PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE -eto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST petek 21. januarja 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizionc in abbon. postale Štev. 17 (1107) Strah pred enotnostjo demokratičnih sil Parola o enotnem nastopu vseh demokratičnih sil sploh in potreba po enotnem nastopu tudi na bodoči h upravnih volitvah še posebej, sta v vrstah tržaškega demokratičnega gibanja tako hudo zamajala pozicije Vidalijevih frakcionašev, da so morali skli-eati svoj C K in cele štiri dni dokazovati samim sebi in svojim Pristašem pravilnost svojega stališča in poskusiti na ta način zapreti povsem naravni razvoj, ki vodi k vzpostavitvi enotne in konkretno boreče se protiimperia-Hstične fronte v anglo-amefiški coni Tržaškega ozemlja. Kakor nobena stvar ne pade z heba, tako se tudi potreba po enotnem nastopu vseh demokratičnih sil proti imperialističnemu Pritisku (ki ga tržaškemu delovnemu ljudstvu ni treba posebej dokazovati, tako ga zadnje čase Vedno teže občuti na lastni koži) rre javlja in ne skuša uveljaviti, dosledno borbena protiimpe-realistična fronta na naših tleh dejansko obstaja (kljub temu da, 3e nihče ne opazi, najmaj pa im-, Penalisti sami), ampak prav za. T®®* lega, ker je pomanjkanje ta* e fronte otipljivo na vsakem koraku. Proti enotnosti ni torej %tvar-najmanj pa «ideoloških» argumentov, kljub temu da V.idali fcuša sedaj tudi take argumente kolikor toliko spretno izrabljati, ne da bi mogel pri tem zabrisati ■°ie ideološke revščine. K temu bi le mimogrede pripomnili sle- deče: Tudi če bi mi dejansko Predstavljali le slovensko me-acansko ali malomeščansko na* '~‘°nalistično gibanje, kakor to dijo Vidali in njegovi — kljub emu da se slovensko meščanstvo *a‘ ttgz^ Ž&s&suz- Trgouinshi dogouor med čsr in FLRJ podatišan BEOGRAD, 20. — Jugoslovansko, češkoslovaška trgovinska pogodba ki je bila sklenjena leta 1947, je bila te dni podaljšana za nekaj mesecev, dokler se ne zaključijo pogajanja za nov trgovinski dogovor za leto 1949. Holitini upravičenci 1 Za vsako vloženo prošnjo pri reklamacijah zahtevajte potrdilo! ri na NANKING, 20. — Ro izjavah neke osebnosti iz Cangkajškovega spremstva bo baje Cangkajšek čez tri dni imel poslovilni govor in bo zapustil Nanking ter odpotoval na Formozo. 2e tri tedne je Cangkajškovo osebno letalo pripravljeno, da odleti vsak hip. Danes je neki večerni list v Nankin. gu po pomoti objavil v posebni iz-dajj vest, da je Cangkajšek odpotoval. Neki član vlade je s tem v zvezi dopisniku AFP izjavil, da «Je vest še prezgodnja«. Maršal Tito sprejel Volivni upravičenci ugotovite, če ste vpisani v volivni imenik. Ugotovite istočasno, če so vpisani vaši sorodniki, znanci, posebej še taki. ki ne morejo sami iz katerih koli vzrokov tega ugotoviti. Preglejte natančno, če so vsi osebni podatki (očetovstvo, materinstvo in rojstni podatki) točni v volivnem imeniku. Ce niso točni, zahtevajte popravek. Najboljše, da to storite pismeno. CE VLOŽITE REKLAMACIJO PROTI OPUSTITVI VPISOV V VOLILNI IMENIK, ZAHTEVAJTE POTRDILO O TEM. Preglejte, če so vpisane v volivni imenik osebe, ki nimajo pravice do vpisa. Med te osebe spadajo oni, ki so bili, od katere koli pristojne oblasti obsojeni zaradi političnih zločinov, združeni s la-šističnim delovanjem, zaradi dejanj korupcije, izvršenih iz razlo- gov fašističnega značaja, zaradi kolaboracije s fašistično republikansko vlado ali z nemškim napadalcem. Pravice do vpisa v volivni imenik nimajo tudi osebe, ki so bile zaradi svojega fašističnega delovanja izključeni od poučevanja ali iz seznamov prostih poklicov. Ce ugotovite, da so take osebe vpisane v volivni imenik, vložite proti temu reklamacijo. ZA VSA POTREBNA POJASNILA SE OBRNITE DO AKTIVISTOV DEMOKRATIČNIH ORGANIZACIJ ALI PA NA SEDE2 VO-LIVNEGA ODBORA SLOVANSKO ITALIJANSKE LJUDSKE FRONTE, KI IMA SVOJ SEDEŽ V ULICI RUGGERO MANNA STEV. 29. Ponovno zahtevajte, da se rok vpogleda podaljša na 30 dni in število sedežev poveča. Tudi v okoliških naseljih je Ma razgrniti na vpogled volivne imenike I Pomnite, ljubite, proučujte Hita, našega učitelja, našega vditeljaf Borite se in premagujte sovražnike, notranje in zunanje — po Iliču! Ustvarjajte novo življenje* nove oblike življenja, novo kulturo — po ItičUi Nikdar se ne odpovejte malemu delu, zakaj iz malega raste veliko —■ tudi to je eno pomembnih sporočil Hita. J. STALIN SKUPEN CILJ NARODOV SVETA je trden in trajen mir pospeševati investicije kapitala na področjih, ki se morajo še razviti. Pri tem je še dodal, da bi moral biti namen ZDA pomagati »svobodnim državam«, da s svojimi napori proizvajajo več živil, več oblačil In " več gradbenega materiala«. Zatrje- Odkrita želja Sovjetske zveze živeti v miru z vsemi narodi « Ameriško jSjtajmSSv,1^ J SSSS?” ljudstvo bo Trumana prisililo, da se odpove svoji napadalni politiki BEOGRAD, 29. — Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je v torek popoldne sprejel znanega ameriškega književnika, našega rojaka Louisa Adamiča in se z njim dalje časa razgovarjal. Konferenca o Avstriji se bo začela 7. februarja LONDON, 20. — Zunanje ministrstvo javlja, da je sovjetska vlada sprejela, naj se konferenca štirih za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo začne 7. februarja v Londonu. Tudi ostale vlade se strinjajo s tem datumom. Kakor je znano, je bila zadnja konferenca v tej zadevi v Londonu v prvi polovici leta 1948 in se je zaključila konec maja. Sporazum ni bil ‘takrat dosežen glede 17 točk osnutka pogodbe. Resolucija Gropajcev V. zvezi s členom 10 ukaza št. 345 o sestavi volivrdh imenikov in razglasa župana občine Trst, da so volivni imeniki na vpogled javnosti samo 10 dni od dne objave, in sicer od dne 17. do 26. t. m., volivni upravičenci vasi GROPADA zbrani na masovnem sestanku in drugi zahtevamo 1) da sc rok za vpogled volivnih imenikov in za reklamacije podaljša od 10 na 30 dni; 2) da se občinstvu čim bolj olajša vpogled v volivne imenike s tem, da se isti razgrnejo na vpogled javnosti v, vseh mestnih okrajih; 3) da se volivni imeniki stavijo na vpogled javnosti tudi p okoliških naseljih; 4) da se reklamacijska pravica razširi tako, da se omogoči reklamacija volivnim upravičencem tudi tedaj, ko bodo volivni imeniki razgrnjeni občinstvu na vpogled v smislu čl. 16 in 20 omenjenega ukaza. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Gropada 19. I. 1949. Sledi 1Q3 podpisov. PARIZ, 20. — Moskovski radio je oddajal sledeči odstavek članka, ki ga je objavila revija «Novaje Vremja« ob 25. obletnici Leninove smrti: »Lenin je predvideval, da bo Sovjetska zveza, prva socialistična država, lahko dolgo dobo sodelovala s kapitalističnimi državami. Tega načela se je držala sovjetska zunanja politika v 30 letih od oktobrske revolucije dalje. Sovjetska zveza je vodila politiko za utrditev demokracije, miru, svobode in neodvisnosti malih in velikih narodov. Večkrat sta Lenin in Stalin poudarila odkrito željo Sovjetske zveze živeti v miru z vsemi narodi in posvetiti vse svoje sile mirni graditvi socialistične države«. Zadnji tedenski bilten sovjetskega poslanika v Washingtonu pod naslovom »Prijateljski pozdrav ameriškemu ljudstvu« pravi med drugim: «Ameriškemu ljudstvu pošiljamo najboljša voščila za novo leto. Naši dve državi sta ločeni po morjih in oceanih, toda leta skupne borbe proti silam fašizma so nas prepričala, da ni ovir za uresničenje volje narodov, ki težijo k skupnim ciljem. Mislimo, da je ta skupni cilj trden in trajen mir. Naše voščilo je, da bi bilo v letu 1949 možno na praviti odločilne korake k dosegi tega cilja. « * * VVASHINGTON, 20. — Truman je ob priliki svojega uradnega ustoličenja imel govor, v katerem je izjavil, da bo v kratkem predložil senatu osnutek za atlantski pakt. Dejal je nato, da je ameriško ljudstvo odločeno delati za pravičen in trajen mir, «ki naj sloni na svobodno sklenjenih dogovorih na podlagi enakopravnosti«. Takoj nato je z običajnimi fra- zami napadel komunizem in je zatrjeval, da ZDA niso v svoji povojni politiki skušale doseči nobenega privilegija in nobene teritorialne pridobitve. Jasno, da pri tem ni govoril q vseh številnih intervencijah ameriških imperialistov x Grčiji, na Kitajskem, v Indoneziji ter o vmešavanju v notranje zadeve številnih drugih držav. Sicer pa je to indirektno priznal, ko je govoril o važnosti ameriške gospodarske pomoči raznim državam, ki da je «rešila nekatere države, ki bi drugače zgubile svobodo«, in jih je pridobila za ameriško stališče. Označil je nato program, ki naj bi bil ospova za ameriško zunanjo politiko. Ta program sloni na sledečih točkah: 1. še nadaljnja »nespremenjena« podpora Združenih narodom in njenim organizacijam. Pri tem je dejal, da bodo Združeni narodi ojačeni s pristopom novih držav. 2. nadaljevanje izvajanja programa za svetovno obnovo. To pomeni, da morajo ZDA dajati vedno večjo važnost Marshallovemu načrtu, glede katerega izjavlja Tru- ma n,-da je prepričan, da bo popolnoma uspel. 3. utrditev moči «svobodnih narodov pred nevarnostjo napada«. Glede tega je Truman dejal, da je v teku izdelava «skupnega dogovora«, ki naj jamči varnost na področju Severnega Atlantika«. Dejal je, da bo ta pakt izdelan kakor oni v Rio de Janeiro v okviru Združenih narodov. 4. Truman je nato napovedal, da bodo ZDA dobavljale tehnično in materialno pomoč «svobodnim državam, ki bodo z njimi sodelovale za ohranitev miru in varnosti«. Izjavil je tudi, da morajo ZDA korist tujca, umrl in da ne bi mogel biti v načrtih ZDA.« Jasno je. da .so v ameriških, kakor tudi britanskih in francoskih reakcionarnih krogih z zadovoljstvom sprejeli Trumanove izjave, ki zagotavljajo nadaljevanje izvajanja Marshallovega načrta in sklenitev napadalnega atlantskega pakta. Z veseljem tudi ugotavljajo, da Truman ne namerava spremeniti dosedanje ameriške zunanje politike. Toda ameriško ljudstvo, ki noče vojne in si želi miru, bo prav gotovo še nadalje vztrajalo, da Trumana prisili, da njegove obljube med volivno kampanjo in vse njegove izjave o miru ne ostanejo samo demagoške fraze. V torek volitve v Izraelu LONDON, 20. — V torek bo 422 tisoč 929 volivcev y izraelski državi izvolilo 120 članov prve ustavodajne skupščine države Izrael. Med volivci je tudi 32.980 Arabcev. Predloženih je bilo 22 list. Volivno pravico bodo imeli vsi državljani in državljanke, ki so 31. decembra 1948 dopolnili 18. leto starosti. Začasna vlada je dovolila volivno pravico mladini pod 20. leti starosti, da s tem izreče priznanje izraelski mladini, ki je s svojo požrtvovalnostjo pripomogla k rojstvu izraelske države. Uanes protestna stauka v milanski pokrajini Po treh tednih ni vlada še podvzela jasnega sklepa glede milanske industrije ■ Veliko protestno zborovanje v Milanu - Italijanska socialistična stranka ostane zvesta docovoru o enotni akciji s komunisti SSZ bo še močnejša v obrambi interesov delavstva Prva seja obč. sveta vsovjetskemsektorju Berlina Berlin, 20. — Danes je občinski svet sovjetskega sektorja Berlina imel svojo prvo sejo v občinski palači na sovjetskem sektorju. Na seji, ki se je je udeležilo 130 predstavnikov množičnih organizacij in političnih strank, je župan Friedrich Ebert prečital program, v katerem zahteva obnovitev enotnosti Berlina in Nemčije, sklenitev pravičnega miru ter izboljšanje življenjskih pogojev delavcev. daj branili V Parizu, je dejal To-ledano. Dalje je Toledano dejal, da je borba med obema strujama v Svetovni sindikalni zvezi zavzeli ostrejše oblike zaradi težkoč, v ■***————.———————— katere je zabredel britanski impe- Ogorčenje delavstvo proti razbijačem enotnosti - Številne solidarnostne vTorilt brzojavke - Londonska laburistična vlada brani le interese imperialistov grškim ljudskim siiam proti reakcionarni vladi, ki jo je vsilil Lon. PARIZ, 20. — Danes se je zopet 1 ve, Zveze nemških sindikatov so- I don; ko smo se uprli nizozemski sestal izvršilni odbor Svetovne sindikalne zveze, ki je preučil prošnje za včlanjen je raznih sindikalnih organizacij. Odbor je naklonjen sprejemu sindikatov iz Cileja, južne Rodezije, sindikalne federacije Siama, Kongresa delavskih organizacij Filipinov ter Zveze tuniških delavcev. Glede sprejema francoske «Force Ouvriere« bodo prošnjo predložili izvršilnemu odboru, ki se bo sestal v Parizu 28. t. m. Na popoldanski seji, ki ji je predsedoval Di Vittorio, sp prečital i brzojavke številnih sindikalnih organizacij, med katerimi so orga-mzacije iz CSR, Belgije, Italije, Latinske Amerike, izraelske drža- vjetskega področja in velikega Berlina. Vse te organizacije zahtevajo ohranitev enotnosti v Svetovni sin. dikalni zvezi. Jutri bodo preučili dnevni red. Predsednik zveze delavcev Latinske Amerike Lombardo Toledano je včeraj izjavil, da so stališče a-meriških Trade Unions narekovali politični interesi, ki nimajo nič' o. praviti z obrambo svetovnega proletariata. Toledano je poudaril ,da so sindikati Latinske Amerike, ko so Trade Unions v oktobru predlagale prekinitev dela Svetovne sindikalne zveze, predlagali, naj se ta predlog odbije. To stališče smo tudi se. politiki v Indoneziji ter pomoči, ki tej politiki daje Velika Britanija; ko smo se izrekli za osvoboditev indonezijskega ljudstva in afriških črncev«. Toledano je nato pripomnil: Ni se čuditi, da britanska vlada ne gleda s prijaznim očesom Svetovne sindikalne zveze, ker laburistična vlada ni dejansko nikoli prenehala braniti interesov imperialististov v državi. Ce voditelji delavcev imperialističnih držav hočejo, da bi Svetovna sindikalna zveza služila imperialistom za dosego njihovih ciljev, se mi s tem ne strinjamo,' je zaključil Toledano. RIM, 20. — Italijanski delavci nadaljujejo odločno borbo proti odpustitvam in proti ustavitvi oOratov v raznih industrijah. Danes so v milanskih tovarnah delavci prekinili za pet minut delo v znak protesta proti nastopu policije, ki je včeraj razgnala večjo množico delavk, ki so v uradih «Magneti Marelli« zahtevale plačilo zaostankov. Milanska delavska zbornica je sklenila včeraj, da bo za petek sklicala ob 10.30 na stolnem trgu veliko protestno'zborovanje. Zaradi tega bodo vsi delavci milanskih podjetij in tovarn zapustili delo od 9 do 12, tranvajski promet pa bo počival od 10 do 12. V ostalih krajih pokrajine bodo delavci stavkali od 9 do 11 in v vseh večjih krajih bodo organizirali javna protestna zborovanja. V Bolonji in v vsej pokrajini so danes proglasili 24-urno protestno stavko nameščencev zadruge za konopljo. V Terlizzi v pokrajini Bari je večje število delavcev protestiralo pred delavskim uradom proti brezposelnosti. Policija jih je napadla in uporabljala tudi solzil-ne bombe. Delavska zbornica je izdala tudi poročilo, o katerem poudarja, da po treh tednih ni vlada še podvzela nobenega jasnega sklepa, ki naj bi milanskim delavskim množicam, ki so zaskrbljene zaradi napovedane ustavitve obrata v osnovnih industrijah, dal zadoščenje. Poročilo nadaljuje, da na tisoče delavcev ni še prejelo zaostankov. Ob 25. obletnici Leninove smrti je KEI jzdala proglas, v katerem poudarja potrebo še