/
/
f^Najv ečji slovenski dnevnik"^
Iv Združenih državah
_ Vejja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
a
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily id* the United States.
Iiwwl every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876	Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 177. — ŠTEV. 177.	NEW YORK, THURSDAY, JULY 30, 1925. — ČETRTEK, 30. JUL! J A 1925.	VOLUME XXXHL — LETNIK XXXIII.
PREM0GARJ1 BODO ZAŠTRAJKALI
Vse kaže, da bo stavka v poljih antracitnega premoga res izbruhnila. — Na konferencah, ki se vrše v Atlantic City, bodo kmalu formalno zavrnjene unijske zahteve. — Ljudje nikakor nočejo več plačevati za premog kot so plačevali dosedaj.
Poroča John J. Leary.
ATLANTIC CITY, N. J., 29. julija. — Kljub
dogovoru med obema strankama v antracitnem mezdnem sporu, da se prikrije status pogajanj, je postalo včeraj očividno, da so zastopniki delodajalcev prepričali delegate premogarjev, da ne bodo v tem času privolili v povišanje plač za deset odstotkov za kontraktne delavce, za en dolar na dan za vse dnevne delavce in tudi ne check-off sistem, kate-rega j e zahtevala premogarska konvencija v Scrantonu.
.Formalna odklonitev bo tedaj, ko bodo premo-garji rešili svoje manjše zahteve ter bodo delodajalci predložili svoj slučaj. Eden zastopnikov delodajalcev je rekel, da bodo takrat delodajalci pojasnili, zakaj pravijo "Ne".
Vsled tega je treba skoro definitivno pričakovati prekinjenja obratovanja dne 3 1. avgusta ter intervencije zveznih in državnih oblasti.
Po izločitvi večjih zahtev bodo ostale pred konferenco štiri manjše zahteve. Vsega skupaj je več kot trideset zadev, o katerih je treba še razpravljati.
Prva teh, št. 3, se tiče izenačenja pristojbin v vseh rovih ter plačevanja mezdnih lestvic za vse tesarje in druge izučene rokodelce krog rovov. O tej zahtevi so pričeli razpravljati včeraj ter je bila stvar še vedno pred komitejem ,ko je bila konferenca odgodena. Ti možje dobivajo sedaj po $5.95 na dan.
Argument delodajalcev se glasi, da imajo njih ljudje stalno delo, dočim so v stavbinskih strokah dolge dobe nezaposlenosti. Argument premogarjev pa se gla^i, da zaslužijo tesarji, ki delajo v gra-dilnih strokah po 200 dni na leto, prav toliko kot tesarji, zaposleni v rovih, ki delajo po 300 dni na leto.
Pred včerajšnjo razpravo o zahtevah se je vršila živahna debata glede primernosti in stroškov oglaševanja v ozemljih, kjer se uporablja antracit-ni premog glede zahteve delodajalcev, tikajoče se arbitracije. Premogarji so vztrajali pri trditvi, da predstavlja ta denar, vzet iz industrije, katerega bi se lahko porabilo za povišanje plač delavcev. Delodajalci pa so trdili, da so tozadevni stroški tako majhni, da ne pridejo niti vpoštev. Razprava glede te stvari ni uravnala ničesar.
Pojasnilo, katero bodo dali delodajalci, ko bo prišla vrsta nanje, da odklonijo povišanje plač in uveljavljenje check-off sistema, se bo glasilo, da noče javnost plačevati za premog več kot plačuje sedaj in da bo vsako povišanje cen pospešilo stavko kupcev, kar bi se seveda škodovalo vsakemu, ki je odvisen od industrije. To je skrajno hladnokrven argument, v katerem pride javnost vpoštev le glede tega, kolikor je pripravljena dati.
Delodajalci so rekli delavcem:
— Ce nas morete prepričati, da bo plačevala javnost več denarja, ga vam bomo dali z veseljem.
Ugleden farmer -velik zločinec.
Bogat in ugleden farmer je bil aretiran kot velik zločinec. — Baje je priznal umor. — Bil je tudi bandit in ponarejevalec.
Ameriški poslanik na
Japonskem umrl.
TOKIO, Japonska, 29. julija. — Ameriki podanik na Japonskeim, Edgar Addison Bancroft je umrl danes v letovišču Karnizava. Njegovo smrt je povzročilo krvavenje v črevi wu, ki je bilo posledica nekega izrastka.
Pred nekako tremi tedni so prevedli poslanika v Kamizava, znano letovišče, ki se nahaja v gorah cenit.ral ne Jajjonske. iKprrva se je domneiv.ilo, da je bolan na želodcu. —
Ianiake posle bo vtodil zaen-le, ki je pripadal
preje oddelku državnega department a za Daljni iztok.
Potem ko je bil poslanik vsled svoje bolezni prisiljen ostati tri tedne v postelji, se je domnevalo, da se mii vrača zdravje. Nenaden preobrat pa je povzročiti njegovo *mrt. Ob njegovi smrtni postelji -ta se mudila George Pond in njegova žena, stara prijatelja poslanika. Konec je prišel povsem mirno. Družina Pond je odnxlila vse ]>otrebno, da se prevede truplo v Združene države.
PHILADELPHIA, Pa.. 20. jul. Eno najl>olj presenetijivih razkritij v kriminalnih anialah te državi- je sJedilo aretaeiji ndkega ^'go-sposkega farmerja" (gentleman farmer) v bližini Neshaminv, okraj Bue'k<. Policija trdi, da je aretrani znan bandit, ponarejevalce in motriilee.
Jetnik je Nikolaj Filipov, alias (Jorovuki, star šest in štirideset let ter lastnik .$20,000 vredine farme. najlepšega posestva v Nesli ami n v. Obenem je načelnik lbg'ledne in Misoko naobražene družine.
Policijski rekordi kažejo, da je sedel dve leti v zvezni kaznilnici v Atlanti radi ponarejanja. Policija pa pravi, da njegova družina ni vedela za nje«rov(e zadnje delavnosti
Farme r-foanklit je bil aretiran ]k> sprejemu zaupnega obvestila, katero so poslali tovariši Filipova policiji, po oropa n ju Jožefa Zbojaskija. groeorja v Bend, 111., kateremu so odvzeli band it i de-set tisoč dolarjev. Glaisi aa, da niso bili ovaduški tovariši zadovoljni z razdelitvijo plena.
Aretirani je baje umoril ndkega policista v St. Loulsu.
