■ t , Poštnine oiarana «Popu-laire« poroča, da je bil Sanchez Guerra deportiran na enega izmed kanarskih otrokov. »Ex-celsiorc piše, da so ga odposlali v Port Ma-hong na otok Mimcrka Tudi prejšnji predsednik parlamenta Vallamueva, ki je bolan in leži v postelji, je strogo zastražen po policiji. Angleške vesti o španski vstaji London, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Poročila, ki prihajajo iz Španije, javljajo razširitev nezadovoljstva v vojski in mornarici. Dejstvo, da so bili skoraj vsi španski politiki sredin« in levice prijeti in da jih pošiljajo v Maroko, smatrajo tukajšnji politični krogi za znak zunanje slabosti diktatorja. Izgledi Primo de Rivere se tukaj ne presojajo posebno ugodno, kar se izraža tudi v tečaju funta, ki je od 30.45 v ponedeljek narastel včeraj na 31.31- Sporazum v optantskem vprašanju Milan, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Potovanje nekaterih delegatov romunsko-madjarske op-tantske konference iz San Rema v Budimpešto in Bukarešto je imelo, kakor piše »Po-polo d' Italia« informativen namen Iz tega bo more sklepati, da so temeljni obrisi dogovora ie sklenjeni. Madjarska misija se je že vrnila na Riviero. Ko bo prišlo do načelnega sporazuma, bodo delegati začeli izdelovati pogodbo samo. Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno, hladno, tudi nodnevi zelo mrzlo. 1858. Leta 1879. je postala druga žena Alfonza XII., ki jeumrl leta 1885. Takrat sedanji kralj Alfonz XIII. še ni bil rojen. Marija Kri- i stana je vodila regenstvo v razmerah, ki so I bile zelo kritične za državo in monarhijo. Kar-listi so čakali na priliko, da bi zopet udarili. Tudi republikanska stranka je bilo zelo močna S tem, da je poverila vlado liberalnemu kabinetu in s svojim taktom se ji je posrečilo, bclj in bolj utrditi prestol. Leta 1902. je bil Alfonz XIII. proglašen za polnoletnega. Še dolgo je bil pod vplivom svoje matere, katero je zelo visoko spoštoval. Nazadnje se je kraljica-mati posvetila praktični dobrodelnosti in i je bila zato pri ljudstvu zelo priljubljena. Da- I nes dopoldne je dospel v Madrid danski kraljevski par. Njegov obisk bo postal žalni poset. Meja proti Bolgariji bo odprta? Sofija, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Bolgarska brzojavna agentura objavlja: »Jugoslovanski poslanik v Sofiji Ljuba Nešič je sporočil zunanjemu ministru Burovu, da ima jugoslovanska vlada namen, odpreti mejo. V to svrho in da se omogoči promet na demarkacijski črti, je bilo sklenjeno, da se še meseca februarja sestane v Pirotu mešana komisija, kjer se bosta delegaciji obeh vlad razgovarjali o potrebnih odredbah. Obe vladi želita, da se rešitev te stvari pospeši in da se potem delegati sestanejo v Sofiji, kjer naj se začno pogajanja za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Bolgarijo. Zasedanje D. N. Ženeva, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Začasni dnevni red 54. zasedanja D. N. vsebuje med drugim tudi predlog kanadskega delegata Tan-durana in nemškega delegata dr. Stresemanna o manjšinskem vprašanju K temu pride še pet stvari iz gornješlezijskega manjšinskega problema. Razen tega pa tudi madjarsko-jugoslo-vansko optantsko vprašanje. Jugoslovanski razsodnik v mešanem razsodišču ni demisioniral, kakor romunski razsodnik v romunsko-madjar-skem optantskem vprašanju,. temveč je v pismu na predsednika razsodišča obrazložil razloge, zakaj se ne more udeležiti razprave v optantskem vprašanju nadvojvode Friderika proti jugoslovanski državi. Resna kriza v Nemčiji Berlin, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Dolgotrajna pogajanja za ojačenje vlade so se danes končala ravno v nasprotnem smislu, namreč z oslabitvijo. Zastopnik centruma, prometni minister Guerard je danes po sklepu svoje stranke podal demisijo. Ostale stranke so centrumu šle zelo na roko in mu priznale zahtevo po dveh sedežih v kabinetu, zahtevale pa so gotova jamstva, da se po sestavi čvrste večine v državi sestavi tudi za Prusko velika koalicija. Na to pa centru m ni hotel pristati, ker se je bal, da bi nemška ljudska stranka na Pruskem nastopila proti politiki centruma, da bi več katolikov spravila na odlična uradniška mesta. Švedsko posojilo Romuniji Stockholm, 6. febr. (Tel. »Slov.«) švedska delniška družba za vžigalice potrjuje podpis dogovora z Romunijo, po katerem ji je za 30 let zagotovljena edina pravica za izdelovanje in prodajo vžigalic v Romuniji Romunija bo dobivala vsako leto vsoto, ki se bo ravnala po dejanski prodaji vžigalic, najmanj 3 milijone dolarjev. Vse potrebščine za vžigalice se bodo izdelovale v Romuniji. Švedska delniška družba bo prosta davkov in carinskih dajatev. Bukarešt, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Romunska narodna skupščina je danes odobrila zakon o stabilizacijskem posojilu in o švedskem mono-polskem posojilu. V debati je izjavil bivši notranji minister Duca, da se bo liberalna stranka odtegnila glasovanjuz, ker je sicer za stabilizacijsko posojilo, toda proti posojilu švedskega trusta, ki deželo preveč obremenjuje. Jorga, Nemci, Madjari in zionisti so glasovali za oba zakona. Poljska in Romunska za Litvinov protokol Moskva, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Romunski poslanik v Varšavi je kot romunski pooblaščenec dospel v Moskvo k podpisu Litvinovega protokola, ki se ima izvršiti 7. februarja. Tudi Poljska je poblastila svojega tukajšnjega poslanik« Patka za podpis. Manjka pa še poročilo, ali se bosta Estonska in Latvija odzvali ruskemu povabilu in obenem podpisali protokol, ali pa bosta izvršili podpis pozneje. Sovražna propaganda s pomočjo ialzilikatov Belgrad, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Miloš Bo-gičevič, prejšnji tajnik srbskega poslaništva v Berlinu je pred kratkim izdal v Berlinu v nemščini prvi zvezek svoje publikacije »Zn-nanja srbska politika od 1903—1914, zbirko »Tajnih aktov iz srbskih arhivov«, 417 po številu. Bogičevič trdi, da je napravil prevode po najbolj avtentičnih dokumentih, do katerih je prišel v originalu ali v prepisu v raznih dobah in različnih okolnostih. Z ozirom na to je jugoslovansko zunanje ministrstvo izdalo to-le: 1. Miloš Bogičevič je bil v srbski diplomatski službi do 1. 1915. Tokrat je bil odpuščen iz državne službe, odvzele so se mu vse uradniške pravice radi kaznivih zveš z sov-ražniki. 2. Od Miloša Bogičeviča omenjena publikacija nosi samo njegov podpis. Stvarno so jo uredili nekdanji naši sovražniki, v katerih rokah so se nahajali arhivi zunanjega ministrstva ves čas sovražnikove okupacije 1016—1918. 3. Izbira dokumentov se je napravila v tendencioznem namenu. Nekateri dokumenti ali celo cele skupine so zlonamerno izpuščene, čeprav so bistvene važnosti in čeprav so imeli dejanski urejevalci te zbirke na razpolago ves arhiv zunanjega ministrstva od 1870 do julija 1914. 4. Prevodi objavljenih dokumentov niso pravilni, ker so jih napravile osebe spornega tujega porekla, ki nezadostno obvladajo srbsko-hrvatski jezik. Razen tega je ugotovljeno, da so v tistih prevodih mnoge stvari izpuščene, dodale pa so se po-tvorbe. 5. Glavni arhiv zunanjega ministrstva ima največji del originalnih dokumentov, ki so se uporabili v omenjeni publikaciji. Prav tako ima arhiv tudi dokumente, sestavljene od dejanskih urejevalcev Bogičevič«»ve zbirke, ki mečejo žarko luč na sigurnost njihovih prevajalskih metod in na pomanjkanje njihovih prevajalskih skrupul. Od teli dokumentov je veliko število očividno napačnih aktov. 6 Zunanje ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da zadenejo to nedopustno delo posledice, ki jih zasluži. (»Avala«.) Kralj Jurij podpisuje zopet državne akte London, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Angleški kralj Jurij je danes prvič po svoji bolezni zopei podpisoval državne listine. Njegovo potovanje v Bognor se je zavleklo radi slabega vremena v Londonu in južni Angliji. Vprašanje manjšin Dunaj, 6. febr (Tel. »Slov «) Pri sprejemu časnikarjev je danes predsednik evropskega manjšinskega kongresa dr. Josip Vilfan, bivši slovenski poalatiec v italijanskem parlamentu, izjavil prisotnim, zakaj se je tajništvo kongresa preselilo na Dunaj in imel daljši govor. Obisk angl. industrijalcev v Rusiji London, 6. febr. (Tel. »Slov.