odločnejše borbe za mir in neodvisnost proti poizkusom navezanja Italije na voz ameriškega imperializma. Vodstvo italijanske socialistične stranke je poslalo mednarodni so- cialistični zvezi odgovor na pismo, s katerim je ta postavila stranki ultimatum, naj prekine dogovor v enotni akciji s komunisti. V odgovoru poudarja italijanska socialistična stranka, da ultimatum ni upravičen, ker se ni pri teni analiziral italijanski in mednarodni položaj. Hotelo se je pri tem ignorirati težki položaj v Italiji, ki ga označuje nasprotje med kleri-' kalnim konservativizmom in delavsko opozicijo. Upoštevalo se ni, da ima pakt s komunisti namen ohraniti solidarnost delavcev, brez katere ni mogoča uspešna obramba demokracije. Nato ugotavlja pismo, da posta; ja politika poedinih socialističnih strank vedno bolj zaskrbljajoča ter jo označujejo dejanja zatiranja in imperializma- Drugače se ne morejo označiti pritisk proti državi Izraela, kolonialna in socialna politika v Afriki in Aziji, nizozemski napad v Indoneziji, prolide-lavski nastopi francoske vlade in njena kolonialna politika na Madagaskarju, v Vietnamu itd. Spričo tega čuti italijanska socialistična stranka globoko vrednost svoje borbe. Njena politika sloni na analizi potreb italijanskega ljudstva. Socialistična stranka ne bo nikoli opustila svojih naporov za ohranitev miru. Potresni sunki BUDIMPEŠTA, 20. — Danes ob 7.50 so v Budimpešti zabeležili rahel potresni sunek, katerega epi-ceter je bil oddaljen 400 km. Qb isti uri so zabeležili močan potresni sunek tudi v Firencah in drugih mestih Italije. j?e<1n emu ajiju. očitno ne gre za tak r<>Dyzernimo le nekaj prime-iflc' trdi, da je po šestih C dokazano, da so jugoslo- dov Vo ki jih Sovjetska zveza •ki ostale . demokratične države va)n^° s kapitalističnimi drža-sk e ia Vidali ja samo trgovin-trgo V°GOdbe, a le jugoslovanske teriar3>Ce P°0Odbe, pakti). Z im-dan etične strani poznamo do t>n „S a,Ia”tski pakt; Jugoslavija , O teh »paktih« ne po-to 1 le Vidali; za vse ostale so - nvadna izmišljotina in na-vrr"> laži t!an'rati Ponavlja, da se jugoslo-lia’ partija spreminja v ku- Na osnovi izjave Vidalijeve skupine, ki Je bila objavljena v «11 Lavoratore« v sredo glede proslave 1. maja 1949, smo se obrnili na predstavnika ZDTV, da bi nam dal pojasnila, v kakšni meri in kako Je ZDTV sodelovala pri snovanju odbora za proslavo letošnjega 1. maja. Predstavnik ZDTV nam Je dejal: •Vprašanje proslave' letošnjega 1. maja Je iznesel Valdersteln . Valdi-steno Giuseppe, član tajništva ZDTV in pripadnik Vidalijeve skupine. Na pobudo izvršilnega komiteja Vidalijeve skupine je predlagal, naj letošnji telovadno - športni nastop organizira ZDTV in ZAM. Vsi člani tajništva ZDTV so ta predlog odobrili ne glede na njihovo politično pripadnost. Poudariti moram, da smo ta predlog posebno odobravali tisti člani, ki nismo istega mišljenja kot Vidali oziroma njegov eksponent Valdisteno, kajti v tem smo videli garancijo, da bo tudi letošnji L maj manifestacija enotnosti demokratičnih množic, da bo zato proslavljen dostojno, da bo skratka tak, kakršnega smo po vojni že trikrat proslavljali, da bo to tradicionalni tržaški 1. maj. Tajništvo ZDTV Je skupno z zastopniki ZAM na seji 13. t. m. razpravljalo o tem predlogu in sklenilo, da se osnuje ŠPORTNO - TELOVADNI ODBOR ZA PROSLAVO 1. MAJA 1949 V TRSTU. Soglasno so bili v odbor izvoljeni tovariši iz obeh organizacij na najodgovornejša mesta sta bila Izvoljena: za tajnika Turk Danilo - Joco, za njegovega namestnika pa Valderstem- O proslavi letošnjega prvega maja v Trstu Valdisteno Giuseppe. Sprejeta so bila tudi gesla, pod katerimi naj se proslava 1. maja vrši. V soboto 15. t. m. se Je vršila v Kopru ocena telovadnih vaj za nastop 1. maja Vaje so bile z nekaterimi spremembami sprejete. Poleg ostalih članov izvoljenega odbora sta bila prisotna tudi Valdisteno in Joco. V nedeljo 16. t. m. se Je vršila druga seja odbora za proslavo 1. maja. Na seji je Valdisteno iznesel pomisleke, da bi Joco in on zavzemala odgovorna mesta. Nekateri člani so bili proti vsakršnim izpre-membam v odboru, zato pa, da ne bi to vprašanje povzročilo razbitja ■n da bi ponovno dokazali, da nam Je na tem, da bo proslava 1. maja čimbolj uspešna, je bil Valdistenov predlog sprejet. Sporazumno sta bila izvoljena tov. Ludovisi Franc in Roman Carlo za tajnika odn. namestnika. Joco in Valdisteno sta v odboru ostala. Na tej seji Je bila soglasno spreleta objava št 1, namenjena javnosti, ki naj bi bila poslana vsem tržaškim časopisom. Objavo so podpisali vsi člani odbora: Ludovisi Franc, Roman Carlo, Strgar Miloš, Petronlo Bruno, Boltar Edoardo, Pirjavec Dino, Pregare Valentin, Pettirosso Silvano, Valderstein • Valdisteno Giuseppe in Turk Danilo - Joco. Objava javlja, da je bil ustanovljen odbor, navaja člane odbora, vabi vse demokratično ljudstvo in mladino TO, da podpre in sodeluje pri pripravah za proslavo, vabi demokratične organizacije, da začno z nabiralno akcijo, poziva prosvetna in športna društva ter organizacije naj nudijo svoje prostore za vežba-nje in da se 1. maj proslavlja pod gesli: Bratstvo med narodi! Borba proti imperializmul Za mirt Borba za ljudski šport ! Prepričani smo bili, da Je bil s tem dosežen prvi korak, da bo 1. maj proslavljen v znamenju enotnosti demokratičnega ljudstva v Trstu. Takoj v ponedeljek zjutraj )e prišel Valdisteno na sedež ZDTV in izjavil, da «onis niso za to, da se proslavi t. maj v taki obliki kot Je bilo dogovorjeno, češ da že obstaja neki odbor za proslavo 1. maja in s tem da preklicuje svoj podpis. Ko mu je bilo rečeno, da tak čuden postopek ni mogoč ln da Je treba take .stvari razpravljati na sejah odbora, se Je zadovoljil s tem, da Je napisal Izjavo, kjer zahteva čimprejšnji sestanek športno-telovadne-ga odbora. Veliko začudenje Je zbudilo to, da Je Valdisteno kar čez noč spremenil mišljenje. Isto dopoldne Je tajništvo ZDTV dobilo vabilo (Odbora za 1. maj«, naj pošlje tri svoje člane kot (tehnične svetovalce« za nastop 1. maja. Ne vem, kako naj bi tak postopek kvalificiral, ko Je naš odbor že obstajal. Valdisteno je namreč že takoj ob začetku poudarjal, da športno - telovadni nastop organizira izključno ZDTV in ZAM in bo popolnoma ločen od ostalih prvomajskih manifestacij. Včerajšnji (Lavoratore« je objavil izjavo Vidalijeve skupine glede proslave 1. maja in lahko po vsem tem, kar sem vam povedal sklepate, da Je popolnoma netočna. Na seji odbora, ki se Je vršila včeraj, so Valdisteno in nekateri tovariši izstopili iz odbora brez utemeljitve«. Do tu izjava predstavnika ZDTV. Trditve v izjavi I. K. Vidalijeve skupine so torej popolnoma lažnive. Valdisteno, Roman, Pettirosso in ostali pripadniki Vidalijeve skupine so nastopali po direktivah nekaterih članov Vldalljevega Izvršilnega komiteja. Težnjo in dobro voljo nekaterih poštenih demokratov, ki niso istega političnega mišljenja kot Vidali, toda so se takoj odzvali vabilu Vidalijevih ljudi, da bi pripomogli čim uspešnejšemu in enotnemu nastopu na proslavi L maja, kvalificira Vidali kot ljudi, ki so (izkoristili nebudnost« istih vidalijevcev. Iz vsega tega lahko razberemo vso neiskrenost Vidalija. , Vidali ju ni do tega, da bi se 1. maj proslavil dostojno, kot manifestacija borbenih sil TO, mu ni do tega, da bi tržaške delovne množice enotno proslavile letošnji 1. maj v znamenju borbe proti imperializmu in za mir, Vidali hoče Izkoristiti proslavo prvega maja za frakcionaško, grupaško in klikaško borbo v demokratičnem gibanju, ki nima nič skupnega z interesi demokratičnega gibanja in ljudskih množic v Trstu. Zato, da bolj gotovo doseže te raz-bijaške cilje; se poslužuje neiskrenosti in laži. Take namene in postopanje najostreje obsojamo. 1. maj 1949 se mora proslaviti enotno ne glede na stališče do resolucije Informacijskega urada. Tu, na tržaških tleh morajo demokratične množice voditi težko, konkretno borbo proti imperializmu, toda za uspešno borbo je osnovni pogoj enotnost. V nobenem primeru ne moremo pristati na to, da bi se 1. maj izkoristil za cilje, ki nimajo nič skupnega z Informacijskem uradom. Opozarjamo vse demokratično in delovno ljudstvo Trsta na namene, ki jih ima Vidali s proslavo letošnjega 1. maja. Zato, da preprečijo te nakane, pozivamo vse demokratične množice, da za sodelovanje na prvomajskih manifestacijah zahtevajo od Vidalija sledeče: 1.) Prvomajska proslava se mora vršiti v znamenju enotne mobilizacije vseh borbenih sil TO. 2.) V interesu te enotnosti se 1. maj ne sme izkoristiti za to, da se še nadalje blatijo in obmetavanjo z lažmi tisti demokrati in tisti del demokratičnega gibanja Trsta, ki se ne strinjajo z rušilno akcijo v demokratičnem gibanju. 3.) Proslava 1. maja se ne sme izkoristiti za klevetanje Jugoslavije, predvsem zato, ker to klevetanje ustvarja nove pogoje za še nadaljnje razdvajanje demokratičnih množic v Trstu. Naj se v okviru tržaških dem. organizacij poglobi diskusija o Jugoslaviji, naj postanejo problemi Jugoslavije predmet globokega študija, toda vse mora sloneti na principielnosti In resničnih dejstvih, zato da se omogoči objektivna presoja položaja v zvezi z Jugoslavijo. Od nikogar ne zahtevamo, da sprejme naše stališče v odnosu do Jugoslavije. Mnenje naj sl ustvari vsakdo sam, toda po res stvarnem in iskrenem proučevanju. Zahtevamo pa enotno konkretno borbo na tržaških tleh proti imperializmu in reakciji. OPoceccaievihlC letih Ko jim pri Vidalijevem glasilu zmanjka argumentov, se modri Vidalijevi uredniki vedno poslti-žijo starega trika, da bi pažnjo svojih čitateljev odvrnili od tistega predmeta, ki jih najbolj peče. Zadnje čase se jim dogaja nekaj podobnega z argumenti naših člankov, v katerih dokazujemo potrebo in nujnost enotnega nastopa vseh demokratičnih sil na bodočih volitvah. Proti enotnemu nastopu in proti našim pozivom namreč argumentov sploh ni in jih tudi biti ne more. Zaradi tega so se morali zopet nujno izmisliti novo laž, da bi svoje pristaše «obvarovali» ugotovitve, da Vidali nima prav, ko enotnost odklanja in s tem hkrati nadaljuje s svojim razbijanjem. Zato so se izmislili, da je znani «dopisniku Vidalijevega glasila «11 Lavoratore» Pocceccai po tem »po vesteh, ki krožijo kot se zdi« obsojen na 16 let zapora. Seveda, nič lažjega kot neko vest objaviti in jo postaviti pod vprašaj, češ: nekdo ,se bo te «razburil» in tisti, ki bo čital to, bo imel vsaj za toliko manj časa razmišljati o tem, da ima Babič končno prav, ko poziva na enotnost. Laž pa je sredstvo, ki z proti-imperialistično revolucionarno borbo pač nima in ne more imet i nikakega opravka. Laž namesto argumenta pa je orožje slabičev. S «* 21. januarja 1949 Prijeten oblsR Članice ASIZZ z Opčin obdarovale grške otroke v Dutovljah. Zvedele smo, da so v Dutovljah nastanjeni grški otroci, žrtve bratomorne vojne v Grčiji, Zaprosile smo za potni list ter nabrale med radodarnimi ljudmi de. name prispevke, s katerimi smo kupile 50 kg pomaranč. Ko smo se z vsem založile, smo 4 članice ASIZZ z Opčin IS. t. m. odpotovale z vlakom v Sežano. Ker je bilo do vlaka, ki vozi v Dutovlje, še pol ure časa, smo si v Sežani ogledale stavbo avto-podjetja, kjer je zaposleno mnogo delavcev, ter sanatorij, ki ga prenavljajo v bolnišnico. Nato pa smo se odpeljale po noi'i železnici v Dutovlje. Med vožnjo smo Videle delavce, ki dokončujejo progo. Iz razvalin stare postaje v Dutovljah pa je zrastlo novo, lepo poslopje. Ko smo odšle s postaje, smo takoj na travniku opazite otroke, ki so rajali ob zvokih harmonike. Upravnica nas je prijazno sprejela v lepo opremljeni jedilnici, kjer je bilo že vse pripravljeno za kosilo. Kmalu so v lepem redu prišli otroci in zasedli svoje prostore. Otroci so stari od od 2 do 9 let, največ pa jih je v starosti od 5-6 let. Vseh skupaj je 131 otrok. Učijo se v makedonščini, poleg tega pa se učijo tudi slovenske pesmi. Eno so tudi nam zapeli. Otroci, kakor tudi mi, so bili postreženi z okusnim obedom. Po kosilu pa so jim razdelili pomaranče, ki so jih bili otroci zelo veseli, nato pa so nam zapeli še 3 makedonske pesmi. Prepričale smo se, da ni res, kar javljajo reakcionarni časopisi in radio, da grški otroci umirajo za lakoto v Jugoslaviji, res pa je, da so bili zaradi trpljenja, ki so ga preživeli' v Grčiji, v zelo sla. bem stanju. Jugoslovansko ljudstvo pa jih je sprejelo z veliko ljubeznijo. Prepričale smo se, da so grški otroci dobro preskrbljeni. Skoda, da nismo imele več časa, ker bi nam radi pokazali, kako znajo ti malčki igrati lepe igrice. Ob treh popoldne smo se poslovile in nehote so nam sto. pile v oči, ko so nam ti lepi malčki nudili svoja ličica o poljub in ko so nam te žalostne partizanske vdove stiskale roke z našim vzdravon! Članica ASIZZ Zopet fojbe na vidiku liskuvni urad civilne policije je izdal poročilo o aretaciji več oseb, ki naj bi bile zapletene v neko dejanje, ki se je izvršilo baje 4. maja 1945 v zvezi s smrtjo nekega bivšega policijskega agenta Fabiana Maria. Aretirali so sedaj 25-letnega Prešla Stojana, Križman-člča Silvestra in 34-letnega Gregorja Josipa, ki so vsi iz Bazovice. Vsi trije so obtoženi, da so ubili agenta Fabiana. Dalje so bili aretiram 29-letnj Petaros Danilo, 25-letni Zobec Mario, 48-letni Bassi Anton, 35-letni Zobec Milan in 20-letna Hrvatič Marija, vsi štirje doma iz Boršta. Obtoženi so umora in odvzema osebne svobode. Brez-dvomno bomo zopet priča novemu procesu in natolcevanju. TRZAŠ KI DNEVNIK . m* s SIMM mi Z VČERAJŠNJE KONFERENCE PRI VU Diskriminacija glede gospodarskega udejstvovanja Zakaj razlike pri izdaji obrtnih dovoljenj ter pri kupovanju nepremičnin in trgovskih podjetij? »Gospodarstvo* se je v svojem | kapital tu ali si dobi posojilo itd., vprašanju na včerajšnji tiskovni konferenci novinarjev pri VU dotaknilo stvari, ki neposredno zadeva naše ljudi. Vprašalo je namreč ali misli VU še nadalje vzdrževati v veljavi zakonski dekret it. 807 z due 24. 7. 1942, ki je bil izdan med vojno in je omejil gospodarsko dejavnost inozemcev, j. inozemskih državljanov. Dalje: ako misli ravnati tako, kaj lahko navede za vzrok. VU je odgovorila, da dekret ni bil preklican, ker smatra za primerno, da se izvaja neka izvestna kontrola nad investicijami inozemskega kapitala na podrpčju. Pač pa obstaja vedno možnost, da bi bil preklican, ako bj »eventualne okoliščine* kaj takega opravičile. Pravega vzroku torej nismo izvedeli. VU je še dodala v odgovoru: VU misli, da odredbe, ki veljajo, zadoščajo za trenutne potrebe področja. Razume se, da je postopek za uvoz inozemskega kapitala v tem, da se vloži zadevno prošnjo na finančni oddelek VU preko conskega predsednika. Zal je dejstvo, da na vsa resnejša vprašanja ne dobijo novinarji nikoli pravega odgovora. Malo manj ozka bi VU lahko bila. ker s takim postopkom sama jemlje pravi pomen svojim lastnim konferencam in izjavam. Seveda je po drugi strani VU iz-1 koristila dejstvo, da vprašanje ni j obsegalo vseh primerov, ki pridejo tu v poštev. Ako bi tisk moral postavljati vprašanja, tako da bi prilagal tudi zakonske odredbe, tol mučenja itd., bi tiskovne konference prerasle v cele uradne dneve. Predpostavlja se, da pač tisti, ki daje odgovor, jemlje vprašanje v celoti, pa tudi «bona fide». V našem primeru, ko gre n. pr. za naše ljudi, ki lahko bivajo v Trstu tudi že več let, pa so iz najrazličnejših razlogov n. pr. jugoslovanski državljani, velja namreč, da ne morejo prosto kupovati nepremičnin, trgovska podjetja ali dobiti obrtnih dovoljenj, pa čeprav so rojeni v Trstu. 