-Močno zastražen je bil Filipov odveden v Bond, da se zagovarja gle.de obtožbe ropa. Državni pravilnik Harlan iz Macoupin okraja. III., ki je izposloval ekstradieijo a,r -tiranega, je spremljal jetnika.
Korporal ITans državne policije je dobil info'-macijK da ima Filipov veliko zalogo pijače v neki duplini in pravcat predor pod svojo farmo, a te/kom svojih ponovnih obi-kov ni mogel dobiti korporal nohenega dokaza proti farmer ju. Ko pa j«i bil Filipov aretiran je natančnejša preiskava razkrila duplino in tunel, kojega zgraditev je Stala, kot poročajo, •t 14.000.
Ko sta prišla oba državna policista na farni o, da areW£ata Fili .
j t •• i - * o«« i industrije pova. ju je slednji, ki teh^a 220	^ ,
funtov, pozdravil v jKdomljeni angleščini. Ko pa Nt a m|u pojasnila, rla je aretiran, jiuna je po Voda,l v izvrstni angVtščini, da je mož. katerega iščeta. Nato jima je ponudil podkupnino ^>000. da sme sko-čiti skr*zi akno. — je rekel Ilans.
Pred no je odšel, je poklical svojo ženo, dva sinova in hčerko ter jim na dramatičen način obrazložil. da se jr.t Zo.jX't pregrešil proti postavi.
Policija pravi. da je Filipov priznal rop v Bendu ter številne druge zločine v S<t. Louesu in drugod. Priznal je baje tudi umor nekega policista v St. Louisu tekom bega. katerega je izvršil po aretaciji radi ponarejanja.
Rekel je, da je bil eden njegovih velkih virov dohodikov prodajanje strojev za ponarejanje denarja.
Proti skrčenju plač v tekstilni industriji
Načelnik American Federation of Labor je napadel skrčenje plač v tekstilni industriji. — Poslal je tozadevno obvestilo načelniku tekstilnih industrij. Opozoril je na protektivni tarif ter imenoval skrčenje "ekonomsko in moralno krivico''.
Saški kralj
j>ri paradi.
Prejšnji saški kralj Friderik Avgust je inšpici-ral vojaško parado. — Prvikrat v zgodovini republike se je zgodilo, da je nastopil kak prejšnji vladar v takem slučaju.
WASHINGTON, D. C., 2D. jul. Predsednik Ameriških delavske federacije, Green, je protestiral proti >tkrčcnj>u pla-č v tekstilni industriji ter izjavil, 44da ne temelji ta akcija na sanotrenosti, poštenosti in pravici".
Mr. Gret 'n je pisal Robertu Amorv predsedniku Narodne zveze bombažnih izdelovalcev in Andrew Piercc-iii predsedniku American Woolen Company ter izjavil, da pomenija akcija, kaitero -ata vpriizorila. "atkcijo sik« in nasilja V pismu G ne ena se prlasi med
drujrim:
—	Dozdeva se nam neizmerno cudhao in skrajno težko pojmljivo zakaj so bili izdelovalci, ki imajo največ (koristi od visokega jjiotektivnepra tarifa, namreč izdelovalci. zaposleni v tekstilni industriji prvi, ki so poskusili vsiliti svojim delavcem skrčenje plač. Oe je sploh kakšna industrija v Ameriki, ki uživa dobieke visokega protdktirnega tarifa v večji meri kot katerakoli druga industrija, je to teflcstilna indu-strija.
—	Obstoječa ekonomska dejstva delajo vaše stališče neopravičljivo in nezmožno obrambe. Zivljdnski stroški ne opravičujejo skrčenja mezd in če vzamete vpo.š*ev visoki tarif, katerega uživa vaša industrija, se prav gotovo ne more na/vesitd tekmovanja kot, opravičilo za vašo akcijo.
—	Razventcga pa je e.konomski in nioralieno krivično Skrčiti nakupno .silo dcflavceV, zaposlenih v tekstilni iiu.lustr.iji potom nasil-iKMga uvel javi jen ja skrčenja plač, dočim se je mezdno višino vzdržalo v skoro vseli d/nugih panogah
Kako morejo delaVei v tekstilni industriji prenesti skrčeno nakupno silo j>oftom v siljenja izdatnega skrčenja njih mezd ter ob istem času vzdržati in uživati življcfiski standard, 'ki je primaren ameriSkemu državljanstvu ? Ce se skrči njih pilače, ka'ko morejo kupovtati blago, izdelano v \aši in drugih industrijah v takem obsegu, da vzdrže prosperi-teto po celi deželi?
ROJ Alti, NAROČAJTE SB NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Avstralci in amerisld mornarji.
SIDNEY. Avstralija. 27. Jri. List "Tru+li" je priobčil daljši članeik glede obiska ameriškega brodovia, v katerem daje izraza pr:wieneČanjii, da obstaja posadka iz nezrelih mJladieev, mesto iz velikih, širokopfleieih mornarjev.
Dvojno življenje znanega zdravnika«
LERIX, Nemčija, 29. julija, — Prvikrat izza ustanovitvi» nemške republike je inšpicira-l prejšnji m nemški zvezni knez parado, katere so se ude&ežili prejSnji nemški vo jaki. To se je zgodilo v Mo-ritzburgu, v bližini l>raždan. kjer je na tisoče monarhistov, med njimi škvilni prejšnji vojaki v ovojih starih uniformah, korakale* v paradi mimo prejšnjega saškega kralja. * Friderika Avgusta.
Te prireditve so se udeležile vse saške vojaške organizacije, v družbi številnih .tfktirvmh in rezervnih častnikov stare nemške gare. Prejšnji kralj se je naha-.1 H'l v spremstvi ftrvlh generalov, ki so bili preje zelo vplivni na saškem dvoru. Nosili so svoje sijajne paradne uniforme ter bili posuti z različnimi redi.
To se je »godilo ob istem času, ko se je iv.tmški državni zbor posvetoval, če naj so prepove nositi stare uniforme.
Oni člani vojaških organizacij, ki so upali, da jim bo Friderik Avgust »poročil pozdrave prejšnjega nemškega kajzerja, pri katerem se je mudil Friderik Avgust na obisku, so bili razočarani.
Čeprav je prejšnji bavarski kronprinc Rupprecht že pogosto nastopil v vojaški uniformi in čeprav se je tudi že kronprinc Viljem šopiril v pruslki garduii uniformi, se je zgodilo sedaj prvič, tla je inšpieiral parado resničen prejšnji kralj ter neanšlki knez.