«) Na vabilo sovjetske vlade bo koncem februarja okoli 80 angleških industrijcev vseh panog obiskalo Rusijo. V tem vidijo pomemben korak za zopetno zbližanje med Rusijo in Anglijo. Belgrajske vesti Belgrad, 6. februarja. Na dvoru so bili v avdienci dr. Š ta m p ar, novo imenovani praški poslanik dr. Angjeli-novič in Adolf Ribnikar iz Ljubljane. Za delegata naše države na gospodarski konferenci Male antaute 11. februarja v Buka-reštu je imenovan dr. Slavko Sečerov. Minister Savkovič je kaznoval posamezne podjetnike, večinoma v Belgradu, oziroma v Srbiji, ker so pri licitacijah nepravilno postopali. Kmetijski minister dr. Frangeš je odpotoval v Zagreb, kjer bo ostal tri dni. V bansk; palači bo sprejemal stranke. V zaščito domače industrije. Na prošnjo zagrebške TO zbornice je trgovinsko ministrstvo izdalo načelno rešitev, po kateri se kemične zmesi in proizvodi inozemskih tovarn, pri katerih ni prišlo do kemične spojitve v celoti, ne morejo smatrati za domač proizvod. Zagrebško državno pravdništvo je obtoži, lo predsednika bivše HSS dr. M a č k a in K r-n j e v i č a, tajnika bivše HSS, radi cele vrste pregreškov po tiskovnem zakonu. Dubrovniški veliki župan je imenoval za komisarja dubrovniškega oblastnega odbora profesorja Milorada Medija, uglednega pristaša bivše NRS. Konferenca glede avtomobilskega turističnega prometa se bo vršila v februarju v Opatiji. Zadevo vodi italijansko poslaništvo Datum konference še ni določen. Za posetnike barcelonske razstave je španska vlada znižala vizum za 50%. Angleška avtomobilska zveza je sporočila, da pripravlja poseben zakon o zavarovanju avtomobilskega promela. Načrt naj bi služil tudi drugim državam kot vzorec. Stanko Vidoševič, župnik iz Gradca pri Žumberku, je poslal kralju brzojavko v kateri prosi za pomoč svojemu kraju. Mariju Šimencu, opernemu pevcu, Je so dišče zaplenilo pliT . ker ni plačal svojih obveznosti, ki jih je imel nasproti svojemu im-presariju. Socialna vprašanja Naši izseljenci Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je izdal statistiko, koliko izseljencev se je izselilo meseca novembra 1928 iz naše države v prek-morske kraje. Bilo je vsega skupaj 1899 oseb, to je 95 manj ko novembra !. 1927. V razdobju pd 1. januar,a do konca novembra 1928 se je izselilo 20.549 oseb, dočim se je v istem i razdobju 1. 1927. izselilo 45 oseb več. Iz teh podatkov se vidi, da je izseljevanje v prekmorske kraje 1. 1928. za malenkost padlo. Izselilo se jih je do novembra 1928 največ iz Hrvatske in Slavonije (688), iz Vojvodine (410), iz Dalmacije (356), iz Slovenije (284), iz Bosne in Hercegovine (85), iz Srbije (54), iz Črne gore (22). Te številke so zopet zelo zanimive. Hrvatska, Dalmacija in Vojvodina nosijo rekord. Iz Vojvodine se seli v prvi vrsli madžarski element, kakor je znano. Vendar so številkp iz Slovenije z.a čudo visoke, če vpoštevamo industrijski značaj našo dežele. Število 284 pomeni, da industrija ne daje dovolj kruha. Od izseljencev je 65% kmetov. V kolikor prihaja v poš;ev Slovenija, so prizadeti brez dvoma tudi delavski in obrtni stanovi. Vendar teh številk nimamo pri roki. Treba bi pa bilo o tem imeti točnejšo statistiko. Izseljeniški urad, ki sta ga ustanovili slovenski oblasti, bo v tem oziru silno mnogo lahko sto- ( ril in brez dvoma že stori. Glavno je, da imamo sedaj tudi mi Slo- ; venci neko inštanco, ki študira na*5" izselje- 1 ništvo in ga tudi po možnosti urejuje. Niso vse | prekmorske dežele, kamor se zaženo naši i ljudje na klic par plačanih agentov, že ob-ljubljena dežela. Iz poročila zagrebškega ko-misarijata vidimo, da je največ naših ljudi (iz države) požrla Argentini ja (1042), Severna Amerika le 383, Kanada 177, Urugvaj pa 171. — Ostanek dobi Avstralija itd. Novembra 1928 se je vrnilo 395 oseb, dočim se je od 1. jan. 1928 do 1. nov 1928 vrnilo 4453 oseb, v istem razdobju 1. 1927. pa 5007. Nobena statistika pa ne pove, koliko razočaranj so ti vračajoči se izseljenci prinesli domov. Ce hočemo biti bolj gospodarskega izražanja, bi morali reči: Treba bi bilo tudi presojati gospodarsko in moralno bilanco tega novega izseljevanja v prekmorske dežele. Agrarne težave v Slov. Krajini Agrarna reforma v Slovenski Krajini še ni izvedena. Odkup veleposestev regulira sedaj »Agrarna zadruga« v Črenšovcih. Zadruga je trn v peti raznih izkoriščevalcev. Šteje okoli 4500 članov. Po celotni izvedbi agrarne reforme se bo spremenila v splošno kmetijsko zadrugo. Razna veleposestva sama ponujajo »Agrarni zadrugi« zemljo v nakup. Tako je veleposestvo grofa Szaparija v Soboti ponudilo zadrugi v Bakovcih. Prav tako je velepose-stvo kneza Esterhazija ponudilo zadrugi v odkup vse imetje v D. Lendavi. Nakup gozdov istega kneza v D. Lendavi je ministrstvo za šume in rude zadrugi že dovolilo. Pomanjkanje lesa v Slov. krajini je itak obču'.no, ker so ga dosedaj razni liferanti izvažali v inozemstvo. Želimo, da se agrarno vprašanje Slovenske Krajine sčasoma ugodno reši v korist bednega ljudstva. Tako bo mogoče dvigniti tamkajšnji kmečki proletarijat. Delavski zaslužki Mednarodni urad dela je izdal s»ojo redro statist' o r«H nih delavskih /asluž ov. Realne zaslužke dobimo, fe nominalne delimo z indeksom živlienskib potrebščin. Rea ni zaslužek »ngMkega delavca I. 1924 je vztt za podlago tej primerjavi ter je označen s 100. Zas užki dola»cev po posameznih deželah so se v razdobju 1924—1928 kre-tal' takole- Gaidarov in Olga Gzovskaja v Ljubljani Vladimir Gajdarov s svojo partnerko v filmu »Žena na grmadi«. Gostovanje v gledališču Danes zvečer gostujeta v našem Narodnem gledališču znamenita ruska umetnika Olga Gzovskaja in Vladimir Gajdarov. Zanimanje za to gostovanje je vsesplošno, gledališče je bilo že pred par dnevi razprodano. Umetnika nastopita v znani francoski drami »Monsieur Lamberthicr« Louisa Verneuila. To je silno napeta kriminalna drama, v kateri nas.opata samo dve osebi — on in ona. Ostale osebe, zlasti glavna, gospod Lamber-thier, dalje preiskovalni sodnik itd. ne nastopijo, dasiravno zelo odločilno usmerjajo potek dejanja. Le dva zrela in popolna umetnika lahko držita preko vsega večera publiko v a-nimanju, dasiravno je Verneuilova drama tehnično in scensko brezhibno delo. Kakor povzamemo iz zagrebških in bel-grajskih listov, sta bila deležna umetnika ravno v tej stvari velikega odobravanja in uspeha. Žal nam je, da ju ne moremo videti v kaki ruski stvari. Na repertoarju imata še Tolstega »Živega mrtveca« in kombiniran ruski večer. Kakor izvemo z merodajnega mesta, je prejela uprava našega gledališča ponudbo samo za »Gospoda Lamberthierjac in za kombinirani recitacijski večer. Ako bi nudili tudi »Živega mrtveca«, bi se uprava odločila zanj. Gojenca „Hudožestvenega teatra" Oba gosta uživata kot ruska dramska igralca odličen in velik sloves. Izhajata iz gledališke šole K. S. Stanislavskega ter sta bila v početku člana znamenitega »Hudožcstvenega teatra«, ki ga ima tudi naše občinstvo v lepem spominu. Njuno umetniško delovanje v Rusiji pada v čas, ko se je rusko gledališko ustvarjanje najbolj razmahnilo. Gledališča so ustvarjala svoje stile in svoje šole, ki so obstojale druga poleg druge ter bogaiile in poglabljale rusko gledališko kulturo. V borbi struj in stilov sta tudi naša gosta odpadla od »Hudože-stvenikov«. Olga Gzovskaja je pristopila k »Malemu gledališču« (poleg »Hudožestvenega teatra« najboljše moskovsko gledališče), Vla- dimir Gajdarov se je posvetil filmu, kjer -e je kmalu uveljavil ter postal prvak in ljubimec filmskega občinstva. Vendar je tudi Gajdarov še nadalje gojil dramsko umetnost. Prihod v Ljubljano V popoldanskih urah se je raznesla po mestu vest, da prideta priljubljena ruska umetnika z dunajskim brzovlakom v Ljubljano Na kolodvoru se je zbralo mnogo občinstva, ki je nestrpno čakalo prihoda vlaka. Toda brzovlak je imel 100 minut zamude. Mraz je pritiskal zelo občutno in mnogo ljudi je odšlo. Umetnika sta prispela v Ljubljano t zagrebškim osebnim vlakom ob 6.12. V imenu uprave Narodnega gledališča ju je pozdravil v ruščini ravnatelj drame g. Pavel G o 1 i a. Oba umetnika sta se mu v prisrčnih besedah zahvalila za pozdrav. Nato sta se odpeljala v hotel Union, kjer bosta stanovala za časa bivanja v Ljubljani. Spremljal je oba umetnika njihov ljubljanski znanec g. Marjo Fcerster, ki je tudi preskrbel njuno gostovanje v Ljubljani. Razgovor z g. Gajdarovom Igralec Vladimir Gajdarov, ki gostuje danes v ljubljanskem gledališču, je snoči sprejel zastopnike ljubljanskih časopisov ter se dalj časa razgovarjal z njimi. Vladimir Gajdarov je človek izredno lepega obraza z grškim profilom, visoke vitke postave, črnih las in oči ter živahnih elegantnih kretenj. S časnikarji se je razgovarjal v nemškem jeziku. O svojih utisih s potovanja je izjavil: »Ko sav se s soprogo vozila iz Zagreba v Ljubljano, sva občudovala izredno krasno pokrajino, ki se je nudila našim očem ob progi. Oba sva dejala, kako more biti ta dežela lepa šele poleti. — Na vprašanje, kako mu je bilo všeč dosedanje njegovo jugoslovansko občinstvo, je odvrnil: »Izredno pozorno je bilo občinstvo pri moji igri v vseh treh mestih. Opazil sem, da vaše občinstvo reagira ravno pri onih mestih igre, kakor rusko, dasi vaše ne razume jezika, v katerem igram, temveč vpliva igra nanj le optično. Seveda, včasih je bila pozornost občinstva tudi malo pretirana: v Subotici so mi na primer deklice rezale s škarjami lase z glave in koščke iz mojega krzna.« »Kaki so vaši umetniški cilji, g. Gajdarov?