jeklenki zapremo. 8. Ukrepi v primeru uhajanja plina: Ker je TNP gorljiv, v določeni mešanici z zrakom pa tudi eksploziven, je potrebno biti pri delu z njim pazljiv, saj pri nekontroliranem uhajanju lahko hitro povzroči veliko škodo. Kaj storimo če zavohamo »Plin« v prostoru? Najprej zapremo ventil na jeklenki, odpremo vrata in okna (zmanjšamo koncentracijo plina v zraku), električnih stikal se ne dotikamo (če je razsvetljava vklopljena, je ne izklopimo zaradi iskre v stikalu), ugasnemo cigareto in odprti plamen. Zatem začnemo iskati netesnost na instalaciji z uporabo milnice. Če napake ne najdemo, odnesemo jeklenko na prosto in> pokličemo strokovnjaka da napako odpravi. 9. Ukrepi v primeru plinskega požara: Zaradi uhajanja plina lahko ride do eksplozije in požara, linske požare gasimo z ročnimi gasilnimi aparati in ogljikov dioksid ali na prah. Ogenj ugasne zaradi tega, ker C02 ali prah izpodrineta zrak od gorečega plina in zato ogenj ugasne. Curek gasilnega sredstva usmerimo v izvor ognja. Voda ni primerna za gašenje plina, uporabljamo pa jo za hlajenje okolice in jeklenk, da se ogoenj ne bi razširil oz. da se jeklenke ne bi zaradi ogonja preveč segrele in eksplodirale. Po pogasitvi ognja moramo takoj preprečiti nadaljnje uhajanje plina. Če bi ogenj pogasili, izhod plina pa ne zaprli, bi lahko ponovno prišlo do vžiga nastale eksplozivne mešanice, ki je veliko bolj nevarna kot gorenje uhajajočega plina. Pri gašenju V| zaprtih prostorih moramo paziti, da se ne bi ob gašenju zaradi pomanjkanja zraka onesvestili ali zastrupili. Služba varstva pri delu V TOZD TOVARNA GLINICE: Tonček Horvat, Janez Petek, Stanislav Rakuša in Zvonko Smolinger , V TOZD PROIZVODNJA A-LUMINIJA: Daniel Vaupotič, Franc Kovačič, Stanislav Jeza, Igor Ferk, ing., Franc Murko, Zoran Bilič, Franc Prelog in Branko Ljubeč V TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Stanislav Vaupotič, Danilo Hertiš, Silvester Tomanič, Robert Rebernik, Branko Antolič, Milan Kokol, Franc Klaneček, Ivan Petek, Leopold Pšajd, Zvonko Črešnik, Jože Perša, Drago Žlender in Darko Dobrajc V TOZD VZDRŽEVANJE: Marjan Zajšek, Finka Mršič, Jože Lovenjak, Ivan Flor in Vincenc Maroh V TOZD PROMET: Martin Goj košek V DO SKUPNIH SLUŽB: Majda Kumer, Suzana Hoh-nec, Marija Milošič, Franc Javornik, Andrejka Levičndk, Milan Bubnjar, Dragica Pučko, Štefan Mohorko, Beno Murko, Irena Brezar, Vesna Pernek, Zorka Tetičkovič, Marija Plo-jieti delavci v delovni skupno-hl in Helena Černelč. Vsi spre- sti Skupnih služb opravljajo dela v Splošni službi, v Obratu družbene prehrane in v Počitniškim domu v Crikvenici. V TOZD LLBK TRBOVLJE: Radmila Konstandinovič in I-van Teržan IZ JLA SE JE VRNIL: Vladimir Kaučič, dipl. ing. DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MESECU APRILU 1985 J IZ TOZD TOVARNA GLINICE: Jože Vugrinec IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Marjan Lukman in Martin Vesenjak IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Alojz Veg IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Radoš Potokar, Zvonko Jevševar in Radmila Konstan-dinovič UPOKOJENI: Anton Safbšndk in Janez Mohorko iz TOZD Tovarna glinice Anton' Auer iz TOZD Proizr vodnja .aluminija Ivan Pečnik, Jože Hliš in Jože Žnidar iz DS Skupnih služb V JLA so odšli: Ludvik Hriberšek in Franc Cafuta Trasa plinovoda iliipi PUM ŠT. P151- Oj VCsoŠts GLOBINA ■Si« Počitniška praksa julij-avgust Vabimo učence i.n študente, ki želijo opravljati enomesečno počitniško prakso v TGA, da vložijo prošnjo najkasneje do 15. 