BERLIN, Nemčija 29. julija. — £ značilno vztrajnostjo in ne-umomastjo deluje generalni ravnatelj Zeppelinovih naprav v FriecLrichsbafetn, dr. Ilugo Ecke-ner, ki je srečno pripeljal preko morja velrko zračno ladjo "Los Angeles'', zgrajeno v Nemčiji, za izvršfcnje svojega najibolj priljubljenega načrta, ki se tiče zgraditve Zeppelin a za raziskovanje ozemlja krog Seivernega tečaja.
Za eirkrat ni 'bilo še mogoče dobiti dovoljenja od 'zavezniških poslanikov za zga-a<litev takega zrac-n<:iga velikana kot ga smatra dr. Eekener neobhodno potrebnim za polet na sever, a drzni zračni le-talcc je prapričam da se bo svet poslanikov konečno udal velikemu pritisku, katerega izvaja nanj celi znanstveni svet ter dal dovoljenje za zgraditev -te zračne ladje, čeprav nerad.
Dr. Phelan, ki je vodil dvojno življenje ter bi s e moral zagovarjati pred sodiščem radi uboja, je izvršil samomor.
MINNEAPOLIS, Minn., 28. julija. — S xkokom skozi okno svio-jega stanovanja v petem nadstropju Leamdngfam hotela, enega najfinejših cLruŽM&ikih hotelov v meNtiu. je končal svoje življenje dr. E. R. Phelan. Obležal je mrt.rv na streti enonadstrop-ne piesne. dvorane,
Dr. Pheien, kd je bil znan kot izvrsten (kirurg in filantrop, ki
(*1amek zaldjnenje z besedami: — Ameriško brodovje nam im- je štel med svoje pacijente naj-IKxnira, a moštvo nikakor ne. bogatejše ki najbolj .pgledix© prie-
Odhod belgijske ko-msiije.
S pa mikom "Olmpic1' bo danes odpotovala v Ameriko ibelgijsfoa komisija, ki se bo pogajala z ameriško komisijo- za fundiranje dolgov glede ura\-navc belgijskega d c I^ra.
DELAVSKI POLOŽAJ V ANGLIJI
Angleški premogarji so zmagali glede ene točke. — Oficijelno sodišče je izjavilo, naj bodo minimalne plače temelj vsakega dogovora. — V strahu pred prekinjenjem transportacije. — Po konferenci z Baldwinom so postale prilike za' mir boljše.
Poroča John Balderston.
bivatlce mesta iiy&i-.^je zastonj zdravil nebroj bolnikov, kii niso imeli denarja, je bil prod kratkim aretiran v ndkem drugem dein mesta, kjler jo bil znan kot dr. Stevens, pod obdodžbo, da je povzročil smrt neke ženske, na kateri je izvršil ne postavno operacijo.
Tedaj pa je prišlo na dan sen-zacijonalno d-ejstvt), d^a je vodil dr. Phelam že več let dvojno življenje. Proti jamščini j« bil izpuščen na proribo .ter bi moral biti še ta teden predstavljen sodniku veiled obdolzbe oboja.
LONDON, Anglija, 29. julija. — Mrtvilo v pre-mogarski krizi obstaja še naprej, a premogarji so iz-vo je vali včeraj važno moralno zmago, ko je odločilo vladno poizvedovalno sodišče, da naj bo minimalna plača temelj kateregakoli dogovora.
Stavka, določena na dan 31. julija, je odgovor delavcev na pogoje lastnikov premogovnikov, ki odpravljajo minimalno mezdo ter zahtevajo kot dobiček trinajst odstotkov dohodkov iz industrije, neglede na to, kaj dobivajo premogarji, ki proizvajajo premog.
Vspričo tega poročila bo deležna stavka premogarjev, če bo res izbruhnila, odobrenja nepristranskega zastopstva, imenovanega od konservativne vlade in vsled tega so tudi prilike za mir ali vsaj premirje boljše.
Poročilo izjavlja, da so delavci upravičeni v svoji trditvi, da mora določati vsak mezdni dogovor minimalno plačo; da je minimum zadeva pogajanj med obema strankama in da ne more biti zadovoljiva metoda določanja plač, ki dovoljuje zmanjšanje.
Poročilo dostavlja, da mora biti kaka dogovorjena minimalna pristojbina obremenienje, še pre-dno se vzame vpoštev dobičke in da je še vedno dosti prostora za izboljšanje uspešnosti industrije in da bi nadaljna kolektivna akcija premogovnikov posešila ekonomično obratovanje.
Ministrski predsednik Baldwin se je včeraj dve uri brez uspeha posvetoval z lastniki premogovnikov. Danes pa se bo posvetoval s premogarji.
Izvedelo se je, da so veliki lastniki premogovnikov proti vladni podpori za premogovno industrijo.* Po njih mnenju bi pomenjalo to prvi korak k nacijonalizaciji, kajti na ta način bi postala premogovna industrija zastavni predmet zakladnice. Majhni lastniki, kojih finančni viri so skromni, pa bi z veseljem pozdravili vladno podporo.
Člani kabineta so razveljavili vse svoje načrte, in kabinet se bo sestajal vsaki dan, dokler bo trajala kriza. Transportno in vojno ministrstvo sta še vedno zelo zaposleni, kajti železničarji in transportni delavci ne bodo hoteli voziti premoga. To pa bi najbrž povzročilo kolizije ter dovedlo do popolnega prekinjenja železniške in transport, službe.
Transportna stavka je največje strašilo, kajti v deželi je le toliko hrane, da se preživlja le tri tedne 40,000,000 prebivalcev Anglije.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče: p	t
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $19.10 2000 Din. — $38.00 5000 Din__$94.50
Tri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroška.
Razpošilja na zadnje pošte in izplatuje "Poštni čekovni urad".
ITAIJJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 8.50	500 lir..........$20 25
300 lir .......... $12.45 1000 lir..........$39.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka* v Trstu.
Za posiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ
LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem ia Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po Ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČAJ3U TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortl&ndt Street	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank H*k»er, prmsulent	Lonia Bonedik, treasurer
I'lac« of btifcirieaa of the corporation and addreaaea of above officer*: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y
"GLAS NARODA"
"Voice of the People"	_
Issued Every Day Except Sundays and Holiday t.
Z a celo leta velja list ta Ameriko
in Kanado _________________$6.00
Za pol leta____________$3.00
Za četrt leta...................$1.50
Za Neva York ta celo leto _ $7.00
Za po i leta___________$3.50
Za niozemstva ta celo leto_ $7.00
Za pol leta_____________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
(flat Namda" izhaja vsaki dan izvzem&i nedelj »» praznikov.
i><ipi**i brer podpisa in osebnosti se ne priobeuje^T. Denar naj ee blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bi val tiče naznani. da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.