25 km od tod, že v Tržiču ali v Gorici pa to lahko nemoteno store, ker je italijanska republika zadevni dekret, ki se sam izrecno naziva «vojni», odpravila in to objavila v uradnem listu dne 6. aprila 1948. Našim ljudem se je dogodilo še tudi kaj več: na podlagi prav tega dekreta št. 807 so odvzemali dovoljenje za obrt ali trgovino jugoslovanskemu državljanu, ki sl Je tako dovoljenje pridobil popolnoma zakonito, toda brez privolitve conskega predsednika. Odlok it, 807 namreč ni izrecno o tem govoril, v praksi pa so ga lokalni šovinistični juristi po svoje razlagali in uporabljali. Tudi treba misliti na primer, ko je tak »inozemec* že tu m tudi ima pa bi rad pričel z gospodarskim u-dejstvovanjem, torej primer, ko ni nikakega »uvoza inozemskega kapitala*. nikakih velikih špekulacij, ki bi mogle omajati javne finance področja! Ali drug primer, da si tak človek želi kupiti hišico ali stanovanje. Ne, ne bo je kupil, niti ne bo pričel z delom, ker lo ni po volji g. predsednika in g. generalnega ravnatelja. Razen tega pa bi morala VU odgovoriti prav za prav, da je ta dekret v veljavi samo za nekatere, ker se uporablja diskriminativno prav proti našim ljudem in tvrdkam. Ni znano, da bi namreč ameriške, angleške in druge firme imele kake težave pri svojem priseljevanju na področje. Ako je VU izjavila, da mirovna pogodba še vedno velja, ako Je naše področje v političnem pogledu nekak kompromis in bi moralo veljati tedaj zlasti za inozemsko zaledje kar največje razumevanje, zlasti i: gospodarskem pogledu, ako so takšen »vojni* dekret ukinili brez omejitev v sosedni Italiji — kako more VU dajati take odgovore in kaj naj bi bile te njene »eventuelne okoliščine?* slikarja Alberla Sirka v Križu Umetnostna razstava pred dobrim letom dm umrlega slovenskega slikarja Alberta Sirka, ki bi morala biti pred mesecem dni, bo v nedeljo 23. t. m. v Križu, rojstnem kraju pokojnega umetnika. Končno se bo tudi Tržaško ozemlje oddolžilo svojemu umetniškemu tvorcu s to prt?o razstavo v domačem kraju. Ker razstave ne bo v nobenem drugem kraju Tržaškega Krasa, opozarjamo vso slovensko kulturno jgv. nost in predvsem vsa prosvetna društva, da na ta dan ne prirejajo oziroma odgodijo vse druge prireditve ter se udeleže slavnostne otvoritvene razstave v nedeljo 23. t. m. ob U v Križu v mali dvorani prosvetnega društva «Vesna». Razstava bo samo v nedeljo. Povečanje krušne doklade določenim kategorijam oseb Svoj čas so dr. Levitus od delovnega urada in druge oblasti dale zagotovilo, da bodo intervenirale glede povišanih prevoznin za delavce na parniku proti Miljam. VU pravi, da je vprašanje odstopila predsedstvu cone, ki bo dalo odgovor na lastni tiskovni konferenci. Kaže, da imajo gospodje v Trstu mnogo časa in smisla za šale, čeprav vedo, gago taki odgovori razburjajo ljudi. Potem bodo pa zopet govorili, da demokratični tisk ščuva- potrdili trditve tržaškega delavstva Vprašanje povišanja draginjskth kakor tudi družinskih doklad ni bilo rešeno, kar smo tudi v naši včerajšnji številki javili, ker to delodajalci ostro zavrnili vsak poizkus za .sklenitev sporazuma ter so v podkrepitev te odklonitve celo izjavili, da bodo s statističnimi podatki dokazali, da so se življenjski kot tudi delovni pogoja tržaških delavcev precej izboljšali, ter da je zato po njihovem mnenju potrebno draginjske doklade celo znižati, kar bi pomagalo izboljšati «težak» položaj, v katerem se danes nahaja tržaška industrija. Nočemo trditi, da bi bil položaj, v katerem se danes nahaja tržaško gospodarstvo, res rožnat; nasprotno, ob vsaki priliki zatrjujemo ter tudi z našimi članki dokazujemo, da se nahaja naše gospodarstvo, še prav posebno pa tržaška industrija, v zelo kritičnem položaju, iz katerega bi ga lahko rešila edinole pametna gospodarska politika, ki bi predvsem upoštevala dejstvo, da mora biti Trst gospodarsko povezan s svojim naravnim zaledjem. Ne moremo pa se nikakor strinjati, lahko bi rekli, z nesramnimi iz. javami ‘ delodajalcev, ki hočejo z nekakimi statističnimi podatki do. kazati, da se je položaj našega de-lavca izboljšal, ko je vendar vsa-kemu slepcu jasno, da je resnica popolnoma nasprotna. Radi bi res Videli ttfte statistične podatke, ki bj lahko kljub stalnemu povišanju Razstava tečajnikov za novo strokovno usposobitev Kje bodo vsi ti novi delavci zaposleni? Ali bo njihovo delo pripomoglo k izboljšanju gospodarskega položaja na našem ozemlju ? Pred dnevi je bila otvoritev raz stave učencev, ki hodijo na tečaje za novo strokovno usposobitev, na katero je vojaška uprava povabila veliko število novinarjev kakor tudi zastopnike raznih ustanov in podjetij v upanju, da bo žela od vseh teh strani zaželeno priznanje. V resnici je bila razstava zelo zanimiva, saj je pokazala delo vseh gojencev, ki so se na teh tečajih izučili novega poklica ter so si Po zatrjevanju same vojaške uprave zagotovili s tem možnost hitre za poslitve, kar bi jim v njihovem prejšnjem poklicu ne uspelo in to zaradi «posebnih» razmer v našem gospodarstvu. Ti tečaji so imeli namreč nalogo izučiti določene število zidarjev, mizarjev, mehaničnih delavcev, strugarjev, varilcev, vrtnarjev, sadjarjev itd., ki bi morali vsi prispevati k uresničitvi načrtov vojaške uprave. V raznih naših člankih, v kate rih smo obravnavali že ta problem, smo dovolj jasno poudarili, da po-trebuje naše delavstvo resnično za- Dr. Palutan govoril policMskim silam Včeraj popoldne je predsednik cone prof. Palutan obiskal urade glavnega poveljstva civilne policije v sodni palači. Po tem obisku je v spremstvu ravnatelja javno varnosti polkovnika Richardsona, podravnatelja javne varnosti polk. Harea in pomožnega superintendenta polk. Oli-vierija obiskal še policijsko šolo v vojašnici Beleno. Sprejela sta ga superlntendent šole Smith in namestnik superintendenta Dl Pasqua. le. Pri tem je prof. Palutan pogledal tečajnike, ki obiskujejo dva tečaja za podčastnike, dva izpolnil-na tečaja in končno še tečajnice ženskega oddelku civilne policije. Nato si je dr. Palutan ogledal urade, šolske prostore ih Jahalno šolo konjeniškega oddelka civilne po-Udje. Pred vsem osebjem civilne polletje je imel krajši govor, v kratkem je omenil, da so tl obiski služili temu, da se kot načelnik civilne uprav« seznani z organizacijo policije. poslitev, ki mu bo lahko zagotovila stalno delo- našemu ozemlju pa gospodarsko izboljšanje. Takšno delo, kutero naj bi opravljali ti delavci, pu prav gotovo ne bo moglo uresničiti niti zahtev delavcev niti vse ga prebivalstva Razen tega pa so bili rezultati na teh tečajih tako majhni, da se danes vojaška uprava res ne more pohvaliti a strokovnim znanjem teh novih delavcev. Učna doba na teh tečajih Je bila namreč tako kratka, da si delavec ni mogel prisvojiti tistega strokovnega znanja, ki bi ga nujno potreboval pri izvrševanju svojega poklica, kar je imelo kot nujno po. sledlco to, da so se delavci, ki so dokončali enega izmed tečajev, bali nastopiti službo, ker so že pri prvih poizkusih uvideli, da tega dela ne morejo opravljati zaradi pomanjkanja strokovne izobrazbe. Vsi protesti, da bi se učna doba tečajev podaljšala, so bili kot bob ob steno. Zato je torej tudi upravičen naš sum. da bi bili ti delavci res že sposobni izvrševati svoj poklic prav tako dobro kot tisti delavci, ki so dokončali redno učno dobo ter šele nato nastopili službo. Na vsak način je pa dala razstava, kot smo že prej poudarili, videz največjega napredka. Da bi čim bolj dokazali sposobnost teh delavcev, ki je ml v nobenem primeru ne bomo zanikali, so voditelji raznih tečajev za novo strokovno usposobitev dodelili svoje učence h konkretnemu delu; tako so na primer zaposleni zidarji pri izgradnji okrog 15 vil, od katerih vsaka ima približno 5 stanovanjskih prostorov. Pri tem hočemo poudariti še to, da Je teren, na katerem zidajo te vile. last občine, ki bo z izgradnjo imela seveda največji do. biček, saj bo vendar delo stalo zelo malo. Delavci kmetijskega tečaja so tudi pokazali svoje uspehe, ki pa fo bili za kratkotrajnost učne dobe kar razveseljivi. Radovedni smo le, kje bodo našli ti delavci zaposlitev, ki b| po mne-nju vojaške uprave bolj odgovarjala sedanjim potrebam gospodar, stva. Na vsak način mislimo, da bi bilo mnogo bolj koristno za delavce, kakor tudi za naše gospodarstvo, če bi bili nameščeni v tovarni alj v kakšnem drugem podjetju. Kmetom bodo začeli izplačevati šhodo Iclsojo povzročile vojaške edini c e Vojaške edinice so povzročile na Tržaškem ozemlju našim kmetom precejšnjo škodo. Samo v Bazovici je bilo prizadetih 93 kmetov, 10 kmetov v Uročeni, veliko škodo pa občutijo še prav posebej Jonjerski kmetje na »Hudem letu*, kjer so imeli svoje najboljše pašnike in travnike. Težko je oceniti celotno škodo, ki so jo povzročile vojaške edinice vse od okupacije pa do da nes, ker je ta škoda nenehna. Kol so odhajale in zopet prihajale vo-jaške edinice, tako so tudi kmetom bodisi s svojimi vojaškimi vajami ali s taborjenjem povzročale precejšnjo škodo. Manjšo škodo so kmetje utrpeli edinole v dolinskem okraju, kjer pa so vojaške .oblasti sproti izplačale škodo, ki so jo prizadele. Q povračilu škode našim kmetom od strani vojaških oblasti, smo v našem časopisu dovolj pisali. To vprašanje je tesno povezano s ce-lotninT gospodarskim stanjem ‘Prizadetih kmetov, ker so s to škodo izgubili velikokrat svoje najboljše njive in travnike. Te dni se je zglasila v Bazovici in v Lonjerju cenilna komisija, da bj določila škodo, ki so jo povzročili leta 1945 46 angleški vojaki (Novozelandci in Indijci). Kot smo izvedeli, bo prišla ta komisija na kraj škode ie dva ali trikrat in bo dokončno ocenila vso škodo, ki bo kmetom izplačana baje v dveh mesecih. Pri določanju te škode je vzela komisija za osnovo furlanske cene sena, kar po našem mnenju ne ustreza niti potrebam kmetov niti ne odgovarjajo cene same dejanski škodi, ki je bila povzročena. Prizadeti kmetje so vložili že pred časom na urad za povračilo škode (Claims e Hlrings) prošnje za iz plačilo te škode in so jih točno opremili z vsemi potrebnimi prilogami: izvleček iz zemljiške knjige, javno listino, ki so jo podpisale 4 priče in jo je potrdila tudi občina; lastniki onih posestev pa, kjer ni gospodar vknjižen (oče, mati ali predniki), so morali priložiti še potrdilo, da uživa gospodar nemoteno to lastnino že nad 30 let, kar Je potrdila tudi občina. V tem pogle du je treba zlasti pohvaliti Bazov-ce, ker so to delo opravili z ve-liko natančnostjo in skrbjo, kar gre zlasti zasluga komisiji, ki se je ba-vila s tem vprašanjem. Poudariti moramo, da ameriške vojaške oblasti doslej še niso rešile 41 prošenj naših kmetov, ker gre v *eh primerih za precej raz tresene parcele in je škodo teže ugotavljati. To pa je tudi edina škoda, ki so Jo povzročile ameriške vojaške edinice, in prav zaradi tega tudi upamo, da bodo pristojne ameriške oblasti v kratkem izplačale vso škodo, ki so jo povzročile njihove edinice in da se ne bo to izplačevanje vleklo y nedogled. Izplačevanje ikode sg je namreč že samo po sebj zavleklo, ker so se pristojni činitelji izgovarjali drug na drugega, kdo bo moral to škodo plačati. Prvotno je bilo namreč rečeno, da bo morala izplačati vso to škodo, ki so jo povzročile vojaške edinice do vstopa v veljavo mirovne pogodbe, italijanska vla. da, ne glede na to, kakšne edinice so to škodo tudi dejansko povzročile. Ono škodo pa, ki so jo povzročile vojaške edinice po tem da tumu, pa bodo morale plačati njihove vojaške komande. Pri vsej tej stvari je seveda kmet najbolj prizadet in ga prav nič ne zanima, kdo bo to škodo plačal, marveč mu je edinole za to, da mu pristojne oblasti to škodo čim prej izplačajo. - -Vojaške oblasti *o .tudi same sprevidele, da je težko pravilno reše-vati to vprašanje od primera do primera in so zato izdale ukaz, naj se vzamejo od kmetov v najem (re-kvizicijo) one parcele, ki bi prišle v poštev za vojaške vaje. Kmetje bodo dobili za to, ker so dali svoje zemljišče v najem, primerpo najemnino (fit), vojaške oblasti pa si pridržujejo pravico, da ne odgovarjajo za morebitne poškodbe na teh zemljiščih. Kmete moramo opozoriti na to, da bodo lahko kljub tej najemnini obdelali oziroma posejali to zemljo, a to na svojo lastno odgovornost Sedaj leži seveda na kmetih, da čim prej prijavijo svoja zemljišča na Claims e Hirings, drevored XX. septembra. Ce pa bi za dobo rekvizicije napravile voja-ške edinice kakšno večjo škodo, kar se nedvomno tudi lahko zgodi, se določi ta škoda ob sodelovanju za to določene komisije skupno z vednostjo gospodarja, tisti dan, ko mu oblasti odpovejo najemnino Ifoglio dj requisizione). Nedvomno moramo to pobudo pristojnih oblasti za povračilo kmetom prizadete škode pozdraviti z željo, da bi naši kmetje tudi de jansko dobili izplačaho škodo, ki so jim jo prizadele vojaške edinice. S tem bo tudi končno rešeno to vprašanje, ki se je vleklo skoraj tri leta, ter je že vse kazalo, da bo vse prizadevanje naših kmetov, Enotnih sindikatov ter našega tiska zaman ZEMLJA S JE JE TRESLA Doživeli smo potres brez hujših posledic Marsikdo je včeraj zjutraj skočil pokonci iz postelje. Oni pa, ki so bili že pokonci ali pa po opravkih, so se preplašili. Zvcnketanje lip, sVetilJk in lahno zibanje, je naj-preprostejšemu človeku dalo jasno razumeti, da gr« za potres, ki je bil k sreči zelo lahkega značaja. Marsikdo je s strahom pričakoval, da se bodo tresljaji ponovili. Tresljaje niso povsod enako ob Čutili, tako n. pr. ga niso občutili v okolici na Opčinah. Močneje so ga pa občutili predvsem nižji predeli mesta. Sizmogralski institut v Trstu je izdal včeraj ob 11 uradno poročilo, V katerem je rečeno: »Danes zjutraj ob 7.47 je bil močan potresni sunek s središčem oddaljenim od Trsta 130 km, verjetno v Jugoslaviji. V Trstu je imel sunek jakost pete stopnje Mercalli. Občutilo ga je vse meščanstvo, vendar ni bilo nobene škode. Tako smo včeraj brez hujših po- Jeep se je prevrnil Znano je ,da so pripadniki an-glo-ameriških oboroženih sil zelo prijazni z ženskami. Radi prevažajo s svojimi prevoznimj sredstvi. Tudi včeraj je bila taka skupina na Jeepu, ki ga je šofiral ameriški vojak. Na njem sta bili 27-letna Alojzija Macar iz ulice Solitro 3 in Nerina Deganutti iz Androne Colombo 7. Vozili so se po cesti iz mesta na Opčine. V višini ulice Commerciale pa je jeep iz tehnič. nih vzrokov, ki še niso pojasnjeni, naenkrat izgubil ravnotežje in se prevrnil ter *e kotalil še kakih 25 metrov, dokler ni obstal. Vojak in dekleti so odesll večje ali manjše r«ne. Vojaka je odpeljal na ameriški Rdeči križ na Opčinah angleški vojaški avto, ki je slučajno bil v bližini, Macarevo je reltlnt avto odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so jo obdržali v zdravniški negi. Rane, ki Jih je dekle dobilo, so takegg značaja, da bo ozdravila čez kakih deset dni razen če ne bodo nastopile kompli-kacije. Deganuttijeva pa je imela le manjša praske po lavi nogi, tako da ja po prvi pomoči, ki so jo ji nudili na ambulanti v glavni bolnici, lahko odšla domov. Kakšne so rane ameriškega vojaka, ni bilo Jeep pa je precej poškodovan. Na kraj, kjer se je zgodila nesreča, sta prišli ameriška vojaška policija in civilna policija, da bi ugotovili vzroke, ki so dovedli do precej razburljive nesreče, kj pa se je k sreči končala brez človeških žrtev. v Železniški promet od 3. do 9.1. m. V tem tednu je prispelo v Trst 1239 vagonov s 16.162 ton blaga in bilo odpremljenih 1340 vagonov r 19.963 ton blaga. Po namembi in izvoru je statistika sledeča: dovoz odvoz vag. ton vag. ton 432 6.214 531 8.878 377 4.429 284 8.652 250 2.948 114 1.380 150 2.176 392 5.757 Avstrija Italija Jugoslavija CSR STO Madžarska Francija Svlca 17 10 2 1 269 102 13 9 4 93 12 201 Blagovna struktura v tonah: rude in kovine: dovoz 4.004, odvoz 8.957; žito in moka 0 - 3.036; druga živila 1.985 - 1.086; volna in bombaž 11 - 781; stroji 62 - 107; pre- mogoče ugotoviti, ker so ga takoj I mo8 I-MI - 364; les 3.164 - 707; po nesreči odpeljali na Opčine. | razno blago 5.415 - 4.927. sledlc čutili, kako se je zemlja tresla nekaj sekund. Iz beležnice okrajnega sodišča Okrajno sodišče Je včeraj sodilo Ferruccia Cervigna, ker je bil pl jan in se je upiral organom javne varnosti. 