6. 1985 v kadrovsko socialni službi — izobraževalni center. Prošnja mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, rojstne podatke, letnik in smer šolanja ter natančen naslov. Za opravljeno enomesečno počitniško prakso nudimo: — ustrezno delo — malico .in varstvo pri delu — povračilo potnih stroškov — nagrado: a) 1. letnik PŠ in SŠ 9.000,— din b) Z., 3., 4. letnik iPŠ i.n SŠ ter ,l„ II., HI., IV., let. VIŠ in VŠ 10.000,—din c) Učencem in študentom, ki bodo opravljali počitniško prakso v neposredni proizvodnji (pogoji, fizični napor) pripada 30 % dodatek na osnovo. Za štipendiste TGA je ipo pogodbi o štipendiranju enomesečna počitniška praksa obvezna! Kadrovsko soc. služba, IC ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta in dedka FRANCA RIBIČA se najtopleje zahvaljujemo osnovni organizaciji sindikata tozda Vzdrževanje, govorniku ter vsem sodelavcem za pomoč, izrečene besede sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala tudi pevcem in godibi na pihala TGA. Žalujoči: žena Silva, hči Majda, sin Branko ter vnuki. aluminij 10 Krvodajalci - velika družina humanih ljudi 1. Skledar Jože Apače 22 400 ccm 2. Čeh Nada Kajuhova 1 300 ccm 3. Brojaj Imer Ob Dravi 3 400 ccm 4. Matič Josip Kopališka 17 390 ccm 5. Medved Bogdan Lovrenc 122 400 ccm 6. Bosiak Milenko Kidričevo 25 390 com 7. Gajzer Jože Lackova 9 400 ccm 8. Brglez Ivan Stogovci 3 390 ccm 9. Kovačec Alojz Formin 4 a 520 com 10. Matjašič Slavko O. Meglič 9 390 ccm 11. Plohl Franc Zamušani 8 300 ccm 12. Malinger Janez Skorba 28 520 ccm 13. Kolar Zvonko Apače 188 520 ccm 14. Gajser Alojz Stanečka vas 12 400 ccm 15. Štefančič Franc Kajuhova 14 520 ccm 16. Tominc Martin Apače 105 520 ccm 17. Dovečar Janko Strejanoi 33 400 ccm 18. Kukovec Jože Zg. Hajdina 173 520 ccm 19. Dovečar Albin Strejanci 6 400 ccm 20. Dovečar Janko Strejanci 27 400 ccm 21. Pepelnik Vili Župečja vas 10 400 ccm 22. Kovačec Stanko Formin 13 520 ccm 23. Pišek Dušan Apače 118 400 ccm 24. Krapša Janko Potrčeva 46 400 ccm 25. Gabrovec Janez Videm 13 400 ccm 26. Skledar Stanko Apače 144 400 ccm 27. Vrbanec Franjo Kajuhova 3 520 ccm 28. Kirbiš Slavko Apače 45 400 ccm 29. Cafuta Miran Kidričevo 68 400 com 30. Belšak Peter Janški vrh 48 390 ccm 31. Zorec Alojz Aškerčeva 13 400 ccm 32. Kmetec Anton Slovenja vas 22 520 ccm 33. Lukman Branko Jurovci 5 a 400 ccm 34. Milošič Janko Kidričevo 9 400 ccm 35. Arnuš Drago Kidričevo 6 300 ccm 36. Šohar Vojko Zg. Hajdina 45 300 ccm 37. Korošec Jože Apače 287 300 ccm 38. Kokot Marjan čučkova 11 400 ccm 1. Škrinjar Herman Potrčeva 44 300 ccm 2. Vtič Alojz Sp. Hajdina 128 400 ccm 3. Tomažič Franc Trgovišče 1 400 ccm 4. Vraz Štefka Kidričevo 25 400 ccm 5. Cajnko Marjan Flegeričeca 3i 400 ccm 6. Princi Ivan Podlože 39 520 com 7. Mohorko Zvonko Kidričevo 13 520 ccm 8. Zorec Slavko Kidričevo 10 400 ccm 9. Zajšek Stanko Hajdoše 105 400 ccm 10. Dvoršak Viktor Stopno 8 390 ccm 11. Škvarč Franjo Kardeljeva 12 400 ccm 12. Leskovar Dragica Starošinoi 28 300 ccm 13. Spolenak