NAGRADA LOJALNOSTI
^^ IČ ni starišem bolj povolji, kot če pokažejo svojim prijateljem slike svojih sinov in hčera, ko so bili še otroci.
C e
težijo hranite svojega o-troka, nc poskušajte razne hrane, ampak dajte mu Bordenovo Eagle Mleko, edino pravo nadomestilo za materino mleko.
Ameri« an \V(n.lrn Company je pred par dnevu objavila, da je — /...! i m.lt — pn-iljen.i odred il i deset odstotno znižanj/.' plač za svojih ;{<),(JU0 dclavcev.
Kdor p>«aim človekoljubno vodstvo te največje 'korporacije v tek->li!;i: : i i«. 11 : i iji Nove Anglije, si bo lahko brez vsaikega posebnega i H""«' pied-lavljal, kako globoka je bol'rst, kako polteno in iskreno je v «/.alo\\.inje. s katerim so se odločali ti kolektorja dividend zji iu-ct nje plae svtijih delavcev.
T.ikoj )ia t-m HR^t u pa je treba odločno po vd ar it i in ugotoviti, •i. n m.i to >!;recnje plač j iskalke nipravičenosli. da 'bilo izvršeno i roti pozit ivnijii obljubam predsednika korporacije, Will Lama M. \\ '».- 1. ki ji« prr.l kratkim o 11 -1«»j»i 1. Tega c-skrčanja tudi ni mogoče <' p! <1 v; i i j > irgom in tudi ne cenami volne.. Ta dejstva je ugotovil I	dnik i'i: i.l T x t i le Workers Union. Thomas F. McMahon, ki
M! \ t (i i:.) naklonjen ;xi Ijetnikom, in je še danes.
Kako n.ij prenesejo tekstil m delavci deset odstotno skrčenje !'	ra>: jo m-jjrestano eene življenskih i>otrebščin *. Soglasno z
-•'In. m iz\ id i zveznega delavskega department a so izy.a maja me-■ i« : . 1:>'J-1, to je v dobidvanajst ill mesecev od maja 19*J4 do maju i:»i'.\ eeue živil v Združenih državah jKHkočile povprečno za de-i odstotkov. V nekaterih okrajih znaša povišanje -sedlein, v dru-
pa d \ ana jst ods!ot;kov. vsi, »d česar pride v pošte v povprečno po-n z i devet od stoikov. Cene oblek se drže vsaj na stari vi-ii U' 'i na >tvar ne postane cenejša, z edino rzji mo ulovetike
-ih> . . .
j',.; .t t,.L.-| pa Np;i,] | ameriška »tekstilna industrija k najbolj za-\arov.ui:m indust ri.jain. Koirdnev-McCumber tarif, uveljavljen septembra mi >cca PIliL' je dvignil zm nnc carinske pri.stojbine Undcr-\\ • "l laiila ter jih povečal za nekako petnajst odstotikov.
To j« zgodilo potem, ko .-.o imeli senator l^odge in njegovi J >v.ni.>i ganljive »o v ore o trdi usodi ])redileev v Novi Angliji ter / .i'mI vali v iniereKu teh '' j*»šten:ih. pridnih in lcvj:ilnih državljanov** po\ sanje earinskih pni-stojbin, kaj<ti le na ta način bi bili podjetniki u.M>'»~"hIjcni za jamčiti tem marljivim dcdavcem .primerne p^ače.
S< na? or ji in člani poslanske -zbornice se .seveda n-Lso dali orach- Na5a vlada je UA.rt.„hx griki pro_ .mu od i-',; m sli.-mJ, argumentov, — kajti vsi vedo dobro, odkod pi-^nji Lll priče!a so se podajanja, ha v <ter in v kak. htet je treba gledali na talke govoranee. KJjuh dasi ni ffrSfca stavi,H noI)CIvih po_ l.mu pa mi zahteviili vw>ke carinske pristojbine in jih Midi uvelja- liUl|b n ?r$i1<a jnvnof4t zaVzc!a
Vsi otroci
lahko uspevajo ter postanejo močni in zdravi, če dobivajo primerno hrano, ki jim bo napravila močne kosti ter zdrava telesa.
Če
hočete brezplačna navodila v svojem lastnem jeziku, kako hraniti svojega otroka z Eagle Mlekom in ga napraviti močnim in zdravim, izpolnite sledeči kupon in gr. pošljite k nam.
Peter Zgaga
Jugoslavija jo sedaj enotna, vsaj kolikor >e tiče Kadiča in beograjske vlade.
Raaloček je le ta. da je prej 1m ograjska vlada zaj>ovedala Hrvatom. kaj smejo in čeisa ne, za-t'iij^rej jim bo pa muli Radič /a-! eno z bvograjvsko vlado zapo\*edo-\ al.
C'e si* bo napetost zmanjšala al: povečal i. Ih> js^kitzala bo ioč*n<v-.t. liadič je bil tako pn'pojil široke sloje hrvatskega naroda z laži — republikansko idejo. <la jo l»u t /.-ko iztrebiti.
Edina primerna medicina bi bila resnična ustanovitev hv\atske i epublike.
\* t»-sii slučaju bi republikanska ideja takorelkoč preko novi lai blinila v nič.
Italija je izvanredno napre^lna država.
Italijanska vlada je namreč izdala odredbo katera dovoljuje
[ž< n-kait>. da ->e smejo boriti v sini-I . .
I c;i m vojne.
ČLANEK 135.
Boječe matere morajo biti vidne.
pre-
To j< izvanerilno veJika usluga. { če sr pomisli, da ženske v Italiji še sedaj nimajo volilne pn-' vice.
Pokojni Hrvan je bil velik za-govoruik svetega Pisma.
-lavno je jxntdarjal. da je treba s\. PLsmu do pičice vrjt-ii in tla je bilo	res Jako kot j<- v sv.
ipji-inn opisano.
Odločnojf trdil. <la j<' riba r > požrla, pnrok i iu ga po preteku treh dni zopet izbruhnila na prod.
Svečano je izjavljal, da je -loma zašta.pa.l sol ne c in <la je naša zemlja -4ara	let. sedem mese-
cev, os-tn dni, eno uro in nekaj j Jninut.
