New Duluth, Uinn.
sol amerikanski Slovenec
LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec"
„ , PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: 2a vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA Vi CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih državah
ameriških.
ŠTEV. (NO.) 88.
CHICAGO, ILL., TOREK, 6. MAJA — TUESDAY, MAY 6, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Hitler dal porilo o zmagi • Manifestacija Jugoslovanov
Dolži Anglijo krivde za vojno na Balkanu
Angl. min. predsednik Churchill nosi glavno odgovornost za vojno na Balkanu, povdaril Hitler. — Nemčija, je dejal, želela mirno sodelovanje.
Berlin, Nemčija. — Pred državnim zborom, ki je bil sklican v vsej naglici k zasedanju za nedeljo zvečer,je izdal Hitler poročilo o poteku in izidu ravno končane vojne za Balkanu. Med govorom je ponovno in ponovno udrihnil po Angliji, zlasti pa po njenem min. predsedniku Churchillu, češ, da je on v prvi vrsti kriv, da je vojna vihra zajela ta del Evrope.
Že več let ste mi imeli Anglija in Francija v načrtu, je de jal Hitler, da ustvarite bojišče na Balkanu v slučaju, da se vname vojna z Nemčijo. Ravno Churchill in bivši francoski min. predsednik Rey-naud sta bila v tem oziru glavna zarotnika, je dodal. "Churchillov.) nizkotno, duševno, stanje," je povdaril, "je rodilo ; odločitve, da se izpremeni Balkan v vojni teater. Skoraj pet let se je ta mož kakor blaznež podil po Evropi ter iskal, kaj bi lahko zažgal. Na žalost je Ponovno in ponovno našel najemnike, ki so odprli vra'ta svojih dežel temu mednarodnemu požigu."
"Težko se je kdaj pokazal večji cinizem," je omenil Hitler na nekem drugem mestu, "da se žrtvujejo mali narodi kakor ravno v slučaju Srbov. Kajti, da kdo našunta narode v vojno kot pomočnike, nato Pa izjavi, da že iz vsega začetka ni verjel v zmago, ampak, da je bil njega edini namen, da prisili drugega, ki se ni žele bojevati, v vojni teater . . . ■— to je najbrž najbolj sramotna stvar, ki se je kdaj pripetila v svetovni zgodovini."
Nasprotno pa je imela Nem-fcija edini namen, da sodeluje mirno z balkanskimi državami, in ni nikdar skušala zasesti njih ozemlja, je dejal Filler. Z Jugoslavijo se je trudila, da ostane v prijateljskih °dnošajih. Ta država, je povdaril, je bila končno povabljena pod ugodnimi pogoji, da Pi'istopi k trozvezi. Pri tem ji te Nemčija garantirala nedotakljivost njenega ozemlja ter
obljubila, da ne bo skozi nje Pošiljala svojih čet.
"Nas vse so presunila poroda o prevratu v Belgradu, ki J- postavil na glavo odnošaje * Nemčijo," je dejal Hitler ter j dostavil: "Bog ve, da sem že-mir, toda pod okoliščinami Sem bil prisiljen, da uporabim 8redstva, katera, hvala Bogu, '^stujemo, da varujemo intere-s° rajha v tem okrožju."
Značilno je, ko je Hitler °menil, da je Jugoslavija podala žrtev britanskih intrig "v ^sproiju s Turčijo." Iz tega ^ se dalo sklepati, da je Nem-Clja pridobila Turčijo na svojo sh-an.
IRAK PROTI
ANGLIJI
Nevarnost zaradi izgube olj-niti ležišč.
London, Anglija. — Nemalo težkoč in skrbi povzroča angleški vladi nov razvoj dogodkov v prednji Aziji. K vsefN porazom, ki so jih britanske čete doživele v vzhodnem Sredozemlju, jim grozi še večji udarec. Država Irak, ki leži zapadno od Perzije, se je namreč očitno dvignila proti Angliji in začela vojno proti njej. Pri tej revolti tiči za Anglijo glavna nevarnost v tem, ker utegnejo njene sile v Sredozemlju priti ob glavni vir neobhodno potrebnega olja, kajti ravno iz Iraka dobivajo njega glavno zalogo in so od tamkajšnjih oljnih ležišč napeljane velike cevi, po katerih prihaja ta tekočina k morskemu obrežju v Palestini.
ARETACIJA ZARADI PODKUPOVANJA
Chicago, 111. — Dva člana tukajšnje naborne komisije, neki advokat in neki zdravnik, sta bila zadnji petek aretirana, ko se je ugotovilo, da sprejemata podkupnino od nabornikov, da njih vpoklic odložita. Prijeta sta bila, ko je bil eden od nju zasačen pri dejanju, da je namreč od nekega nabornika sprejel $35; ta nabornik pa je bil v to svrho najet od urada federalnega pravnika.
TUDI GRŠKI OTOKI V NEM-ŠKIH ROKAH
Berlin, Nemčija. — Nazij-(ska vojna kampanja v Grčiji jo definitivno končana. Ne samo celina, marveč tudi vsi važnejši grški otoki so v nemških rokah. Izjema je edino otok Kreta, kjer se zdaj nahaja grška vlada, toda tudi ta se ne bo mogel dolgo držati, ker je preveč izpostavljen napadom nemških aeroplanov.
-o-
AMERIŠKO OROŽJE V EGIPTU Vichy, Francija. — Iz diplomatskih icrogov.ki se smatrajo zanesljivim, se je koncem tedna slišalo, da je prispelo v Egipt 26 ameriških trgovskih ladij, naloženih z vojnim blagom za britansko armado.
-o-
PREMEMBA GLEDE VOJAŠTVA Washington, D. C. — Kakor se sliši, se bo v kratkem izpre-menil način klicanja moških v armado, namreč v toliko, da bodo klicani le samski moški, ki so stari manj kot 26 let, do-čim se bo vpoklic nad tem letom starih odložil za nedoločen čas.
PREDSEDNIK ZA PRIMEREN DAVČNI NAČRT
Charlottesville, Va. — Predsednik Roosevelt je iz tukajšnjega mesta, kjer je bil na oddihu pri nekem prijatelju, poslal zadnji petek poslanski zbornici posebno pismo z naročilom, naj se pri novem davčnem načrtu, ki ga ima zbornica v razmotrivanju, pazi na to, da bo davčno breme pravično razdeljeno na prebivalstvo na podlagi njega plačilne znožnosti. Dasi je za to, da vsaka oseba svoje prispeva, vendar se mora gledati, Je povdartt, na to, da davčni načrt ne 'bo napravjl bogatih še bogatejše, revnih pa še revnejše.
Do 2000 Jugoslovanov na velikem protestnem shodu
Na »hodu so sodelovali z Jugoslovani tudi Čehi in Poljaki. — Poslanik Dr. Fotič pojasnjeval, kako brutalno je bila napadena domovina po nazijskih silah. — Vsi govorniki izražali upanje, da slovanske dežele zopet vstanejo svobodne in proste.
KONČNI REZULTATI VELIKE KEGLJAŠKE TEKME
Velike kegljaške tekmis KSKJ, ki se je vršila v dneh od 24. do 27. aprila v Chicagi, so se dobili zdaj končni rezultati. Iz njih se razvidi, da je tekmovalo skupno celih 160 skupin po pet oseb ter 176 parov in 337 posameznikov in tekmovalci, katerih je bilo torej okrog 800, so prišli ne samo iz okoliških krajev, marveč celo iz Colorado, Ohio, Minnesote in od drugod. Gledalcev,ki so Obiskali kegljišče, pa se računa nad pet tisoč. Glavno zmago v skupinah pet oseb je odnesel Waukegan, in sicer med moškimi in ženskimi skupinami, dočim je v moških skupinah dveh oseb šla zmaga
v So. Chicago, v ženskih skupinah pa v Sheboygan; tekmo med mpškimi posamezniki je dobila Chicago, med ženskimi pa Milwaukee. "All events" je odnesla Sq. Chicago za moške in Milwaukee za ženske. Med mladoletnimi skupinami so zmagali dečki iz Jolieta in deklice iz Chicage.
-o-
KARL IN MAGDA SE VOZI.
TA PROTI AMERIKI
Lisbon, Portugalska. — Bivši rumunski kralj Kari in njegova ljubimka Magda Lupescu bosta končno našla zatočišče na ampriški polobli. Zadnji petek sta se namreč vkrcala tukaj na ladjo za prevoz na Kubo. Kakor se je Kari izjavil, je prejel dovoljenje za vselitev od več latinsko-ameriških dežel, a si je izbral ravno Kubo zaradi njenega ugodnega podnebja. Par je dobro preskrbljen s prtljago, kajti večjih kosov imata toliko, da bi komaj šli v dva železniška tovorna vagona, manjših kovče-gov in podobnega pa je povrhu tega še celi kup. — Tako se bo končal Karlov beg, ki se je pričel 6. septembra, ko ga je revolucija v Rumuniji izgnala iz dežele. Iz domovine je šel najprej v Švico, od tam v Španijo in nato na Portugalsko.
JAPONCI PRIPOROČAJO PAKT Z AMERIKO
Tokio, Japonska. — Neki list, glasilo industrijalcev, je zadnji petek ponovil svoje prejšnje priporočilo, naj skle-nei Japonska pakt z Zed. državami, češ, da ni nobenega
PO KAtSVETU
—	Va-tikan. — V posebnem pismu, ki se je razposlalo na vse cerkvene doscojanstvenike in duhovnike, je papež Pij nujno priporočal ""svetu, zlasti otrokom, naj tekom meseca maja pomnože svoje molitve za dosego svetovnega miru.
—	Rim, Italija,- — V tukajšnjem mestu se j(, tekom zadnjega desetletja ustanovilo 39 novih župnij, da jih je zdaj skupaj 103. V graditvi je to-časno 11 novih cerkva, v načrtu pa nadaljnji!. 16.
—	London, Anglija. — Po poročilu j z Vatikana se. ugo-. tavlja, da so naziji v Nemčiji postavili novo oviro za vstop v kak verski red. Njih odredba se namreč glasi, da ni zaželje-no, da bi delazmožne osebe stopale v samostane ter bile s tem odtegnjene delu.