Branko Mejna cesta 2 400 ccm 14. Fajt Milan Tovarniška 2 400 ccm 15. Smolinger Katica Lovrenc 85 400 ccm 16. Drevenšek Franc Kidričevo 139 400 ccm 17. Primožič Maks Breg 82 400 ccm 18. Kavčevič Anton Apače 23 520 ccm 19. Soršak Stanko Apače 44 400 ccm 20. Kovačič Ivan Apače 112 400 ccm 21. Lampret Jože Medvedce 26 520 ccm 22. Kolarič Dušan Bolečka vas 3 b 390 ccm 23. Kmetec Jože Kraj gerjeva 18 520 ccm 24. Hazabent Dušan Kidričevo 23 400 ccm 25. Jus Roman Njiverce 40 390 ccm 26. Jus Tone Lancova vas 61 400 ccm 27. Vidovič Stanko Lancova vas 67 400 ccm 28. Mlakar Ljuba Kidričevo 36 300 ccm 29. Voglar Jože Skrije 9 400 ccm 30. Cafuta Lucija Skorba 57 300 ccm 31. Slodnjak Jože Dornava 82 : 400 ccm 32. Metiik Romana Trnovci 20 300 ccm 33. Sluga Marjan Kvedrova 4 390 čem 34. Trstenjak Stane Krajigerjeva 13 390 ccm 35. Plej Vinko Brstje 12 a 400 ccm 36. Mesarič Stanko Kajuhova 7 390 ccm aluminij u Nič več vzklikov, nič več pokanja možnarjev, še okna se ne odpirajo več.. Z godbo TGA po poteh budnice ob prazniku dela Ivan Brglez je daroval kri že 57 krat Ivan Brglez, hišnik iz tozda Predelava aluminija se bliža visokemu številu odvzemov — kri je daroval že 57 krat. Za to humano dejanje se je odločil že pred služenjem vojaškega roka, kp mu je bilo 18 ali 19 let, se je med neko akcijo na Ptujski gori, kjer je doma, vključil in ostal krvodajalec. Prej je daroval kri vsake tri ali štiri mesece, zdaj dvakrat na leto, čeprav se mu zdi, da bi je lahko dal_še več, saj se počuti zdravega in močnega. Rad se spominja dogodka, ko so ga pred leti poklicali v mariborsko bolnišnico, 'kjer kjer je direktno daroval kri trinajstletni deklici, ki je bila hudo poškodovana v prometni nesreči. Še vedno, ko sliši za prometno nesrečo nekje v podzavesti pričakuje, dal ga bodo poklicali in bo hitro pohitel pomagat. Ob takih, trenutkih se človek počutil še srečnejšega, koristnejšega kot ob rednih odvzemih. Rad bi, da bi bilo krvodajalcev še več in boli ga, če sliši čudne izgovore nekaterih, ki trdijo, da niso krvodajalci zato, ker kari prodajamo. To ni res. Preveč je dragocena, da bi jo prodajali in dobro ter humano je organizirano krvodajalstvo pri nas. Všeč pa mu_ je posebej _v ptujski bolnišnici. Pohvalil je vse, posebno zdravnico, »ki vsa leta bdi nad našim zdravjem in nas diobro pozna, ne le v bolnici, ampak tudi v mestu, če se srečamo. To je prijeten občutek, da te opazi tudi na ulica.« Veseli ga tudi to, da je krvodajalstvo v naši delovni organizaciji dobro organizirano in valbi še več mladih, zdravih ljudi, da postanejo krvodajalci. Prvi maj, hladno jutro, tako letošnje in po navadi vsako leto. Godbeniki se zbirajo na običajnem mestu pred našo restavracijo. Ural bo pravkar pokazala na peto zjutraj. Počasi se dani in vedno več nas je z uniformami. Ob tej uri in na tem mestu zadoni prva koračnica v pozdrav1 prazniku dela — 1. maju.1 Medtem, ko se zbiramo, nekdo od mimoidočih, ki gre na delo v dopoldansko izmeno zakriči; »Dajte, udarite, kaj čakate!