3. septembra lani so agenti civilne policije srečali Ido Ger-manljevo. Dekle, ki je imelo krvaveč obraz, je povedalo, da jo je malo prej pestil njen zaročenec Ferruccio Cervigna. Do tega surovega nastopa je prišlo zaradi tega, ker je fant v pijanosti hotel, da bi šla v kino. Ker ga dekle ni ubo, galo, jo je udaril po obrazu, tako da ji je počila zgornja ustna. Ta-koj nato se je policijskim agentom posrečilo, da go zasledili fanta in ga pozvali, naj jim sledi na poli-cija Toda Cervigna se je temu uprl, tako da ga je morala policija s silo gnati naprej. Okrajni sodnik Je fanta oprostil zaradi pijanosti in to zaradi pomanjkanja dokazov. Cervigna je bil oproščen tudi obtožbe, da je žalil javnega uslužbenca. Za njim sta prišla begunca Marino Franic in Zvonko Meteljko. Prvi iz Splita, drugj iz, Zagreba. Vzrok, da sta ke morala zagovarjati pred okrajnim sodnikom, je treba pač iskati y njihovem vedenju, s katerim sta izzvala pozornost policije. 5. t. m. ponoči sta na vsak način hotela prespati v Silosu, čeprav nista imela za to posebnega dovoljenja. Službujoči stražnik jim ni dovolil vstopiti. Zaradi tega je Franič začel zmerjati in pso vati policista z najhujšimi hrvBški-mi izrazi, Meteljko pa je začel mahati z rokami. Vendar sta se oba morala ukloniti čuvarju in drugim, ki so mu prišli na pomoč. Včeraj sta bila FranIČ in Meteljko obsojena zaradi žalitve javnega uradnika na štiri mesece ječe, vendar pa z vsem! olajšavami, ki Jih predvideva zakon. Tretji, ki je bil sojen in obsojen zaradi žaljenja javnega uradnika, je bil Vladimir Pancrazio iz ul. Udine 25. Temu Je nekega dne policija napravila hišno preiskavo. To Je moža močno razburilo. Izgubil je kontrolo nad svojimi živci in začel zmerjati agente. Tl so ga ovadili tožilstvu, včeraj pa je bil obsojen na 4 mesece in 20 dn| ječe, vendar pa kazni ne bo odsedel, ker je bila Izrečena z vsemi zakonskimi olajšavami. cen raznih najnujnejših življenj skih potrebščin dokazali, da se je položaj celo «izboljšal». Prepričani smo, da ni nujno predložiti nobenih posebnih »podatkov*, pač pa bi prav gotovo zadostovalo, če bi si le nekoliko ogledali višino plače, ki jo danes prejemajo tržaški delavci ter bi jo primerjali z izdatki, ki jih ima povprečna družina za kritje stroškov za r.akup najpotrebnejših stvari. Pa si zastavimo torej vprašanje, na katerega dobro vemo, da delodajalci ne bodo mogli kljub vsej njihovi predrznosti odgovoriti: ali lahko krijejo delavec, uradnik ali kdor koli, ki se preživlja samo s svojim delom, stroške za nakup najnujnejših potrebščin samo s svojo plačo? Ali lahko na primer delavec s svojo plačo preživlja sebe in svojo družino ter ji preskrbi vse kar najbolj nujr.o potrebuje? To vprašanje si danei postavlja vsakdo, ki mora dnevno skrbeti zato, da bo svojo borno plačico uporabil tako. da bo lahko z njo nakupil in plačal, kar najbolj rabi. To vprašanje bi si lahko zastavili enkrat tudi delodajalci, ki bi si po preučitvi možnosti, ki jih ima danes tržaški delavec za vsaj skromno preživljanje, r.e upali, vsaj javno ne, zatrjevati, da se Je položaj delavcev izboljšal. Da pa se ne bomo izgubljali samo v besednih ugotovitvah ter v raznih statističnih podatkih, bi hoteli podati kratek pregled med cenami življenjskih potrebščin ter delavskimi plačami, ki so bile v veljavi pred desetimi leti, in med cenami kakor tudi plačami, ki jih imamo danes. Iz tega pregleda bo namreč takoj razvidno, da so se stroški za vzdrževanje družir.e z dvema otrokoma povišali od takrat pa do danes za nič manj kot 132 krat. Pred desetimi leti je navadna delavska družina potrošila na dan približno 5.65 lir, če upoštevamo, da je gospodinja pripravila za kosilo »mineštro* jz fižola, katerega cena je bila takrat približno 1.25 lir ter testenin, katerih cena za kilogram je bila 2.40 lir. Za zabelo je potrošila r.a primer 200 gramov masti (kg 4 lire), kar je znašalo skupno 80 centenmov. Za večerjo je na primer nakupila radič ali solato, za kar je potrošila vzemimo 50 cent.; potem pa so bili še stroški za olje, eno ali dve jajci ter kruh. Danes bi takšno .kosilo stalo precej več, ker je namreč cena fižolu približno 140 lir kg, cena testeninam 100 lir kg, cena tlanir.i 680 lir kg, olju 680 Ur za liter ter cena jajcem približno 42 lir, včasih pa še več. Iz tega je jasno razvidno, da stane isto kosilo v današnjih časih nič manj kot približno 740 lir. Tako lahko torej rečemo, da so se stroški za nakup življenjskih po-trebščin povišali za 132 krat, med tem ko so se plače v tem času povišale le za 50%. Pri kosilu ir. večerji, ki smo ju vzeli kot primer, nismo niti omenili mesa, ki se je do dane; tako podražilo, da si ga le redke družine lahko privoščijo. Samo spomnimo se, da je stal na primer kg govejega mesa še pred desetimi leti 4.80 lir, da pa stane danes kg mesa nič manj kot 560 do 720 lir. Mirne duše bi lahko trdili, da so se cene mesu torej povišale za nič manj kot 150 krat. Te podatke naj bi si nekoliko ogledali gospodje delodajalci, preden zatrjujejo, da so se življenjski pogoji delavcev izboljšali. K našim podatkom smo pozabili še pristaviti, da znaša danes plača kvalificiranega delavca približno 28.000 do 30.000 lir. Kako bi torej znali delodajalci s tako plačo rešiti problem preživljanja delavske družine? Na to nam seveda delodajalci prav gotovo ne bodo odgovorili. Zato pa torej ponavljamo: na dan s tistimi statistikami, ki bi lahko dokazale nasprotno od tega, kar lahko danes dokaže vtak delavec; in gospodje delodajalci bodo videli, kako jih bodo znali sindikalni predstavniki razkrinkati s njihovimi lastnimi »statističnimi podatki*. Delovnim invalidom fer vdovam in sirolam ponesrečenih pri delu Zveza pohabljencev in delovnih invalidov javlja, da bo stopil v veljavo nov zakon o povišanju prejemkov vsem pohabljencem, delovnim invalidom, vdovam ln sirotam ponesrečenih pri delu. Zveza vabi vse prizadete, ki so prejemali podporo oziroma dosegli poravnavo naslednjih podpornih ustanov: Istituto Infortuni, Cassa Marittima Adriatica, Cassu Infortuni Ferrovie in bivša Cassa Mutua A-gricola, in ne glede na to ali so člani Zveze delovnih pohabljencev ali ne, na sejo, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 9.30 v dvorani krožka Cultura-Arte v ul. S. Carlo 2 (gledališče Verdi). Na sestanek naj pri-dejo tudi vdove, ki prejemajo podporo imenovanih ustanov. Zadeva je za prizadete izredno važna, ker bodo na sestanku podrobno obrazložili nov postopek. Sestanka naj se ne udeleže invalidski in starostni upokojenci usta nove istituto Nazionale Previden-za Sociale. mimm Petek 21. januarja Noža, Janja Sonce vzhaja ob 7.38, zahaja ob 16.55. Dolžina dneva 9.17. Prvi krajec vzhaja ob 00.04, zahaja cb 11.02. Jutri sobota 22. januarja Vincenc, Svltoj SPOMINSKI DNEVI 1524 JE UMRL. NAJVECJI GENIJ ČLOVEŠTVA, VODJA IN OR-GANIZATOR BOLJSEVISKE PARTIJE, USTANOVITELJ SOVJETSKE ZVEZE VLADIMIR ILJIC LENIN. RODIL SE JE 22. APRILA 187«. Povečanje krušne doklade določenim kategorijam oseb Z ukazom štev. 438 z dne 3. septembra 1947 je bila podeljena določenim kategorijam potrebnih oseb doklada za, povečano ceno kruha, ki jo bi dajala Zavezniška vojaška uprava. Ukaz ZVU št. 4 z dne 7. januarja 1949 pa povišuje znesek te krušne doklade na vsoto 616 lir mesečno, kar velja od 1. oktobra 1948- OF KONFERENCA OF. Nocoj konferenca OF za VI. okraj. ob 20 IZLETI SMUČARSKI IZLET PDT. Smučarski Izlet Planinskega druStva v Trstu, ki bi moral biti v nedeljo 23. t. m. v Crni vrh, je preložen zaradi neugodnih snežnih razmer. V nedeljo 23. t m. priredi PDT ob priliki smučarskih tekem smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje še danes v ul. Fabio Filbi 10, I. od 19 do 20.30, V nedeljo 30. t. m. bo smučarski Izlet v Crni vrb. Oni, ki so se do sedaj že1 javili, naj javijo do vključno ponedeljka 24. t. m. ali se izleta udeleže. Vpisovanje novih do vključno ponedeljka 24 t. m. v ul. F. Filzl 10, I. od 19 do 20.30 in v Rojanu v čevljarni Gec na Trgu Tra 1 Rivl 2. SLOVENSKI)- MODNI) | GLEDALIŠČE /h Tcžašhn oz« mi je Danes v petek 21. t. m. ob 20.3« gostovanje v Prosvetnem domu na Kontovelu s Gogoljevo komedijo 55 Ženite Gledališče Verdi Dar.es v petek 21. t. m. ob 20.30 bo premiera fantastične komedij« v treh dejanjih »Oceana* Antonij« Smareglia za abonente reda B. Prit čela se je prodaja vstopnic. V soboto ob 20.30 bo zadnja predstava Verdijeve »Traviate* v l* tošnji sezoni. Znižane cene. ; KINO ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. januarja 1949 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 16 oseb, porok pa Je bilo 5. Cerkvene poroke: kaplar ameriške vojske Kaiser VVilbur in gospodinja Bertoletto Gina, Industrijski strokovnjak Sosplsio Ernest in gospodinja Limbak-Stanič Frančiška, delavec Bonomolo Anton in gospodinja Mona-co Bruna, bolničar Coslovi Ranieti In gospodinja Zanevra Marija, motorist Montinari Pavel in gospodinja Vocchi Albina. Umrli so: 12-letni Zigante Ivan, 61-letna Mosrlaues Pavla, vd. Cantel-li, 78-letna Drobinec Julija, vd. Pejkovič, 50-letni Stradiot Emilij, 58-Ietni Pečenko Just, 72-letni Scbrammel Mihael, 62-letnt Jurada Ivan, 44-letnt Podgornik Ferruccio, 64-letni Volpi Anton, 43-letnl Pečar Karel, 77-letni Colombo Leonardo, 73-letna Vida Karolina, vd. Koen, 75-letna Naselil Roza, vd. Carretta, 61-letni Carlon Pavel, 73-letna Krisan Katarina, vd Salvador, 73-letna Starco Ivanka, por. Matljaslč. DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina pok. tete Ivanke Verč, daruje nečakinja Grlzel-da Ducman St« lir za Dijaško matico. Poziv urada za delo vsem delodajalcem Urad za delo obvešča vse delodajalce javnih, privatnih ali državnih ustanov, tvrdk in uradov, da je 15. januarja t. 1. zapadel rok za prijavo osebja vseh imenovanih uradov (čl. 5, ukaz 367-72-C VU). One ustanove, uradi ali tvrdke, ki tega še niso storili, naj to store nemudoma, ker je v nasprotnem primeru predvidena kazen. Seznam osebja, ki ga je treba poslati uradu za delo, mora vsebova tl za vsakega nameščenca sledeče podatke: ime in priimek, očetovo ime, datum in kraj ro-stva, naslov, položaj, ki ga zavzema v službi oziroma v uradu, datum napredovanja. Seznam mora biti sestavljen po abecednem redu ln predložen v dvojniku. Pomanjkljivih seznamov urad ne bo sprejemal. ROSSETTI. Ob 21: Makarjeva tkupk na s predstavo »Oklabama*. EXCELSIOR. 16: »Mekslkanec PZW cho», VVallace Beery, Lionel Barrjj more. FENICE. 16: »Olimpiada 1948. Ba« vari film. FILODRAMMATICO. 16: «Na Južn«*l morju*, J .Hall, D. Lamour. ITALIA. 16: «Romeo in Julija*. No« ma Shearer, Leslie Hovvard. ALABARDA. 15: «Mlada leta*, Cha« les Coburn. IMPERO. 16: «Druga gospa Carroll*. VIALE. 16: «Pismo ob zori*, Foscfl Giachetli, Jacques Sernas In Le* Padovanl. NOVO CINE. 16: »Rdeči vragi*, 0-O’ Brien. GARIBALDI. 16: «Ponosna Kreolka* Maureen 0’Hara. MASS1MO. 16: «Casbah», lvonne D* Carlo in Tony Martin. KINO OB MORJU. Zaprto. IDEALE. 16: «Govori se o človektl senci*, W. Povvell, M. Loy. MARCONI. 16: »Zadnji ljubimec*. ARMONIA. 15: «Veliko poslanstvo** Tyrone Povver In Linda Darnell. ODEON. 16: »Brezkrajno*. J. Cra ford. J, Garfield. AZZURRO. 16: »Napad šestotih*. 6 Flynn. RADIO. 16: «Gianni in Pinotto v družbi*. VITTORIA. 16: ((Pustolovka Iz S-Frančiška*, K. Francis, O. Kranger- BELVEDERE. 15.30: «Ta naša ljube' zen*, Merle Oberon, C. Rains. KINO V SKEDNJU. Danes: »Lepo* ttca in razbojnik*. V soboto in ne* deljo: »Nepomirljivo sovraštvo*. H! RADIO lltf TRST II. Petek 21. januarja 1949. 7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasb* 7.45: Napoved časa ln poročila. U-3® Simfonična antologija. 12.00: Sodob«« Anglija. 12.10: Lahka glasba. 12.4S: Napoved časa in poročila. 13.00: Gl«1* ba po željah. 13.40: Pesmi iz filmo* 14.00: Poročila 14.15: Dnevni pregle® svetovnega tiska. 14.28: Citanje več«« nega sporeda. 17.30: Plesna glasb«-18.00: Naša povest. 18.15: Glasbeni 1® Richarda Straussa. 19.00: Tehnika i« gospodarstvo. 19.15: Klavirski koncert Mirce Sancinove. 19.45: Napoved čas« in poročila. 20.00: Glasbena medigr«-20.15: Slovenski sindikalni kvint«*; 20.30: Tržaški kulturni razgledi. 20.4® Operetna glasba. 21.00: Mojstri besede: Jacobsen Jens Peter: »Strel * megli*. 21.30: Orkester Andre’ Kost** lanetz. 21.45: Brahms: Simfonija Stenr, 2 v D duru. 22.18: Plesna glasba. 22.491 Večerni koncert. 23.15: Napoved Ča** in poročila. 23.30: Kaj vam nudi i* trlšnji sporedi? 