—	London, Anglija. — Na željo kardinala Hinsleya so sc izdali posebni "Blitz" molitve-niki, ki so zaradi velikega tiska posebno pripravni med zatemnitvijo. Prodajajo se po peniju iter se jih je med katoličani razpečala že velika mno-
Iz Jugoslavije
Žrtev nesreče je postal na ljubljanskem kolodvoru trgovec Alojzij Gorenc od Sv. Duha nad Leskovcem. — Zgodba o bogati doti jih je spravila v zapor. — Smrtna kosa in druge zapoznele vesti iz domovine.
---o--
"AMERICA FIRST" NE SME ZBOROVATI V MIAMI
Miami, Fla. — Organizaciji "America First" je tukajšnje mesto in okraj prepovedalo javno zborovanje, ki bi se bilo imelo vršiti pretekli petek. Uradno se je navedlo, da se je izdala prepoved zato, ker se prostor, ki bi prišel v poštev za zborovanje, potrebuje za politike, ki kandidirajo v bližajočih se mestnih volitvah. Pravi vzrok pa je brez dvoma v tem, ker ta organizacija zahteva, da mora Amerika bolj gledati na to, da samo sebe oboroži, kakor pa, da v neomejeni meri zalaga Anglijo z vojnim materijalom, in iz tega vzroka tudi nasprotuje Roose-veltovi administraciji, katera skuša čim največ razpoložljivega blaga poslati v Anglijo. Da je bil to povod za prepoved, se je jasno videlo iz izjave enega okrajnih komisarjev, ki je dejal, da "neglede na to, ali se strinjamo z new-dealom, ali ne, ne smemo podpirati organizacij, ki se bort proti narodni politiki." Neki drugi komisar pa je celo dejal, da se smatra "America First" za "prevratno" organizacijo.
pevoda za vojno s to deželo. Ako so se spori z Rusijo lahko izravnali, bi se z Ameriko tudi, pravi.
Chicago, 111. —(Izvirno). — Zadnji petek, 2. maja, se je vršil v Pilsen Park paviljonu, veliki jugoslovanski protestni shod proti totalitarskemu nasilju, ki je brutalno napadlo Jugoslavijo, kakor že znano. Shod je vodil naš rojak Slovenec, g. Leo Jur-jovec, s sodelovanjem hrvatskih in srbskih voditeljev. Shoda se je udeležilo, če se upošteva one, ki so prihajali in odhajali pred zaključkom, do 2000 ljudi.
Poleg poslanika Dr Konstantina Fotiča, jugosl. generalnega konzula Dr. Pero Cabriča, so se udeležili tudi zastopniki drugih konzularnih zastopstev v Chicagi. Navzoč je bil češki konzul g. Pa-panek, zastopniki raznih čeških in poljukih ustanov -tc-r uradna zastopstva čeških in poljskih le-gijonarjev, poleg uradnega zastopstva amerikanske in jugoslovanske legije v Chicagi. Navzoč je bil tudi prevzv. škof srbske pravoslavne vzhodne cerkve g. Dionesija in vsi chicaški srbski pravoslavni gg. duhovniki, kar kaže njihovo visoko narodno zavednost.
Po kratkem pozdravu predsednika shoda g. Jurjoveca so nastopili ameriški, jugoslovanski, češki in poljski legijonarji, ki so predstavili na odru svoje zastave in izrazili kratke pozdrave shodu. Za tem je zapelb slovensko pevsko društvo "Adri-ja" ameriško himno, ki so jo vsi stoje poslušali.
Nato je bil predstavljen prevzv. pravoslavni škof g. Dionesija, ki je izjavil, da ni prišel, da bi obširno govoril, ampak prišel je, da blagoslavlja shod ne le v imenu samo pravoslavne cerkve, marveč v imenu Kristusove cerkve.
Za njim so pozdravili shod češki in poljski zastopniki. Zelo umesten in jedrnat govor je imel zastopnik od "American Polish Council", katerega govor se je nam izmed vseh najbolj dopa-del in je tudi največ stvarnega in konkretnega poveda. Bil je to .g. H. Mocz, ki je vehementno povdarjal, da je usoda Jugoslavije ista, kakor je usoda Poljske. Obe so potlačene od modernih barb?tr ov. Slovani se moramo zavedati, da je to skupna borba Slovanov. Poljaki vodijo borbo naprej. Vsaka poljska vas in vsako poljsko srce .je v tej borbi poljska trdnjava. Pomagati moramo tej deželi in njenemu predsedniku na vse mogoče načine, ker zmaga zaveznikov Anglije in Amerike bo naša zmaga. To je borba, da se ohrani civilizacijo. Ni umrla Poljska, ni umrla Jugoslavija, obe vstanete v novo svobodno življenje, ko pride dan vstajenja.
Zelo navdušeno je govoril za njim g. Josip Bazdaric v imenu Hrvatov.
(Dalje na 4. strani)
Na vlak je hotel, pa je padel pod kolesa
Krško v marcu. — V Ljubljani se je mudil po opravkah g. Alojzij Gorenc od Sv. Duha nad Leskovcem, ki je po usodnem naključju postal žrtev nesreče. Alojz Gorenc je bil posestnik, trgovec in gostilničar, star blizu 76 let. Ko je v Ljubljani postoril vse opravke, je hitel na vlak. Kljub visokim letom je bil možak še prav čil in krepak, Na kolodvor pa je prišel prepozno. Vlak se je že premikal. Vendar ga je Alojzij Gorenc hotel ujeti. Povzpel se je pa stopnico vagona, pri čemer pa mu je spodrsnilo in Gorenc se je znašel pod kolesi, ki so mu na obeh nogah odrezale prste. Poškodba je bila zelo huda, Gorenc je močno krvavel. Brž so bili poklicani na pomoč ljubljanski reševalci, ki so ranjenca prepeljali v bolnišnico. Tu je bila takoj iz-višena operacija in zdravniki so izkazovali ranjencu vso potrebno nego. Mlajši človek 'bi poškodbe najbrž prebolel, se-' veda pa "bi ostal vse žive dni pohabljen. Toda priletnemu Gorencu so bile prizadete rane smrtnonosne. Štiri dni se je mučil v ljubljanski bolnišnici, v ponedeljek pa ga je smrt rešila trpljenja.
Novica o smrti Alojzija Go-renca je vzbudila v naših krajih obžalovanje. Pokojnik je bil dobro znan, vse življenje je bil narodno zaveden mož. Svojci so oskrbeli prevoz v domači kraj, kjer so pokojnika ob lepi udeležbi številnih prijateljev in znancev položili k večnemu počitku.
Zgodba o doti
Ljubljana. —Z a s e b n i c a Tončka, ki ima nalirbtu že 4 križe, je pravila Stanku zgodbo o svoji doti — 30.000 din, kako jo je investirala za neko hišico, a ne more sedaj dobiti denarja nazaj, zato bi rada, da bi kdo iz tiste hišice, tam na lepi Trati, kjer je tudi prodajalna, ponoči odnesel kakšno mast in drugo robo. Stanko je kmalu pridobil za ta načrt Hinka in Lojzeta, ki so se neko noč napotili do hišice in ob čuječnosti zadnjega sta druga dva vdrla v hišo in odnesla mnogo masti, mesa in druge robe v vrednosti do 3000 din. Pozneje so orožniki družbo izsledili in jo uklenili. Pred malim senatom .so včeraj dobili primerno plačilo: Hinko 7, Stanko 8 mesecev, Lojze 1 leto strogega zapora, Tončka pa 3 mesece, toda pogojno za 3 leta. ysi so sodbo sprejeli.
-o-
Drag razgovor Posestnik Anton Kožar iz Oseka v Slovenskih goricah je bil po opravkih v Mariboru in se je ustavil v neki gostilni na Aleksandrovi cesti. Ko se je vračal domov je opazil, da mu
je nekdo ukradel denarnico v kateri je bilo 7500 dinarjev, lažen tega pa še 500 dinarjev drobiža. Kožar se je v gostilni razgovarjal z neko osebo in verjetno je, da mu je sredi razgovora drzen žepar izmaknil osem tisočakov.
-o-
Smrtna kosa V svoji hiši v Ljubljani je umrl Anton Avsec, sodnik deželnega sodišča v pokoju. Rojen je bil v Zgornji Cikavi pri Novem mestu. Star je bil 66 let. — V Vevčah je umrl Avgust Novak, trgovec, — V Novem mestu je umrl Božidar Tofan, vodja zemljiške knjige v pokoju.
-o-
Radi propagande
Radi propagande za tujo miselnost se je pred okrožnim sodiščem v Mariboru zagovarjala Klara Jerent iz Maribora, 47 let stara zasebnica. Obsojena je bila na pet mesecev strogega zapora.
Nesreča
Na učiteljišču v Ljubljani se je pri telovadbi hudo ponesrečil 21 letni učiteljiščnik Matevž Bezlaj, doma v Devici Mariji v Polju. Padel je z droga in si zlomil tilnik. Morali so ga pripeljati v bolnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč.
-o-
Tisoče rok in nog
V Prištini v Južni Srbiji živi Kata Dajič, ki je dosedaj ozdravila že desettisoč zlomljenih rok in okrog pet tisoč zlomljenih nog. To znanje je dobila od svojega očeta, ki se je s tem poslom pečal nad šestdeset let. Za svoje delo ne zahteva Kata Dajič nobene denarne nagrade. Ce ji pa kdo prostovoljno kaj ponudi, vzame le toliko, kolikor ima stroškov za zavijanje.
-o-
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
BOSTE ZMAGALI ALI BOSTE NA UMIKU?
Dnevi tega zadnjega tedna, so odločilni dnevi v tej zlati kampanji "A. S." Odločitev je v rokah navdušenih agitatorjev in ti so, ki bodo odločili za svoje kandidate zmago, ali pa da bodo ostali v ozadju za drugimi. Zato na noge vsi agitatorji in vsi kandidatje. Pridobivajte te zadnje dni zlasti nove naročnike, ker ti so, ki bodo odločili zmago te zadnje dni. Agitirajte ta teden vsako prosto uro in vsak dan. Pridobivaj vsak nove naročnike "Am. Slovencu." Delajte za svoje kandidate, da zmagajo. Vsaka nova naročnina, je bomba, ki bo delala pot vaši zmagi! Ne pozabite tega!
kar so hoteli, v jugoslovanskih vrstah je nastala needi-nost. Ta propaganda je imela hujši učinek, kakor nemški bombniki in nemški tanki. Bluff, laž, prevara, so šle za Nemce prve v ofenzivo.