«. Za prvo koračnico jiih udarimo še nič koliko tja do desete lire, ko se vrnemo nazaij na isto mesto. Naša godba igra budnice že vse od njene ustanovitve. Te vrstice pa nas spomnijo, s kolikim navdušenjem so ljudje pričakali budnico takrat, ko iz naše tovarne še nd tekel aluminij, in kako danes. Po osvoboditvi, torej pred štiridesetimi leti, pravimo, je bilo drugače, bilo je težje. Tudi takrat so godbe igrale predvsem v delavskih centrih, od leta oseminštiridesetega naprej tudi naša. Pri naši godbi sem pričel v jeseni 1952, zato se prazničnih budnic spominjam od tega leta dalje. V Kidričevem nas je že pred jutranjo zoro pričakalo močno pokanje iz možnarjev, ki jih je pridno nabijala kar stalna skupina v sestavi Res pec, Mojzer, Fajfar, z njimi pa še mnogi drugi. Za vžig možnarjev so uporabljali ogenj , ki je ostal od večernega kresa. Na zbornem mestu so obvezno bili še vodilni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev. Godba je krenila in igrala po naselju in zares budila ljudi, saj so se okna povsod odpirala in med igranjem koračnic se je iz mnogih oken zaslišal klic: »Živel prvi maj!«. In danes, ali pa nekaj let nazaj? Nič več pokanja možnarjev, nič več vzklikov in tudi nič več predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, pa tudi okna se ne odpirajo več. Ko je letos godba prikorakala s koračnico pred bivši samski dom, sta se odprli dve okni, s katerih sta gledala dva zaspana obraza. Naj povem, da se je pred ne tako dolgimi leti godba tukaj naložila na odprti tovornjak, danes pa seveda na lep in topel avtobus. Zadnja leta tako obiščemo kar pet krajevnih skupnosti v bližini naše tovarne. Torej se odpeljemo. Letos smo menda prvič izpustili Stmišče, saj nam prejšnja leta še dobro jutro ni nihče re- kel, mi pa tudil nikomur, saj nismo nikogar videli. Lovrenc — v središču kraja se ustavimo, zaigramo in nazaj v avtobus, ker tudi tu nismo nikogar videli. Vsako leto je stalo na tem mestu majsko drevo, letos pa se eden od godbenikov oglasi in v šali pove, da so jim drevo gotovo ukradli. Kakor prejšnja leta nas je eden od naših delavcev povabil na svoj dom, kjer smo se okrepčali. Pred ne tako davnimi leti je ta kraj budnico sprejel drugače. Na vrsti je Majšperk. Pri šoti nas tako kot vsako leto čakata predsednik in tajnik KS. Ustavimo se pred tekstilno tovarno in koračnica zadoni po dolini. Tukaj najbližja soseda priteče z nekakšnim antifgripinom, kakor včasih rečemo žganju, za njo pa še s •podobno zadevo eden; naših delavcev. Seveda nista vsega iztočila, pred leti pa najbrž bi. Nazaj grede pa še postaja pril šoti oziroma pred novimi stanovanjskimi bloki, kjer pa, kakor kaže, nismo nikogar zbuditi. Tukaj sta se tudi tajnik iin predsednik KS .rešila nekaj tekočine iz pripravljenih steklenic. Naj povem, da v Majšperku igramo budnico nekaj zadnjih let, saj je pred-tem 'imel ta kraj svojo godbo, žal je danes več inima. V Majšperku smo tudi ob drugih prilikah vedno zaželeni in spoštovani. Na Ptujsko goro prispemo že ob 7. uri. Vse je( tiho, kakor da bi bilo škoda kogar boli prebuditi ob tej uri. Koračnica zadoni z vrha v dolino in preden odidemo, v hrib prisopihajo kar trije prebivalci tega 'kraja z obveznimi steklenicami, drugih pa nismo uspeli spraviti na noge. Včasih so nas na tem hriiboku_ sprejeli v veliko večjem številu. Krenemo naprej in čez nekaj minut smo že v Apačah. Pred domom kulture že čakajo predstavniki družbenega življenja tega kraja. Povabilo v dom na kavico in po želji še kakšen šilček, majhen klepet, še ena koračnica in že smo