23.35: Polnočna glasb»< Tržaška borza Zlati šterllng 9400, papirnati ste« ling 2000, telegrafski dolar 695. dol«* 683, švicarski frank 172, 100 franc« skih frankov 140, avstrijski šiling 1* Obvestilo kmetovalcem Seme detelje po znižani ceni Obveščamo kmetovalce, da »prejemu kmetijsko nadzorniitvo v ulici Ghega štev. 6-1. naročila za same lucerne (večne detelje) in triletne detelje po znižani ceni. Ponovno obveščamo, da se zopet sprejemajo naročila za kmetijske stroje in orodja. Priapevck bo tolikšen, kot je bil že sv.ojčas določen. Tihotapci, družinski spor inpohujševalacpred sodniki Nagle in kratke *o bile razpravice, ki so se vršile včeraj pred okrožnim sodiščem. Trije «kontra-bandirji*, družinski pretep in po-hujšljiva dejanja so sestavljala dnevni red dela. Prvi je bil na vrsti Orfeo Chia-radia. Obtožen Je bil tihotapstva, ker je skušal preko državne meje iztihotapili v Italijo 20 paketov imerlšklh cigaret. Moža so spoznali za krivega in ga obsodili na 6000 lir globe. Kazen pa je pogojna. Sledila sta zakonca Renato in Vera Bazzara. Lani je policija ugotovila, da se v njihovi gostilni »Glanni* v ul. Economo vrši ilegalna trgovina tobaka. Policija je namreč našla v shrambj 134 pake. tov Jugoslovanskih cigaret, na domu zakoncev pa še nadaljnih 139 paketov. Oba sta dejanje priznala »e na policiji. Včeraj je sodišče Re-nata obsodilo na 18 tisoč lir, njegovo ženo pa na 38 tisoč lir globe. Današnji otroci nekam preveč letajo iz družinskega okvira. O tem se je tožil tudi Mario Brajda. Predvsem mu Je delala skrbi njegova hčerka Marija. Nekega večera se je pozno vrnila domov. Zaradi tega se je oče skregal s svojo sestro Justino, ki mu gospodinji. Sestra je kot dobra teta hotela vzeti v var*tvo nečakinjo. V tej družin, skl razburjenosti je sestra ragnMa v brata solnico. Brat je nato pojte, no odgovoril in sestri prisolll tako zaušnico, da Ji je povzročil lažje poškodbe. Vendar ga je sodišče včeraj oprostilo, ker je dejanje storil v silobramu. Zg zaprtimi vrati pa Je bil obsojen 54-letni Arrigo Mosettl. Mo| spada med one grešnike, ki se s svojimi perverznimi dejanji spravljajo nad mladoletne dečke. Sodišče ga Je spoznalo za krivega in ga je obsodilo na 1 leto in 2 meseca ječe z nekaterimi olajšavami, ker so ugotovili, da je duševno bolan. Sodišče pa je tudi odločilo, naj ga še pred nastopom kazni spravijo v kak zdravstveni zavod. Mož je ^ že obsojen zaradi podobnih dejanj' Predsednik sodišča dr. Fabio, t« žilec De Franco. VU še ni dala odgovor® o strelih na trgu Cavan® Med ostalimi odgovori na razlik na vprašanja, ki so jih dali na vč*J rajšnjl tiskovm konferenci, je ^ tudi odgovor (če ga je mogoče ta’t<) imenovuti) na vprašanja o strel? na trgu Cavan in sicer kaj m*?*. VU ukreniti, da bi se ne ponovi*1 več taki primeri. Odgovor ni povedal nič noveg*' niti besedice, kar ne bi javili “ vsi dnevniki, t. j., da je bila ust*' novljena komisija, ki ima nal°9° ugotoviti, ali je policija izpolnjev*' la dane naloge, da bodo zaključ*; preiskave predloženi glavnemu r*''' natelju civilne uprave, da bo 11 koncu izdano uradno poročilo ^ Toda s tem odgovorom za<*e,[I za civilno policijo, ki je post®' ponovno aktualna s tem dogodkO^ nikakor še ne moremo smatrati K zaključeno. In to čeprav pravi rdjj drugim odgovor, da so bila od leta, t. j. od ustanovitve CP. da« natančna navodila policijskim lastem glede posesti in rabe strp nega orožla. Dalje, da so ta n«'^’ dila bila strožja od samih zakon°vj kj govore o tem, S tem odgovor0-* še nt zadeva rešena, ker je vpJ‘®( šanje, kot smo že večkrat Pisa mnogo globlje. Ore pač za ra sisteme prj policiji, ki od časa z«1 d* M časa v tej ali onj obliki prš do izraza. Ti sistemi trajajo res od 1945 leta, takrat ko je član vilne policije agent Bidoslao •** Ijal v gostilni pr| Sv. Jakobu. S Hill so streli v Skednju in rtruf!*' Tudi v teh primerih so bile veške žrtve. Zadnji primer te«a ”, sterha se je zgodil te dnj v ul-vana. In prav ta sistem strelj*«‘| je treba enkrat za vselej odpre'0 ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? Izmenjava jetnikov in nepotrebni alarmi Zadnje dni so nekateri lokalni časopisi poročali, da bo na včerajšnji dan, 20. t. m. prišlo na bloku pri Rdeči hiši do izmenjave jetnikov in da bodo jugoslovanske oblasti Pri tej priliki izročile italijanskim 72 Italijanov proti 16 jugoslovanskim državljanom, ki so bili po italijanskih zaporih ali internacijah. Ze precej pred 9 uro, za katero je bila določena ta izmenjava, se je tbralo pred zapornico na bloku nad sto ljudi. Okrog 10 se je njihovo število dvignilo na okrog 1000 in obmejna straža je telefonirala po pomoč, da napravi kordon in •vre-Preči, da bi kdo ne ušel preko meje. Tam se je zbral tudi precejšen stab lokalnih in drugih novinarjev, predvsem iz Trsta, med katerimi so Proslava Leninove smrti Ker praznujemo danes 25. obletnico Leninove smrti, bo v soboto 22. t. m. ob 19.30 svečana komemoracija na sedežu Demokratične fronte Slovencev v Gorici, ul. Montcsanto 42. Vabljeni so vsi Slovenci k številni udeležbi. Ob istem času bodo enake proslave tudi po vseh večjih slovenskih vaseh na Goriškem. bili celo zastopniki anglo-ameriške-S® tiska in dopisnik nekega lista iz Milana. Seveda niso manjkali tudi višji uradniki s kvesture, ki so okrog 10 ure stopili v stik z nekim jugoslovanskim obmejnim funkcionarjem oa vprašali, kako je z Izmenjavo. °obili so odgovor, da jugoslovanske Oblasti ničesar ne vedo o lej Iznic-njavi in nimajo nobenih navodil v te) zadevi. Iz vljudnosti pa jim je Vseeno obljubil, da bo vprašal te-"/onično v Ljubljano za navodila. je že preko poldne, ko se je zvedelo, da tudi v Ljubljani nič ne o izmenjavi in so od tam umazali v Beograd za navodila. Iz vsega navedenega sledi, da so tla časopisna poročila zadnjih dni šarmantna ali pa vsaj prenaglena o* «o brez potrebe razburjala javno nanje. Zanimivo je pri tem še ejstvo, da so med čakajočo mno-teo pri Rdeči hiši širili vesti, češ oblasti na oni 'strani so krive, ki ?* orarajo izročiti internirancev in letnikov. in vendar je lahko vsak ’,a lastne oči videl, da so postopali Vgoslovani korektno in vljudno ter *o krivi kvečjemu tisti, ki ne uteg-"®J0 počakati, da se dokončala po-Oajanja med obema državama. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749 Frontni količiti OF na Goriškem daljši V sedanjem zimskem času, ko so večeri in prekinitev sezonskega dela zlasti na kmetih daje več časa na razpolago, so začutili na jugoslovanskem • področju goriške pokrajine potrebo, da bi se še bolj temeljito posvetili ideološki vzgoji frontovcev in tako prevzgojili čim večje število ljudi v napredne socialistične patriote nove Jugoslavije. V ta namen so organizirali številne izobraževalne tečaje, na rednih sestankih študirajo politično in gospodarsko gradivo itd. Poleg teh oblik prevzgoje frontovcev pa je začela v zadnjem času OF tudi na vasi s svojim delom in organizira frontne kotičke, ki bodo nadaljevali in izpopolnili vzgojno delo drugih množičnih organizacij. Pri organizaciji ter frontnih kotičkov sodelujejo seveda vse množične organizacije, od najstarejših do najmlajših, ki se zbirajo v pionirskih družinah. V teh kotičkih bodo članom in obiskovalcem na razpolago politične, znanstvene in leposlovne knjige, revije, dnevno časopisje, radio prejemniki itd. Pri tem je seveda zelo važno, kakšne knjige bodo na razpolago, zlasti ker namen teh ko- V nedeljo tekme v Štandrezu V nedeljo 23. t. m. bo privedi! fizkulturni odsek Zveze slovenske mladine v Italiji svoje drugo tekmovanje za zimski pokal v teku čez drn in strn. Tekmovanje bo popoldne ob 15 uri v Standrežu in ■sicer za mladince iz Gorice, Stan-dreža in Podgore. Kakor pri prvem tekmovanju v Doberdobu bodo tudi tukaj razdelili tekmovalce na tri skupine: v prvi bodo dečki do 16 let, v drugi dekleta in v tretji mladinci od 16 let naprej. Med mladino vlada veliko zanimanje za nedeljsko tekmovanje, ki se ga bo udeležilo lepo število tekmovalcev. 2e sedaj se pridno vadijo, da bi dosegli čim boljše rezultate. V primeru slabega vremena bodo tekme preložene na prihodnjo nedeljo 30 t. m. ob isti uri. tičkov ni samo študij, ampak bo treba vnesti pridobljeno znanje tudi v dnevno delo na vseh področjih izgradnje nove socialistične dr-movine, Delovni človek mora spoznati, da se le s požrtvovalnim in vztrajnim delom lahko gradi socializem in da se mora Jugoslavija zanesti predvsem in skoro izključno na svoje lastne ustvarjalne sile. Z organizacijo frontnih kotičkov se utrjujejo tudi druge frontne organizacije, ker bodo v njih poglobile svoje znanje in laže samostojno izvajale delo, ki mora biti načrtno in sistematično, da ne bi brez potrebe tratili sredstev in sil. Po raznih krajih so k organizaciji frontnih kotičkov že pristopili. Tako že obstajajo v Batujah, Kostanjevici in V Vratih. Predvsem naj omenimo kot primer prebivalce v Vratih, kjer so sklicali sestanek predstavnikov vseh množičnih organizacij. Na sestanku so razpravljali o frontnih kotičkih, o njihovem pomenu in potrebi ter so se takoj lotili njihove organizacije v svojem kraju. Tov, Podgornik Alojz je razumel važnost novega pokreta in je takoj odstopil primeren prostor V sredini vasi. Tudi ostali čla- ni so si načrtno razdelili delo glede nabave potrebnih knjig in časopisov, opreme in drugih potrebščin. Tako so sj vaščani z novim kotičkom zagotovili načrtno izkoriščanje zimskih večerov za strokovni in politični študij, ki jim bo v veliko pomoč pri njihovi bodoči delavnosti na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Potrebno bi bilo, da bi frontni kotički zajeli predvsem one vasi, ki še niso organizirane v okviru zadružnih domov. Kajti tam, kjer že gradijo zadružne domove, ali kjer jih že imajo, bodo taki krožki nameščeni prav gotovo v domovih samih. S svojim delom bodo pripomogli, da bodo postali ti zadružni domovi vedno trdnejša osnova za preobrazbo našega kmetijstva v napredno in socialistično gospodarstvo, ki bo v močno oporo tudi industrijski preobrazbi dežele in države. V Podgori 10.055 lir za brezposelne Odbor za pomoč brezposelnim je sporočil, da so v Podgori zaključili z nabiranjem prostovoljnih prispevkov za brezposelne s prodajo kuponov. Po gostilnah in trgovinah so na ta način nabrali v fond 10.055 lir. Nabiralno akcijo je izvedel brezposelni delavec Furlan M#ks. Brezposelni pri goriškem prefektu Država je določila za brezposelne naše pokrajine po 800 lir na osebo Pretekli ponedeljek je pod vodstvom sindikalnih zastopnikov prišla v avdienco k goriškemu prefektu posebna deputacija brezposelnih, ki so mu obrazložili težaven položaj v naši dežel; zaradi vedno naraščajoče brezposelnosti. Prefekt jih je potolažil, da skrbi ECA po raznih občinah pokrajine za dobavo toplega kosila ubogim in brezposelnim, kakor n. pr. v Gorici in Gradežu. Obenem jim je sporočil, da je centralna komisija v Rimu določila za goriško pokrajino podporo v znesku 10 milijonov lir. Ker je v uradnem seznamu za brezposelne v goriški pokrajini o-krog 13 tisoč ljudi, to pomeni, da pride na vsakega brezposelnega od te svote manj ko 800 lir, kar ne zadostuje za brezposelno družino niti za en dan življenja. Dalje je bilo ob tej priliki govora o raznih delih nameravanih v tem letu v goriški pokrajini, kakor n. pr. namakanje polja okrog Tržiča in Gradiške, pogozdovanje kraških goličav in tozadevna ustanovitev pogozdovalnih naprav v Gradežu, Gorici, Zagraju, Roman* su, Tržiču, Doberdobu in Foljanu. Iz Benečije nam pišejo S trebuhom za kruhom Za to pogozdovanje je določenih 93 milijonov lir. Brezposelni so izjavili, da bi bilo potrebno takoj začeti s temi in drugimi deli, ker oni ne morejo več dalje čakati in jim je pomoč nujno potrebna. Delavska zbornica je s tem v zvezi objavila 3. t. m. posebno okrožnico, v kateri pravi, da Fanfanijev načrt dovoljuje privatnim podjetnikom pod krinko pogozdovanja, zemljiške melioracije in šol ga kvalifikacijo delavcev, sprejeti na delo brezposelne za pičlo nagrado po šest sto lir na dan. v katero je všteta podpora za brezposelne in vse druge nagrade. S takimi ukrepi nameravajo znižati sedanje plače ali vsaj preprečiti vsako eventualno zvišanje. Po plohi obljub in tolažilnih besed je prefekt odslovil brezposelne, ki sedaj čakajo, kdaj in kaj se bo od vsega tega tudi uresničilo. Danes ob 10.30 se bo sestala na prefekturi pokrajinska komisija za pomoč brezposelnim, da bo razpravljala o razdelitvi do sedaj nabranih ali prejetih prispevkov in o drugih vprašanjih, ki zadevajo pomoč brezposelnim. Dne /15. t. m. je prišel v Slovensko Benečijo in sicer v Tajpano, brazilski konzul iz Benetk in prisostvoval zdravniškemu pregledu delavcev, ki nameravajo oditi v Južno Ameriko na delo. Konzula in komisijo so sprejeli domačini z velikim navdušenjem in celo praznovali ta dan. Precejšnje število Benečanov se je odločilo oditi za kruhom daleč onkraj morja. Le malo so ti ljudje pomislili na svoje družine, ki jih bodo morali zapustiti za leta in leta. Odšli bodo na tujo zemljo, služit tujemu gospodarju in polnit žepe ameriškim kapitalistom. Opijanili so se s propagando, ki jim obeta obljubljeno deželo, a ko se bodo iztreznili, bo zanje že prepozno. Dobro vemo, kakšne so razmere naših emigrantov v Južni Ameriki, mnogi so pisali in obupujejo, ker so storili nepreviden korak. Žalostno je, ko vidimo naše ljudstvo nasedati sladkim vabljivim besedam zapeljivcev, ki sede doma in dobrodušno svetujejo emigracijo. Prav gotovo pa bi bilo drugače, ako bi imeli-tl ljudje, zaposlitev v svoji domovini. we!i bi lahko skupno s svojimi družinami, kakor v vseh državah, kjer vlada ljudska demokracija. Kruta usoda pa ne prizanaša, hoče razkropiti naš narod daleč po tujini in ga izmozgati. Benečani, pomnite, stari pregovor velja tudi danes: domača gruda — zlata ruda! Vojmir Uspel koncert v Novi Sorici V dvorani državne glasbene šole v Novi Gorici se je v nedeljo 9. 1. m. predstavila zbranemu občinstvu vokalno-instrumentalna skupina iz Šempetra. Na sporedu so bile skladbe lažjega značaja, ki so razumljive tudi preprostim ljudem. Mali salonski orkester sestavljajo skoraj izključno delavci in uradniki, ki so se dobro pripravili, čeprav nimajo svojega dirigenta. Ta po- ALI SI ZE NAROČNIK »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* manjkljivost se je kljub njihovi požrtvovalnosti pokazala posebno pri daljših skladbah. Vendar pa je koncert na splošno dobro uspel. Mali orkester Je res zelo delaven in obeta, da bo še precej napredoval pod okriljem krajevne ljudske prosvete. Tako se v svobodnem ozračju širi in uspeva tudi ljudska glasba, ki nudi delovnemu ljudstvu po napornem tedenskem delu lep duševni užitek. Preteklo sredo se je sestal v prodorih prefekture novi pokrajinski n«* svoji redni seji pod pred-Sdstvom podprefekta dr. Ceolina. * tej seji so proučili sledeče sklepe; Pokrajinska uprava Gorica: Pla- čilo za dela v prostorih nabornega brada — odobreno. .Pečina Gorica: Upokojitev dnev. bičarja Taboj Antona — odobreno: »osebna nagrada občinskemu eko-nomatu — odbito; užitninski davek ^ vrednost za prvi semester 1949 ~~ odobreno; božična nagrada u-®“ljenkam umobolnice — odobre-U?: Pritožbe zemljiških lastnikov v nt' lter nl bi* P°PravIjen do-,°d na novo cesto — izjava: niso ompetentni. Občina Konice: Sprememba bi- »nčnega računa za leto 1948 — o-o £eno’ na§rada električarju Fran-'° Francu — odobreno; lestvica za ®vke na živino za leto 1949 — pdobreno z opombo; užitninski da- vek na vrednost za prvi semester 1849 “ rreaposi V? odobreno. Dbftna Doberdob: Užitninski da-oa prašiče za zakol v posebne čn ~ °d°breno pogojno: izpla-r’ 13. plače- občinskim uslužben-'JJ ~ odobreno. ran la Nagrada šest;m u- OdK?llt0rn 2 va*nifn' nalogami — bito; užitninski davek na vred-. •* za prvi semester 1949 — odo-Dr6?0' na8rada nameščenkam za p Piskavo pri okrajnem zaporu — obrono; električna napeljavo v Veu6 liuds!fe hiše UNRRA, prispe. o k. s*r°škom — odobreno. . bčina Gradiška: Sprememba bi-nene^a računa za 1948 — odobre-J"*' Plačilo 13. nlače občinskim u-v *ba"rem; užitninski davek na *dnost za prvi semester 1949 — °dob rpno; sprejem zapuščine Juli- je Rustja — odobreno; davčna lestvica za živino za leto 1949 — odobreno. Občin« Turjak: Bilančna spre- memba za leto 1948 — odobreno; lestvica za živinski davek za leto 1949 — odobreno. Občina Foljan: Bilančne spre- membe za 1948 — odobreno; sprememba organskega pravilnika — odobreno z nekaterimi spremembami; živinski davek za leto 1949 — oobrcno. Občina Marjan: Sprememba plače šolskega sluge — odobreno; Užitninski davek na vrednost za prvo polletje 1949 — odobreno. Občina Fara ob Soči: Užitninski davek na vrednost za prvi semester 1949 — odobreno; davek na živino za elto 1949 — odobreno z veljavnostjo od 1. 