Dogodki
med Slovenci po Ameriki

J. M. Trunk:
Odločnosti in zavednosti
treba
Napisal: Edgar Rice Burroughs
(Metropolitan Newspaper Service)
POGREŠANI DOJENČEK
sandcfs dream reviewed how he became guardian of the child who was to become the phenomenal jungle girl;---
he had barely time TO save little alice. the infant tommy, he believed perished IN the flames.
* SlOTEDwStVM SYNDICATE, Inc.	VSSH
meanwhile, sando and his wife fled with alice deep into the jungle whence there was no exit except through the country of their foes/
sando never knew that next day a rare patrol OF PROVINCIAL police came upon the ruins.
they found tommy where a nurse, since killed, had hidden him. and tufe baby was sent back to england._
Istočasno sta pa Sajido in njegova žeua hitela z Alice glbboko v džunglo, ker drugod ni bilo rešitve, razun čez deitlo njih sovražnikov!
V sanjah jc Sando doživel, kako je postal varuh otroka iz katerega je postala čudovita džungelska deklica, katero je imel priliko rešiti.
Oni so našli Tonimyja, kamor ga jc bolniška postrežnica skrila. In tako je bil otrok poslan nazaj na Angleško.
Dojenček Tommy, je bil prepričan, da je zgorel v plamenih. — Sando ni nikoli zvedel, da je drugi dan prišla policijska patrold ua pogorišče.
Strun £
AMER1KANSKI SLOVENEC
Torek, 6. maja 1941
Amerikanski Slovenec
črvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America,
.Ustanovljen leta 1891.	Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- issued daily, except Sunday, Mon-Mjkov" in dnevov po praznildh. day and the day after holiday«.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1848» W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Jalefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina?	Subscription:
Za celo leto------*|.00 For one year-------$5.00
■7, i„ta______'2.50 For half a year-------
Za fir t - -	_ 1-50 For three months------------1-50
2a Chicago, Kanado ta Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto -L-----$6.00 For one year------$6-0
Zi pol leta-------3.00 For half a year----3.00
Za četrt leta_______1.75 For three month.----1.75
Posamezna številka------3c Single copy----------------- Jc
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vaaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je Čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira, Rokopisov ured-nlitvo ne vraža.____________
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _
Nekdo poudarja v teh dneh, kakor vidim, da ho Jugo- na Slovanom zavrela kri, ko jim gre za domovino, za lastno vc hišo, in kaj takega mora človeka privesti tudi do najtežjih ^ žrtev, do skrajne odločnosti pri odpora.	za
Well, zopet bi jaz sodil, da mora pri tem biti in ostati bi notranja edinost, toraj domovina mora biti Jugoslavija, w ne le Slovenija ali Srbija ali Hrvaška. Ako bi se Hrvati oprijeli le hrvaške domovine, bi jim za to niti ne bilo sp treba boriti. Dragic bi jaz sicer domovinsko smisel pri- m znal in priznal njeno moč, ampak bi ne zaupal preveč na to moč, ako še ni kaj dragega poleg. Cankar je rekel, da m je domovina k ... Že 1.1917 sem jaz iz ust tedanjih nem- Jaških vojakov slišal, da naj gre nemška domovina žabam ^ pet. "Verdammtes Fatherland ..so javno govorili. Pri domovini vidi vsak le lasten dom, in če ta slučajno ni ogro- ol žen, mu je malo za dom soseda, in tako pride končno do- tg movina prekratka kot razlog za najbolj skrajen odpor in za najvišjo odločnost pri borbi.	12
Poglejte Nemce. Ali jim gre za domovino? Tudi če te Anglija zmaga, ne bo nemška domovina trpela pri svobo- b; di, ne bo nihče Nemčije zasedel, kakor Nemci zasedajo domovine drugih. Prav v sedanjih borbah na Balkanu po- k ročajo, da se najboljše čete borijo s silno odločnostjo, in se jj' ne zmenijo za izgube pri posameznih točkah. Niti naj- ^ manj jim ne pride v misel, da je škoda toliko žrtev, in ker n so se dobro pripravili tudi z miljoni, pridejo drage trume v in se vržejo s fanatičnim ognjem v borbo. Po porazu An- s; gležev na kontinentu se je poročalo, da Nemci kar gorijo d od želje iti na Angleško, in so baje nekaj tudi poizkušali, »• naleteli pa na tehnične zapreke.	'J
Odkod ta fanatizem? Ali je to navdušenje za domovi- n no? Trdim, da ne, ker za nemško domovino ne gre, pač g pa gre tem sfanatiziranim Nemcem za to, da postanejo, ,n kakor vsaj sanjajo, gospodarji vsega sveta.	r
Prav je, ako dober poznavalec slovanskega značaja ž poudarja, da so Slovani pohlevni in nikomur ne želijo ni- r česar'vzeti, nočejo nikogar oropati, kakor ropa Lah in ro- £ pa Nemec, da hočejo braniti le svojo domovino. Prav in . lepo je, če je tako. Nice and dandy, pravimo. Ampak ta p navdušenost za to domovino in le taka navdušenost bo pri z sedanjih strasteh po moči in posesti prešvoh. Nič nasil-stva, ampak tudi pri obrambi domovine bi moralo pri Slo- i vanih biti nekaj tega, kar vsebuje tista: "Naprej zastava c Slave ..." Ampak Slovani sami pravijo in smešijo, da je J to le prismodarija ... in niti sledi ni nikjer o nečem, kar bi r se vsaj približno dalo primerjati s tevtonskim "Deutsch- r land ueber alles ... in tudi ueberall".
Vsaj po moji stari glavi rojijo take misli.	r
- i
Angleži so bili do sedanje vojne najbolj spretni pro- i pagandisti. Angleška "Intelligence Service" je imela v j svoji kartoteki zadnje selo, kjerkoli na svetu in vsaka ko- p lička j važna osebnost ji je bila znana. Zdaj. zgleda, da jih a Nemci nadkriljujejo. Od sile deluje nemška propaganda " in priznati je treba, da ne brez uspeha. Nemci imajo svoje zaupnike po vsem svetu raztresene, ki opravljajo svoje delo za njihovo domovino. In ti zaupniki niso kaki ne-vedneži. Visoko naobraženi ljudje, zato znajo v vsaki deželi takoj prijeti situacijo v roke. Demokratične države bodo morale v boj tudi proti omrežju te tajne nemške propagande in jo nadkriliti in še le za tem pride možnost za drage uspešne akcije proti nazijem.
Neverjetno je, kako učinkovito deluje dobro' pripravljena. propaganda. Ko so Nemci udarili na Jugoslavijo je čez tri ure nemška propaganda že oznanjala po radio, da so Hrvati zapustili bojišče, da so dobili poziv iz Zagreba, da se imajo vsi hrvatski polki nemudoma vrniti v Hrvatsko ter da je doma ustanovljena neodvisna Hrvatska. Vest je učinkovala zelo porazno in ko so hrvatski vojaki.„
to zaznali je nastal med njimi upor. Nemci so dosegli t
LETOŠNJE VELIKONOČNE ta
IN POVELIKONOČNE n;
MISLI	še
Johnstown, Pa.
v
Nenavadno lepe in tople ve-, h, likonočne praznike smo letos n imeli. Naša cerkev sv. Terezi- lj je je bila številno obiskovana. H Pri večerni pobožnosti na veli- p ki petek so se naše slovenske n žene v obilnem številu odzvale s] vabilu našega župnika in moli- c le uro. Na veliko soboto večer k se je slovesnjp obhajalo Gospo- g dovo vstajenje s procesijo zu- ti naj cerkve, na veliko nedeljo n jc pa bila precej prostorna ž cerkev trikrat nabito polna. p Kolikega porier.a je, oz. b'i n bila slove n s k s župnija v c Johnstowna r.e samo z ozirom «• na rojake v Johnstownu, tem- c več tudi z ozirom na rojake i bližnje in daljne okolice naše j, "Panslovenije" to se je poka- j zalo takoj v prvih lotih, ko je t bila ta župnija vstanovljena c in so prišli parkrat v Johns- i town- romarji celo iz daljnega New Yorka in Bridgrvilla. To se je zopet pokazalo posebno ' ' na letošnjo velikonočno nede- ' • ljo, ko smo videli rojake iz IIo-l mer City, Central City, Rock- ' . wood, Lloydel, od drugod. Go- ( ! tovo bi vsi prišli še in še in še ' I drugi v še obilnejšem številu, 1 če bi že njihovemu prvemu obisku ne sledilo neko razoča- ' " f-anje.
1	Večkrat bi se lahko rojaki iz različnih krajev Pennsylva- ' ni'e tukaj sešli se med ^seboj
3 ter bolj spoznali in zbližali, ko " bi . . .
Ravno v velikem tednu, v
-	katerem se sleherno krščansko
2	in verno srce veseli lepih velikonočnih praznikov, se je pa začela tragedija naše stare domovine naše ljubljene Jugosla-
2 vije in je ravnokar, ko je ob
-	slovesnem praznovanju Gospo-D dovega vstajenja, utihnila ve-l sela Aleluja, je legla neskončna žalost na srce slehernega Jugoslovana, ki ljubi svojo do-
v movino, ko se isto zdaj na tako c grd in ostuden friačin trga in anrevari od strani zločinskih in roparskih ter nenasitno po-a žrešnih mrhovinarjev, kate-j_ rim pri tem mrhovinarskem in K hijenskem delu pomagajo celo n tisti za katere se je Jugoslavija žrtvovala in ni hotela niti ^ pedi zemlje za plačilo od na-
zijev, da bi jih bila izdala. I- Jugoslavija je postala žrtev >- poštenosti, požrtvovalnosti in a ozira na sosednje države in •p ozira na ves civilizirani in de-I mokratični svet, proti katere-nku se je zarotil naduti nemški nazizem,kateremu se pa Jugoslavija ni hotela pridružiti in mu pomagati pri njegovem ropanju, razdejevanju, klanju in )„ prelivanju nedolžne krvi, do-v živela je poraz, ker jo hotela braniti svojo svobodo in samostojnost in svojo lastnino, toda
ta njen poraz, to razdejanje r njenih mest in vasi in opusto- ^ šenja njene zemlje, ne gre na y račun njene krivde, ni to njej j v sramoto in ponižanje, ker je -hotela z vsemi v miru živeti in g ni hotela nikomur koščka zem-lje vzeti in ene kaplje krvi pre- n liti in je bila v vojni vrtinec prisiljena, temveč jej je njen v nastop proti Hitlerju pridobil r spoštovanje, čast in simpatije ^ celega sveta, da je na to lah- j ko ponosen vsak zaveden Ju- r goslovan, razen Hrvatov, ka- j teri so Jugoslavijo zapustili v njenem najkritičnejšem polo- j. žaju v zahvalo, ko je toliko • potrpela z njimi in jim koneč- ( no dala vse kar so hoteli in se A odločili za "samostojno" in > "slobodno" hrvatsko državo z * dr. Paveličem, znano izdajico { in atentatorjem na pokojnega kralja Aleksandra, na čelu, ] pod nemško nadvlado, pod katero (bo pa vse dobro, dočim v j domači jugoslovanski državi ni bilo za nje mesta.