v Njivercah. Ustavimo se sredi vasi kakor običajno vsako leto in kjer, kolikor se spominjam, ni nikogar bilo blizu, kakor da bi prišli delavci z davčne uprave, ne pa godba TGA s poti budnive praznika dela. No, letos zadnji hip priteče eden naših delavcev s steklenico, ker pa nismo hoteli ponudbe odkloniti, smo jo vzeli kar s seboj in se danes ne vem, če mu je bilo to po volji ali ne. Peljemo se v Kungoto, kjer smo si rekli, da aluminij 12 Godba TGA pred nastopom v Krškem Zlata plaketa v Krškem - uspeh naših godbenikov menda ja bo dan, Kakor vedno, tudi letos ni 'bilo drena in tudi preko ograje domačega dvorišča so redki pogleda- li. Povabijo nas v kulturni dom, kjer smo se dobro pod krepili z domačimi dobrotami. Ob tej priliki smo se godbeniki zahvalili našemu članu, ki je čez dva 'dni odšel v JNA z željo, da se po vrnitvi spet vključi v naše vrste. Ker smo si zadali smer, da obiščemo pet krajevnih skupnosti, smo si letos za konec pustili KS Hajdina, M smo jo pred nekaj leti vključili. Ustavimo se v Zg. Hajdini pred že postavljenim majskim drevesom, kjer še vedno tli kres. Izstopimo, zaigramo in mladi fantiči na vso moč streljajo z velikimi kantami, tako da se vse trese. Zbere se kar precejšnja gruča ljudi, nekaj naših delavcev, precej pa predstavnikov družbenega življenja. Ustavil se je kmet z gnojnim vozom, počakal in pokramljal z nami. Malica in pijača na pogrnjeni mizi ob majskem drevesu! in na koncu še kavica. Kar naprej streli kakor iz topa, zaigramo še eno koračnico in zgodilo se je nekaj, kar sa ni nikjer, vsaj jaz ne pomnim: vsi prisotni so nam ob koncu močno zaploskali in nas drugo leto spet povabili. Krenemo čez magistralno cestni in že smo na Sp. Hajdini. Ustavimo se pri majskem drevesu, kjer tudi stoji pogrnjena miza z domačimi dobrotami in še nekaj, česar nismo nikjer videli. Sredi mize je stala vaza z rdečimi nageljni. Tudi tudi slišimo strele, vendar z manj izurjenimi strelci. Zbralo se je za naše razmere kar precej ljudi s predsednikom sveta KS in predstavniki družbenega življenja. Še ena koračnica in naprej v zadnje naselje današnje poti. Na vrsti je Skorba, kjer se ustavimo pred gostiščem ob magistralni cestì. Koračnica in dogodek, ki ga občudujejo tudi tujci iz svojih avtomobilov. Njihova kolona vozi zelo počasi in vse kaže, da v njihovih vaseh tega ni videti. Krenemo pred novozgrajeni dom krajanov, ob katerem stoji majsko drevo. Nekaj vaščanov oziroma predstavnikov družbenega življenja, koračnica in povabilo v dom. Malica in haloška kapljica za končno postajo in konec je naše poti po petih krajevnih skupnostih. Opisal sem pot, kakršno smo z budndoo doživijali letos. V začetku tega pisanja tudi spomine na delavski praznik tistih let, ko smo ga predvsem v Kidričevem praznovali z večjim spoštovanjem. Ali ne bi bilo lepo, če bi se tudi tu slišalo strel j anj e, pa čeprav iz kakšnih starih mlečnih kant in nič ne bi bilo narobe, če bi se nam po svoji krajevni skupnosti pridružil še kakšen predstavnik javnega življenja. Tako je bilo še pred ne tako davnimi leti. Prvi maj je vendar še vedno delavski praznik in prav je, da ga z budnico godbe TGA slavimo še naprej. Ivan Ogrinc Združenje pihalnih orkestrov Slovenije je tokrat organiziralo že 8. tekmovanje pihalnih orkestrov. Naša godba se jih je udeležila le dobro polovico, saj vemo, da so tuda v tej dejavnosti povsod težave. Letos se je na tekmovanje prijavila le polovica godb Slovenije. Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri težavnostne skupine. Številčno in tudi zahtevno smo v takšni zasedbi, da smo se odločili za tretjo težavnostno skupino, ki je tokrat tekmovala v Krškem. Normalno je, da najbrž nihče od godbenikov ne vidi perspektive, da bi kdaj dosegli tiste godbe v prvi težavnostni skupini, kot so pihalni orkestri Trbovelj, Raven, Titovega Velenja in še nekaj drugih, kjer ima glasba večje tradicije in tudi večje spoštovanje. Gotovo pa je, da bomo v naslednjem tekmovanju v drugi težavnostni skupini. Rezultat trdega dn vestnega dela naše godbe paj je zlata plaketa. Vsi in vsak posebej ima zasluge, da smo dosegla takšen uspeh. Največ zaslug pa gotovo pripada našemu dirigentu profesorju Antonu Horvatu, ki je iz nas iztisnil največ, kar je bilo možno. Takoj ob koncu letošnje hude zime smo začeli intenzivno vaditi tekmovalni program, zadnji teden pa kar vsak dan. Vsak orkester je pred strogo strokovno komisijo odigral tri skladbe. Prva ni bila ocenjevana. Naša .godba se je za začetek odločila za znano rusko »Kalinko«. Druga koncertna skladba Ladislava Leška »Večer ob Dravi« je bila obvezna skladba zaj vse sodelu- joče. Tretjo skladbo si je lahko vsak orkester izbral po lastni želji. Mi smo se odločili za rapsodijo Emila Glavnika »Logarska dolina«. Rekli bi, lepa slovenska skladba, toda tudi zahtevna. Ko smo pred dnevi dobili rezultate pismene in točkovne ocene strokovne žirije, je na koncu ocene predsednik žirije pripisal za našo godbo: »Lep, prisrčen nastop«. To je tudi znak, da smo si dato plaketo zaslužili. Med 21 godbami iz raznih krajev Slovenije, kolikor se jih je v dveh tekmovalnih dneh razvrstilo na tekmovalnem odru v Krškem, biti pri vrhu, je ponos ne samo nas godbenikov, ponosen naj bo celoten kolektiv TGA. Naj še napišem nekaj o vzdušju/ ki je vladalo med godbeniki. Vsekakor je bilo že v avtobusu na poti veliko ugibanja, kako se bomo uvrstili. Saj so bile na voljo še srebrne in bronaste plakete in za tiste najslabše, kakor rečemo, tudi listine za sodelovanje. Povedati je treba, da je vsaka godba za zLato plaketo morala doseči najmanj 85 % možnih točk, za srebrno 75 do 85 %, za bronasto pa 65 do 75 % možnih točk. Mi smo bili' ena od treh godb, ki so prejele zlate plakete. S srebrnimi in bronastimi pa so se morale zadovoljiti pred časom zelo dobre godbe. Po našem nastopu smo seveda- odšli v dvorano, da bi' slišali, kaj in kako igrajo druge godbe. Ko bi lahko sami slišali svoje izvajanje, bi seveda lahko primerjali. Zato smio težko čakali na razglasitev rezultatov. Ko se je naš 'dirigent prof. Anton Horvat pojavil med vrati re- stavracije, kjer smo vsak zase tuhtali, kaj bomo dobili, je bil nasmejan dn na moč smo zaploskali svojemu ini njegovemu uspehu — zlati plaketi. Občutek, da za svoje delo, trud in prosti čas dobiš tako priznanje, je posebno doživetje. Še nekaj smo opazili v Krškem. Večina godb je oblečenih tako, da se mi iz Kidričevega nimamio s čim hvaliti. Poleg godib Impola, Ruš in Kanonika, ikd so bile v novih uniformah, smo se počutili nekako zapostavljeni. Ko oblečeš uniformo, ki