^
Nikdar pa ni javno razpravlja! 'o li-tih mestih v sv. PUmu. kjer je kaj o vinu omenjenega. | \ se. kar se vina tiče. je namreč
Tekom časa dojenja ne sme mati prenaporno delati. Pogosto s-• materam, ki imajo izprva obilo melka za svoje dete. množina mleka zelo s-krči, ko se vrnejo k svojim hišnim dolžnostim, številu^ matere morajo trdo delati tekom doji!ne dobe, a delo je treba obnoviti le polagoma. Večina mat» r n; do-ti leočna. da bi	lotila
svojih rednih dolžnosti vsaj za šest tednov po rojstvu otroka. Do onega časa se tok mleka umeri.
rznriS'-enje vsled i>renaporiiPga dela se je treba izogniti s kratkim ponift'ki med različninui o-praTki. rn^ivu p<-t minut počitka na post• i vs:!ko uro 1h» onto-ir'»--ilo mat**ri izvršitev mnojro več dela kot bi <^a mogla drugače varno izvršiti. Da si pridobi ve."-počitka, je za mater dobifi. če doji svoje dete v napol nazaj sklonjeni ali kaki drugačni udobni poziciji. To bo dalo materi petnajst do dVajs« t minut popol-
nega počitka tekom v-akih par ur. Xiri mati niti dete ne smdta 7a-pati. fb»kbir ni dojenje koo"*a-no.
Razvedrilo.
Ta ali ona oblika razvedrila ali ? aha ve je dobra in koristna za vsakega. Pr več vt«tna mati. ki l^f-taja doma ter pazi Neprestano
Pogajanja med GrškG in Jugoslavijo.
Pred nekaj meseci je naprosila mi loliko po zvezi, naperjeni pro-grška vlada našo vlado, naj l»i ti Polirarski. kakor pa po rešitvi pričela pogajanja za obnovitev soluun1; ira vprašanja, zveze ne d Gi"ško in Jugoslavijo. | Va.sil jev pravi, da >-e zdi rešitev Zvezna pogodba i/ leta 1913. je te>_*a vprašanja lahka onim. k: gle .Tiajnreč postala brezpredmetna za ciajo stvar <«] d.ih "• in - i I i j o o'm (i*as vsled poraza Bolgarske v -ve-|>iranki k hitrensu sporazumti. <ir-tovni voj:ii iti njene razorožitve, ska naj bi omogočila Jugoslaviji
pa naj bi
po o >i n. na jdem amen 1 mejit u ^	pove-da.no.
Pnipoi«!ii:ti pa je. da v Beogra- Hinavskim saihačein :ii! <1 u« •■••n t ira jo. da bi se vršila najsti ameqidnneni bolj kaka pogajanja z bolgarsko vlado vsa božja beseda, glede osnovanja zveze med Bolgarsko in Jugoslavijo, kakor so se 1'ojavle zadnje dni v listih rasni vesti.
_]» ost'111-
sv» t kot
>re-. na svoj- d«ite, ne vrši na jbol jš ' stvari za svoje »b-te. Življenje n i pro-tem zraku ter prijetno razvedrilo ne izči-pa.pač pa ohrani in.;:« r sri-"-no in zadovoljno in to je zelo dobrodelno. Trel-.a se j-» i-zo'_rniti skrbenr. jezi in močnim razl>nrjenj( m. ker slednja lahko ige se pripravljajo na štrajk. I)-.-- vplivaj« na mleko. Mati se mora "	lodajalei se poirajajo ž njimi ter naučiti obvladali samo sebe ter
Trije utonili V Biarritzu. trepečejo ob misli, da bi p-ogaja- Iirediti svoje življenje soglasno z
__nja d'bro izpaidla. Kajti če bi ne Jia.boljšimi m t errs i deteta.
bilo j>reniogarske«ra šj.rajka. bi n"
Ameriški kopači trdega prema-
PAKTX. Francija, 24. julija. Slavno k >pališči- Biarritz rrbža- m »iglo jeseaii in pozimi podražiti
Grški postala p »pustlji-j l!1.i*- danes izgubo treh človeških 1-femoga za dva dolarja pri toni.
T rgov: no. •! 11 ^os]a vi ja najirani
vejši. — Toda vedno nai-a-'-a.joč •' življenj. Vključno .Mrs. Williams pi.trebe širijo delokrog jtigi>slo-' 'y/- -N,eu' Voitka, ki je podlegla v i:apram tem pogajanjem zelo so-^aisske trgovine, ki ji današnje j obupnem boju z divjim morjem-
\ namenu. — ' da po:na_rajo ubogim tek^tiilnim delavcem"'.
1'oi.i-miki - o dobil, visoke carinske pristojbine, ki ovirajo uvoziVražno s{alLšče, ko je naša vlada J meje n> zadoščajo več. SMovn:,sK»: '1' 1' - h d-žrl. pred v >em r/. Anglije, delavci pa s/krči nje plač.
Suum euifjue. vs»ke.mu -voje' rosperi:.-ta. o kateri v«*d<\l predsed:ijk Coolidge še pred par
kot pr^tiu.-iiiuigo, da pomor" t udi! prebivalst vo v Solunu, med kat<
precej osi,ml jeni Grški, zahtevala
('■i \i Johko povedali.