1. 1950. Občina Šempeter ob Soči: Užitninski davek na vrednost zu prvo polletje 1949 — odobreno; živinski davek za leto 1949 — odloženo. Občina Gradei: Izplačilo nagrade gasilcem za izterjanje pristojbL ne za parkiranje odobreno; užit-ninski davek na vrednost za drugo polletje 1948 in prvo 1949 — odobreno; dovoljenje avtonomnemu turističnemu društvu, da nastopi pred sodnijo — odobreno. Občina Zagraj: Zvišanje letne najemnino za javni telefon v uradu v Sovodnjah — odobreno z veljavnostjo od 1. 1. 1950; pogodba z ONAIR za upravo otroških vrtcev — odobreno. Občina Romnns: Davek na obrtna dovoljenja za leto 1950 — odobreno; preklic imenovanja dr. De Luka kot občinskega zdravnika odobreno. Občina Skocijan: Užitninski davek na vrednost za prvo polletje 1949 — odobreno. Tekmovanja za volitve vSIAU Po vsem Istrskem okrožju vlada izredno zanimanje za bližajoče se volitve SIAU. Vsi se.ktorjl in vasi obeh okrajev so napovedali medsebojna tekmovanja, da bodo volitve čim bolj uspele. To tekmovanje je zavzelo zelo velik obseg, kar jc znak, da ljudstvo občuti pomen volitev, na katerih bodo izvoljeni v krajevna in okrajna tajništva ter okrožni svet tovariši, ki so vedno dokazali z delom za skup. nost, da so še naprej pripravljeni delati za ljudstvo in ljudsko oblast. Ker se istočasno vrši tudi obnavljanje izkaznic in vpisovanje novih članov za tekoče leto, tekmujejo vasi in sektorji tudi v tem, katera vas alj sektor bo prej dosegel najvišji odstotek vpisanih-Za dan volitev pa bo tekmovanje v naslednjih točkah: 1.) Kateri sektor ali vas bo prej zaključil 100% odstotno volitve; 2.1 Katera vas, sektor in mestna četrt bo boljše organizirala poročevalsko službo; 3.) Katera vas, sektor in mestna četrt bo rednejše dostavljala vsako uro poročila o poteku vo. litev; 4.1 Katera vas, sektor in mestna četrt bo lepše okrasila vo-livno dvorano in vas ali mestno četrt; 5.1 Kje bo boljše organizirana mladinska štafeta, ki bo prinašala poročila; 6.1 Katera voliv-na komisija bo prva dostavila na hkratno volivno komisijo poročilo o zaključenih volitvah. Vse množične organizacije delajo pri teh pripravah. Celo pionirji hočejo prispevati s tem, da čistijo prostore, kjer bodo volitve. KaStel Slovesna olvorilev nove šole V nedeljo je naša vas doživela izreden dogodek. Vse ljudstvo našega kraja je komaj čakalo, 'da bo nova šola dograjena- Zato pa je že v soboto s prostovoljnim delom pomagalo pri okrasitvi in olepšavi vasi. Prostovoljnega dela se je udeležilo šestdeset tovarišev in tovari-šle. Na otvoritev je prišlo veliko ljudstva tudi iz drugi!) bližnjih in daljnih vasi. Pred otvoritvijo so bili govori, v katerih so govorniki povedali, kako se danes ljudska oblast trudi, da bodo vse vasi imele svojo šolo in to v tistem jeziku, ki gu govori ljudstvo na vasi. Tu je ljudstvo, ki govori Urvatski jezik, medtem, ko je v Momjanu, kjer je bila tudi pred kratkim slovesno izročena nova šola v uporabo ljudstvu, več italijanskih učencev, zato pa so tam trije razredi za italijanščino in eden za hrvaščino. Po govorih je dvanajstletni Pri-bac Jožef spregovoril nekaj besed v hrvaščini in nato prerezal trak, ki je zapiral vhod v šolo. Tako je bila šola Izročena svojemu kulturnemu namenu. Otvoritvi je sledila kulturna predstava, katero je priredila dra-matska skupina iz Sv. Lucije. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTi 301/a PRITL. • TEL. 70 Šesto redno zasedemo osmine sHupsoine Obračun dela in odobritev gospodarskega programa za leto 1949 V nedeljo je bilo ob navzočnosti velike večine delegatov v dvorani nad Loggio, šesto redno zasedanje okrajne skupščine za Koper. Skupščini so kot gostje prisostvovali tudi vsi tajniki in predsedniki krajevnih LO in člani ljudske oblasti. Skupščina je bila sklicana, da poda obračun o izvršenem delu od zadnjega zasedanja in odobri gospodarski program za leto 1949. Poročilo o izvršenem delu je po* 25. obletnica Leninove smrti 21. januarja 1924. leta je umrl Vladimir I. Lenin, največji genij človeštva, vodja in organizator boljševiške partije, ustanovitelj Sovjetske zveze. Komemoracije ob priliki 25. obletnice njegove smrti bodo danes po vseh vaseh in mestih Istrskega okrožja. V Kopru bo komemoracija v kinodvorani, kjer bo ob koncu predvajan tudi film iz življenja Lenina. ljeni kot predsednik Corsi Vittorio, podpredsednik Prion Karlo, tajnik Petrič Vladimir. Za člane pa Morgan Karlo, Benčič Franc. Furlanič Srečko, Santln Mario, Fusili Leone, Pusteta Eugenia, Bcržan Viktor, Norbedo Nazario in Pirnat Jože. Obravnavali so še razne probleme v slučajnostih. Skupščina je dala pooblastilo, da izvršilni odbor lahko posije zaprtim članom stavkovnega odbora tovarišem Lauren-tiju, Ukmarju, Stoki in Sorti pozdravno pismo. Zasedanje je bilo nato zaključeno z geslom: Na delo za uresničenje gospodarskega programa. Z nogometnih igriič Razpored nedeljskih nogometnih tekem dne 23. januarja t. 1. 13. in nadnje kolči okrožnega prvenstva. Piran B-Arrigoni B igrišče v Piranu ob 14; Meduza B-Pari.i2.in igrišče v Kopru ob 14; Rdeča zvez-da-Novi grad igrišče v Ankaranu ob 14; Olimpija-Buje igrišče v Bertokih ob 14; Brtonigla-Umag B igrišče S Brtonigli ob 14; Jadran DKPetrovija igrišče v Dekanih ob 14. 12. dan prvenstva l. razreda Ferbulana-Savudrija igrišče v Bu-rolih ob 14; Brtonigla B-Jadran SL igrišče V Brtonigli ob 12.30; Buži-nija Pom. akad. igrišče v Bužiniji ob 14. Zadružni dom na vasi kulturno in gospodarsko središče Tov. urednik! Pred dnevi sem se mudil po coni B in prišel ludj v Šmarje. Presenečen sem bil nad tako naglo obnovo te vasi, ki jc v zadnji vojni toliko trpela, oziro. ma o kateri lahko rečemo, da jo je fašistično-nacistični gnev skoro popolnoma porušil. Najbolj pa sem strmel nad zgradbo zadružnega doma in veliko dvorano, ki je v njem. Dvorana je naravnost impozantna in, ko bo docela urejena, bo v okras in korist vsej okolici. Domačin mi je povedal, da je dolga 18, široka 9 in visoka 10 metrov. Posebej je treba prišteti prostornino odra z merami 5x9 metrov. Tako ŠMARJE Delovno ljudstvo ne pričakuje pomoči od zunaj dal tajnik izvršilnega odbora tov. Petrič. Sledila je diskusija, ki je bila obširna in poučna, ker je obravnavala delavnost posameznih odsekov. V diskusiji je povzel besedo tudi tov. Bruno D’Este, ki Je dejal, da ne more več sodelovati z ljudsko oblastjo, ker je zavzel stališče resolucije Inlormbiroja, čeravno vidi, da tu in v Jugoslaviji gredo po poti v socializem. Poročilo je bilo po zaključeni diskusiji enoglasno odobreno. Za tem je tovariš Volovec podal poročilo a gospodarskem programu za leto 1049. Gospodarski program •okraja Koptr obsega velika gradbena in obnovitvena dela. dvig produkcije na vseh področjih kmetijstva, elektrifikacijo večjega »tevila vasi, ki do sedaj še niso imele luči. Izvedba lega progruma bo prinesla ljudstvu koprskega okraja ponovna Kako se z razvojem našega gospo-darstva na vseh poljih iz dneva v dan postavljajo pred nas nove naloge, občutimo posebno ob pregledu dela, ki su bo še potrebno izvršiti v tem letu. Naša vas Je sedež obnovitvene zadruge in zdi se, da jc bilo to mesto kar dobro izbrano, ljudje, kot smo Šmarčani, ki smo poizkusili vse sovraštvo in zaničevanje od strani fašizma in nazadnje še požig in uničenje vasi, smo dobro vedeli, cla bo treba zelo trdo pljuniti v roke. da bomo to uničenje vsaj za silo popravili. Nismo pa nikdar podvomili, da teh težav ne bomo premagali. Kdor gride danes V našo vas, Vidi uspehe trdega dela: poleg, velikega števila hiš, ki so bila popolnoma na noVo zgrajene ali obnovljene, tudi veliko moderno šolsko poslopje in zadružni dom, ki je tudi že pod streho. Kot rečeno, je pred nami še veliko dela. To »mo tudi dobro pretresli na več sestankih in sejah. Po-polnoma naravno, da delovno in ta- velika izboljšanje. Od vseli delega- ko požrtvovalno ljudstvo, kot je v tov skupščine je bil program po diskusiji z navdušenjem sprejet z obvezo, da bo isti s pomočjo vsega ljudstva okraja tudi izven. Sprejet in odobren je bil nato odlok, ki govori o delavcih iz cone B, ki delajo v Trstu. Besedilo odloka bomo čimprej objavili. Sledila je ostavka prejšnjega izvršilnega odbora in volitve novega. V novi izvršilni odbor so bili izvo- Istrskcm okrožju, ne pričakuje pomoči od zunaj. Ima predobre izkušnje iz preteklosti. Pridnost tega ljudstva daleč prekaša vrednost dolarja, o katerem tako radi govorijo politiki onstran morja. V obnovi bomo to leto izgradili ln dokončali lani pričetih 45 hiš, Za to bomo dali 200 delovnih moči, ki bodo napravile 2000 delovnih dni. Vrednost vsega tega dela skupno z materialom je preračunana na 47,000.000 Ur. Novoustanovljena kmežko-obdelovalnu zadruga bo zgradila velik zadružni hlev v velikosti 40 x 20 m. Pri zadružnem domu bodo izvršena vsa notranja dela, tako da bo do konca leta popolnoma dokončan. Napeljali bodo v vas elektriko, popravili vse poljske poti in Izvedli načrt ceste Križišče Šmarje. Za izvedbo vseh teh del bo potrebnih 34.600 ur. Na dokončno izgradnjo ceste Smarje-No-va vas bomo poslali 12 mladincev. Vzporedno z gospodurskim izboljšanjem bomo poskrbeli tudi zu večji kulturni dvig. V okviru prosvetnega društva bomo zaktivizirali in dvignili pevski zbor na 40 članov. Ustanovili bomo dramsko skupino 30 članov, ki bo imela pet kulturnih prireditev in 11 prosiav. V gimnazijo v Koper bomo poslali šest dijakov, na druge tečaje p« 16 mladincev. Preuredili bolho knjižnico prosvetnega društvu in nabavili še 50 knjig in brošur. Prav tako bomo številčno dvignili knjižnico pionirjev za 50 novih knjig. Da bodo člani prosvetnega društva spoznali tudi naše literarne revije, bomo naročili ((Razglede!) in ((Obzornik«. Ustanovili bomo čitalnico in to v novem zadružnem domu. Dvignili oomo tudi število članov prosvetnega društva od sto na sto petdeset. Prav tako bo roditeljski svet dal vso pomoč učiteljstvu pri vzgoji otrok. Imel bo redne posvetovalne / 1» It K Ž, I II O V iD Nov. i domačin «it niti šel k svo-sorodnikom v Senčnem kraju, Jim anxPak se je kmalu naselil na le-Pr01 Posestvu, raz katero so ei z vso naglico izselili domači-a v Srbijo ali kdo ve kam. Novi £0rnačin je postat na ta način ob-'»soseske vod Peco. Kmalu se je ,iu(ll v novo življenje, ki ga skušal prav za prav voditi. Niti ^Jl;Wa niti njegove žene nisi videl ret kljukastega križa. Sosesko je c*l siliti v razna organizacije nn r,,ina kdor ni hotel, so no Pos*ali v taborišče. Sčasoma jc bi doniačja poslal strah in gro- ■ do|LS* >osesko in celo je, ko je čez . 0 leto dni po svojem prihodu ‘ °el hoditi s puško okrog. Tedaj ® Je zgodilo, da so tudi tisti do-s: *t, ki so dotlej gledali na n, ’JJ° Planino na severni stražar r na kos svoje domovine, 7~ eJi gledati proti tej gori s so-Vr»nimi očmi. °oniačin pa je hodil po soseski plastnimi koraki in govoril: . az se pišem Prattenecker tn S«U tul(al doma.» Vendar je bilo kiv,i^u^no‘ 1,0 Je njegova tena, ‘nb temu da sta bila prav za prav gospodarja soseske, na vsem lepem prenehala jodlati. Pretekli sta približno dve leti po njegovem prihodu, ko so se nekega večera nanagloma odprla vrata v njegovo hišo. Prattenecker je sedel s svojo ženo in otroci ravno pri večerji. uRoke kviškuh je zavpil nekdo skozi vrata. Toda Prattenecker nl bil kaka figa, saj je njegov rod zraste! na skalovju Peca In Uršlje gore. Zato ni poslušat povelja, ampak se je zagnal proti steni, na kateri je visela njegova brzostrelka. Toda predno jo je njegova roka dosegla, je skozi vrata počila puška in sin domače zemlje, ki ga je vrnile Svinja, je padel smrtno zadet. Padel je nemški fašist na rodni zemlji, katero je zapustil njegov oče in katero je sin izdal. Njegovo mrtvo truplo so S veliko parado odpeljali iz soseske v Laboško dolino, kjer so ga pokopali. Peca je na ta način vrnila Svinji, kar ji je soseda poslala pred dvemi leti. Kmalu to ujlm je odšla tudi žena z otroki in pod Peco in Uršljo ni bilo več Pratt- tieckerjev, ostali so le še Pratne-karji. To je bil prvi glas Pece, ki se je slišal daleč čez Dravo. Slišala ga je gotovo tudi Svinja planina, ker je zadnji čas postajala še bolj temačna in nedostopna, dasiravno je sonce po cele tedne bilo razlilo po njenih temenih. Vojna je trajala dalje in štiri gore so vsaka na svojem koncu nemo molele pod nebo. Dobrave med njimi so se pogreznile še niže kakor pred prihodom tretjega rajha. In nekega dne se je zaslišal sem od Svinje zamolkel, vzdihu podoben grom: ttPeca, kje si, Uršlja gora, kje si...?» «Tu smo, soseda, ti...» Potem je nekega dne zagrmela celo daljna Golica, severovthodni mejnik naše dežele: eSosede, kje ste, mene je strah...» Peca, Uršlja in Pohorca so odgovorile iz globine svojih prs: ((Nima te biti česa strah, zakaj mi smo tu...n Po dolinah in dobravah je gomazela velika pošast, ki se ji je reklo — fašizem. Za seboj je puščala smrdljivo, slinasto, krvavo sled. Nekega dne pa je zopet zamolklo zagrmelo od Svinje in od Golice: «Me nismo več same, sosede...* Široke rame Pece, Uršlje in Poharce so zamigale: uMe tudi nismo same...» Nato je zagodrnjala Svinja: eJaz sem vs« živa ljudi...# Golica pa je zaoodrnjala: «V mojih nedriiah se skrivajo Lackovi sit|dvi...» Spomladi predzadnjega leta tretjega rajha je izpod Pece izginil Pratnekariev sin neznano kam. Kmalu za njim je izginil tudi brez sledu še sin njegovega soseda. Predno je utegnila pomlad popolnoma ozeleneti, je izpod Pece izginilo mnogo fantov in deklet. Tudi pod Uršljo goro je bilo ravno tako. Najprej je izginil Nacesnikov sin. za njim je izginilo njegovo dekle. Za njima pa je odšlo še mnogo drugih. Bilo je kakor nalezljiva opojnost, ki je segala na južnem bregu Drave od Poharce do Pece in še dali. Potem je najprej zamrmrala Svinja: »Peca, koga si mi pa poslala.-7» In Peca je takoj odgovorile: aPratnekarja. mladega.* ■ Svinja pa je pobarala: «Ali je tistega rodu, kakor je bil moj, ki sem ga poslala pred tremi leti in ki st ga poslala nazaj...7» Peca pa je odgovorila: «Ravno tistega rodu je...» Potem se je oglasila Uršlja gora: »Jaz sem ti poslala najmanj deset fantov in deklet, mojih. najboljših sinov in hčera...» ln Poharca je zamrmrala proti ponosni Golici:. »Ne glej me tako postrani, dasiravno sem mnogo nižja, kakor si ti. Zato pa sem mnogo širša. Cez sto mojih ljudi imaš...