nosi na rokavu znak kolektiva TGA, se na takšnem srečanju še posebej zavedaš, da predstavljaš tudi ta kolektiv. No, pa o tem ne bi tekla beseda, saj se prav vsi zavedamo položaja v katerem smo, upamo pa, da bodo po končani modernizaciji pri nas tudi za godbo boljši časi. Zavedamo se, da živimo s kolektivom in tudi za kolektiv. Upamo, da bomo še v naprej deležni podpore pri vodstvenih delavcih DO, Konferenci osnovnih organizacij sindikata TGA in slehernem delavcu, z nadaljnjo moralno dn materialno podporo pa se bomo še naprej trudili za uspešno rast naše in vaše godbe. Ivan Ogrinc Članke za naslednjo številko Aluminija pričakujemo do 10. junija aluminij 13 DRUGI O NAS Težave z domačim boksitom tudi v TGA V TGA Kidričevo niso zadovoljni z domačo surovino, zato jo morajo mešati z uvoženim boksitom. Delovna skupina Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje je obiskala TGA Kidričevo in se s predstavniki delovne organizacije pogovarjala o problemih, s katerimi se v tej delovni organizaciji srečujejo pri svojem delu. Posebnost proizvodnje v TGA Kidričevo je njena energetska intenzivnost, ki- je v dobršnem delu posledica zelo zastarele tehnologije, kakršne v razvitih gospodarstvih že dolgo več ne uporabljajo. V strukturi stroškov proizvodnje TGA predstavlja vsa energija 45 odstotkov, samo električna energija v strukturi cene aluminija pa dosega 20 do 25 odstotkov. Lani so se zaradi tako velikega deleža v strukturi stroškov in zaradi nenehno rastočih cen vseh energetskih surovin porabljena sredstva v TGA glede na. leto poprej povečala za približno 70 odstotkov. Povečanja cene električne energije v lanskem letu so znesla skupaj 130 odstotkov. Pri tem pa ni upoštevano 30-odstotno združevanje iz poslovnega sklada. Problemi so tudi s pomanjkanjem mazuta in plina. Zaradi potreb domačih kupcev delovna organizacij a primarnega aluminija. ne izvaža. Dve tretjini proizvodnje primarnega aluminija; dobavlja Impolu Slovenska Bistrica na podlagi sporazuma o skupnem prihodku. Te količine pokrije jo Impolu tri četrtine njego-veh potreb po primarnem aluminiju. Z obračunom skupnega dohodka ni več problemov. Večji problem pa je zadovoljevanje kupcev specialnih glinic, M zahtevajo dodatno fazo kalcinacije. Daljši čas in višja temperatura žganja pa povzročata ne le večjo poraoo energije in manjšo količino proizvodnje navadne glinice, temveč tudi pogoste okvare na pečeh, M terjajo remont povprečno vsaka dva meseca. Vse to pa povečuje proizvodne stroške specialnih vrst glinice. To je tudi vzrok, da so dobave tovarni dušika Ruše v zadnjih letih zmanjšali od prejšnjih 10 do 12 ton na 8 ton letno. Tudi po predvideni dokončani 'investiciji ne predvidevajo, da bodo tovarno dušika Ruše lahko normalno oskrbovali s to surovino, ker bodo proizvodnjo glinice zmanjšali s sedanjih 130 na 100 do 110 ton letno. Povečale se bodo možnosti nabave glinice v Jugoslaviji^ (Zvornik), kjer se bo zmanjšal izvoz v vzhodnoevropske države. Na evropskem trgu pà je glinice dovolj po nizki ceni (Sardinija, Grčija, Španija). Tovarna intenzivira svojo dejavnost za izboljšanje delovnega okolja zaposlenih povsod tam, kjer -je to mogoče. V elektrolizi pa bo to mogoče šele z obnovo in posodobitvijo obrata. Priprave na investicijo so v polnem