S tem činom, da se je Jugo- : slavij a uprlji Hitlerju, je z ozirom na bodočnost in v slučaju konečne zmage demokratskih držav, zanjo večjega pomena, četudi so mnogi njeni kraji opustošeni in na tisoče njenih prebivalcev in vojakov pobitih in četudi je sama razbita in razkosana, kakor pa če bi njen prvotni pristop, k osišču obveljal in bi se s tem izognila vojski in njenim posledicam ;kaj-ti pametnim diplomatom mora biti v teh *iw4h bolj pred očmi z ozirom na blagor države to, kar ima priti in kar se ima odločiti po vojski po pravični zmagi, kar je pač za gotovo upati, ker pravica gotovo prej ali slej zmaga.
Kaj pa bi Jugoslaviji pomagalo, ako bi se 'trenutno in toli-. ko časa, dokler Hitler rogovili, . obvarovala pred vojsko, če pa . bi "bila v slučaju, da demokrat-l ske države zmagajo, od njih . spoznana za njih sovražnico in i za nevredno, da bi se na njene : želje in potrebe oziralo in se ) jej ugodilo med tem, ko 'bo . zdaj zaslužila, da se jo kot . njim simpatično državo ža i njeno junaštvo nagradi in se j jej prizna njene pravice ter . povrne vse njeno zgubljeno i ozemlje, poplača vso njeno po . vojski povzročeno škodo?
Ravno misli velikonočnih ; praznikov, ob katerih se je to ■i vršilo in se še vrši, nas navda-i jajo z vero, upanjem in tolaž-. bo v teh temnih dneh, da po
-	velikem petku katerega zdaj i doživlja Jugoslavija, pride
-	prej ali slej tudi zanjo velika n nedelja dan njenega vstajenja
-	in poveličanja. Kajti Jugosla-n vija s svojim junaštvom in ,- heroizmom ter s svojim ne a ustrašenim nastopom proti bru-
talnemu nazizmu in fašizmu si a je spletla nevenljiv venec sla-
ve, zaslužila občudovanje in šn spoštovanje celega sveta; za- (j, služila vso pravico do obstoja, ol Nemčija pa pošteno zasluži, ši' da izgine iz zemeljskega po- ze vršja, ker si je s tolikimi zloči- g< ni, krivicami, ropanjem razde- d; janjem tuje lastnine, s potoki bi nedolžno prelite krvi in po- je vzročanjem nepopisnega sploš- n< nega gorja, ki v nebo vpije po s maščevanju, podpisala sama di smrtno obsodbo. Jugoslavija ri pa, danes tako razdejana in sc ! razkosana, od sovražnikov pri- nr bita na križ, bo nekoč lahko n 1 vstala še večja in močnejša kot g 1 je bila med tem, ko Nemčije b ; že morda več ne bo, kajti če ti 1 se že sleherni greh kaznuje in o sleherna krivica maščuje, kako n morajo biti kaznovani še le g " oni, ki povzročijo vojno gorje, n | vojne grozote; kako strašno se n mora nad njimi rriaščevati to, n ? ko narodom ropajo njih zem- F ljo, vničijo njih lastnino, jim v narede neizmerne krivice ter g ljudi kar na debelo ubijajo! s
In hitlerska Nemčija fii je j tega ogromno nakopala in kaj C. je drugega pričakovati, kakor g da mora biti za vse to kazno- d e vana, da se vse to nad njo ma- i n Ščuje. Kakor ona vničuje dru- j
7u	V • • •	• V
ge, tako zasluži biti vničena i
0	. j.	i
tudi ona sama!	1
Čudno, da z ozirom na voj- ^ l' no razmere hočejo v ameriški 1 l" javnosti vplivati na javno r ^ mnenje osebnosti kot nstpri- c ' mer Ford, ki je trdil, da se s Anglija vojskuje za svoj impe- 5 )- rij, kot da bi z vojsko ona za- s i- čela, a ne da jej je bila ista 1 u vsiljena, drugi je pa senator ; h Wheeler, ki je ameriški vladi j a, očital, da je tudi ona sokriva, j ji da sta se Grčija in Jugoslavija 1 h odločili za vojno kot da bi one I h napadle Italijo, oz. N,emčijo a I in ne nasprotno. Sicer pa tako ] :n osebnosti pri pametnih in raz- 1 e- sodnih ljudeh ne opravijo do-j- sti.
j-	And. Tomec
'a	-o-
ni SPOMINI IZ BOLNIŠNICE
Willard, Wis.
Večkrat čitam o kakih spo-111 minih, katere pišejo dopisniki.
Tudi jaz hočem cenjenim čita-e-' teljem Amer. Slovenca podati
nekaj spominov iz bolnišnice, a- Kadar čutiš, da ni tvoje li- zdravje tako kot bi morala bili, ti, pojdi takoj k izkušenemu pa zdravniku (najbolje k doma-tt- čemu). Povej mu vse, kaj in ih kje te boli, on te bo preiskal in in gotovo našel vzrok tvoje bone lezni. Tako sem storili tudi ^az. se Šel sem k domačemu zdravni-bo ku (Dr. Olson), katerega tu :ot v naši okolici vsi poznamo in ža vemo, da je nad vse izkušen se zdravnik. Ko mu vse povem in :er me preišče, mi reče, da bo ta-no kojšnja operacija najbolje za po me. Dobro, mu odgovorim, hočem storiti, kar vidiš, da je polih trebno. On je hbtel, da bi se to še isti dan odpeljal v bolnišni-la- co, pa sem pripomnil, da mor-iž- da en dan ali dva, ne bo pre-po pozno. In tako sem se drugi laj dan odpeljal v bolnišnico. Jaz
1	e bi bil- šel najraje v Marshfield, ka ker je nekoliko bližje, pa on lja je rekel, da je bolje, če grem la- v Eau Claire, da bo tam po-in strežba bolj popolna in v mojo ne zadovoljnost, kar je tudi bila.
ru--Drugi dan ob osmih zjutraj
1 si sem bil že na operacijski mizi. ila- Zdravnik me je vprašal, kak-
šno mamilo zahtevam, ali plin, c (gas) ali da mi zamrznejo tam okolu, kjer bodo rezali in tudi šivali. Zdravniku (sila prijazen, pa tudi izkušen) sem od" govoril, da je on gospodar in da naj napravi kar spozna, da bi bilo za me najbolje. Videl = je pa tudi, da nisem bil poseb- -110 pri volji da bi me omamili ^ s plinom, zato mi reče, da bo- ^ do ono mesto, kjer bodo ope- J0 rirali, zamrznili. Z operacijo je so začeli četrt čez osem in v je mojo sobo so me pripeljali sv nekoliko pred deseto uro. No- ^ ge in život skoro do vratu, je n( bilo popolnoma negibno in ?r tudi neobčutljivo. Ko so vršili operacijo, (bila sta dva zdravnika), je sestra stala pri moji glavi in me vedno brisala. Dasi nisem čutil nobene bolečine, je me je vendar obšla taka vroči-na, da mi je pot lil po obrazu. j( Po daljšem času me Dr. Olson ^ vpraša, kako se počutim. Odgovorim mu, da prav dobro, samo da kaj tako dolgo čakajo, da ne začnejo z operacijo. ^ Odgovori mi, da bo kmalu vse ^ gotovo. Res, ko se ozrem, vi- j dim, da zdravnik že nekaj šiva j
■	in čez nekaj časa že reče, da j
■	je vse OK. Zavijejo me v rju-
■	ho ter me zapeljejo do vzpe-njače, od tam pa v mojo sobo.
■	V sobi me primejo tri bolničar- u i ke ter me položijo v postelj.
) Tako otrpnjen -sem bil kaki
-	dve uri. Po preteku tega . časa
' sem začutil, kot da mravlje le- j
-	žejo po mojih udih in mogel j,
-	sem jih že pregibati. Kmalu j 1 nato me je pa rana, kjer so re-
i' zali, začela sila boleti. Peklo i me je ,l:ot bi imel žrjavico na , rani, pa tudi neka omotica se ^
1	me je lotevala. Prvi ,drugi in c
2	tretji dan sem bil precej do- ,
I	ber. Četrti dan sem bil pa ta- J
3	ko slab, da sem že sklenil, da ,
-	ne bom nikdar več živ med ro- |
-	jaki na Willardu. Omenjeni ( dan popoldne sem začutil ne- j ko slabost in moči so me za- ] čete vidno zapuščati. Vročina je pa bila neznosna in bolničarka je vedno merila tempe-raturo, da se mi je že začelo ,
j čudno dozdevati. Kmalu nato , L' je prišla tudi sestra, rekel bi ( [.j angel, v človeški podobi. Hitro ,
so me obložili z ledom in se-e stra je vedno poleg piene stala i_ te^ mi brisala pot z obraza u Okrog sedme ure pride bolni-ški duhovnik in me vpraša, če n bom mogel z njim izgovarjati.
II	Rekel sem, da bom, če ne bo 5. predolgo in tako sva začela.