tudi mitiiogo Bolgarov. !<
rimi ji
so bili svoječasno izgnani, zopet na^a , narašča Mnogi Jugo- oveni se 7>a " Solunu skoro sei.injejo v Solunu in pole.g njih - Pogajanja z tudi Bolirari. Jugo s! vi ja 101111"-vo -o se prekinila, vlada Mf- tava tamkaj zirraditi ^voja poslo-a je padla in na pove- j-.ia iu ustanove ter piv j a'! i slej Jšje so prišli na Gršdcem ljudje. Tef; dobiti v svoje roke tudi tf .lezniš-
ten j<-	preu;seu~irK v oonnge se pre a parzaS(. upravo železnice Gjevgj-li-
je tukaj. — za prejemnike dividend in one, je__Solun, brez katere " "" "
k: r-/-jo kupone. — za navadne dela ve e v tdksttilni indm-ttriji pa .svobodna luka v ]a'.i,;ejo v. rige. tako tone in težke kot jih le morejo prenašati njth {>rezpo»>iembna -r,.! j«n 1 teb'-a. V Jod tegn je povsem umljivo ' * ve-lrkansko tiav-(;r^
i' ki «ra je bilo opazki času obi.ska predsednika Cooli<lga l'f;]-«kopulos v -Ma -aehusi tl -u
1 s! < m a sno se tudi tekstilne industrije v Angliji skrčile plače', jso napram Jugoslaviji bog ve-} ko zvezo, vo ib d. lave. v. To skrčenje pa zna^a za enkra* tam k. pet otlstot- kaj prijateljsko razpoloženi. " ; Go p-darsko življenje Soluna kov. Angb -ki tekstilni delave.i so namreč organizirani in "NationalJ Pi>„a^r/vti M obnovitev zve/e z'^ ne more razviti, ako ne dobi A :o,-.;,L.ou ol I nion in the Fextile Trade« of Groat Britain" je že Gr5ko s0 z.bufUla vvl5ko ,>ozornost: :ugosloven-kt-a lica. piše č|an-objavua da je treba u-tav,t, delo v vseli tvormeah in napravah, v n v Mzaxski javnosti in poja- kar. Poleg tega vodi dejanski po-n l.nh bo izvedeno skrčim je plač.	I m v> <(> v nj..j rIas.ov"|	so sc ]ožsj tiuli k drugim neizogibnim
Kaj p, s bo zgodilo v Združenih državah v tem oziru? Ali bodo Mrhjjali z na-im stali^Vm da je j posledi-am. — Objektivno .se mo-n ud d. lave, odpor/ Ali bo sploh vprizorjen pos^eus. da s- organi- Solun naravno izhodišče ju-osi o-1 re r nri, da se drži Beograd točna Z.ra ooj. Al, pa ploh nikdo ne mLsli na boj.' Ali hočejo delavci ZO-'-enskeaa in bolgarske-a zaledja določenih -mornie. pet prepustiti bojno polje «kor«ščevaleen, ?	in Sredozemskemu \ Grki s0 pričeli zadnja p vgaja-
n.orju Zalo je zbudil mnogo po- :via v 15eogra.lu z miselnostjo iz
T '.oni naslednjih par dni b"mo izvedeli odlgavor na vsa ta \-j)ra šan.rfl.
Dopi
si.
Brooklyn, N. Y.
Dru tvo *' Brat.ska Zveza", št v. 110 S. N. I*. J. ibo praznovalo 15. b * :ii -o »voJ, iga <*bstajika 17. ok-t bra 1525 v prostorih našega s<,. b ata A111 (ru lVršiča na Grove St., Brook i vn.
zorno-t j tozadevni članek bolirar- l«-1a 1013. Sele. ko sn jim bile iz-sketra politika Grig-orija Vao'-lje-! ročin.- jugoslovenske zahteve no va, člana demokrat i ^keg M.iigo'''^-: jugoslovan-kem razširjenju v So-ra. v po.luslužb<nesn glasilu Can- l.mu in ob Eg<'j»kom morju, so kove vlade "Klovn."' Clankar u- poznali, da so inirovw1 poirodibe gotaivlja, l.i se Bolgarska sicer ustvarile po/jv>Inoma nov |KvIožaj.
v pogajanja Grki odstopajo, ker življenje tako k<-r vam sede danes poSljeni jmed Jugoslavijo in Grško, vendar zahteva i:i ker ima Gr?ka samo $0.00. Trije dolarji naj bodb za pa je innevno. ako se zanima za : tretjino ugnalo venskega prebi-I »ollett.no naročnino, trije pa za značaj nove pogodbe, ki ne stre- j vabfva. Zato naj rojili moči ne
Pom sit /pcev v Ljubljani. Le takoj—--precenjuje. Z vsakim dnem se ču-
naprej. Pe»t<«r ^igaga! Kadar se naprej. Dobivamo več časopisov, ti jugoslovensko prodiranje k so-
da mi je že 10. t. m. potekla naročnina za Gla;s Naroda. OproKti-, 1U. more vmešavati te
eoujinem
ter izd ijalskimi pečinami.
Na stotine gostov je opazovalo / obali trigi-dijo. AIa*s. \YiI!;iams so prvo odnesli razburkani valovi ven t-, r jo nezavestno butnili ob hkale. Njena hčerka jo je skušala rešiti, a zmanjkalo ji je moči v boju z močnimi valovi!
Paul Fomrijuet francoski rese-^	^
vab ■:*. i:i je rešil iz valov že več
kot štirideset ljudi. }■ planil v/ -b"/- s.mi na primer poročal o na-^odo ter rešil Miss Williams s po-11 »J«1'1 "nialeiikost.ih**: močjo anirleskega portret nega sli-1 — Ko S(> ^ vr^i,a I>r,Ml ^ ,ia karja. William a Jemnieta.	j veliko soboto procesija, je bilo
-b mmet. znan pod imenom I:ar znanih eoitkvernih mož tako pi-
\" zadnji '• lvliiwvsti*' je dopis iz New Yorka. v ka.tereju se glasi dobesedno:
— (primeri kaka malenkost. kar se menda v vsaki na lini, že skrbi (Mas Naroda, da razbobna v s\-|(t, pri tenn pa vetla Vzame jM>večailno steklo, da 'iz komarja naredi .slona
^o^nčr.a luč je velika zdravilna sila.
Zmerno gibanje 11a prostem
»n-il-
ii m solnu. posebno pa pe.s-
janih. da so v cerkvi glasno pro-klinjali.
••("hrd-ea velikan", kajti bil je v Sf>k st čevljev i;i iIhm t inčev, •e je nato erbrnM. da priskoči Mrs. I I««"sko leto ji kolektor sloven-\YiIliams na pomoč, a Iroj je bil f^kve tako pretepel nekega prevelik /a njega ter je omagal. sv0Je?a sorodnika, da je moral
bolnišnico, sloveai^ke eer'-"'"'
Fompiet. bolj vajen boja z valo- Z{1 vt"' tednov v
vi. si je nato priboril pot k potap-| X,>koniu člauu slo\-enHke eerieve l.jajoČ< mu se Angbžu. ki j" prišel J'' pridiga gowpoda župnika tako že na kra'ko
razdaljo od Mrs l,^rajala- da je začel pod vpliivoim Williams. Posi* tčilo se mn p- zve- f alkohola v cerkvi glasno ploskati, zati vrv krog obeh ter je že pri-j v	prostorčku poleg cer-
čel plavati nroti bregu. Valovi pa bvene dvorane s<> .se završile stva-sn ga butnili ob skale in vrv se i"e'ri- 0 katerih se ne sme v javnost:
Prosi,,1 newyorska in b rook l>-n - ( bodo Grdina. Ko^erta & Co.. zw-'(toda Glas Naroda nam še najholi litn»keinu «alivu. Zato bi ka društ va in klub., da bi to»pet začeli repoivčiti — give them ugaja. Tudi list Ave Marija pri-! nova po-godba med Pi ogradomain
haja in »sieer že sikoro celo Vnto | Atenami rešiti soluiv ilco vpra^a-brezplačno. Vročina je tukaj j-rko m>. H trajneiga pomena ne bi mo-velika. ker že dolgo rasa 111 bilo; <»la i?nefi
dežja. Son o smo lepo posušili. Po-. Nekateri politični krogi pripi-timo se .da fwl sile. pa ne samo <ub\jo tem izvajanjem sofijskega
upoštevali, »la ne bi dve društvi »inoli ve.-** lic o isti dan. S pozdravom
F. Kiramararich.
hell again! S pozdravom
Jobn -Tesenko. Box 629. Scotia, Cal.