teku in načrtujejo, da bo prva faza izgradnje dokončana leta 1989. Poseben problem delovne organizacije pa je zastarelost) tehnološke opreme. Normativi in količina proizvodnje glinice ostajajo v glavnem na ravni' prejšnjih let, ker je maksimum tehnoloških možnosti že bil dosežen. Kljub temu pa so lani še dosegli malenkostno izboljšanje norma-tovov. Eden glavnih problemov pri proizvodnji glinice v Jugoslaviji na sploh in tudi v TGA, pa je kakovost domačih boksitov, ki niti približno ne ustreza zahtevam kakovosti nadaljnjih predelovalnih faz. Zato v Kidričevem domače boksite redno mešajo z uvoženim iz Gvineje. Zaradi tega imamo seveda probleme piri zagotavljanju deviz na eni strani in zaradi slabše kakovosti domače surovine z večjimi proizvodnimi stroški na drugi strani. (Gospodarski vestnik) Mladost Mladost sva jaz in ti, je luna, ki na nebu bdi, to so zeleni travniki dn reka, ki' po njih drv. Mladost je sreča, M srce nam greje, zida gradove in se brezskrbno smeje. Očka, mama, sestra, brat, prav vsak z nasveti pomagal bi ti rad. A mladost ne posluša, hiti, naprej v življenje se ji mudi. Mladost sam jaz, mladost si ti, mladost je radost, ki na licu se iskri. Simona Teodorovič, 8. a Ob prvem maju Prvi maj je praznik dela, delavci ga vsi slave. Roke — žulj ave od dela, se ga vedno vesele. Zgodaj zjutraj se oglasi budnica vesela. Prebudi nas in pozdravi majski praznik dela. A kresovi plameneči do neba se dvigajo. Ljudje okrog njih v sreči prvi maj pozdravljajo. Še drevesa prvomaj ska na ta dan srečuješ. Ob pogledu na vse to, tudi sam praznuješ. Le kaj torej prvi maj nam ljudem pomeni? Delo, srečo, praznovanje? Vsak po svoje naj oceni. Marsikdo na ta dan dela. Saj praznik delavski je to. Kdor pa raje se zabava — ah, prvi maj je, naj mu bo. MEZNARIČ Romana, 6 a Vodi nas Tito Bilo je pred štiridesetimi leti — v viharju, mrazu in snegu, v težkih bojih za svobodo domovine... vodil je borce TITO. Uspešno je vodil svoje ljudstvo za lepši jutri, za srečo mladih... To je bil naš ljubljeni vodja TITO! »Le v trdem delu, v bratstvu dn ljubezni med narodi bo cvetela in se razvijala naša 'domovina!« Besede njegove obrodile so bogate saldove v srcih ljudstva. Danes se bolj kot kdaj prej zavedamo svojih korenin — živimo s TITOM! Maj prinaša v naša srca tudi žalost. V cvetočem maju je ddbojeval svojo poslednjo bitko heroj, M v življenju ni poznal poraza. Toda pot, M smo j o skupaj prehodili in obljuba niaša, da borno združeni naprej za njegove cilje se borili, potrjuje, da je tudi v bitki tej, s Smrtjo izgubljeni, vendar z nesmrtnim žarom v srcih naših dobljeni, zmagal naš tovariš TITO! Mojca LOBODA, 6. a aluminij m Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Hedvika Pulko, Anton ščurič, Miran Kelenc, Janko Krapša, Viktorija Petauer, Ivan Emeršič, Franc Murrko, Jožica Sabath, Janez Lipo ni k, Mira Verbančič, Darko Ferlinc, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografijo: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tisk Ptujska tiskarna Ptuj — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov -in slik ne vračamo — Naklada 3280 izvodov — Oproščeno temeLjnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informiranje pni IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.