Toliko sem še vedel, da sem iz-i_ govarjal: O Jezus, tebi se pri-;u poročim, o Jezus, tebi se izro-n čim in več sem pa že s težavo. ,n Ko duhovnik vidi da sem sila in slab, mi da znamenje z roko, a. da je že dovolj. On je še ne-;a koliko časa čital iz neke knji-o- ge, nakar je odšel, o- V glavi se mi je začelo vrte-3e ti in poznal nisem že skoro no-benega več. Pred menoj na r- .steni je bil obešen križ, a ga e- nisem mogel videti. V neki gi omotici sem videl le svoje do-iz mače; mojega sina, kateremu d, sem priporočal naj pazi na )n tractor. Videl sem kako s Corn m Binderjem žanje koruzo — se-0- veda vse le v n.eki omotici. Sejo stra je videla, da sem čedalje a. slabši, pa me je začela izpra-aj ševati o Willardu, če je veliko 7A. mesto, če imamo cerkev, če k- imamo.duhoviiika moje narod-
Smrtna kosa
"'Cleveland, O. — Po dolgi bolezni je tukaj umrl Anton Arko, v starosti 73 let, stanujoč na East 80th Street. Doma je bil iz fare Zagradee na Dolenjskem. Bil je člav> društva sv. Lovrenca KSKJ in društva Najsv. Imena. Zapušča dva sinova, pet hčera in tri sestre ter snaho. Pokopan je bil zadnji petek iz cerkve sv. Lovrenca.
Na bolniški postelji
Willard, Wis. — Zaradi bolezni je moral v bolniško postelj dobro poznani rojak Mr. Jos. Rakovec. — Prijatelji mu žele ljubega zdravja!
Poroka
Pueblo, Colo. — Tukaj sta stopila v zakonski stan v soboto 26. aprila Mr. Rudolph Jurglich in Miss Anna Perko. Ženin je sin Mrs. Frances Jurglich, ki je naročnica vseh naših katoliških listov. — No-voporočencema žele prijatelji vso srečo in božji blagoslov v novem stanu!
Vest iz domovine
Milwaukee, Wis. — Rojak
Joseph Tratnik je pred krat-
' kim preje' iz starega kraja ža-
1 lostno vest, da mu je dne 25.
februarja tragično preminul
' njegov brat J'inez. Po nesreč-
1 nem naključju je v temi za-
5 šel v Letušu v tamkajšnjo
1 Strugo in utonil, ko je bil na
poti v Letuše k svojemu bratu
na obisk. Živel je v Ivokarjih
1 v Savinjski dolini. Zapušča,
" brata in sestro, tukaj pa že
1 omenjenega brata in \sestro
Mrs. Jos. Hren in nečakinjo, i:
Pokopan je bil v Braslovčah. | 1	_
Dobsr- isfra.l«c^__________ '''
Cleveland, O. — Cleveland--0 ski baseball team Indians ,ie ° trikrat zaporedoma premagal detroitske Tigers in sicer v tre-
0	tj i zmagi 7 proti 2. Pri zadnji igri je bil metalec žoge za In-
a dians Slovenec Al. Mlinar, ki
1	je že precej časa znan kot iz-l" boren baseball igralec.
e	— ■	jg
i.	nosti. Odgovoril sem ji, da
o	imamo lično cerkev in prav do-
i.	brega duhovnika iz reda sv.
5-	Frančiška. Vpraša me nada-
1-	lje, kako so ljudje, pa ji odgo-)-	vorim, da so vsi dobri in po-3.	šteni katoličani. Še nadalje me a	izprašuje, če hodijo v cerkev, a,	pa ji rečem, da saj lahko ve,
2-	da pravi katoličan mora vsako
1-	nedeljo k sv. maši. Nadal.ie me vpraša, če gredo kaj k sv-
2-	zakramentom in ji odgovorim.
3-	da če bi ona videla, kolibo jih la je vsako nedeljo pri sv. obha' ra jilu. Potem me še vpraša, č0 ki grem jaz kaj v cerkev. Seved*1 o- grem, ji odgovorim. Še tn® 111 vpraša, kdaj sem bil zadnji0 ia pri sv. obhajilu, pa ji odgovo' m rim, da sem bil ravno isto ne-
, v
e- deljo, ko sem odhajal v bolni®' c- nico. Hotela me je še nekaj i2' je praševati, a jaz nisem mogc' a- več odgovarjati, zato ji rečem« \0 da ne morem več govoriti če jda bom najbrže kmalu urn^-d-1 (Dalje prihodnjič)
F-	' ' ! 4 .	'	'
Torek, 6. maja 1941	AMERIKANSKI SLOVENEC	_ Stran 3
^^^■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■1^^	1	1111111	»!■ ...............HI I m*,*rn. ........ ■ ■■■ ■» ■■^»■■MMMMMWW.MMMMM^,^^	II ■■MMMWMWMMUMM^MMMMMM^^
ALI BOMO MALODUŠNO KLONIL1 GLAVE?
J. M. Trunk.
TEDENSKI KOLEDAR
11.	Nedelja — 4. po Velik.
12.	Ponedeljek — Pankracij
13.	Torek — Robert
14.	Sreda — Bonifac
15.	Četrtek — Izidor, kmet
16.	Petek — Janez Nepomuk
17.	Sobota — Paškal
DRUGA NEDELJA V MAJU
"Rekel je pa vsem: če kdo hoče za menoj iti, zataji naj samega sebe in vzame križ svoj vsak dan in naj gre za menoj (Luk. 10—23)".
Ko je Kristus prostovoljno fo iz ljubezni do ljudi vzel nase našo grešno naravo, je predel z njo tudi vse težave in ^ike tega revnega življenja. Težko in poniževalno delo je opravljal in skozi trideset let Kosil dan na dan vedno iste težave. Ampak zoper te reve se ni posluževal nobenega drugega sredstva, kakor edible sredstva svete potrpežljivosti, v kateri je zatajeval samega sebe ter vsak dan na se vzel, kar je bilo težko in težavno celo njegovi presveti človeški naravi. Gotovo mora biti zoper vse reve tega življenja ono zdravilo najboljše, katero si je izvolil nebeški zdravnik, katero je okusil sam in nam najnujneje priporočil. S tem pa je enako prav on
tudi te vsakdanje težave in reve življenja požlahtil ter jih storil pred Bogom zaslužljive skozi svojo revo.
Združuj toraj svoje reve vsak dan z njegovimi in vedno bo te bodo posvetile. Koliko si moreš tako pridobiti za dan večnosti! "Glej, zdaj je čas milosti, glej, zdaj so dnevi iz-veličanja (2 Kor. 6—2)". Ne čudi se, da se ti zdi mnogokrat časno življenje tako revno, siromašno. Velik, neumrljiv človeški duh ni ustvarjen za to življenje, v katerem med vsakdanjimi revami in skrbmi enakomerno menjata noč in dan. Nikakor ne. Bog je ustvaril tvojega duha za dan, o katerem je pisano: "In noči ne bo tam in potreba jim ni svetilni-ce in luči sončne, ker Gospod jih razsvetljuje (Skr. Raz 22—5)". Po potrpežljivosti toraj hodimo k njemu, ki je naša krona in naše neizmerno plačilo.
ARMENCI V POKRAJNAH MALE AZIJE
Reševalno moštvo raziskuje razvaline, ki jih je povzročil strahovit potres v mehiškem mestu Colima.
Na stotine hiš se je sesulo.
V	obširnih pokrajinah Male Azije, je živel narod Armen-
v, ki nam je soroden po veri kulturi. Prišli so z Balkana Čez ruske stepe in čez Bospor v Malo Azijo in so se v 7. stol. Pr. Kr. za stalno naselili v goltih pokrajinah med Kaspiš-kim in Črnim morjem. Njiho-va narava je trda in žilava, saj So skoraj v vsakem stoletju toorali prestati kak pokol j. Toda v vsej dolgi trpljenja pol-' ni zgodovini niso Armenci nikdar toliko trpeli, kakor ravno Pod turško oblastjo. Ze za časa sultana Abdul Hamida so se od strani turških oblasti Uprizarjali pogromi nad Ar-nieihci ;padlo je v enem samem letu preko 100 tisoč prebival cev, a kar se je z ubogim na-rodom godilo, ko so prišli na °blast Mladoturki, to presega vsako, še tako strašno predstavo okrutnosti.
Svobodomiselno mladotur-sko stranko so vodili ljudje, ki 8o študirali na nemških univerzah in se tam navzeli predanega nacionalizma.
Ob izbruhu svetovne vojne so Armenci iz Turčije in Rusije imeli konec julija 1914 v ^rzerumu kongres, na katerem so razpravljali, kako se bodo v vojni zadržali, ker so razde-Ijeni na dve državi. Mladoturki so domače Armence šuntali, naj vplivajo na svoje rojake v Rusiji, da se ti upro, za navado pa dobe po vojni avtonomijo. Armenci so te nasvete ^ladotukov odločno odklanja-K Mladoturški voditelji so bili Paradi tega seveda hudo raz-^rjeni in že tedaj je dozoreli v njihovih glavah načrt o Popolnem iztrebljenju armenskega naroda.
Po vojni se je našlo pismo z datumom od 18. februarja l!)15, v katerem osrednji od-
V	mladoturške' stranke spo-r°Sa Kemalu paši, ki je bil te-^J vrhovni poveljnik armade v Siriji, naslednje; Odbor je členil, cla jc treba iztrebiti ^se v Turčiji živeče Armence, j^ihče ne sme živ ubežati. Od-
je dal vladi daljnosežna °2adevna pooblastila. Vlada !
bo valijem (okrajnim načelni kom) pravočasno izdala navo dila za pokol j Armancev. ,
Izvedba tega načrta je bila točho in smotrno pripravljena in izvršena. Najprej so orožniki preiskali vse armenske hiše po Vzhodni Anatoliji in pobrali vse orožje. Ob tej priliki so prijeli mnogo "uglednih Armencev, ki so med strašnimi mukami izdali imena dozdevnih vohunov in izdajalcev domovine. Nato so se pod vodstvom Mladoturkov zbirale čete izpuščenih zločincev in kurdskih razbojnikov, ki so plenile po armenskih vaseh in izzivale Armence na upor.
Po hišah so orožniki uganjali nezaslišane okrutnosti. Lju dje so morali prestajali strahotna mučeništva.