« »Vprašanje je težko. Morem vam odgovoriti, da so cilji vsakega umetnika vedno neomejeni. Glavni cilj pa mu je vsekakor podati v vsaki stvari polno umetnino in vso umetnost, ki jo premore. Konkretni moji cilji še niso jasni. So sicer na dnevnem redu neka pogajanja za ustanovitev lastne filmske družbe, toda za to je treba močnih sredstev in krepke organizacije. Moj osebni cilj pa je, vedno se razvijati in se dvigati. Če gledam sedaj nazaj na svoje filme, jih že morem kritično presojati Najbolj sem zadovoljen s filmom »Padec Troje«, v katerem sem imel vlogo Pariza, dalje pa tudi s filmom »Tragedija ljubezni« in »Bela sužnja«. Film sam na sebi je še mlad dečko, drama pa je stara tisočletja. Igralske umetnosti more umetnik najbolj razviti še vedno na odru. Film uporablja izkušnje gledališča. Kadar sem na odru, mi nihče ne more ničesar odvzeti ali kaj odstraniti iz moje umetnosti. Na odru stojim trdno. Toda pri filmu je drugače.: naj se smejem, naj plačem, naj dam izliva svoji duši — pride režiser s škarjami, švre, pride lastnik filmskega podjetja, švre, pri- de oddajalec filmov v najem in pride lastni! kina, vedno isti švre s škarjami. Pri filmu je mnogo odvisno od režiserja. Naj je igralec še tako izvrsten, če je režisei slab, je film slab. Film stoji in pade z režiserjem. Imamo dobre režiserje, ti pa nimajo nobe ne šole za seboj.« »Kje torej nastopate raje, na odru ali v filmu?« »Deloma sem vam na to vprašanje že odgovoril s prejšnjimi besedami. Rad nastopam na odru in v filmu. Na odru morem umetnost podajati bolj osebno, z globljo silo, kot v filmu. Film pa ima to prednost, da je bolj splošen, da ima manj ovir. Razumite me prav! Ne gre v glavnem zato, da uživa njojo umetnost čim večja množica ljudi. Ne. Ali en in isti film uživajo lahko v enaki meri v Berlinu, v Pragi, pri vas, povsod na svetu. Film je bolj gibčen in bolj na široko ter lažje osvaia ljudi. V gledališču imam pa lažje pogoje "t svoje lastne udejstvovanje. Gledališče je res organično zgrajeno v svoji osnovi. Film pa nudi večjo možnost za čim širši, vsem dostopnejši izraz.« »Kaj sodite o razvoju filma v bodočnosti?« »Govorijo sicer o treh možnostih razvoja filma v smeri glasovnega filma, barvnega filma in filma treh dimenzij. Glede glasovnega ali tonskega filma mislim, da so si to izmislili Amerikanci iz posebnih vzrokov. Sedaj je že vse filmano, fantazija je že vse možnosti načela in izrabila za film. Morejo sicer še uprizoriti nekaj dram, da se kak mladenič zaljubi v kako dekle in da se vse konča s srečnim »happy end«. Takih »dram« morejo vprizoriti še dvajset ali dva tisoč, toda dolgo to ne bo šlo in ne gre že sedaj. Tonski film je samo atrakcija za občinstvo, ki hoče presenečenj. Samo nekje bi se dala izrabiti ta novost — tam, kjer odpove glasba. Recimo, kadar hoče film podati topovsko grmenje, gibanje množic, šumenje morja, tu je tonski film na mestu. Ne pa, da bi igralec v filmu govoril! Film bi si s tem odvzel značaj univerzalnosti. Prvi tonski film v Berlinu je bil škandalozen. O barvnem filmu sem mnenja, da bi bi! zelo uporabljiv pri znanstvenih filmih Drugje težko. Platno ie belo, na niem morajo biti sence črne in sive. Film govori tako, kot je sedaj, boli do duš. kot bi govoril z barvami. Veliko razvojno možnost ima pa tridimenzionalni film. Toda tehnični izsledki so dosedaj zanj prenerodni in predragi'« »Dovolite, vi ste Rus; kaj sodite o sodobnem ruskem filmu?« »Na ta film gledam s čistega umetniškega stališča in izločujem vse politične primesi. Ruski filmi, ki sem jih videl so visoko umetniški in vplivajo name grandijozno. — To je ref umetnost.« 1V Gospod Gajdarov re je končno ljubeznive poslovil od časnikarjev ter poklonil vsakemu po en autopram. Umetnika sta zelo utrujena. Sinoči sta odpotovala iz Belgrada, danes sta nadaljevala pot iz Zagreba. Rusijo sta zapustila leta 1922. pod zelo težkimi prilikami. Dotlej sta delovala v Moskvi. Sedaj bivata že sedem let stalno v Berlinu. V Jugoslaviji sta to pot prvič ter se zelc radujeta, da sta se spoznala s svojimi slovanskimi brati. Povsod, kjer sta gostovala sta bilo deležna iskrenih in prijateljskih simpatij. Spomladi kreneta umetnika v Prago, kjet je ga Gzovskaja že pred vojno gostovala z velikim uspehom. Prvi gledališki ljudje i Pragi so njeni stari znanci. 1*24 | lvi/5 | 1926 19 7 1928 Holandija . . 89 83 92 92 88 Nemčija .... 55 63 70 71 77 Belgija .... 59 54 48 50 57 Angli a ... . 1(0 99 102 106 106 Italia..... 46 4a 44 46 48 Francija. . . . 73 — — 56 61 Čehoslovaška 56 48 51 49 49 Amer ka ... 213 180 169 189 197 Avstrija .... 47 42 44 43 47 Poljska . . . — 41 4fi 39 46 O Jugoslaviji ni podatkom Seveda so vsi ti 1 pod tki le relativni, i-er se živ.jeuski indeks ne moie povsod enaku računati. * Enketa o zapiranju in odpiranju trgovin. Minister za socialno politiko sklicuje za dne 21. februarja 1929 širšo enketo o pretresanju uredbe o zapiranju in odpiranju trgovin in obrtnih lokalov. Na to enketo so povabljeni zastopniki trgovskih in delavskih zbornic. Delegati morejo staviti svoje predloge ali ustmeno na enketi ali pa pismeno. V zadnjem slučaju pa najkasneje do 3. marca 1929. Spenska hripa! Influenca Za ojačanje rekonvalescentov je izborno sreds.vo , Leclferrln". Vprašaj za svet zdravnika Dobi se v vseh lekarnah. ROBORIN čaj za želodec tn člš enje krvi. uspešno sredstvo proti i debeliivl, slabi prebavi, trajne ■ u zaprtju Dobivn se v »neh lekarnah. Proizvaja lekarna ARKO. ZAGREB. Uica 12 Radovan Hrastov: V zimi skozi Vintgar Na Dobravi so mi rekli, da ne bo šlo. Da sc spuste s pobečij v grapo in na stezo sneženi plazovi ter da je potem v takem stanju in sploh ob tem zimskem času prehod skozi sotesko, če ne že nemogoč, pa vsaj zelo nevaren in težak. Šel sem kljub temu. Ljubim zimsko naravo, še več mi je do izrednih gledanj v zimi —■ in hoja skozi sotesko Vintgar združuje obe te želji mojega hotenja. 8am sem stopal doli v globel po dobro izlio-jeni sneženi stezi. Žive duše ni bilo videti nikjer, tudi ob vstopu v sotesko so stali po letu toliko oblegani paviljoni docela nemi, zabiti in zaprti. Toplo jutro je bilo.. Planine onstran doline so bile zagrnjene v rahlo megleno odejo, le obrisi njih veličin so nemo zrli v dolinsko ravan. Stopil sem čez brv nad glavnim vodopadom in potem dalje v sotesko. Brv debelo posuta s snegom, takisto pot ob steni. Spodaj v globeli te pozdravlja čisti, zeleni tolmun, pritajeno šumenje, kakor jek iz daljave, prihaja do ušes. Pogled pod visokim, slokim železniškim mostom na nasprotno stran v strme skalnate stene jo v zimski podobi veličasten: mogrčen viadukt, nje-gov kamenit obok visoko uad teboj, tja čez. pod njim seže pogled v snežene, nepristopno stene, voda pod teboj v grapi pritajeno Sumi... Tik ob predoru se je spustil s strme steno mogočen plaz snega, stopinje so vsekane v trdo, zmrznjeno plast Pod jezom ječi voda, kot tla jo golta nepojmljivi zmaj v svoje ogromno žrelo. Pridem do prve galerije. Sneg škriplje pod tlakovanimi čevlji, lesen hodnik votlo odmeva pod njim, ko stopam sklonjen korak za korakom tesno pod steno. S sten vise težke ledene sveče, spodaj v strugi že močneje bobni Sredi struge so nakopičeno velike skale, nn njih bele lise, sneg Cist ko kristal. Ob manjših skalah se čvrsto tišče ledene plošče, kot fino brušeno steklo se zde. Vmes pa se poganja in peha voda v ogromnih sunkih. Buči, šumi... Še dalje gledam v strugi, kako moli iz vode ponekod tenko Sibje: kjer se stika z vodno gladino, ga je objela ledena skorja. In zdaj drhti, sc ziblje ob sunkih drveče vodne mase in nudi isto lepo podobo: kot lepo. fino izdelano steklo. Visoko raz stene visi nad teboj krasen leden plašč, kakor mogočen kapnik se je izobličil v deset in več metrov dolgo plast. Spušča se v lep, zmrznjen vodopad, veličastne gube ga krase. Slika zimske prirode, ki je vredna obiska in pogledat In potem spet čez plazove snega, po usekanih stopinjah, tik ob vodi. Leno se tukaj pomika Ra-dovina skozi grapo. Kristalno čista je njena gladina in dno, posuto z drobnim peskom, drugod spet z debelejšimi kamni, s skalami. In malo daljo spet bobnenje šumeče votle . V sotesko se je oglasil oster žvižg lokomotive. vlak je švignil čez viadukt in izginil v tunelu. Grem pod galerijo, gledam čez strugo v nasprotno stran, v mogočne sklade nepristopnlh skal, v ugodnejših legah poraslimi z drevjem. Nekje iz skal so je utrgal ptič in se spustil v sotesko, tik nad vodo Gledam. S kremplji drži večji ptič slabejšega, manjšega. Začne borba med njima, žalostno čivkanje odmeva po samotni soteski, obupno frfota in se brani uboga ptica. Poženela se nad vodno gladino, frfotata, so bijeta. Slabejši, napadeni ptič se hoče oprostiti smrtnega objema, brani se pred kremplji starejšega, velikega roparja. Toda on je močnejši, ne pusti svoje žrtve. V vodo padeta oba, se borita tamkaj, so spet poženeta v breg. Obnemogla sta žo oba, padeta v sneg. Gledam ju čoz, kako nepremično ležita v snegu Večji Se vedno drži manjšega, slabejšega Čakam, kaj bo. Dolgo čakam. Stopil bi čez. ko bi mogel, toda voda je zdolaj, prehoda ni... Starejši ptič se spet požene nad strugo, preslab je, dn bi priSel če« .