Hob art. Wash.
Prosim Vas. taAvoj ni<i pošljite va kolona, da sk.ui kar pozabil, se št/n ilke daš Naroda od 152.
Scotia, Cal.
T.ikn me zanima Peiter Zgago
zunaj, tudi znotraj. S pozdravom!
Mrs. Val' Kochevar.
••^lova" večji pomen z o žirom na ra?voj odnošr.jev med Bolgarsko in Jugoslavijo.
raztrgala.
Vd trije so utonili. Trupla Mrs.
pisati.
Znani frater ima dve poglavrt-
AVilliams in Angleža so mwii. do- "i i^logi: da večna luč v o irkvi čim š.» ni bilo mogoče najti trupla nikdar ne ugasne iu da ogenj i>od
junaškega reševalca.
Poljaki, bodo izgnali Nemce iz Šlezije.
BERLIN. Nemčija. 28. julrja. Dne 1. avgu.sta bo izenala f»oljsika
kotlom v spodnjih prostorih nikdar ne poide.
*
Vse to in še marsikaj drugega je dopisniku malenkost.
Meni j»* slučajno znanih še par takiih malenkosti, katere bom ob vlada iz Gomj? Šbrzije 3o,000 priliiki objavil, da bodo ve<fc Hi 1*0-N"meev. Pregrešili so se s tem.'jaki sirom Amerike, kaj smatrajo da so se pri javnem glasmvanjn^Koveirtovi pristaši za malenkost izjavili za Nemce.
boja. je potrebno za dobro zdravje t '-r mirne žive doječe matere. < e ima mati veliko dela na svoj m domu, ne bo imela moči v.<\ daljše izpr^hode ter gibanj0 na prostem, a navaditi bi se morala. da preživi del vsakega d'ne-v,i na prosfeni zraku. Matere, kn-I t ere veseli hoditi na izprehod. bodo našle, da jim to z.-do koristi v tej dr»t)i razven če se gibanje tira do izmiir-enoNti. Tudi d^lo na vrtu je koristno, če se ga ne pretira va.
Sveži zrak v stanovanju samem je potr«*lien za dobro zdravje tako matere kot deteta. Spain" in sprejemne sobe je treba držati dobro prezračene.
Nobenem otroku ni treba postati žrtev takozvanih otroških bolezni. ('e je njegovo trlo v pr-vf.vrstn m stanju, je od narave oborožen za odpor proti bole-zni. \ sik otrok lahko popolnoma o-kreva. če je obdan ob primernih razmer. Protektivna hrana je naj večje varstva. f'e dodaste Bordenovo Eagle Ml^ko k dnevni dije-*i svojega otroka1, ste lahko prepričani. da l>o d ob Ho njegovo \"v>o hrano, ki jo potrebuje. Vaš otrok bi moral dobivati po dve veliki ž!iei Eagle Mleka poleg druge redne brane. Razredčiš t * dve v liki žliei Eagle Mlnka v treh četrtinah čase mrzle vode. Starejši otroci ga pogosto bolj l j ul njo v zvezi z ginger-aleom. sadnimi sok i ali stepenim jaj-cem ter dišavami.
Prečitaite te članke vsaki teden pazljivo ter jih prihranite za bodočo uporabo.
;
GLAS NARODA. 30. JUL. 1925.
Franc Milčinsld:
MUHOBORCI.
(Konec.)
ganjal (hlapci*, v prodajalni ošteval zaspanega komija iu venomer gledal na uro.
In ko je ura kazala osem, se nai je zdelo, da je to že dovolj primeren čas za obisk pri Podr-
Tajniku je županovo sueutje dobro delo. Obrnil se je od okna proti županu.
— Da je le fant zunaj nevarnosti! Ko primer k moči, bo že sam 1 ža je vili. Poklical je tfvojo Oopko
in šla sta tja.
Sprejeli ju je tajnik prijazen in v t tsel. Z lica .se mu je bralo u-godno vtajnje Jankove bolezni. Veselil ga je ol»i>.k in kar izpus-
l/ovedal, kako in kaj. — Orožnika >ta ugibala, kaj če ga ni kdto Civhovih ali Smerajeovih. . .
-— Menda vendar ne! — je rekel /upan in zopet- ga je pestila 1'O i/ru pr"d nef»retrf«'dnimi za-pletki, če koga nedolžnega zap-ro.
Nič se ne ve! Le toliko je gotovo, v,,in se ni— ji' rekel tajnik.
—	,'^daj pa grem. Lahko noč, župan !
—	Lahko noč, pa pozdravi zono, da, »n Janka pozdravi, tudi žena ga pozdravlja in zijala tudi — le revi mu. da m no bili v velikih skrbeh zanj. tzijala tudi.
Prisrčno je stisnil tajniku roko
—	kdo bi si mislil, da mu je tako naklon j-»n — in šel potem ]>o stopnicah v stanovanje
Tam je ii|eJ dolg razgovor z ženo. Niso bile prijetne stvari, kar Ma .se razgovarjala, in vendar — /< na )<• bila snV-na. Srečna, da je mož, ki so ji ga že skoraj odtu-jde neumna sodnija in tiste gostilniški s"je, da ji- ta ljubi njen mož zopet iskal sveta in zavetja pri nji- — V' vsemi moževimi nameni je bih zadovoljna, in že je v mislili hitro preudarjala, da bo jk>-roka eisto tilia. jx>teoii gre mladi par ah nekaj časa čoz morje v Draga mac i jo ali kakor se pravi, da »Janko popolnoma okreva, — med t-in .se jima uredi stanovanj-.? iu potem prevzame Janko lahko .štaeiino ali karkoli — manjka se tlela pri hiši!
Jukka j" sedela v temi in brez Jluči v svoji izbi na postelji, hladila m j,, vročo glavo v blazinah: ali na j umre za jetiko, ali naj gre v samostan — to dvoje je premirij' vala in vmes se tako brklko jokala, tla je bila nazadnje sama prepričana, tla ni na svetu nesreC in-ŠMga bitja od nje.