Vsi moški od 18. do 48. leta so bili poklicani v vojaško službo. Porabili so jih za delavske oddelke pri zgradbi cest. Od strahotnih naporov, pomanjkanja hrane in od nečloveških pretepanj so možje v trumah umirali. Kar jih ni pomrlo, so jih redne turške čete, ko so bile ceste dograjene, v kaka soteski postrelile.
Povod za splošno odstranitev prebivalstva pa šo dali dogodki v mestu Van. Prebivalci tega mesta so se po najrazličnejših šikanah, ki so jih Turki uganjali nad Armenci več mesecev, utaborili v svoji mestni četrti, hoteč rešiti vsaj ženske in otroke pokolja. Štiri tedne so se junaško branili pred turškimi oblegovalci. Nenadno pa so Turki pobegnili. Mestu so se od vzhoda bližali Rusi. Toda čoz dva meseca pa so mo rali bežati z Rusi vred nazaj, ker so mesto spet zasedli Turki.
To je vlada smatrala za ve-leizdajo, in izdelal se je peklenski načrt za splošno odstranitev vseh Armencev. Toda ne takšno odstranitev, da bi se Armenci lahko naselili na drugem ozemlju, kot gledamo dandanes podobne pojave v Evropi, temveč naj bi bila to pretveza, pod katero bi se vseh Armencev za vedno izne-bili.
Takrat sta Turčijo vladala notranji minister Talaat paša in vojni minister Enver be j.
Iz treh podatkov, ki pa so bili šele po vojni obelodanjeni, je razvidno, da so Turki imeli namen Armence iztrebiti.
1. Talaat paša se je kmalu ob pričetku svetovne vojne izrazil uradniku nemškega poslaništva v Carigradu Mort
Ljudstvo v Londonu je s hvaležnostjo sprejelo darilo iz Amerike, ki mu v hladnih nočeh med zračnimi napadi dobro služi. To darilo, plahte, jc prispelo iz Okkhome.	... , ...... ,
mannu takole: Velika porta bo svetovno vojno izrabila v to, da se bo temeljito otresla svojih notranjih sovražnikov in to brez strahu, da foi zunanji svet mogel v tem oziru kaj posredovati.
2.	Šifrirana brzojavka Talaat paše od 15. septembra 1915,-ki se glasi: Že prej je bilo sporočeno, da je vl^ida na ukaz o d ,b c>r a mladoturške stranke sklenila, vse v Turčiji živeče Armence iztrebiti. Brez ozira na Čustva in vest, je treba storiti konec njihovemu bivanju med nami.
3.	In še eno šifrirano brzo* javko Talaat paše so našli, brzojavko, ki je bila poslana valijem in ki se je glasila: Končnega zatočišča za armenske izgnance ne sme biti nikjer.
Iz tega je razvidno, da so Turki hoteli pokolj Armencev z deportacijo samo maskirati pred svojimi zavezniki v Evropi. So pa na ta način zadali ubogemu narodu še vse stra-hotnejše muke, kot bi ga na naglo nasilno pomorili.
Meseca junija 19šo se te grozote pričele. Iz vseh mest in vasi Cilicije, Anatolije in Mezopotamije so armeiiske družine nastopile svojo muče-niško pot. Izgon se je vršil na ozemlju, velikem kot je bila bivša Avstro-Ogrska monarhija in vsa Nemčija ter Švica skupaj (1,880.000 kv. km).
Izgon so ljudem naznanili le-nekaj dni prej. Izgnanci so morali pustiti vse svoje premoženje doma, kajti izgon je bil obenem zaplemba vsega armenskega premoženja, ki je bil milijonske vrednosti. Moške, kar jih je še ostalo, so ločili od žena in otrok, odpeljali in pobili. Mlajše ženske in dekleta so orožniki prodajali v >':urške hareme, kar jih niso med potoma ugrabili kurdski razbojniki. Trgovina s sužnji ni že od križarskih vojska da-'je tako cvetela. Kar ni bilo možno prodati, so orožniki tirali dalje. Mesece so trajala potovanja. Lakota, žeja, neznosna vročina in bolezni so kenčavale ljudi V trumah. Še srečen je bil, kdor je pod biči orožnikov za vedno obležal na žgočem puščavskem pesku.
Po pripovedovanju nevtralnih prič je več kot dve tretjini izgnancev bilo pobitih ali jih je pomrlo. Strahoten smrad je okuzeval puščavski zrak, tako da je poveljnik sirske armade Kemal paša (pokojni Ata-turk) sam protestiral pri Veliki porti, češ da mu bodo gni-joča tupla povzročila med njegovo armado tifus in kolero.
Kar jc izgnancev še ostalo, so sc kot okostnjaki privlekli v Mezopotamsko puščavo. Toda tudi tu jih niso pustili pri miru, Cele tedne so jih gonili ob vročini 60 stopinj Celzija po puščavi okrog, brez vode, brez obleke, brez živeža, dokler jih ni strahovitih ihuk rešila smrt.
Tega pokolja se je udeleževala tudi redna turška vojska. Od Armencev, ki so morali mimo soteske Kemah, t. j. 12 ur od garmzijskžga mesta
Fvdzinjan, o katerem smo brali, da ga je potres popolnoma uničil, so v dneh od 10. do 14. junija vladne čete 86. konjeniške brigade pod vodstvom svojih častnikov poklale nad 30.-000 skoraj samih žena in otrok. Način nečloveškega klanja se ne da zapisati.
Dne 31. avgusta 1915 se je mogel Talaat paša izraziti nasproti nemškemu poslaniku knezu Hohenlohe Langenbur-gu: "Armenskega vprašanja ni več.
Poboji so bili v glavnem končani. Kar je ljudi ostalo še živih, so jih natrpali v koncentracijska taborišča Arabske puščave. Ti izgnanci niso imeli sploh nobenih življenjskih sredstev in so bili brezupno zapisani smrti od lakote. Ce pa so še prepočasi umirali, so jih večer za večei*om po oddelkih uredili k Eufratu, positrelili in trupla zmetali v reko.
Med izgnanci so bili tudi izobraženi in bogati ljudje, vajeni ugodnega življenja. Orožniki so jih hladnokrvno pustili umirati lakote in se naslajali na njihovih mukah. Ljudje so jedli sploh vse, kar so dosegli: travo, puščavski osat, lastne ekskremente. Popolen pekel na zemlji. Vse načine muče-niške smrti, kar jih je človeški rod skozi stoletja moral pretrpeti, je ubogi armenski narod sam pretrpel v enem le-u prosvetljenega dvajsetega stoletja.
Vseh Armencev pred vojno je bilo v Turčiji 1,84^.450. Od teh je zbežalo čez Kavkaz okrog 250 tisoč; približno toliko se jih je na drug način rešilo. Vse ostalo prebivalstvo je jilo trpinčeno do smrti.
Glavni nagib, ki je vodil vlado, da se je odločila iztrebiti Armence, je bil pohlep po pre moženju. Turčiji to, kot vidimo, ne prinaša blagoslova.
--o-
Katoličani so tako močni kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
(Dalje)
Tudi mi, ameriški Jugoslovani, kakor tudi vsi ostali jugoslovanski izseljeniki raztreseni po celem svetu, smo neizmerno pridobili, posamezno in skupno na svojem narodnem imenu in ugledu radi tega častnega in junaškega nastopa naših bratov v stari domovini. Danes lahko vsak Jugoslovan in vsak jugoslovanski potomec s ponosom poudarja svojo jugoslovansko narodnost, oziroma svoje jugoslovansko poko-lenje, kajti Jugoslovani tam na Balkanu so s svojim junaštvom in s svojo krvjo in svojimi žrtvami neizpodbitno dokazali, da stoje v isti vrsti z vsemi kulturnimi in demokratičnimi narodi celega sveta Danes o narodni zrelosti, o enakopravnosti in istovrednosti Jugoslovanov ne more biti več dvoma ali oporekanja! Nujno potrebno je, da tega ne poza bimo!
Res je, da je ta nasiop zahteval mnoge in strašne žrtve in da jih bo še več zahteval in cla se zlepa ne bodo zacelile rane in se popravila škoda, ki jo je in jo bo še utrpel naš narod v starem kraju. Toda zavedati se moramo, da ima vsaka stvar na svetu ssvojo ceno; čim lepša in dražja nam je, tem višja je njena cena. Svoboda in neodvisnost naroda sta najdražji stvari na svetu in zato je cena zanju tako visoka in žrtve tako velike. Pomislimo, koliko je ravno naša republika — Združene države — plačala in žrtvovala za svojo neodvisnost in svobodo. Po mislimo na ogromne težave, nevarnost in trpljenje prvih naseljencev v tej deželi. Prišli so v popolno surovo in sovražno divjino ter si morali iz nje z groznimi napori priboriti možnost za obstanek. Boriti so se morali z Indijanci. Bojevati smo morali vojno za osvoboje-nje. Izpostavljeni so bili elementarnim nezgodam, izkori-ševalcem, roparjem, divjim zverem, zavratnim napadom maščevalnih Indijancev.Pozneje jc prišla strašna državljanska vojna. Ob obrežju so naseljence napadali piratje. Imeli so boje s Španci, Meksikanci itd. itd. Vse to jfe zahtevalo na milijone človeških žrtev poleg drugih nebrojnih žrtev vsake vrste. Brez teh nepopisnih žrtev bi danes ne bilo naše mo gočne, obsežne in bogate države, ne njene neodvisnosti in ne ■njene svobode. Pogum, žrtve in znoj onih priseljencev, ki so prišli v to deželo pred nami, so ustvarili to demokracijo, ki je tudi nam dala zavetja, kruha in možnost za udejstvovanje
naših sil in sposobnosti. Sicer pa ves napredek človeštva ni drugo kakor dolga in nepregledna vrsta žrtev, boja in trdega dela. Že eno samo človeško bitje zahteva veliko trpljenja in žrtev, predno se vsposobi za obstanek. Še toliko večjih in številnejših žrtev pa zahteva rojstvo, obstanek in spopolnitev kake države. Sedaj nastane to-le vprašanje: Ali bomo ameriški Slovenci V tem kritičnem času samo jadi-kov^li in malodušno klonili glave ter kot slabiči v brezdel-nosti objokovali žalostno usodo svoje stare domovine in tamkajšnih bratov in sester, ali pa bomo, sledeč njihovemu častnemu junaštvu, ponosno dvignili svoje glave, se otresli malodušja, si zavihali rokave, ter šli na delo s tako resnostjo, vnemo in odločnostjo kakor zahteva sedanji veliki čas, kakor zahteva strašna nesreča naše stare domovine in pa tudi položaj naše nove domovine? (Konec prihodnjič)
OBVESTILO
vsem enim, ki naročajo naše liste svojim domačim v stari kraj
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
/
"Amerikanskega Slovenca'
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, fij? stane samo ________________________
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______/
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Ameriška pošta še sprejema pošto za Jugoslavijo. Vprašanje je seveda, kako pošta potuje in če pride zdaj po zasedbi na svoj cilj. Naša Upra va je pošiljala oba lista to je "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" do 30. apri'a 1941. Ker pa dvomimo, da je sedaj redna dostava mogoča in da bodo najbrže mnoge številke izostale, bodisi da bodo temu krive razne cenzure, ali pa neredne zveze, zato smo s-1. majem 1941 prenehali pošiljati naše liste v Jugoslavijo in sicer za toliko časa, dokler ne bodo boljše in bolj zanesljive zveze upostavljene s starim krajem. Kakor Hitro pride do tega, bomo zopet začeli oba lista pošiljati in bomo tozadevno one, ki plačujejo tu naročnino obvestili.