« svojim plenom. Snusti «e nnr.nl v «kalo. uhos-i žrtev še vedno drži sklenjeno v krempljih. Odpočije se v bregu, potem zleti čez strugo na mojo stran Pohitim nazaj po stezi, toda čim se približam, pobegne ropar dalje. In spet in spet. Potem poleti s plenom visoko nad stene v hrib, v hosto. Tudi med pticami obstoja borba za obstoj, za življenje. Huda je zima in živeža ni. Pa se bore med seboj, mrčnejši se spusti nad slabejšega. In tako pride za enega konec, za drugega podaljšanje življenja. Ko pritisne spet lakota, sledi nova žrtev... Kakor povsod in vedno: močnejši slabejšega.. ! Grem dalje. Varno in pečasi stopam 'osno ob navpičnem bregu nad vodo. Tu ni ograje, vsak čas so lahko podrsaš v globel .. Tih mir je tu. Nad sotesko so visoko v zraku propeljava vran in tesno, obupno bolno prihaja v to samoto do človeka njegovn žalostna pesem: kra. ura... Tam zgoraj, daleč v soteski odmeva šumenie vodopada. Cez brv stopim ln pogledam v glooei. Voda skoraj stoji, komaj vidno se pomikajo po njej vodne pene v ozkem, strnjenem pasu. Kakoi dolga, sklenjena veriga, ki potem tu izginja, sc razloči in se leno pomika v posamičnih členih dalje Spodaj v globokem, docela črnem tolmunu opazujem množico rib Plašno begajo med skalami in do drobtin, ki sem jih bil iztresel iz žepa. Silno množina jih je. velike, manjša, prav male. Njih podoba se zdi bela, svetlikajoča. In zdaj po lesenih hodnikih dalje, lik po*< -tek'. D. 820'— Pred belgrajskim sodiščem se vrši te dni proces, ki je radi višine poneverjene vsote doslej največji finančni proces v naši državi. Gre za to, kdo bo moral plačati približno 44 milijonov dinarjev. Angleška trgovska banka, ki je uživala sloves solidnega podjetja, je hotela pred kakim letom likvidirati svojo podružnico v Belgradu. Vse priprave so bile že izvršene in likvidacija bi se imela izvršiti 30. septembra preteklega leta. Neposredno pred tem pa je predsednik banke v Londonu lord Farlingtone dobil od podravnateljev belgrajske podružnice Gjorgja Utješinoviča-Ostrojinskega in Alberta Haj-mana -Orenstina pismo. V njem oba ravnatelja obveščata lorda, da sta nenpravič'- u in tajno izdala v korist nekega klijenta banke garantno pismo za 24,316.250 Din. Prosita, d^ naj se zadeva zamolči, češ, da je to v interesu ugleda podjetja in tudi v interesu ugleda ravnatelja Utješinoviča, ki je bil obenem švedski konzul. Ker je bil klijent, ki so mu bila ta ga-rantna pisma izročena, vsaj na videz precej premožen in pa da se ne bi škodovalo ugledu zavoda, je banka priznala pravilnost teh ga-rantnih pisem. Storila je to tudi zato, da bi se mogla izvršiti likvidacija. Banka je nato objavila v »Službenih no-vinah« sklep o likvidaciji in poziv klijentom, da vse tekoče zadeve urede v predpisanem roku. Med tem so pri pregledovanju knjig ugotovili, da sta oba omenjena ^jodravnatelja izvršila še več nepravilnosti, vsled česar sta bila že avgusta 1926 obtožena radi goljufije. Ko so prišle te njihove manipulacije na dan, je bivši švedski konzul Utješinovič insceniral poskus samomora v Zemunu, njegov tovariš Orenstin pa je izginil iz države. Neposredno pred iztekom roka za likvidacijo se je pri likvidatorju banke pojavil industrijalec Rista Daskalovič, ki je bil za vlade Stamboliskega ravnatelj kriminalne policije v Sofiji, in zahteval, da se mu izplača 20 milijonov dinarjev na podlagi pogodbe o finansiranju njegovih rudarskih podjetij. Tudi ta pogodba je bila v imenu banke podpisana od omenjenih podravnateljev banke. Likvidator je sprejem te pogodbe in izvršitev odklonil. Kmalu na to pa je »Centralna banka« zahtevala izplačilo teh 20 milijonov. Ker Angleška trgovska banka na to zahtevo ni odgovorila, je Centralna banka zahtevala preko sodišča, da se nad Angleško trgovsko banko odpre konkurz. Angleška trgovska banka je nato prijavila celo zadevo sodišču.. Medtem je »samo-ubijalec« Utješinovič ozdravel, Orenstina pa so izgnale grške oblasti in ga izročile našim. Tako je cela zadeva prišla pred sodišče, ki bo moralo predvsem ugotoviti, ali je za plačilo teh nad 40 milijonov dinarjev odgovorna Angleška trgovska banka in soditi o krivdi obteženih. Na obtoženi klopi so: Oba podravnatelja Utješinovič in Orenstin, čež, da sta neupravičeno razpolagala z bančno imovino; Rista Daskalovič in Gjorgje Vito-rovič, bivši ravnatelj banke pa sta obtožena, da sta poskušala unovčiti garantna pisma, da-siravno bi morala vedeti, da so falzificirana. -k Razpis župnij. Potom objave v Škofijskem listu sta razpisani župniji: Višnja gora in Polom pri Kočevju. Rok za vlaganje prošenj se zaključi 28. februarja 1929. — Podeljena je župnija Hotič Francu P a v š i č u , župniku v Polomu. — Za župnega upravitelja v Višnji gori je bil imenovan Leon Kristane, on-dotrii kaplan. — Premeščeni so bili kot kaplani: Ignacij S k o b č iz Semiča na Vrhniko, Andrej K u š 1 a n ? Vinice v Semič in Janez K n a -f e 1 j iz Dolenje vasi pri Ribnici na Jesenice. — Nameščen je bil za kaplana pri Sv. Trojici v Tržišču novomašnik Hieronim Šauli. k Kralj krstni boter 10. sinu. Posestniku Francu Piškur v Marijindolu 8, župnija Št. Lovrenc ob Temenici, je bil 4. januarja t. 1. rojen deseti živi sin (eden je umrl). Naprosil je kralja za botra. V svoji dobroti je kralj prošnjo rad uslišal in sam določil, naj se otrok krsti na ime Peter, torej na ime prestolonaslednika. Kot kraljev zastopnik je bil odposlan dne 5. t. m. artilj. major Peter Kiler. Krst se je izvršil 5. febr. dopoldne ob 11. Vse ljudstvo je hvaležno ljudomilemu kralju za to naklonjenost — Zopet živ dokaz, da se ni treba bati številnih otrok. k V naše državljanstvo sta sprejeta Franc Gorjup, posestnik iz Laz in Andrej Kumar, stolar iz Ježice. ir O zdravju g. župnika Vovka, ki se zdravi na tukajšnjem očesnem oddelku, smo prinesli vest, ki je precej netočna. Res je, da se je g. župniku bolezen kolikortoliko izboljšala. Ni pa res, da bi bolnik že mogel čitati. Do tega manjka še mnogo. In do morebitnega popolnega ozdravljenja manjka še več. V to ne bo zadostovalo le par, ampak mnogo več tednov. it Prepovedan inozemski tisk. Nemški list »Volkischer Beobachter«, ki izhaja v Munchenu; bolgarski listi »Nezavisnost«, »Narcd« in »Utro«, ki izhajajo v Sofiji ter knjigi »Kaiser Kari« od grofa Polcer-Hoditza in »Vor dem Sturm-Erinnerungen an den Erz-herzog Thronfolger Franz Ferdinand« od Paula Nikitsch-Boulles-a, so v naši kraljevini prepovedani. k Spremembe v žel. službi. Nastavljeni so: za poduradnike v I. kat. 4. skup. Gerželj. Ivan, brzojavec, Ljubljana, gl. kol.; Verderber Rudolf, brzojavec, Celje; za poduradnike II. kat. 3. skup. Telban Jakob, kretnik, Borovnica; Drexler Aleksander, obratnik, Ljubljana, gl. kol.; Cestnik Josip, kretnik, Ljubljana, gl. kol.; Lah Alojzij, brzojavec, Čakovec; Kocbek Franc, lov. sprevodnik, Maribor, gl. kol. Premeščeni so: Cernousov Konstantin, dnevničar, Ljubljana, gl. kol., k prom. komerc. odeljenju: Selevšek Franc, prom. poduradnik, Breg, v šoštanj-Topolščica; Gvardijančič Andrej, prog. čuvaj, p. s. Jesenice, k p s. Ljubljana g. d. pr. Stalnost so pridobili: Penko Mihael, prom. poduradnik, Blanca; Istenič Viktor, prom. poduradnik, Medvode; Patzelt Alojzij, sprevodn., Novo mesto. Upokojen je uradnik III. kat. 2 skup. VojiF Karel pri admin. prav. odeljenju; služba je prestala komerc. poduradniku I. kat 4. skup. Krašnja Franc, Zidani most. * I. zlet slovenskih filologov v Pragi. V spomin obletnice smrti Josipa Dobrova k e-g a se bo vršil v Pragi zlet slovenskih filologov v dneh od 6. do 13. oktobra 1929. Otvoritev zleta bo v Pragi in se poleg tega pripravljajo izleli v Brno in Bratislavo. — Bližje podatke radevolje sporoči direktno odbor I. sjezd slov. filologov v Pragi V. Brehova ul. štev. 5, Slovansky seminar. ■k Vizum ženam in otrokom naših državljanov v Z. D. A. Amerikanski konzulat v Zagrebu je sporočil, da je pri izposlovanju ameriških vizumov ženam in mladoletnim otrokom naših državljanov, ki so bili zakonito in trajno pripuščeni v Z. D. A., sledeče postopati: Naprvo je treba doprinesti zadostne dokaze o zakonitem prihodu moža (očeta ali matere) v Z. D. A, h kateremu se namerava upravičena oseba priseliti. Tako zvani affidavit of. suppprt se ne smatra za zadostni dokaz. Radi tega se naj prosilci (žene, otroci) obrnejo na moža (očeta, mater), ki naj izposlujejo na ministrstvu dela (Departement t ? Labor) v \Vashingtonu D. C. potrdilo po foru.ularu 576, ki se imenuje »Declaration regarding Lasi Entre into the United States«. Ta formular naj naš državljan, ki stanuje v Z. D. A., izpolni v tozadevnih rubrikah in pošlje priseljeniškemu poverjeniku — Commissioner of Im-migration — onega pristanišča, preko katerega se je priselil v Z. D. A Za naše ljudi pride v poštev Eliis Island. Ccmmissioner se bo prepričal o pravilnosti vsebine formularja in po ugotovitvi, da je prosilec prišel zakonitim potom v Z. D. A., bo poslal formular direktno pristojnemu amerikanskemu konzulatu, ki bo po vrsti obvestil interesirane stranke v naši državi o njihovi pravici na prvenstveni status druge vrste, če isti presijo za vizum. Na temelju tega pisma amerikanskega komisarijata tedaj stranke lahko zaprosijo za potne liste pri določenih sreskib poglavarjih oz. polic, direkciji. ir Vsi zavodi za nmnbolne prenapolnjeni. Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani javlja sledeče- Ker so vsi zavodi za oskrbo umobolnih v ljubljanski oblasti prenapolnjeni, se bo odslej kar najstrožje postopalo pri odločanju sprejema posameznih bolnikov v zavod. Oziralo se bo le na primere, ki so zavodne oskrbe res neobhodno in takoj potrebni, t. j. sebi ali drugim nevarni, kar pa mora biti v prošnji z dejstvi utrjeno. Za vsak sprejem pa je odtlej vložiti prošnjo na ravnateljstvo splošne bolnice, ki bo sporazumno s prima-rijem psihiatričnega oddelka odločalo o sprejemu nujnih slučajev. Na to odredbo pa opozarja ravnateljstvo zlasti podeželske zdravnike s prošnjo, naj v bodoče nikar ne izstavljajo izpričeval za bolnike. ki takojšnje bolniške oskrbe niso res nujno potrebni. — V Ljubljani, dne 6. febr. 1929. Ravnatelj bolnice: dr. Ješe s. r. ir Naše šole in zima. Predvčerajšnjem in včeraj sta bili 1. in 2. državna gimnazija zaradi mraza zatvorjeni. Kakor izvemo od merodajne strani, se je danes na obeh zavodih pouk zopet začel. Nadalje nam sporočajo, da je naučni minister pooblastil na učnega šefa, da sme zaradi mraza in neprehr.dnih potov ukiniti pouk na osnovnih šolah do pet dni. Izvemo tudi, da je TPD dala srednjim šolam na razpolago 50 ton premoga, tako da se bo zopet lahko kurilo in ne bo treba pouka ustavljati. ir Režiserski tečaj priredi Prosvetna zvezi, za režiserje podeželskih prosvetnih druStev v nedeljo dne 10. t. m. dopoldne ob 9 v Akademskem domu v Ljubljani. Društva naj takoj prijavijo one, ki se žele udeležiti tega tečaja. * Najbolj mrzel kraj je Mirna na Dol. Dne 3. febr. je bilo tu —33« C. Torej je Mirna najbolj mrzel kraj v Srednji Evropi. Obisk cerkve je bil minimalen, obisk šole pa enak: »0«. •k OPOZARJAMO na oglas otvoritve nove gostilne »Pri Godcu« lik postajališča Jevnica. nafavete Si pok lcicne.se more izpolniti le tedaj, ako ie obrala* ta oazlflvost noži vl|caahln*2tnln prebrano. 2—SkavfneSileeOVOMALTINE k mleka sa xa trerk ali Inžlno nudilo krm lno vrednost In dodatek vitaminov, ki |!h rab mati v blaonslo%Ifrnem stsnfu In nlen z»r»d- Ljubljana Mladi hleptoman tt letni Mirko N. Iz Spodnje Šiške je prizadejal oblastem že mnogo preglavic. Ta otrok je naravnost patološka uganka Ves Čas se obnaša dostojno in pametno, kar naenkrat pa ga nekaj prime. Fant gre ia ukrade karkoli, samo da kaj ukrade. Policija je že ugotovila nekaj tatvin in vlomov, s katerimi si Je dolgo belia glavo, kako bi bile izvršene in kdo jih Je izvršil, nazadnje se pa je izkazalo, da jih Je zagrešil 12 letni Mirko. Mirko je bil menda že v vseh poboljševalnih zavodih. kar jih premore naša dežela, toda nikjer ga ne morejo odvaditi njegove tatinske strasti. Mesec dni, še celo več, je kot vsak drug otrok, naenkrat pa izgine in zope' kaj ukrade. Mestni magistrat je prišel do spoznanja, da so pri fantu pojavljajo slučaji sporadične bkznosti. Na nrgistrat so j>oklicali fantovo mater in jo vprašali, ali ne bi kazalo d iti fanta v blaznico Zvedeli so pa čudno stvar: 12 letni fant je bil že poprej enkrat eno leto v blaznicil Tam pa so ga kot zdravega odpustili. S fantom mrgistrat zdaj ne ve, kaj bi po&el: primernega zavoda za take vrste mladino ni, za starejše je vsaj ječa. Fant lahko počenja v svoji neodgovornosti, kar se mu ljubi. In že ena zanimiva poteza je na fantu. Včasih se klati namreč kje po Dolenjskem ali kcd drugje, naenkrat pa se prikaže v Ljubljani. Bogve kje dobi denar, za katerega nakupi čokolade in to razdeli med otroke zavetišča v Sp. šiški: »Stric iz Amerike je prišel !<• Fanta so poskušali poboljšati tudi s pomočjo re''ae vzgoje. V meščanski šoli je bil prvovrsten učenec in je točno vršil vse svoje šolske dolžnosti. Toda zopet ga je nekaj prijelo fant je predal podarjene •mu knjige ln izginil. Profesor P. mu Je iz lastnega kupil nove šolske knjige, ali fant je črez mesec dni tudi s temi napravil Isto. Na veselici je bil bogati dami ukraden krrsen, do 4000 Din vreden pla&č: kdo ga je ukrrdel? Nršli so plašč pri sta-rinarjib, ki so povedali, da jim ga je za 200 Din prodal neki 12 letni dečko. Bil je zopet Mirko. Fanta že izrabljajo starejši tatovi in le težko bi bi se zanj našla še kaka pomoč. Nočna služba lekarn. Drevi bosta opravljali nočno službo lekarni: 1. Sušnik na Marijinem trgu in 2. Kuralt na Gceposvetski cesti. * © Slikar Rihard Jakopič je nasiov predavanju, ki se bo nocoj ob 6 vršilo v zbornici univerze v okrilju predavanj Umetnostno zgodovinskega društva. Predava g. M. Marolt ob skioptičnih slikah. © »Naš pot po Franciji« je naslov predavanju, katerega bo imel v petek zvečer ob 8 na prosvetnem večeru dr. Roman Tominec. Predavatelj bo opisal potovanje preko Italije, Francoske riviere v Lurd, Pariz in Liseaux. Na to predavanje opozarjamo zlasti one, kaieri so se tega pota zadnje počitnice udeležili. Predavanje je bogato ilustrirano s skioptičnimi slikami. © Hišne posestnike, odnosno upravitelje ali hišnike, ki še niso pravočasno vrnili popisnih pol »A« davčnih zavezancev pozivlje mestni magistrat ljubljanski, da to store zanesljivo do vštetega 9. februarja L 1. — Rok za vlaganje popisnih pol »B< za stranke pa ostane v veljavi do 16. februarja t. 1. O Klub primorskih Slovencev ima svoj redni sestanek drevi ob pol 8 v dvorani Rokodelskega doma (Komenskega ulica 12-1). — Na sporedu je predavanje g. Davida Doktoriča o zgodovini slovenskega zadružništva. © Krošnjarjnra smola. Krošnjarsko delo ni prijetno in je naravnost grdo, kako nekateri ljudje z njimi postopajo. Ce pristopi v lokalu krošnjar k tvoji mizi, ga vljudno odpravi, ako ne nameravaš nič kupiti, ni pa treba stresati surovosti nanj, krošnjar ie tudi človek. Neki kroSnjar je v Rožni dolini naletel na takega suroveža. Ponudil mu je svoje blago, če bo kaj IzbraL olikanec pa se je pričel dreti nnd njim: »Ti pr .. .. Dalmatinec!« tn še več takih, vzel mu je tudi ovratnico imiti-ranih biserov in je ni hotel vrniti krošnjarju. V burnem prepiru Je vrgel krošnjarju njegovo kroSnjo na Ha In ubogi r>almatlnec je bil skoro ob vse svoje premoženje »er trpi približno 000 Din škode, kar je zanj zelo mnogo. Nasilneža, ki tako surovo postopa s krošnjarji, ie zapisal stražnik. 0 Zono je izgubil. Krojaški pomočnik Janez 2 I« Rožne dolino je Sel pred slnočnjim proti LJubljnnl s svojo nekoliko slaboumno ženo. Pred neko hišo v Rožni dolini Ji je naročil, naj malo počaka, da se čez pet minut vrne. Ko se Je Janez vrnil, žene nI bilo nikjer več. Mož se sedaj boji, da se mu slaboumna žena ne bo več vrnila, ker sama najbrže ne bo znala domov. O Suknja Študenta Boža. Študent Božo je fmel samo eno suknjo, no pa saj tudi drugi Študentje jih nimajo več in to ne bi bilo tako hudo. Ali Študent Božo je prišel Se ob to. Vzrok pa je bila neka pasja mrcina, ki je najbrže mislila, da more študent v tem mrnzu Izhajati tudi brez suknje. Zakadila se je v Študenta, mu raztrgala suknjo in ga Se pošteno oklala. Sludent je bil nakrat brez suknje, pač pa je dobil skelečo rano na nogi. Najzanimivejše pa Je Se sledile. Spremljevalec psa Je povedal. da je pes last nekega č-stnlka, toda ugotoviti ime lrstnikn, da bi mogel študent izterjati od njega drugo suknjo, to je bilo za policijo nemogoče. Kakor vse kaže, bo študent ostal Se vso simo brez suknje. © Ogenj v stanovanji! VSeraJ zjutraj so bili mestni gasilci pokHc-ni na Breg. kjer je v drugem nadstropju hlSe St. 10. v sobi g. Guzime, podnajemnika trgovskega sotrudnika Krivačiča, nastal ogenj. Nalemnlk stanovanja je že ponoči opazil, da nekaj diSi po tlečem lesn, ko pa je zjutr-j prinesla gospodinja zaltrk v sobo g. Guzima, je bila to že vsa v dimu. O-eilcI so IzbIH peč In pogasili ogenj v steni. Skoda je manjša. Ogenj je nastal najbrže radi trga, ker so se vnen leseni tramovi v steni blizu peči. O NAMOČENA POLENOVKA Fr. Kham, Mik\oli"eva cesla. © DANES 7. domala 2abava in ples pri »Jerneju*. © ODVETNIKI IN ZDRAVNIKI imajo priliko dobiti s 1. majem primerne prostore sa pisarno in stanovanje v Selen burgovi ulici Slev. 4. Maribor □ Himen. V Mngdalenskl cerkvi se Je poročil g. Franc G laser, zasebni uradnik, z gdč. Ano Polančičevo, zasebno uradnico. Starešini sta bila Fric G laser za ženina in Anton Tur k za nevesto. □ Dramatična Pola. Drevi predavanje Izostane. Prihodnji četrtek je na dnevnem redu predavanje režiserja JoSka Koviča o temi: »Cilji In pota režije« □ Klub slov. kat. akad. starešinstva. Drevi ob 20. uri redni sestanek v dvorani Zadružne gospodarske banke. □ Občinska soja. Drevi ob ia url se vrši. v mestni posvetovalnici nadaljevanje prve redne seje nove občinske uprave. Seja je nejavna. Na dnevnem redu so nekatere zadeve, ki se na zadnji seji niso rešile. □ ljudska univerza. Jutri je na dnevnem redu predavanje Inž. W. Urbaneka o potovanju na Kitajsko in Japonsko. Predavanje pona-zorujejo številne skioptične s'lke. □ Prvenstveno smučke tekme za mariborsko obl-st se vrše v nedeljo, dne 17. t. m., na Pohorju. Cilj in start je tudi tojx>t na Klopnem vrhu. □ Ponesrečen poizkus samomora. Zasebni uradnik Franc P. je bil izpil nekaj strupene tekočine in se zgrudil v nezavesti na tla. Hišnik je o tem takoj obvestil stražnika na Koroški cesti. Rešilni avto je prepeljal z~.strupljenca v bolnico. Pred mesecem dni je bil Franc P. poizkusil svoio srečo z vrvjo okoli vratu, pa se je tudi penesrečilo. □ Pravda radi psa. Avtcbus. ki vozi v Celje, Je povozil na Aleksandrovi cesti 10C0 Din vrednega psa, last rekega inženerja. Pse je obležalo crknj'okazati svojo zgovornost pred tukajšnjim sodiščem. Celje 0 Upravičeno zgražanje. Že več let poseda pri vhodu na Glnzijo slepa