* Tako so se te gore, ki so bile čez dvajset let ločene s prisilnim plotom versajskih meja, k! so bile štiri leta vkovane v okove tretjega rajha, otresle vseh spon in se zopet združile v eno samo domovino. Odtistihmal je bila žila med Peco, Uršljo in Po-harco na jugu z Golico in Svinjo na severu, po kateri je neprestano tekla sveža kri. Slinasta pošast, ki je gomazela po dolinah in dobravah, se je vedno oolj krčila in kmalu so postale steze med temi gorami železne vrvi, ki so pošast priklepale k zemlji. Iz vseh globač, raz vseh vrhov in gora je donelo: «Partizani: svoboda je pred durmi, juhej 1...» ((Juhej...!* Potem se je to zgodilo, ali leto dni pozneje, kakor so se zvezale naše gore. Svinja in Golica so vračale, kar so jim poslale Peca, Uršlja gora in Pohorca. Toda vseh ni bilo nazaj, ki so šli. Uršlja gora ja vprašala Golico: «K)e pa sta Nacesmkova dva. sestra moja...Ž» Golica je zamolklo odgovorila■■ vNocesnikova počivata v mojih sončnih nedrijah. Ne bodi huda zato, ker njima je toplo.n Uršlja gora je skremžila svoje teme, toda le za ta hip, zakaj kmalu nato je njeno teme zagorelo v vsej visoki svetlobi. Tedaj se je oglasila Peca, ki je dolgo potrpežljivo molčala. Njene sive oči so bile obrnjene proti Svinll: «Soseda, kje pa je Pratnekar-jev sin... Zdaj je že čas, soseda...# Nenavadno dolgo ni bilo odgovora nazaj, ko da bi gora ng severu šele razmišljevala, kaj naj odgovori. Nato pa je votlo zagrmelo: sPratnekarjevega iz Senčnega kraja ne bo nazaj, ker je moj,..# Iz Pece se je izvila trpka bolečina. Njena siva glava se je skoraj sklonila pod višino Svinje. Svinjo pa je mislila, da sc mora zagovarjati, zato je zagodrnjala: »Ali ti nisem jaz pred štirimi leti poslala nekega Prattenecker-ja? Zdaj sva pobotani...» Toda sive oči Pece gore so se sklonile še niže in zdelo se je, da so mokre- Tedaj je Svinja planina rekla c mogočnim glasom, da so ga slišale vse gore tn vse dobrave na jugu Drave; «Ne žaluj za njim, tega ti ne bom nikoli poza bila...* KONEC, sestanke 2 učiteljstvom in tako nudil pomoč z nasveti in če treba tudi z delom. Dobro se zavedamo, da bonih na leteli pri delu tudi na težave. Kot v preteklosti, nas te ovire ne bodo prav nič ustavljale pri našem delu. Sli bomo preko njih in ob zaključku leta pokazali vidne in otip ljive uspehe tega našega dela. Pokazali pa bomo tudi na izboljšanje življenjskih pogojev, za katere bomo imeli zasluge vsi. Usfanovimo si podružnico SPi) 2e dolgo sem v Kopru, opazujem vse strani javnega in zasebnega življenja, toda čudim se, zakaj se ni Je nihče ogrel zo ustanovitev podružnice planinskega druživa. In vendar vemo, da hoče vsakdo priti na vlak in avtobuse, ki peljejo v zimi ir. letu tu in tam v naše hribe in kraje. Saj gotovo nihče ne misli, da.suadu ustanovitev plunin-skega društvu edino v visoke alpske ali Alpam bližnje kraje! Samo ozrimo sc okoli Kopra in že občutimo, kuko na» vabi že sum bližnji Tinjan, malo vile Crni kul ln še više Slavnik s svojim grebenom proti Čičariji in grebenom, ki se stežejo proti Raii ln Učki. Vmes imamo nešteto vasic, od kateiih je ena lepša od drugih, ki Čuvajo v sobi toliko zgodovinskih, etnografskih ln slikovitih, posebnosti. Ze to, da nam za vsakim ovinkom, če gremo na pot, zablesti morje in da občuduješ istočasno od povsod venec naših Alp, je vredno, da se od praviš iz mesta v lepo, svežo naravo koprske okolice in zaledja.. Vsak izlet v prosto naravo nam krepi telo in duh, kar je potrebno zlasti oni, ki v tednu delajo po pisarnah in se premalo gibljejo na prostem. In teh je ravno v Kopru nič koliko! Nadaljnji namen izletov v naravo je spoznavanje svojega ljudstva, krajev naše domovine, njihovih običajev. Le tako bomo lahko dojeli dušo in čustva Istranov, spoznali njihov značaj in jih vzlju bili. Preudarimo samo navedene razloge in spoznali bomo, da je potrebno imeti organizacijo, ki bo imela nalogo, da propagira uresničenje začrtanih ciljev. To lahko najuspešneje vrši podružnica pla ninskega društva. Zato jo ustanovimo čim prej! Tihotapstvo valute Malvan Ea::qua, rojena v Splitu, sedaj stanujoča v Trstu, jc bila 17. t. m. aretirana na bloku v Kopru, ker je hotela ob povratku vtihotapiti več tisočakov jugolir. Izgubljena izkaznica Vascotto Bruno iz Izole je na poti iz Kopra domov izgubil 18. t. m. osebno izkaznico in denarnico z 200 lirami. Prosi poštenega najditelja, naj mu izgubljeno vrne. Pevska vaja v Portorožu V soboto 22. in nedeljo 23. t. m. bo v Portorožu pevska vaja za moški zbor. Pričetek ob 9 dopoldne. Prosimo polnoštevilno udeležbo. Odbor pevskega zbora prosv. delavcev Istrskega okrožja bo sprejela lahko 1000 oseb, ne računajoč galerije, kjer bo prostora za nadaljnjih 50 ljudi. Ob otvoritvi dne 26. decembra 1948 se je domače prosvetno društvo predstavilo je lepo kulturno prireditvijo. Vaščani in okoličani so napolnili tedaj dvorano do zadnjega kotička. Za tem so bili v njej še številni množični sestanki. Prihodnjega 29. bo tam zopet večja prireditev za volitve SIAU. 2e ob teh podatkih spoznamo, kakšno pomembno vlogo bodo v bodoče igrali zadružni domovi po naših vaseh. Tu bo odslej politično zbirališče ter gospodarsko in prosvetno središče vsega podeželskega življenja. Poleg zadružne* trgovine, skladišč, gostilne in kleti, bo v zadružnem domu ognjišče vaške kulture, mladine, prostor za njeno udejstvovanje. Vaški zadruž ni dom bo da! streho za vsa predavanja, telovadnico, kino, društve. ne sestanke in zborovanja vseh vrst tja do večjih političnih manifestacij. V bodoče ljudstvo in mladina ne bo več v skrbeh za prostore, kjer naj bi izvedli svojo prireditev, vse bo vzel pod svoje okrilje domači zadružni dom! Tako je že in bo zlasti v Šmarjah, kjer so mladina in vse prebi. valstvo izredno delavni. Zanie velja vselej skupnost, posameznik malo ali nič. Zadružni dom z dvorano pa bo imel »voj odjek s domače organizacije tudi v gospodarskem pogledu. v Šmarjah je na dan otvoritve doma prinesla prireditev v blagajno nič manj ko 200 tisoč’ lir dohodkov, od nadaljnjih običajnih nedeljskih pa po približno 2o.0On lir, kar pomeni dc sedaj že 280 tisoč lir pri?’ evkov v nrid šmarskega zadružnega .doma! Pomislimo samo to, da bodo razne krajevne organizacije napravile v.v ko loto vsaj po eno ali dve prireditvi večjega obsega, potem sooznamo v gospodarskem pogledu dobro in koristno stran zgraditve zadružnih domov na deželi. Ce teh ne bj bilo: bi se stekali vsi omenjeni odhodki v nikdar polne žepe nosnmeznikov. od česar ne bi imela skupnost nobenega ali prav malo haska. Ob tej misli vse priznanje ljudski oblasti, ki pospešuje, gradnjo zadružnih domov, vso hvalo onim kraj »m, ki zastavljajo vse sile, da s; d-m čim preje zgradijo ter čestitke onim, ki so tako srečni, da pa že imajo, kot so to naši požrtvovalni Šmarčani! Šahovske beležke Seja. V torek jc bila d:uga seja pripravljalnega od D o,-a za šahovsko zvezo. Govorilo se je o pripravah za splošni turnir, o nabavi šahov in pravil, o organizaciji krožkov in .slučajnostih. Za vpis vlada veliko zanimanje. Priglasili so se tudi taki, kj do sedaj še niso nastopili pri nobenih tekmovanijh. Važno je, da se ustanovi čim več pod-odsekov, ker se bo tako lahko razvilo medsebojno tekmovanje. Finančno vprašanje glede nabave potrebnih šahov je rešeno, tako da bo 1. februarja že mogoče pričet; s turnirjem Prav tako bodo pravila razmnožena, da se bo lahko vsak seznanil z njimi. Sprejet je bil sklep, da se bo vpisovanje zaključilo 25. t. m. ter istj dun na seji določilo dneve igranja In grupe, v katere bodo igralci porazdeljeni. Do takrat oq tudi rešeno vprašanje lokala. Brzotu.rn:r. Brzoturnirja za pr. venstvo januarja se je v torek udeležilo 27 igralcev, ki so bili porazdeljeni v tri skupine. Iz vsaka sta prišla po dva igralca v finale, ki je p.okazal sledeči vrstni red. Prvak za januar je postal dr. Berginc iz Izole, drugj Ocvirk, nato Kalčič, dr; Kermavner, Lovrečič in Caha nja, Prireditev je dobro uspela, za kar gre zasluga vodji turnirja dr. Strahu, ki je znal poskrbeti za hiter tempo. 11. januarja IH* '•*) LE \ B ¥ «isUtncvHelj sovjetske (IZ RiZPltA^ KORillJI^ A) države X, J, LENIN 1887. LETA Med velikimi znanstveniki in preroditelji sveta zavzema Lenin eno izmed prvih mest. Lenin- je združil v sebi najboljše lastnosti misleca, revolucionarja in ljudskega voditelja. Vse svoje življenje, ves svoj titanski um, Vse svoje znanje in sile je posvetil borbi za osvoboditev delovnega človeštva izpod jarma zatiranja in izkoriščanja. Skoval je stranko novega tipa — veliko boljševiško partijo, privedel delovno ljudstvo Rusije k zmagi socialistične revolucije in osnoval prvo sovjetsko socialistično državo na svetu. Sedaj ko so se pod vodstvom tovariša Stalina Leninove misli uresničile, ko je moč leninske države postala osnova naših zmag nad razbojniškim hitlerjevskim imperializmom, najpopolneje čutimo veličino Lenina, veličino njegovega nesmrtnega nauka in dela. Strogo znanstveno osnovo, življenjsko silo in nepremagljivost leninskega nauka o sovjetski državi je potrdila praksa in izkušnje v razvoju naše države. V nenavadno kratkem zgodovinskem roku je sovjetska oblast povzdignila zaostalo Rusijo v eno najnaprednejših dežel sveta. Sovjetska država je uspešno premagovala in premaguje vse težave, preskušnje in nevarnosti, ki jih srečuje na svoji poti. Posebno jasno se je to pokazalo v letih velike domovinske vojne, ko je vzdržala in zlomila strahoten pritisk združenih sil fašistične Nemčije in njenih vazalov, a * * •Največja Leninova zasluga je, da je v spopadih s sovražniki delavskega gibanja, v borbi zoper menjševike in tfftckistično-buha-rinsike izdajalce obnouil, ubranil, utrdil in razvil Marxov revolucionarni nauk o državi. Da bomo pravilno razumeli leninski nauk o sovjetski državi, je potrebno, da imamo pred očmi ne samo to, kar imata Manc in Lenin skupnega, ampak tudi vse ono, kar je prinesel Lenin novega v marksistični nauk o državi in diktaturi proletariata. Veliki nadaljevalec Leninovega dela tovariš Stalin je nenavadno globoko in točno razložil vse novo, kar je Lenin dodal marksističnemu nauku o diktaturi proletariata. Tovariš Stalin je govoril: «Osnovno idejo diktature pro- letariata kot političnega gospostva proletariata in kot metodo nasilnega strmoglavljenja oblasti kapitala sta dala Marx in Engels. Novo pri Leninu je to, da je a) odkril sovjetsko oblast kot državno obliko diktature proletariata, pri čemer je izkoristil izkušnje pariške komune in ruske revolucije: b) razložil je formulo diktature proletariata pod vidikom problema o zaveznikih proletariata ir,- pri ^pm opredelil diktaturo proletariata kot posebno obliko razredne zveze proletariata z izkpriščanimi množicami neproletarskih razredov (kmetov in dr.), ki jih proletariat vodi; c) posebno močno je poudaril dejstvo, da je diktatura proletariata v razredni družbi višja oblika demokracije in da oblika proletarske demokracije odraža interese večine fizkoriščancev) — v nasprotjijjAs kapitalistično demokracijo, odraža interese manjšine (izkoriščevalcev)«. (Vprašanja leninizma, stran 170, X. izdaja.). «Lenln — opozarja tovariš Stalin — je že leta 1905. vedel, da so posamezni sovjeti začetek revolucionarne oblasti v dobi strmoglavljenja carizma. Toda v državnem merilu zedinjene sovjetske oblasti kot državne oblike diktature proletariata tedaj še ni poznal. Republiko sovjetov kot državno obliko diktature proletariata je Lenin izumil šele leta 1917. in podrobno obdelal to vprašanje politične organizacije prehodne družbe leta 1917. zlasti v knjigi „Država in revolucija”« («0 opoziciji«, str. 520). Izkušnje februarske revolucije 1917. leta tero so nastajali in se širili sovjeti med delavci, vojaki in kmeti, je pričala o globini in množičnosti tega gibanja, o trdnosti njegovih korenin, o njegovi nepremagljivosti. Delavci in vojaki, ki so pošiljali svoje predstavnike v sovjet, so videli v njem organ ljudske oblasti. Sovjet delavskih in vojaških poslancev je bil v bistvu organ zveze delavcev ir. kmetov proti carski oblasti, organ diktature delavskega razreda in kmetov. Lenin je odkril sovjetsko oblast kot državno obliko diktature proletariata ravno v dobi preraščanja buržoazno-demokratične revolucije v socialistično. Tedaj je vprašanje o državni obliki diktature proletariata postalo neodložljiva teoretična in praktično-po-litična zadeva. Rešitev tega vprašanja v novih pogojih je zahtevala tvornega pristopa k delu, treba je bilo dalje razviti marksistično teorijo, spretno in odločno je bilo treba zamenjati nekatere zastarele trditve in zaključke marksistične teorije z novimi trditvami in zaključki, odgovarjajočimi novemu zgodovinskemu položaju. In Leninov genij nam je dal najsvetlejši primer takega tvornega pristopa k delu. Lenin je zamenjal trditev <9 parlamentarni republiki, ki je pri marksistih veljala za najboljšo politično obliko diktature proletariata, s trditvijo o republiki sovjetov kot najbolj odgovarjajoči obliki diktature proletariata. To trditev je Lenin prvič formuliral v Aprilskih tezah, ki so postale silno važen dokument mednarodnega delavskega gibanja. V teh tezah je Lenin pisal: »Ne parla- Slava LENINU Poet ruske revolucije Vladimir Majakovski pokaže nazorno v svoji poemi »Vladimir Ilič Lenin« Leninov zunanji lik, ki odraža njegovo bistroumnost in nezmotljivost. Takole pravi, ko govori o prvih dneh revolucije o Petrogradu in o Iljičevem prihodu med vojake: «In v zaželeni burji te železne vstaje se II j id tiho kot zaspano bliža, koraka. obstoji, pogleda mežikaj e in mirno si roke na hrbtu križa. Na kuštravca v gamašah tam • zapičil tfvoje prodlrno-nezmotljivih je zenict Kot bi srce izmotal iz besed pri priči, Szfcrgjtl dušo bi iz fraz in rečeni«** ln sne« nekoliko dalje: «On v glavi je premozgal '/ sto okrožij« / poldrugo milijardo l bitij . < noai, pretehtal svet je v en! sami nodS) t zjutraj* - Vsem! Vsem! ‘ Vsem! — izdal proglas ogrnjeni* Ko se je po širni Sovjetski zvezi raznesla pred štifi in dvajsetimi leti vest, da je izdihnil Vladimir Hič Lenin, se je vsa prostrana domovina odela v črno. Pa ni jokala: samo tiho se je zatopila v genialni Leninov lik, ki mi prenehal živeti, temveč je še močneje zaplapolal. Delavci so ga še prav tako kakor včasih videli na tribuni med svojimi stroji, kako jim govori in pribija besede s pestjo v zrak, vojaki so se zagledali in ga videli pred sabo, kako jih navdušuje za zmago, vsa socialistična sovjetska dežela ga je videla pred sabo z rahlo mežikajočimi očmi, kako stoji nekje visoko sredi nje in jo navdušuje: «Naprej v socializem! Naprej v komunizem!« In soglasno mu je vzkliknila, kakor mu vzklikamo mi in mu bodo vzklikali bodoči rodovi: «siava mu!« .'.&*> 4. 21. JANUARJA 1924 JE UMRL V GORKI AH P.RI MOSKVI NAS .VODITELJ IN UČITELJ, UgTV ARITELJ BOLJSEVISKE PARTIJE — LENIN. (Zgodovina VKP(b), str. 259) jo mnogo pripomogle k razjasnitvi vloge in pomena sovjetov. Zelo ie značilno, da so sovjeti r.ajtopili že v prvih dneh revolucije. Ideja sovjetov je po revoluciji leta 1905. živela v zavesti delavskih množic in uresničile jo jo že naslednjega dne po strmoglavljenju carizma. Razlika je bila samo ta. da so leta 1905. nastali samo sovjeti delavskih poslancev. v februarju leta 1917. pa so se po iniciativi boljševikov pojavili sovjeti delavskih in vojaških poslancev. Ta brzina, s ka- mentarna republika — povratek k njej od SRD bi bil korak nazaj — temveč republika sovjetov delavskih, dninarskih in kmečkih poslancev v vsej deželi, od vrha do tal«. (Dela zv. XX, str. 88). • * * Ko analizira bistvo in glavne lastnosti sovjetske oblasti, Lenin v vrsti svojih del pojasnjuje, zakaj so ravno sovjeti najboljša politična oblika diktature proletariata in kakšne so osnovne odlike republike sovjetov pred parlamentarno republiko. «BiJtvo sovjetske oblasti — je pisal Lenin — je v tem, da je stalna in enotna osnova vse državne oblasti, vsega državnega aparata, množična organizacija zlasti tistih razredov, ki so bili zatirani pod kapitalizmom..