Kar se tiče kredita pri naročnini, bomo potem za toliko časa, kolikor časa zdaj od 1. maja 1941 naprej lista "Am. Slovenec" ne bomo pošiljali, bomo za toliko časa potem naročnino vsem naročnikom za stari kraj podaljšali. To bo pravično in pravilno. Kdor bi pa hotel, da se list za stari kraj ustavi in bi imela taka naročnina kaj. lieizčrpanega kredita, bomo drage volje tak kredit pripisali oz. kreditirali naročnikom tukaj, ali pa vrnili, kakor bi kdo hotel. Ampak najbolje je, tla se počaka in bo potem Uprava za toliko časa vse take naročnine za stari kraj za toliko podaljšala, za kolikor časa se sedaj list ne bo pošiljal tja. To za dnevnik "Amerikanski Slovenec."
Za mesečnik "NOVI SVET," ki se - pošilja pa samo vsaki mesec, pa to določilo ne velja. Za mesečnik "Novi Svet" bomo pn hranili vse številke, ki bodo izšle in jih bomo potem, kakor hitro bodo upostavljene redne in zanesljive zveze z domovino skupaj poslali naročnikom v stari kraj. To iz razloga, ker v mesečniku so zanimive povesti in jih bodo naročniki hoteli citati skozi. Zato bomo hranili vse štetilke in jih potem skupaj poslali, ko bo zopet zanesljiva zveza z domovino.
Toliko v obvestilo vsem naročnikom, ki plačujejo naročnine za svoje domače v staro domovino. Ako bo treba kaj drugega pri tem, alf karkoli, bomo naročnike o tem obvestili.
Uprava "Am. Slovenca" in "Novega Sveta"
PREISKUJEJO RAZVALINE PO POTRESU
PLAHTE IZ AMERIKE V LONDONU

Torek, 6. maja 1941
AMERIKANSKI SLOVENEC
! Soteščan:	!;
; "Dedinja grajskih zakladov" lj
;	POVEST IZ DAVNINE	i;
J. M. Trunk
"Ali pa veste, da je res odšla?" je Cink
sumljivo podvomil.
"Graičak Teodor vendar nima povoda lagati," se je Kušar nejevoljno obregnil. "Na Malin ju ni ostala in nazaj je ni bilo... Ostanejo nam samo še temne slutnje . . ." "Iskati jo bo treba," je omenil Cink in
skomigal z rameni. •"Štuca bom ovadil in tebe bom dal za
• v
pnco . . .
Cink se je popraskal za ušesi. "Tega ne smete storiti. Moji dokazi še niso zreli za sodišče . .
"Povedal boš toliko, kolikor veš. Podatki o bogati dedinji zadostujejo za prvo
preiskavo . . ."
"Počakajte še nekaj dni. Medtem bom
izpopolnil svoje poročilo .. ."
"Zadeva je nujna ter je ne sme prerasti
trava . . ." "Nikar se ne bojte!" Cink je izpraznil
steklenico in hotel oditi. "Kam greš?" ga je ustavil Kušar. "K 'Zamorcu'. Vi pa ostanite tukaj in ne govorite z nikomer o tej zadevi.
Kušar mu je obljubil in naročil: "Poiz-vej natanko ter mi pridi povedat. Čaka te obilno plačilo." Cink je odšel z obljubo, da se bo hitro
povrnil.
29»
Krčma pri "Zamorcu" je stala v predmestju blizu reke. Tudi tukaj so se shajali postopači in prežah na svoje žrtve. Mimo je držala cesta, po kateri so tudi ponoči prihajali tujci in drdrali vozovi.
Cink je bil pri "Zamorcu" domač kakor hišni maček. Z gospodarjem sta se tikala ter se razgovarjala kakor najboljša prija-. telja.
"Ali Stuca še ni bilo tukaj ?" je pošepnil krčmarju, ko je stopil v prvnico.
"Vem, da si prišel zaradi njega," mu je skrivnostno poškilili "Za nocoj sva še domenila . . ." Krčmar je sumljivo zakašljal. "Zakaj mi nisi odgovoril na vprašanje?" ga je navidezno dražilo.
"Zato, ker ne verjamem, da bi Štuc nocoj sploh prišel..."
"Ali meniš, da ima kako posebno opravilo?"
"Morda kak zadržek," mu je namignil. "Ako pa veš, da pride, ga počakaj. Sediš lahko zastonj, dokler ti ugaja."
Cink pa ni hotel ostati. Sedeti brez pijače mu ni bilo prijetno. Štuca je hotel iz-nenaditi doma v njegovi lopi. Krčmarjevo vedenje je bilo videti sumljivo . . .
Koča na obrežju reke je bila lesena in pokrita z deskami. Zadaj se je opirala na kole; tu je bil izhod na brv, ki je vodila k čolnu. Spredaj pa je slonela na bregu, kjer je bil vhod v kolibo. Tla so bila dvignjena toliko, da jih ni dosegla voda ob povodnji.
Postopač se je oprezno bližal kolibi. Vrata so bila zaprta ter se niso dala odpreti. Potrkal je in poklical tovariša.
"Kdo je?" Štuc se je oglasil zunaj na brvi.
Cink se je hudoval: "Ali me ne poznaš po glasu?"
"Kaj pa iščeš tukaj?" je vprašal nejevoljno.
"Tebe. Si li pozabil na dogovor?"
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
Listen to
PALANDEGH'S j YUGOSLAV-AMERICA RADIO BROADCAST
Every Saturday, 1:30 to 2:30
STATION WHIP,
1480 kilocycles (First Station on Your Dial)
Featuring a program of
Yugoslav Folk Music
Kranjsko-Slovenskaf
Katoliška @ Jednota
«
Najstarejša slovenska; podporna organizacija
v Ameriki.., Posluje že 47. leto. Članstvo 37,000	Premoženje $4,700,000
Nikakor še ni dolgo od tega,
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19x%
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in žensk? od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K- S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti
se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
PRODAJALNA V NAJEM,
ali pa hiša na prodaj na 1943 W. Cermak Rd., Chicago. Prodajalna primerna za vsake vrste trgovino. Nizka najemnina.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. iiaiiiiiHiiiBiiiiiaiiiiHiiiiiaiuniiiiBniiHuiiiniiiitf'111^
DRUŠTVO SV. VIDA
štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
©Društvo sv. Jožefe
štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111.
4L leto pri K. S. K. Jednoti.
Društvene seje se vršijo vsak® I drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj, v šol" 1 ski dvorani.	I
Vsak slovenski katoličan, odra« I in mladi, naj pristopi k naši "a I predni K. S. K. Jednoti.	. j
Skupno društveno imetje zna?n 1 nad $21,500.00. Članstvo' šteje 54U članov (ic).	|
Za nadaljna pojasnila obrnite s na društveni odbor:
John Miks, predsednik Joseph Zore, tajnik, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, III, Joseph Petrovič, blagajn]^
Odbor za leto 1941: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Anthpny J. Fortuna,
1093 E. 641 h Str.; Blagajnik: Louis Kraje.
SMARNICE
katere priporočamo čč. gg. duhovnikom, katoliškim družinam in posameznikom:
Evharistične Šmarnice--------------------—$1.00
Lavretanske Šmarnice (Dr. J. Jerše)---------1.00
Lepa si, Lepa si, Roža Marija (Vek. Skuhala)— 1.00 Marija vzor krščanskega življenja (Dr. Fr.
Kruljc)_____1__________________________1.00
Na Sv. Goro (Dr. M. Brumat)----------------1.00
Marjeta Marija Alakok (Blaž Dvoršak)-------1.00
Pozdravljena Kraljica (Dr. J. Jerše).---------1.00
Rimske Šmarnice (Dr. M. Opeka)-------------1.00
Šmarnice Arškega Župnika------------------1.00
Šmarnice Marije Pomočnice (Dr. Fr. Knific)_— .75 Znamenje na nebu (Dr. J. Jerše)--------------1.00
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Svoji k svojimi
yrySf	Slovenci, slovenska draSbn b riorensfcapoajetja, naro-
IJ J^Tjfl	čajte svoje tiskovine vedno le v dtovenski tiskarni. — Naša
MjLjCT	tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, drgžtva in
pP	drage, LlCNO in POCENL . ^m^^mmsm^
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
10* Wert Cermak Road,	Tel Cena! 68U	CMmgo, HHnois
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS.
(Pleskarji in popravljači ometa in sten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, 2e daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vrSimo točno in za iste jamčimo.
Naročilom je pridjati potrebni znesek. Ker imamo že nekatere izmed navedenih le po en ali dva izvoda, naj vsak omeni, za slučaj, da bi med tem, ko pride njegovo naročilo že iste pošle, katere izmed drugih Šmarnic želi, za slučaj, da ne bo onih več, ki ji^i naroča.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Stran 4
mm t................