beračica Elizabeta Ga-rinšek. Vsaka jutro Jo tjakaj piivedf mlad- deklica, ki jo tam posadi na kamen. Preko dne^a slepa revica prosi milodarov, zvečer pa jo deklica zopet odvede na njeno stanovanje na Glavnem trgu št. 15. To se godi že °kozi več let. Z nastopom silne zime je bila revica prisiljena pre-nes'i svoje dnevno biv?lišče na vorol Benjamin Ipavčev* In Gregorčičeve ulice. Ljudje, ki hodijo mimo In gledajo, kako uboga starka vpričo coie javnosti zmrzuje, se upravičeno zgražajo in \pra-šujejo. kako da se zanjo nihče ne zgane. Zgan'la naj fcl se vsaj pristojna občina, a ta se ne bo, čc za vevo, ki stanuje že več let v meotu. niti ne ve. Tu je dolžnost organov v mestu, da stvar uredijo ne le z enostavno prijavo, temveč z energičnimi ukrepi. Zadovoljstvo v hiši j« le tedaj ako uporabliate pražene kave tvrdke ANTON FAZARINC, CELJE • • Gospodarstvo Dopisi Kranl Godba na pihala. Prosvetno društvo Je na Svečnieo ustanovilo nov pododsek — godbo na pihala lega dne se je popoldne vršil v gledališki dvorani Ljudskega doma sestanek vseh onih, ki so se priglasili k novemu pododseku. Vpisalo se Jih je 86 S teoretičnim poukom se je že pričelo. Cevt popokale. V Pollakov! tovarni so vsled straSnega mraza popokale cevi. ki vodijo iz parnega kotla k raznim strojem. Mraz, ki Je na nekaterih krajih dosegel še nad —80" C, je tudi preprečil vsako delovanje turbine, tako da Je ta tovarna, kakor vse druge, ki dobivajo električno moč iz mestnih in lastnih elektrarn, morala delo za par dni popolnoma prekiniti. Ormož Smrt r visoki starosti. Pretekli teden so pri Sv. Tomažu pokopali 91 letno Marijo Ritonja iz La-honec. Umrla je bila najstarejša članica dekliške Marijine družbe. Živela je sama. Bolezen In pomanjkanje je prenašala s pravo Jobovo potrpežljivostjo. Sv. misijon pri Svetinjah. V nedeljo se je zaključil pri Svetinjah sv. misijon, ki so ga z veliko gorečnostjo vodili trije misijonarji z Celja. Zaključno sv. obhajilo je delil pre vzvišen i pomožni Skof g. dr. Tomažlč. Izredno hud mraz. V nedeljo je dosegla zima v okolici Sv. Miklavža višek. Toplomeri so padli na —80° C. Takega mraza že mnogo let ni bilo. Rogaška Slatina Igra »Narodni poslanec«, ki jo je priredilo pevsko in prosvetno društvo »Sloga« na Svečnieo, je Izprdla nad vse pričakovanje dobro. Gledalci so Imeli posaben užitek v igri novinarja Sretanu (g. Novaka), ki se je to pot izkazal kot ?e ruti-niran komik. Iz obiska prireditve se je opazilo. da Slatinčani pa tudi okoličani ljubijo igre, le Skoda, da se tako redko prirejajo. Pri kopanju novojra vodnvoda na Bnču se Je pokrzal razveseljiv uspeh, naleteli so na močan ziv izvirek, ki daje 2 sekundna litra vode. S tem je dano upanje, da se bo pridobilo Se za nrdaljnjo potrebo. Ako se to uresniči, je RogaSkl Slatini pridobljena bodočnost, ker bo s tem rešeno najbolj pereče vprašanje, ki je pogoj za razširitev zdravilišča. Trbovlje & BI se izplačalo. Naši dve osnovni Soli, sedemrazredna na Vodah in osemrazredna v trgu Trbovlje porabita po več sto vozičkov letno za kurjavo Slabo zidovje Sol in neprimerne peči so krive, da otroci vsako leto zmrzujejo v Soli in jih jc učlteljstvo že moralo poslati domov. 2e večkrat se Je načelo vprašanje, da bi se napravila ▼ teh šolah centralna kurjava, nI pn Se do tega prišlo. Na kaj se pravzaprav čaka? Ali se morda čaka m | graditev novega šolskega poslopja na Vodah, ki ' je oblastveno zaukazano, ker je revers TPD iz le- i tn 1882 pravomočen. Ker n| upanj«, da bi se to | v kratkih letih zgodilo, bi se paf Izplačalo z na-I peljavo centralne kurjave, da ne bodo v Soli slabo ' oblečeni otroci t učiteljstvom vred zmrzovali. i Davek na rente (Koner.) V primeru, d« i»-j»i»v sponia in da sodišče še ni Izreklo svoj« ali mnenja, tedaj naj davčni obvezajiec vloži prošnjo ter zahteva, da se določitev ln iztlrjanje davka preloži do končanega sodnega postopanja. Po fl. 68 zak. o reposr. davkih se imajo od bruto-dohodkov odbiti, če so drkazani: bremena, ki zmanjšujejo vrednost dohodkov, in stroški za vzdrževanje dotičnega predmeta oziroma prava, ako po dogovoru pripadajo v breme davčnega obveznika. Pri ob res. i h od hranilnih vlog v denarnih zavodih plačujejo hranilnice in zadruge 8 od slo, od csJalih obresti in rent pa 15 od sto. To znači, da se plača od 500.000 dinarjev, naloženih v kakem privatnem denarnem zavodu, hranilnici ali banki po 6%, davka na rente od zneska 80.000 dinarjev 2.401 dinarjev letno. Ta znesek odbije pri Izpla-čitvi obresti blagajna, ki izvrSi izplačila. Od Istega zneska, če je naložen v poštni hranilnici po 6 od s»\ «« ne plača nobenega davka od obresti. L?to-tako ni treba plačati od tega denarja o-^g.a davka, če je naložen v ngrarni zajed niči »'i zadrj^i, u.»>-novljeni po zadružnem zakonu. Č« i"vir.i tr renta od zneska pol milijona dinarjev iz zaMžitvenega razpierja, ne iz obresti od hranilnih vLug. tedaj se mora od 80.000 dinarjev obresti pla-fcti 4 500 dinarjev davka na rente. Ako Je davčni obvezanec vdova ali oseba pod r.ki<~2tvoni n. ur. mladoletnik, tedaj ne znaša davek na rente, ki izvira iz drugega zadolžitvene^a raz-rmrja in ne Iz hranilnih vlog, 15 od sto. marveč 8 cd slo, čs celokupni znesek te rente ne zn"5i letno več nego 10.000 dinarjev ln če izplačil ne izvršuje ena i-med nivedenih blagajn, ki pri izplačil i odtegujejo davek. V primeru, da davčni obveznik nG uje v nažl državi, je dolžnik obvezan, pridržati tv' obresti davek na rento ter ga izročiti davčni oblasH. Vsled tega morajo vsi oni davčni obvezanci, ko-jih oskrbovanci žive v inozemstvu in katerim oni pošiljajo obresti v Inozemstvo, prijaviti tuje kapitale ter označiti tudi viSino obresti, ki jih plačujejo za ta tuji kapital. Ce dolžnik tega ne stori, tedaj se smatra, da je zatajil davek na škodo države. In proti njemu se kazensko postopa. Kaznovan bo po čl. 142 z dva- do S.irikratnim zneskom, za katerega Je bila oškodovana država. Kadar policijska oblast ali izvršilna oblast oziroma sodna ali občinska oblast pobere kako terjatev, tedaj mora zadržati ta davek ter ga poslati davčni oblasti, ker bodo v nasprotnem primeru smatrali odgovornega uradnika, da Je zatajil davek. KONKURZ1 IN LIKVIDACIJE Konkurz jc razglašen o imovini Milana Laza-nova, trgovina s konlekcijo v Osjeku (prijaviti do 1. marca); Rajvojko Nikolič, lesna trgovina v Ze-munu (prijaviti do 1. marca). Narok za prisilno poravnavo v zadevi tvrdke Franjo Blažon (las'nik Gregor) se vrši 16. lebr. * Popis davčnih zaraiancov. Po novem zakonu o neposrednih davkih se mora vršiti vs:.ko leto popis davčnih zavezsneev. Vsi, ki so prejeli cd mestnega magistrata ljubljanskega popi»ne pole, se pozivljejo, da jih eddajo najkasneje do vštetega 16. februarja 1929 med uradnimi ur mi od 8. do 14. ure na mestnem magistratu, Mestni trg št 2, I. nadstr., soba št. 22, mestna posvetovalnica. Borza 6. februarja 1929. DENAR Devizni promet je bil dmes prav znaten. Tečaji so se le malo izpremenili: tako je popustil London, učvrstila pa stft se Dunaj in Berlin. Vsa devize je dala danes Narodna banka. Devizni tečaji na iiubiianski borzi 4 februarja "29 povpraft 1)011. sredn m sr. I 11. Amsterdam _ 2,8 .— _ _ 1 erlin 135!.— 1354.- IJ5?.5< 1162.25 Bruselj — 791.^7 — — BudimpeSta — 993.70 — — Curib 1095.40 H 97.41 i')95.9l 1 9590 Dunaj 7y9.30 80!) & 8U'.7r> London 27\fc9 276.C9 21^.21 276.30 Newyork 56.77 66.97 56.87 50X7 Pariz — 2 i 2.6} — — Praga 168.20 It9,— ies.60 168.6(1 Trst — 298.10 — 298.10 Zagreb. Amsterdam 2280—2^8«, Berlin 1851 do 1854, Budimpešta 992.20-995.?0, Curih 1095 80 do 1097.40, Dunaj 709.80-802.80, London 275.89 do 270.69, Ne\vyork 56.77—56.97, Pariz 221.82 do 228.82, Praga 168.20—109, Trst 297.05-209.05. Belgrad. Amsterdam 2280—2280. Berlin 1354 do 1359, Budimpešta 992.10-905.20, Curih 1004.40 do 1097.40. Dunaj 799.3- 803.8, London 275.84 do 276.46, Ne\vyork 56.77—56.97, Pariz 221.62—223.62, Praga 168 20—169, Trst 297.05—299.05 Curih. Belgrad 9.125. Berlin 123..35, Budimpešta 90.62, Bukarešt 3.1275, Dunaj 78.05, London 25.215, Ne\vyork 520, Pariz 20.315, Praga 15 385, Trst 27.205, Sofija 3.75, Varšava 58.21, Madrid 81.65. Dlsr.r notira: na Dunaju 12.49125, (valuta) 12.455. v Londonu 276.30, v Newyorku 175.40, v Pragi 59.35. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjski« 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 680 den.. Kred. zav. 175 do-nar, Vevče 120 den., Ruše 260—280, Stavbna 56 den., feešir 105 den. Zagreb, n rž. pap.: vojna škoda ar. 484—485, lc8"a 433—13".50 '434—483.50), termini. 3. 439 bi., t 440 - 412, 12. 468—473, 7 odst. inv. pos.- 87M do 88.50. r reri 53-54 (53.50). Bančni pap.: Hipo -'5-.£25 (55.50-E5), Poljo 17.50-18, Hrv. 52 50 <'o 5", K-oh. 9« den., Jugo 90.50-91 (90.50 -91), Li. Kr 12K- IV, (125), Medjun. 57.50. Nar. 7400 d) 7500, Frašte'. 930-932.50 (980—985), Srpska 153—154, 7om. 185—138. fnd. pap. Guttmann 199 do 200 (200), Slavni" 5/0-6, Slaveks 104-105 (104-101.50), Danica 170 bi., Drava 460-465, Se-čerana 470- 480, Osj. ljev. 180—190. Brod. VHg. 315-350, Union 305 den., Ragusea 520 bL Trbovlje 465-470, Vevče 125-130, Nar. šum. 30 den. Belgr.