« (Dela zv. XXIV, str. 13). V tem je — glavna, korenita odlika republike sovjetov pred parlamentarno republiko. Seveda parlamentarna republika je — velik korak naprej od absolutistične monarhije. Nič manjše niso njene odlike v primeri s krvavim totalitarnim fašističnim režimom. V borbi proti fašizmu delavski razred in delovno ljudstvo svobodoljubnih zahodnoevropskih dežel ščitita vsako ped demokratičnih svoboščin in pridobitev, ki sta si jih pridobila v letih uporne borbe, in se borita za razširjenje demokratičnih pravic v pogojih parlamentarne republike. Toda parlamentarna republika že od svojega rojstva nosi na sebi pečat zgodovinske omejenosti. Parlamentarna republika in nje državni aparat sta zgrajena na načelih buržoazne države; zgrajena sta tako, da ščitita interese buržoazije. in da držita delovne razrede v odvisnosti. Parlamentarna republika ne vede k.zlomu buržoaznega državnega stroja. Lenin je v vrsti člankov dokazal in teoretično utemeljil, da je sovjetska oblast — diktatura proletariata — najvišja oblika demokracije v razredni družbi — proletarska demokracija — da je sovjetski demokratizem višek demokracije za delavce in kmete. Borba za socializem je neraz-družno povezana z borbo za višjo obliko demokracije. Graditi in zgraditi socializem bi bilo nemogoče brez širokega razvoja demokracije za delovno ljudstvo. Tako demokracijo pa nudi samo sovjetska oblast, sovjetski red. Sovjetska oblast je osvobodila, sprostila ustvarjalne sile ljudskih množic, pritegnila desetine milijonov delovnega ljudstva v aktivno politično življenje, odprla najširša pota novim talentom, tvorni iniciativi in energiji, ki jo ima naše ljudstvo v izobilju. Razvijajoč Marxov nauk o diktaturi proletariata je Lenin dokazal, da je diktatura proletariata posebna oblika razredne zveze delavskega razreda z delovnimi množicami kmetov pod vodstvom proletariata. Osnovni interesi delov, nih kmetov se popolnoma skladajo z interesi delavskega razreda. Samo v zvezi z delavskim razredom in pod njegovim vodstvom se morejo delovni kmetje osvoboditi iz revščine in stopiti na pot svetlega socialističnega življenja Sovjeti delavskih in kmečkih poslancev, sovjeti poslancev delovnega ljudstva — to je pač takšna državna oblika, s katero delavski razred lahko vodi delovne množice kmetov. * * * Lenin ni bil samo avtor nauka o sovjetski državi ,ampak tudi u-stanovitelj-organizator te države. Lenin je moral graditi prvo sovjetsko socialistično državo na svetu. Moral graditi državo popolnoma novega tipa, ne da bi pri tem imel kak vzor v zgodovini. Politični delavec, ki bi ne bil vsestransko oborožen z marksističnim svetovnim nazorom, ki ne bi do popolnosti obvladal marksistične metode, bi taki nalogi ne bil kos. Lenin je genialen teoretik; pri svojem delu se je .opiral na LENIN MED DELAVCI najnaprednejši, marksistični svetovni nazor. Ker je mojstrsko obvladal metodo marksistične dialektike, je lahko genialno analiziral in pospešil izkušnje, ki so se nabrale med borbo, in v življenju'samem odkril nove napredne tendence. Opiral se je na znanje zgodovinskih zakonov in utiral nova pota družbenemu razvoju. Ustvarjalni genij Lenina je zelo olajšal in pospešil težko in zamotano graditev nove sovjetske države. * * * Sedmega novembra (25. oktobra 1917. leta je II. vseruski kongres sovjetov sprejel na predlog Lenina odlok, da vsa oblast takoj preide na sdvjete delavskih, vojaških in kmečkih poslancev, ki morajo zagotoviti nadaljnji revolucionarni red. Osmega novembra (26. oktobra) 1917. leta je bilo objavljeno, da je drugi vseruski kongres sovjetov postavil delavsko-kmečko vlado — sovjet ljudskih komisarjev. Petnajstega novembra (2. novembra) 1917. leta je bila s podpisom Lenina in Stalina objavljena »Deklaracija pravic narodov Rusije«, ki razglaša enakopravnost in suverenost narodov Rusije, pravico narodov do svobodnega samoodločanja in odpravlja vse nacionalne privilegije in omejitve. Triindvajsetega novembra (10. novembra) 1917. leta je bil izdan odlok ki je rešila civilizacijo Evropa pred fašističnimi uničevalci. In prepričevalneje kakor kadar koli zveAe sedaj nepozabne besede Vladimirja Iliča: «Nikoli n* bodo premagali tega naroda, v katerem so delavci in kmetje v svoji večini spoznali, začutili in uvideli* da branijo svojo sovjetsko oblast — oblast delovnega ljudstva, da branijo tisto, kar bo njim in njihovim otrokom zagotovilo možnost izkoriščati vse dobrine kulture, vse pridobitve človeškega dela. Vse življenje je slišal Mure in Marilice« in pri tem si je mislil nemška zakonca: Mure — mož, Marilice — njegova žena. Pokazalo pa se je: Marilice je moški, Anglež in strasten lovec. V najemu je imel velikansko ozemlje močvirij in gozdov. Rad je hodil na lov, toda bil je vedno zmeren lovec, na enem lovu ni ustrelil več kakor osem jerebov in če je obstal pes pred devetim, ga je poklical nazaj in se napotit domov. Denarja se mu ni zdelo škoda, v vsaki vasi je imel lovskega čuvaja. Divjačina se je plodila, v teh krajih je je kar mrgolelo. Ko opravlja svoje delo, je vsak lovec velik individualist, vsak bi rad bolje od drugega naučil svojega psa in obstrelil psa svojega tovariša. Osnova duše pravega, naravnega lovca, ki ga je prijela lovska strast v otroških letih, pa je, da čuva elementarni komunizem. Samo talco si lahko pojasni, mo, da se zbirajo na lovu kot prijatelji ljudje najrazličnejših življenjskih položajev. Tako sta se sprijateljila bogati Anglež Marilice in siromašni ruski muzik Jegorov. Zdaj, ko pripoveduje topeč o smrti svojega gospodarja, LENIN na lovu M. Prišvin njegova žena joka, otroci pa sede in povešajo nosove. Po težki operaciji Marilice ni mogel več hoditi po močvirju, vendar pa je ostal do svoje smrti lovec. Domislil se je, da je s svojim lovcem zdresiral psa tako, da je pretaknil sam, brez gospodarja, ob- "P mm V T LENIN BELE2KE V ZVEZI Z DISKUSIJO PRVEGA PARAGRAFA PARTIJSKEGA STATU-' ta NA II. KONGRESU RgDDP 2. (15.) AVGUSTA 1903. LETA. DOKUMENT PREDSTAVLJA STKANI IZ DNEVNIKA, KI GA JE V. I. LENIN VODIL MED KON-GRE^OVt NA DESNI STRANI USTA SI JE LENIN ZAPISOVAL MARTOVE IZJAVE V ZVEZI S PRVIM PARAGRAFOM STATUTA, NA LEVI STRANI PA MISLI, KI JIH JE NATO RAZLOZIL t, prvim r v svOJEM GOvoru NA KONGRESU. širen prostor. Pes išče. Marilice sedi na stolu in oprezuje. Pes obstane. Gospodar, ki ga podpira njegov, lovec in ki se komaj prestopa, se približa: kljunač trdno sedi in pes je zanesljiv... V prejšnjih, gosposkih loviščih so bili lovci navadno razvajeni in postajali so predrzni. Anglež pa je svojega lovca vzgojil drugače. Aleksej Mihajlovič bo zdaj hodil tudi z malo izkušenim in nebogatim lovcem ves dan, pa ne bo pokazal nitt trohice nejevolje, samo, da bi se lovski začetnik navdušil za lov. Morda s takim lovcem ne pojde drugič, toda vsi živimo od svoje obrti. Takoj, ko sva spregovorila in ko je pogledal mojega psa, je Aleksej Mihajlovič spoznal, s kom ima opraviti in komaj sva se utegnila pozdraviti, že se je razvil med nama dolg pomenek o tem, kdo je bolj prebrisan — raca ali jastreb. Ko sva vse pretehtala, sva prišla do zaključka, da je jastreb mnogo bolj prebrisan. Zares, raca je neumna: navadi se pozimi in leta vedno na isti kraj in navadno se samo zjutraj pripravi, da bi odletela, jastreb pa jo že čaka na drevesu. Tako sva kramljala in niti opazila nisva, da je polnoč že zdavnaj minila. — Na seno, n senik vas pospremim spat, — je rekel Aleksej Mihajlovič, — na iste m kraju vam posteljem, kjer je spal sam Lenin. — Kaj Lenin? Potem sem moral sedeti še dolgo in poslušati lovčevo pripovedovanje o Leninu. PYoo .Vtecuii/p — Spoznal sem ga takoj, — je rekel Aleksej Mihajlovič. — Po portretu? — Po fotografiji, pa tud i tako: resen pogled. Vsi drugi tovariši sede 'po domače, njegov; pogled pa je rešetu — In ne šali se? — Kako to, da se ne šali, smeje se, vendar pa takoj opaziš, da pogled m tak. — Ne lovski? — No, kakšen lovec naj bt bil Lenin: seveda, hodil je gledat vaško življenje, počivat. — Ni lovec, — je rekel lovec skoraj spoštljive, ker je imel že preveč bridkih izkušenj s tistimi, ki hočejo biti pravi lovci. — Da tudi takole ne delajo pravi lovci: pripravijo se na lov, naenkrat pa Lenina ni. Odhiteli so na vrt — ne, ni ga, na dvorišču ga ni, na ulici ga ni nihče videl. Lenin je izginil, to pa ni šala. Dolgo so ga iskali, razburjali so se, dokler ni prišla končno vest: Lenin sedi v Semetovu v sovhozu, z mladino se pomenkuje. . — Na lov pa je •pozabil, — je rekel Aleksej Mihajlovič, — pravim lovcem pa se kaj takega ne pripeti. llenin tiu frte»3f Stari lovec je velik sovražnik revolverjev, ker smatra, da mora imeti lovec samo puško. Toda takrat je bilo pravilo, da mora človek imeti pri sebi revolver: bili so nevarni časi. In tako sta vzela z Leninom vsak svoj revolver in odšla v gozd na kljunače. Znano je, kod letajo kljunači, vsako leto vzdolž te in te poseke, pri tej in tej brezi se ustavijo in tu ena črta križa drugo in če poznaš tisto brezo iz prejšnjega leta, se postavi tam v novem letu in vsi kljunači bodo prav gotovo letali čez tebe. K taki sijajni brezi se je postavil lovec Lenina, sam pa se je umaknil, vendar pa se je postavil tako, da je videl Lenina. Izkušeni lovec se seveda ni zmotil: komaj sta se ločila, že se je razlegal «cik» in «hor», prilcazal se je kljunač in zletel čez njegovo glavo naravnost proti Leninu. Kaj je z njim? Ali ne sliši, ali pa ga vara sluh, da pričakuje kljunača od druge strani. —- No, — je pomislil lovec, — mnogo kljunačev takole ne boš zadel, — in postavil se je kraj njega. Lenin ga ni zapodil. Zopet so prileteli kljunači. Tedaj pa je šinilo Alekseju Muhajloviču v glavo srečna misel. Vsi lovci vedo, da ne slišiš sosedovega strela, če ustrelita dva hkrati: tvoj strel tik ušesa vse zagluši. In to znano reč je položil lovec v osnovo svojega domisleka. Lenin je pomeril in lovec je pomeril. Skupaj sta sprožila. Kljunač je padel. Sijajen domislek, seveda, Lenin ni mogel slišati strela. Lovec je odhitel po kljunača, pozabil pa je odpreti in prepihati puško. Eh, ti šema neumna, stari Aleksej, kako lahko bi bil prepihal puško v grmovju, ko si pobiral kljunača! Zdaj nese plen Leninu in mu čestita: — 'Dobro ste streljali, Vladimir Iljič. — Hvala, Aleksej Mihajlovič, — odgovori Lenin, — rad bi le vedel, zakaj se kadi iz tvoje puške. In smeje se od srca. kakor o-trok. — No. nič ne de, — pravi, — nič ne de, stopi sem k meni, skupaj bova streljala. Stala sta skupaj. Streljala sta skupaj. In v enem večeru sta ustrelila sedem kljunačev, ne Ca bi katerega zgrešila. MuhnUtUi Marilice je imel zelo rad svojega lovca in polnih dvajset let sta se z njim dobro razumela. Seveda takemu lovcu ni bito po volji, ko so začeli vsi streljati severne jelene in so jih v dobrem letu povsem iztrebili. Toda nekako tako je bilo takrat tudi z nekaterimi gospodarstvi. Bogatim kmečkim gospodarjem se je zdelo, da dela to nekdo nalašč, da to nekomu koristi in da gre vse v roke nekoga. Ko sva se pomenkovala z Aleksejem Mihajlovičem o žalostnih spominih na iztrebljenje severnih jelenov in gospodarsko razsulo tistega časa, sem ga vprašal: — Kako pa mislite vi. ali je bil Lenin kriv vsega tistega razsula? — Ne, — je odgovoril Aleksej Mihajlovič. — obiskal sem Lenina v Moskvi, vse sem videl: LENIN NIMA NIČESAR. Tako čudno je prišlo to in tako neopaženo je šlo mimo: rekel sem «oprostite», lovec pa mi je odgovoril na to: «nie ne de». In začel mi je zelo podrobno pripovedovati, kako ga ie Lenin nekoč na lovu povabil k sebi v Moskvo v goste. In lovec je nekega dne skle- Morda je res stalo kaj v nji, toda soba je bila velika in lovcu se ie zdela čisto prazna. Na koncu liste velike sobe pa stoji zaboj, na ~a~ boju sedi Lenin — kuhalnik V1* žiga. Zelo se je razveselil, smeje se, — S čim bi ti postregel. Aleksej Mihajlovič, če želiš, ti skif ham kave, samo prave nimate, ječmenova je? Jela sta kuhati kavo. Skuhal11 sta jo. Lenin je odšel in prinesel kruha. Kar strašno je bilo pogledati, kako slab je bil kruh, — Oprostite, Vladimir Iljič, sem tako prost: domač kruh imaa* s seboj, — Kar sem z njim. Pila sta ječmenovo kavo W jedla kruh. Na koncu svojega pripovedovanja je Aleksej Mihajlovič rekel'- — Kakor v sanjah vidim P°' gosto še zdaj: velika' soba, til koncu zaboj, na zaboju kuhalnik■ Težišče internacionalistične vzgoje delavcev v zatirajočih deželah mora obvezno biti v propovedovanju in v obrambi pravice zatiranih dežel do odcepitve. Brez tega ih internacionalizma. Mi smemo in moramo ravnati z vsakim socialistom zatirajočega naroda, ki ne vrši take propagande, kot z imperialistom in ničvrednežem. To je brezpogojna zahteva, pa najsi bi bil primer odcepitve pred uresničenjem socializma mogoč in izvedljiv le v enem od tisoč primerov. 14. maja 1924. «Pravda» st. 107- V- I. LENIN nit napotiti se k Leninu, da bi si vse ogledal. Na pot se je jel pripravljati premišljeno, saj ni šala priti iz take puščobe v Moskvo naravnost k Leninu. Vedel je seveda, h komu se pelje, vendar pa je vzel s seboj precej domačega ' kruha; morda je Lenin govoril kar tako, v resnici pa ga ne bodo pustili k njemu, morda pa ga ne bo doma. In tako se je napotil k Leninu v Kremi in kruha je vzel s seboj. Toda Lenin je bil doma in lovca so odvedli k njemu takoj, ko je povedal, kdo je. Odprla se je velika, velika soba, ki se mu je zdela ,kar nekam prazna. Bilo je že zelo pozno. Do J* tranje zarje sta manjkali še url. — Ati ležete spat tu, ali pojd^1 na seno? je vprašal gospodar. — Odvedi me na senik. — Tudi Lenin je spal na sen* Prenočil sem na seniku, kjef je prenočeval tudi Lenin: sef' je bil še vedno tak in komaj spoznanje se je bil spremenil 1,e' titrudljivi lovec, ki je bil preživ Marilica in Lenina. Ležal setn " istem kotu, kjer je ležal Leni* na istem kraju, vse je bilo PfC<; tako kakor takrat, le Lenina f več med živimi in seno je druQ°’ .r-r MONTKLCHl St. b Ul tl »O. - Teletini St 9J-B06. - UPKAVA: ULICA K. MANNA St. 29 — Telefonska Številka 8351. UREDNIŠTVO. ULICA MU ' ■ c oilasov. Za čsak mm višine v Sirtnl 1 stolpca: trgovski 40, tinančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18, tel 27-847, Cene oglasov, na vsa* mm s ne ZAL02NISTV0 TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. i NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnik«, Trst Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 55, 165, 330, 650 din, 11-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90601-15