"Nisem. Počakaj, naj zaklenem,"	v<
"Včasih nisi zaklepal . . . Nekaj mi pri- ®t
kri vaš . . .	;z
"Iztakljivec!" Štuca je takoj ujezilo.	0(
Cink se ga ni ustrašil. "Ali veš, kaj se je	b<
zgodilo?" je pričel vabljivo.^	ir
Tovariš je kljubujoče molčal.	n:
"Novica je zanimiva. Tista deklina je	v
izginila . . ."	^
"Kam?" je vprašal plašno.	ri
"Čakaj, naj vidim . . . Kaj ti je treba 0
vpraševati . . ."	sl
"Pes!" Štuc ga je začel psovati. "Ti si	j<
jo vrgel v reko, kjer je utonila . . ."	P
"Jaz?" je porasel. "Ali noriš, da mi kaj	J'
takega očitaš?"	z
"Kako pa veš, da je izginila?" "Da je utonila, čujem sedajle prvič od s
tebe..."	' §
"Ti si io pahnil v reko. Tako je in nič *
ti
drugače."	g
"Jaz sem nedolžen." — Cink mu je pri- r čel očitati: "Ali veš, odkod si dobival pisma in kaj ti je bilo naročeno? Deklina je , bila napoti onim, ki so te najeli . . ." ^ ? "Prijatelj, jaz je nisem umoril . . ." "Kdo pa drugi," mu je zabrusil. "Ponovi, kar si rekel." Štuc je skrčil pe- ; sti in stopil preden j. Cink je nastavil hrbet in rekel: "-Kar
udari!"	. «
"Zini še eno tako besedo, pa jo boš dobil ] po grbi. .." "Kako pa veš, da je utonila?" "Vem," je pritrdil. "Pa ni moja krivda." "Zakaj pa jo odrivaš name?" mu je opo-nesel.
*'Cemu pa šariš okrog kolibe?" "Zato, ker nisi prišel k 'Zamorcu' . .." "Rekel sem ti, da sem že na poti... Poj-diva in nikar ne sitnari."
Zavila sta v predmestje proti "Zamorcu". Tam sta naročila žganja, zakaj noč je bila hladna. Pijača ju je naglo ogrela. Štucu je zlezla glava na prsi. "Ali je res mrtva?" ga je vprašal prav zaupno.
"Tovariš je prikimal komaj vidno. "Kako pa veš? Kje si jo našel?" • "Med koli pod kolibo .. ." Cink se je zganil. Zanimalo ga je, kako • jo je našel. "Po naključju," mu je odgovoril. "Mrtvo?" "Mrtvo."
"Pa veš, da je ona?" je hotel dognati. "Poznam jo po obleki. Najbolj značilno je ogrinjalo ..."
"Kdo se je neki tako daleč izpozabil?" Cinku se je zasmilila uboga žrtev.
"Jaz nisem položil nanjo mezinca. Res mi je bilo naročeno, naj jo opazujem. Nisem pa imel«morilnega namena . . ."
"Sama ni skočila v vodo. Jaz bi zadevo javil oblastvu."
"Saj nisem neumen. Ako porečem, da nisem kriv, mi ne bodo verjeli. Ne bom se podajal v nevarnost."
"Deklino bodo iskali. In če jo najdejo pri tebi ..." "Poskrbel bom, da se to ne bo zgodilo." "Kam jo boš pa spravil?" Cink je hotel vse izvedeti. "Počakaj, da premislim," mu je odvrnil." "Le premisli. Nočem te motiti." Cink je izpil ter se kratko poslovil.
(Dalje prih.)
MANIFESTACIJA JlJČiO- r SLOVANOV	t
(Nadaljevanje s 1. strani) i
q
Za tem je bil predstavljen v ~ imenu slovenskih bratskih orga- ^ nizacij g. Jožef Zalar, gl. tajnik ^ KSKJ. iz Jolieta, ki je v lepih besedah pozdravil vse navzoče, nato pa pojasnil, da Slovenci c.mo se organizirali in poverili vodstvo pomožne akcije zastop- j stvom svojih bratskih podpornih organizacij, iz katerih se je izbral in organiziral poslujoči odbor, ki čaka, da se enaki odbor organizira tudi med Hrvati ^ in Srbi, nakar se bo izvolil skupni centralni Jugoslovanski odbor. ] V imenu Slovencev je dejal, da ne more izraziti v. ta namen nič boljšega,kakor so izrazili v svoji resoluciji zastopniki slovenskih organizacij, in je nato prečital shodu slovensko resolucijo, ki so jo sprejele vse slovenske bratske podporne organizacije in katera je že bila objavljena v vseh slovenskih listih. Resolucijo je shod z velikim odobravanjem sprejel.
V imenu Srbskega narodnega saveza je govoril zelo ognjevito g. Stepanovič, ki je pojasnil, kako s(e Srbi pripravljajo za pomožno akcijo. Obsojal je barbarsko početje nazijev in fašistov na jugoslovanski zemlji.
Lep in primeren govor je imel nato g. profesor John Zvetina, za njim znani srbski novinar g. John Palandačič.
Nato je nastopilo pevsko društvo "Branko Radičevič", ki je zapelo "Lepa naša domovina" in "Naprej zastava Slave".
Za tem je bil predstavljen jugoslovanski generalni konzul Dr. Pero T. Cabrič iz Chicage, ki je
nastopil burno pozdravljen. Po primernem pozdravu in nagovoru je g. konzul predstavil občinstvu glavnega govornika tega Večera, jugoslovanskega poslanika Dr. Konstantina Fotiča iz VVashingtona, ki je navdušeno pozdravljen nastopil in imel daljši govor, v katerem je razlagal, kako so potekali dogodki pred in ob usodnem času napada na domovino. Občinstvo ga je napeto poslušalo. Obsojal je izdajalske Madžare in Bulgare, ki so oboji sklenili z Jugoslavijo ne-napadalne in prijateljske pogodbe. Madžari celo pogodbo "večnega prijateljstva" — a o prvi priliki so planili, kakor jastrebi na ubogo žrtev in ji zasadili nož v hrbet. Njegov govor je bil z naudušenjem sprejet.
Nato je še pelo hrvatsko pevsko društvo "Zora" in podkon-zul Dr. Vukmirovič je za tem prebral resolucijo, ki jo je shod soglasno sprejel, nakar je predsednik shoda g. Leo Jurjovec shod zaključil malo čez 11. uro zvečer.
Shoda se je udeležilo veliko tudi zunanjih gostov, kot iz Gary, Ind., Whitinga, Ind. Iz Jolieta smo videli med navzočimi znanega navdušenega srbskega rojaka in odličnega Jugoslovana g. Mik« Radakoviča in več drugih. Na shodu je bil navzoč tudi g. Frank Vraničar, nadzornik Ameriške bratske zveze iz Jolieta.
»
i Shod je naredil na vse najboljši vtis in bo gotovo veliko ■ pripomogel k boljšemu vzajem-. nemu sodelovanju med vsemi > tremi jugoslovanskimi narodi.
Trenctno je: good-bye Ju- k goslavia! Jamranje ni na me- n stu, muziciranje o bodočnosti v bi ne imelo smisla. Kritika bi n utegnila še' podvojiti gorje, r Kloniti pa enako ni treba. š Danes se lahko zabeležijo i; posamezne epizode. Iz neke s vasi — hrvaške ali srbske, ne v vem — se je poročalo kot neki p kuriozom, da ima tam prav j vsak harmoniko in se oglašajo tam "vampi" noč in (lan. Sreč- ] ni ljudje, je bilo dostavljeno. r Neki ljudje vse hvalijo, drugi s vse grajajo. Videl sem, da je j nekdo delal korajžo tu v Ame- x riki, češ, ne imejte za nas no- £ benega strahu, vse je O. K., kanoni so vsi predelani, zrako-plovi prvovrstni, duh izboren, , vse je utrjeno . . . bodite brez ] skrbi. Bahanje. Iz Jugoslavije . je šlo vse v Nemčijo. 2e prej : sem videl nekaj o nekih orglicah in harmonikah, ki prihajajo iz Nemčije za hrano. Vest iz tiste vasi bi potrjevala, da ni bilo nobenih kanonov, pač pa so bile harmonike in neumno skakanje v teh časih. In zdaj je prišlo.
Robert St. John iz Chicaga je poslal nekaj poročil. V ' Beograd« je bilo pri zračnih ; napadih ubitih do 10 tisoč lju-1 di. Nekaj kanonov so vlačili z volovi! Dobesedno pravi: "I j say the Serbian army fought — because in traveling about I have seen many CroatiOn deserters, and in the critical hours of the fighting official announced the Croats had revolted in the north." Dalje: "Heading toward the Adriatic ' from Sarajevo we reached Montenegro. Here we found i army leaders putting down an abortive fifth column uprising. 1 Traitors were lined up against ) a wall and shot." 1 ' Kritizirate lahko sami, slabo pa je tudi 'brez kritike. ? *
kar se je nekdo precej razjezil nad nekim "srbstvom," ker je v vladnem poslopju v Ljubljani ostal še vedno napis: otsek. Proč z vsakim znakom te mešane jugoslovanščine. Odsek in le odsek mora biti. Slovenci si moramo ohraniti svojo slovensko svojščino in svojo visoko kulturno bitnost! Tako se je glasila tista jeza.
Stvar sicer ni bila naperjena proti ideji Jugoslavije, le najmanjšega znaka tuje bitno-sti ne sme biti med Slovenci, in je to že ocl sile, ako se se vedno nahaja nekaj tu jug0' slovanščine in dela zapreke slovenskemu značaju. Tudi jaz sem za odsek, ampak otsek b1 me ne spravil v jezo in skakanje. Tedaj sem omenil, da Je znak nepotrebne občutljivosti ako kdo skaka radi takih rmalenkosti in dela mržnjo, kef; lahko pride še čas, da bo ta«1 : zapisano: abteilung! Bojim se,
■	da tedaj ne bo repenčenja, le' : po tiho bo tekla Ljubljanica
■	in ne bo šumela. Sam nisetf 1 niti slutil, cla bi tako hiti"
utegnilo priti do tiste "a'btei-t lung," ker vsaj v bistvu je vs® r to danes uresničeno. Ni jug0' i slovanščine več, ni več pečat°v . v cirilici, ki so tako strahovit" 5 bodli nekim v oči, pač pa I si parla italiano a Lubiau3, t ali: in Laibach wird deutsA t gesproehen!	-j\
Stavim, da- so tiho ko miš''
]	—o--i;j
Vsak teden en dopis, naj t>° : geslo vsake naselbine.