-<1. Narodna banka 7450. Belgr. zadruga 7000, 7 rdot inv. pos. 88.50—88. agrari 53—54, vojna škoda 431.50-482 2. 432—431 .fi0. Dunai. Don. sav. Jadr. 87.40, Wiener Bank-•'erein 25.20, Bodenrredit 109.25, Credit-n>talt 59, Escomnteges. 28.30. ?ivno 142.50. Jugo 6.80, Au»-siger Chemische 260, Slavex 12 50, Mvndus 192. Alpine 40 PO. Trboveljska 58.P5, Kranj, indust. 30, Leykam 9, Rima Murany 120.95. Žito Radi močnega nazadovanja ameriških notacij za pšenico v vseh termirih sc je pričakovalo tudi na našem trgu znatnejšega padca cen, vendar je bilo nazadovanje malenkostno. Tendenca pa je slaba in jutri se pričakuje nadaljnje znižanje cene za pšenico. Neizpremenjene so ostale cene za vse estale proizvode, dasi je tudi za koruzo tendenca slabejša in nič manj za pšenično moko. Kepčijski promet je bil neznaten. Mnogo mlinov v Sloveniji je ustavilo obrat, ker je voda zmrznila in je tedaj povpraševanje po blagu malenkostno. V Ljubljani notir.ajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, s'ov. post., plač 30 dni. dobava promptna); pšenica 80 kg 2% 237.50-290, lebr. 292.50-295. marec 207.50—300, april 302.50- 305, maj 307.50—310; meka Og vag. bi. tko Ljubljana plač po prejemu 420—425. soržica (50% rži, 50^ pšenice) fko post. Domžale 277.50— 2^0, koruza laplatska 325 - 330, času primerno suha 295 - 207.50. iečmen bar. pol. 345—347 50, bč 330-d 332.50. — Zaključena sta bila 2 vagona koruze Tendenca čvrsta. ,, ■ i Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni trije vagoni bukovih plohov. Tendenca mirna. Živina Na ljubljanski sejem 6. t. m. je znašal dogon (v oklepajih število prodanih komadov): 134 (25) konj, 46 (17) volov, 18 (15) krav, 6 (4) telet in i Erašički za rejo. Zaradi mraza je bil dogon slab ikor tudi kupčija. Cene so neizpremenjene in so notirali: vo i I. 8.25 (prejšnja cena 8.50, ta teden kvaliteta slabša), II. 7.50, III. 6.50, krave debele 5—6, klobasarice 3—3.50, teleta 10—11 Din za kg žive teže; konji in prašički za rejo po kakovosti in veh", kosti. V Milanu notirajo: voli 1. 4.60-5.20, II. 3.80— 4.50, III. 2.50—3.50, krave I 4.10-4.70, II. 3—3.90, III. 2.20-2.70, biki I. 4.20-5. II. 3.20—3.40; nadalje je bilo pret. teden prodanih 313 zaklanih jugoslovanskih te'et po 6.60—7 lir za kg brez davka. V Pragi je bi'o na sejmu 4. t. m. prignanih 4?52 prašičev, od tega iz Jugoslavije 285 spenarjev, ki so dosegli 10.40—11.30 Kč za kg žive teže; nadalje je fcilo prodanih 150 zaklanih jugoslovanskih špehariev po 12.75—14.10 Kč za kg. Na dunajski goveji sejem 4. t. m. je znašal dogon 2647 glav, od tega iz Jugoslavije 56 glav. Notacije so neizpremenjene: voli najboljši 2—2.20, I. 1.65-1.95. II. 1.20-1.60, III. 1— 1.15, biki 1— 1.40, krave 0.90—1.50, klavna živina 0.65 -090 šilinga za kg žive*teže. jJe Občinski proračun zmanjšan. Ker so nekatere občine dobile vrnjen občinski proračun, pričakuje tudi naša občina, da se ji ga bo vrnilo, ker je znatno večji od lanskega. Poskočil je namreč od 118% na 188%, kar pa po novi naredbi ni dovoljeno. Sestaviti se bo torej moral nov proračun. Katere postavke bodo zmanjšane, je težko reči. Revščina v Trbovljah se je posebno letos I>okazala v vsej svoji luči. Imamo nenavadno veliko število bolnikov (samo v torek se je izdalo pri rudniku bolniških listov 107), katerih bolezen je prehlajenje In revmatizem. Vsi ti bo'nikl so brez izjeme oblečeni v slabe obleko in še brez sukenj Ni čuda, če potem pri takem mrazu ljudje zbole. Zaslužek rudarjev pa je tako neznaten, da si ne morejo nabaviti zadostnih oblačil. Slaba je kupčija ,kadar so ljudje slabo plačani. Žlrl. Lansko leto je bilo »giban;e prebivalstva« Jako ugodno v župniji Žiri; 185 rojstev, 85 porok, a le 69 mrličev. Letos se je to že začelo slabše: smrt se Je lotila predvsem moških. Dne 4. L m. so bili pogrebi splošno znanega posestnika Janeza Peternel« (p. d. Mavsarja Iz Jarče doline) in dveh občinskih revežev. Gotovo je pri tem uplival hndl mra*. Zjutraj Imamo že več dni zaporedoma —20 do —25° C, tako da Je na mnogih krajih Se naglo tekoča Sora zamrznila. — Da bi se mrazu kolikor mogoče ubranili v cerkvi, je dalo cerkveno predstojništvo položiti nov lesen tlak in napraviti nova notranja vrata. — G inž. Pelhnn je začel dne 4. II. z obratom svoje lesne industrije. Hrastnik Pred neka) dnevi sta dva taliča okrog ene ure ponoči vdrla v trafiko gospe Kumar ter po- . kradla blaga za okoli 300 Din vrednosti Rudniški 1 nočni čuvaj g. Jerman ju je opazil ter oba prestregel pri trgovini Bonerheim. Oba sta imela sekire in sta rekla, da gresta iz Ojstrega Jerman je bil v veliki nevarnosti, ker je bil neoborožen. Kakor se govori, bo za nagrado iz službe odpuščen. Čemur pa np moremo prav verjeti. Obrtno zadevo: Zadruga krojafcv in krojači« je imela v nedeljo odborovo sejo v Laškem in sklenila razpredelnik za vse oprostitve ln odborove seje za vse leto. Tako bodo seje: dne 7. aprila v Trbovljah, dne 80. junija v Hrastniku, dno 29. septembra v Trbovljah in dne 29 decembra v Laš' em. Vsi krojači In Šivilje dobe vsa pojasnila za Hrastnik v zadevi davčne naj>ovedi pri zadružnem pednačelniku tov. Janku ArnSku Trboveljska občina nima poselskth knjižic, kar vzbuja mnogo začudenja. ST. LAMBERT. Snut uglednega moža. V nedeljo popoldne smo tukaj pokopali blagega posestnika Franca Brvarja iz Borja. Dne 28. decembra 1928 se Je pri spravljanju lesa težko ponesrečil. Bil je prepeljan nato v bolnico v Ljubljano, kjer je bil operiran. Poškodba pa Je bila tako težka, da je bil ves trud zaman. V brezupnem stanju so ga 28 Januarja prepeljali na dom, kjer Je po težkih mukah Izdihnil dne 1. februarja svojo blago dušo, 43 let star. Cela fara je sočuvstvovala s ponesrečencem, ker je bil rajnik izredno dober Človek, pc vsej fari priljubljen. To sočutje se je zluRtl pokazalo v nedaljo pri pogrebu, katerega se Je udeležilo veliko ljudstva. Brvarjev« hiSa Je v svetovni vrini nlnčnt« vnl|k krvni davek; trije bratle 80 poslali smrtne žrtve vojne. SediJ pa Je ležko preizkušeno družino zadela S« ta nesreča. Blagi obi-teljl naše tožalje! Bil Je zvest naročnik »Slovenca«. Zapušča ženo in tri nedorasle otroka. ve/d uv/MMiH vrvenjehs prišel do sape, je vprašal »stric« natakarja: »Ali vam je dal vsaj kaj napitnine?« — »Ne,« je povedal natakar, »nič ni dal. Rekel je, da je vaš sorodnik in da bi bili gotovo užaljeni, ako ne bi tudi tega prepustil vam.« Deset ribiških ladij zamrznilo v leda Sira hote puščave Darvas Meseca januarja t. 1. je odrinila iz Vladi-vostoka ruska ekspedicija, ki je imela nalogo, da preišče puščavo Darvas. Ta puščava se razteza od skrajnega vzhodnega konca Buhare do Hindustana in afganistanske meje. Na jugu jo prekinja Darvaško gorovje, na severu teče Karaleginsko gorovje, na vzhodu se sreča z visokim Pamirskim gorovjem. Ekspedicija je morala preko neprehodnih predelov, mimo dovjo planilo ob pobočje, se odbilo in šinilo v zrak v orjaških stebrih vodnih kapljic. Docela izčrpani smo polegli na mestu in v tre-notku zaspali. V tem se je izza gora dvignila luna, tako srebrao-bela kakor blesteče zrcalo. Raztrgano, ostro skalovje, obdano od zijajočih, črnih prepadov je blestelo v mesečini kakor baržun in kakor iz neposredne bližine. Kakor nežna biserna malica se je lesketal s snegom pokriti vrh gorovja Darvas in na nebu nad njim so se kakor sinjebela jadra zrcalile njegove orjaške višine. Vročina se je razpršila, prijeten hlad je plul v prsi in se enakomerno ra zdelil po žilah, porajajoč novo moč in nov pogum. Po vo'. linah so se oglašali šakali. Tod in tam so kričali kakor otroci, se smejali kakor obsedenci in potem jokali kakor samotni ljudje v gorah. Med tuljenje šakalov se je mešalo kratko lajanje hijen in iz dalje je prihajalo zamolklo rjovenje blodečih tigrov. italijanska princezinja Giovanna in bolgarski kralj Boris, katerih zaroko pripravlja v Rimu bivši bolgarski vojni minister in kraljev prijatelj Volkov. Kralj Boris, ki je prevzel vlado po očetovem odstopu 1. 1018, je star sedaj 34 let. Princezinja Giovanna jc druga hči italijanskega kralja in velja kot ena najlepših italijanskih princezinj; šteje 22 pomladi. prepadov, preko deročih rek. Sestavljena je bila iz dveh oddelkov, ki sta štela skupaj 14 oseb. Glavni oddelek je vodil vseučiliški docent Krasin, drugi oddelek pa geolog Jurij Rudnev, ki mu je bil dodeljen njegov pomočnik Sosnov. Oddelka sta predirala ločeno in bila dogovorjena, da se snidefa ob zgornjem teku reke Surhaha. Bilo je osmi dan, ko se je skupina Rud-neva — tako pripoveduje Rudnev sam — ustavila na gorah in postavila svoje šotore. Že se je znočilo. Z gorečimi freskami so preiskali tla in pometali v ogenj strupeni mrčes, ki se je skrival pod kamenjem. Potem so okoli tabora položili po tleh kakor ograjo vrv iz neoprane ovčje volne. To je edino zanesljivo sredstvo proli strupenim škorpijonom, M so tukaj doma in pred katerimi se je treba zelo paziti. Ovce so njihovi najnevarnejši sovražniki in če škorpijoni le začutijo duh po ovcah, beže na vse strani. Do skrajnosti utrujeni — pripoveduje Rudnev dalje — smo polegli in zaspali. Nenadoma nas prebudi močan sunek. Tuljenje viharja nam je strahotno bučalo v ušesih. Nato je nastal za čas popoln mir, ki mu je sledil nov, več sekund trajajoč sunek. »Potres!« — nam je kakor blisk šinila misel; to v puščavi Darvas ni nič izrednega. Potres je bil tako močan, da je dva naših mož vrglo na tla. Sunki so se med zamolklim bučanjem ponavljali. Nekje se je utrgala skala in zgrmela v globino. Na.o je nastala gluha tišina... Zopet smo napeli sluh. Deroča reka, ki je bila oddaljena od nae komaj 50 metrov, je utihnila... Nič več ni bilo slišati šumenja valov in udarjanja kamenja, ki ga je voda nosila s seboj. Obšle so nas zmedene misli in nas odnesle v sive davnine, ko je nastajala zemlja... Potem smo se nehote zavedli nevarnega položaja.--»Proč! Proč od tod!« — je zakričal nekdo. »Reka je prodrla breg in se zliva preko peščene stepi — proti našemu taboru!« Spotikajoč se ob kamenje smo bežali in vlekli za seboj konje in koze. V temi smo hiteli proti bližnjemu gorskemu pobočju. Smrt je divjala za nami liki goreča lava in nas polagoma dohajala ... Toda že smo imeli trdna, kameniia tla pod nogami. Še nekaj minut smo lekli, nato se pa ustavili, loveč sapo in vsi potni. V istem trenotku je pa tudi vo- V Tomso na Norveškem so v velikih skrbeh zaradi usode moštev deset ribiških ladij, ki so že pred tednom dni zamrznile v Malan-škem fjordu in se ne morejo osvobodili. Sprva so upali, da bo napravil ladjam ga z skozi led velik motorni čoln, ki ga imajo s seboj, toda to se ni posrečilo. Sedaij sc boj«, da ne bi nastal vihar, ki bi zlomil led; ladje bi bile potem izgubljene, ker bi jih led stri. Na ladjah je približno sto ribičev. Naprosili so trgovinsko ministrstvo, da pošlje na pomoč ledolomilec. Na Islandiji že orjejo! Čuden red v naravi! V tem, ko ledene dežele daleč na jug, imajo tačas na Islandiji, otoku, ki leži visoko na severu med Norveško in Grenlandijo, izredno toplo vreme. Toplota jc padla to zimo šele enkrat nekoliko pod ničlo. Sedaj jc tako toplo, da kmetje že orjejo. Za srednjo Evropo pa napovedujejo nov mrzli val iz severne Rusije, kjer imajo do 37 stopinj pod ničlo. Čuda v srednji Alriki Amerikanec Carveth Wells se je pred kratkim vrnil s potovanja po Afriki v ekvatorskem pasu. Obiskal je posebno še nepoznano Meščevo gorovje in ozemlje severno-zapadno od Viktorijinega jezera. Wells pripoveduje neverjelne stvari o tem, kar je videl in doživel. Na pobočjih Meščevega gorovja da je uašel 50 čevljev visoko bezgovo grmovje; peteršiljeva stebla so 10 čevljev visoka, a Sopi planik so bili višji nego on sam. Dalje je ekspedicija opazovala ogromno čredo ce-ber, ki je tri dni šla mimo tabora in je bila 5 milj široka in 12 milj dolga. Wells je iznašel tudi čis.o nov način za fotografiranje velikih divjih zveri v svobodni naravi. Na dolgo vrv je navezal ubito žival kot vado, pritrdil vrvna avtomobil in se tako vozil po pokrajini. Pred avtomobilcni so kazale strah samo hijene in opice, druge zveri pa, posebno levi -o se vrgli na plen brez obotavljanja. Na ta iRčin je bilo živali lahko fotografirati. španski kralj Alfonz. XIII. Dobri ljudje se še dobe. Soda... Redki so sicer, toda še se dobe tod ir, tam dobri ljudje, ki hodijo po ulicah in dele dobrote: temu revežu stisnejo v roko 20, 50 dinarjev, onemu plačajo toplo kosilo, pred iz ložbami oprezujočim otrokom nasu,'ejo čokolade itd. Brez dvoma žanjejo obilo tihe hva ležnosti, toda včasih, najbrže celo mnogokrat pa nasedejo prebrisancem. Tako sc je te dni zgodilo takemu dobremu stricu v Parizu. Opazoval je bledega mladega moža, ki si je ogledoval cenike na oknih gostiln in restavracij in pri tem globoko zdihoval, naravnost ječal. Gotovo so se mu delale paj-čevine po drobovju, a v žepu ni imel beliča. »Stric« je slednjič pristopil in ga prijateljsko potrepljal po rami: »To bi dišalo, kaj ne?« Neznanec ga je presenečen pogledal in zagodrnjal: »Ničesar vas nisem prosil.« — Aha, ponosen je, si je mislil »stric« in se ni dal odgnati. »Mogel bi biti vaš oče, mladi mož; življenje poznam tudi od slabe strani, zato se vam ni treba sramovati. Vstopite v to restavracijo, izročite gospodarju to mojo vizitko in si kot moj gost naročite dobro večerjo. Tu pa imate pet frankov, da jih daste kot napitnino.« — Mladi človek je od presenečenja kakor odre-venel. »»Gospod —!« — je začel, toda »stric« je že izginil za bližnjim voglom, ves zadovoljen sam s seboj. — Naslednji dan se je odpravil »stric« v restavracijo, da poravna račun za večerjo mladega moža. Ko so mu pa pokazali račun, je debelo pogledal! Vsak navaden zemljan se v Parizu za 20 frankov lepo nasiti, toda njegov sinočnji znanec je zajedel in zapil na njegov račun 95 frankov! Ko je Lady Elizabeth Carnarvon, vdova egiptosTovcs Cnrnarvonit, ki jc te dni nenadoma umrla vsled strupenega mušjega pika. mogli odkriti požigalca in sta pripisovali vzrok temu, da je pri sejah navzoča vsa vas. Slednjič pa sta označili kot krivca mladega vaškega fanta Bruna Hammericha. Rekli sta celo, da jima je le-ta zločin že priznal. Hammerich ju je tožil in dokazal, da je nedolžen in schwartauško pri-sedniško sedišče je obsodilo Hesslovo na tri mesece ječe. Hesslova se je pritožila in lubeško prizivno sodišče jo je oprostilo. Izvedenci so izjavili, da se hipnotizirane osebe tudi v budnem stanju še dalj časa ne zavedajo jasno in so v takem stanju za svoja dejanja neodgovorne. Najlepši opat na svetu Avstralija je edina dežela na svetu, kjer kopljejo pristne črne epale, drage kamene posebne vrste. Rudnik je sedaj že izčrpan in se najdejo samo še komadi majhnega obsega. Kljub temu je dospel pravkar iz Avstralije v London črn opal, ki je največji in najlepši na svetu. Sodijo, da je bil najden že pred leti, a ga je lastnik doslej hranil. Opal je približno 6'/t cm dolg in 5 cm širok ter ima obliko pasje glave. Tehta nekaj nad 232 karatov in ga cenijo na približno tri milijone dinarjev. — Opal velja kot srečo-nosen kamen in v Avstraliji imenujejo črn opal l -srečni opal«. Barva črnih opalov se zelo razlikuje med seboj in jc težko najti dva kamena, ki bi bila popolnoma enake barve. Knezom se ne sme ugovarja'i. Dva brala umetnika sta bila povabljena v avdienco na dvor. Tu so jima pojasnili pravila dvornega ; obreda, po katerih se morata obnašati. Predvsem so jima zabičali: Ne ugovarjati! In naj '.nez reče karkoli. — Knez je brata zelo prijazno sprejel, rekoč: »To sta tedaj brata I. — po vsej priliki sla dvojčka!« Nastal je mučen ! molk; potem se je pa starejši brat le znašel in rekel: »Da, Visokost — le da je moj brat tri leta mlajši,« Cuertska vratu v Valenciji, za katera so sc vršili boji z uporno posadko. Lopov v filmu - topov v življenju Naravno je, da igra igralec svojo vlogo tem i bolje, čim bolj se vanjo poglobi in zamisli. Isto-j tako naravno je, da se potem igralca njegova i vloga nekako prime in nehote nastopa tako tudi v resničnem življenju. Tako se godi, vsaj kakor se zdi, hollywoodskemu filmskemu igralcu H. Beery-ju, ki predstavlja pri filmu Iopovske tipe v elegantni obleki. Ti lopovi so posebno nevarni ženskam, ki jih zavajajo in prepuščajo usodi, dokler se slednjič ne srečajo z junakom pošte-njakem, ki opravi z njimi, kakor zaslužijo. — Beery igra torej take Iopovske tipe. Uloca mu jc morala nekako preiti v meso in kri, kajti njegova žena je vložila tožbo na ločitev zakona, pravi, da se je mož popolnoma navzel lopov-skega duha ter se obnaša tudi doma kakor pravi lopov. Tega nikakor ne more več prenašati, zato zahteva ločitev. Ženska kaznilnica St. Laznire v Parizu in Štiri na smrt obsojene ženske, med temi Jugosiovau-ka Jožefa Kureš. Obsojenkam potekajo zadnji trenotki pred poiniloščenjem odnosno izvršitvijo smrtne obsodbe. Naša slika kaže v zgornjem levem voglu Blanche Vobres, ki jc umorila svojega 14 letnega pastorka; v desnem voglu detomorilko Marijo Ano David; spodaj v levem voglu je Lujiza Drucy, ki je umorila svojega moža, v desnem voglu pa Jožefa Kureš, ki je umorila ti letno deklico. Mesto, kjer stojita moška, se nahaja na kaznilniškem dvorišču; tam postavijo guillotino — stroj, s katerim odsekajo obsojencu glavo. • Gospa Gromova, o kateri je znano, da ima v zakonu prvo in zadnjo besedo, je ti,žila domačemu zdravniku, da je začel mož v spanju govoriti. >Kaj menite, gospod doktor, kaj je temu vzrek?« — »Morda podnevi nima prilike, da bi govoril?« — je smehljaje menil zdravuik. Bistrovidei izsledujejo zločince V Leipzigu sta dve sestri, ena poročena Hessel, druga Diedrich, ki »vidita«, kar je drugim skrito. Obe bistrovidki sta znani po vsej Nemčiji kot izsledovalki zločincev. Ne samo zasebniki, marveč tudi oblasti se obračajo nanji, da pomagata odkrivati zločince. Pri tem sc jima je že večkrat zgodilo, da sta obdolžili nedolžne osebe in prišli zato pred sedišče. Pravkar sta morali odgovarjati za tako zmoto pred sodiščem v Lubecku. Stvar je bila naslednja: V vasi Bobe so zaporedoma pogoreli domovi šestim kmetom. Prizadeti posestniki so nato povabili navedeni bistrovidki, naj prideta v vas in izsledita požigalca. Sestri sta prišli in vpričo ceie vasi prirejali »seje«, pri katerih je Hesslova hipnotizirala (uspavala) svojo sestro, nato pa še sama sebe. Obe sta bili v takem stanju kakor pada-vični ali histerični bolniki. Najprej nikakor nista