Po hodniku je začula očetove korake. Vzravnala se ie in si obrisala solze.
Odprle so se duri in oče je za-kiieal v sobo: — Jnlka! — Glas mu j«' donel odlot'ino, pa prijazno.
Julka je rekla: — Kaj je? iu je zavzdihnila, tla bi kamnu srce poeilo.
Pridi, pridi, — je rekel oče.
—	Urno, urno!
—	Glava me boli. — je s trudnim Rtltuom zastokala Čopka, — ne bom večerjala.
Po že boljše! — je rekel o-če. — Janko te pozdravlja, — se je legal in potem čakal na učinek.
Čopka ji \-stala in iz teme strmela v očeta, stoječega v durih, kaj to pomeni.
—	Pozdravlja te, — je rekel župan in si napntj izmišljeval. — naročil je, naj ti povem. . . toda če te glava boli. se rajwi pomeniva jutri. Ali greš spat? Pa dobrn spi!
Polagoma je zapiral duri
Pot*hm in boječe je prišla Čopka k očetu na hodnik m njene velike črne oči so tako platšno gle-dale v oč'tove šegave. da je oče pritisnil to ljul>o glavico svojega edinega deteta na s-voja prša. jo poljubil na čelo in rekel: — Čopka. moja Copkica, moja zijalica moja revica, saj ti ne branim — se pa vzemita z Jankom, če se kimata rada !	<
Čopka se je oklenila očeta okoli vratu in pot»m je tako ihtela in vmes jokala, tla je prestrašena! pritekla mama gledait. kaj se je zgodilo
Deseto poglavje. POŠTNI NABIRALNIK.
TUto noč pri županovih niso ni«" vpali. razJ>urj»no«t je bila prevelika.
Župana je tlačila skrb: Zdaj. ko je že vse .tako lej>o napeljano, če bi vendarle še zadnji hip kaj navtskriž prišlo in podrlo na-erte!
Navsnagodaj je bil že na nogah, eft opal po hiši in okodi hiše, pri-
titi ni mogel roke županove in n ke Julkine, obe je lukratu stiskal.
—	Janko je vso noč dobro spal,
—	je pravil m je vedel obisk v ►jedilnico. Zjutraj se je zbudil jasnih oči in zdaj se krega, da je la-rrn. Lačen je bn so krega in mati ji- pri njem z mlekom.
Sedli so.
Zupan je izjavljal, da ga zelo veseli, rew zelo vdseli. da se je 'zdravje na ]>olj.še obrnilo, hvala Bogu! Pripravljal se je, kako bi še nekaj povedal, poglavitno — in čakal je aia ugodno priliko, da ni« bi ^tvar prenerodna in prisiljena izgledala.
Potrkalo je na duri in vstopila je hišna gospodinja. gospa nad-učit ti jeva. S potrfcom na lastne t i uri je izrazila svoje spoštovanje čast.ncmu obisku in hkrati dokazala svojo visoko omiko. Z vljudnimi pokloni se je bližala županu in Čopki in delala sila majhna usta. —
—	— Dobro jutro, dobro 'jutro,
—	talko prijazen obisk, taka čast!
—	Kaj pa Janko? — je vprašal -krbni nad učit cd j. — Ali si kar samega pustila? Pa tačas jaz tja stopim. . .
—	Počakaj no! — ga je zadrže-\a.Ia žena iu sklepala je roki. — Sani me je tseiukaj zapotlil. S ported je je videl mimo okna prihajati gospodo, pa me je kar nagnal. tia moram semkaj in da se b po zahvaljuje za snočne po-zdrave.
—	Ali se sme k njemu? — je vprašal župan.
—	Tako ga bo veselilo! Kako ste prijaizui, gospod župau! Kar prosim!
Hitela je jwt kaizat Ono>tran veže je odj>rla ti uri. gospod župan jf vstopil, za njim se je v zadregi noter zmuznila .Julka — toda v. nadučiteljevima vred je obstala kar pri durih.
V beli postelji je ležal Janko, l.il ji> bled. glavo je i in ti zavezano. oči pa so jasno in veselo gledalo župana, ki se je prijazno do-teknil bolnikove iroike.
Župana je tiščalo v grlu, smilil s,, mu je mladenič, smilil pa se je tudi sam sobi, da je v takem položaju. Htrftel je govoriti možato, naklonjene besede, toda vse. kar je spravil iz ust, je bilo: — Dobro, dobro' Janko!
Janko je odgovoril: — Hvala, hvala! — oči pa no mu uhajale tja proti durim in milo vabečemu njegovemu pogledu s>e je vdala Čopka in stopila je k postelji.
Janko ji je nudil svojo bledo roko, rahlo jo je stisnila — rdeča je bila ko mak in pogledovala je Janka in pogledovala je očeta. In ko sta se tako z Jankom držala za roki. je polotžil razburjenja nemi oče župan še svojo šaipo na kljuni roki in nič ni rekel, in Janku sta izardeli lici, prijel je županovo šapo in jo poijnbiL Naduči-telj in njegova "žena tam pri durih nista vedela, kaj to pomeni. . .
Zupanu se je nerodno zdelo, da je on — veljak in prvak — taka mila Jera — ki se bo navsezadnje še jokati začel. Obrnil se je. n e bev. ne mev ni dejal in je šel vun. Tajnica je stopila za njim v Vežo — morebiti se mu je kaj zamerilo. . . Župan pa je gledal kvišku in se obračaj, kaikor bi pajka i>kal po ohOlAinom stropu, nekaj
Eavedel, da z mokrimi očmi ne more iti mbno ljudi — kaj bodo deli! Pa je stopil na ono stran proti hltivu iu v hlev — kaj res. rjavka je še tu, saj je še niso domov gnali, pa zdaj tako lahko, tukaj ostane. Počohal jo je. ohladila *e mu je glava in potem jt) je i naokoli ubral domov. — Vso, kar je bilo še treba, je liadučiteljevi »azložila Čopka, saj ni bila neum 1 na. mutasta pa tudi ne!
Isti dan je prišel zopet zdrav-j nik. jZa vzel se je.
—	Glej ga. kdo bi si mislil! Izborilo! Trda buča je nekaj vrtnina. — Glej ga, glej ga. sodnik se je že bal. da bo umrl. pred.no ga zasliši, na. zdaj pa ni>ti komisije ne bo — ali Ke bo jezil sodnik' Niti težka poškolba ne lx>. kar za lahko bo št nt a. Da. da. nič ne
bo s komisijo!
Ce* dcfcset dni sta bila poleg Kruno-Java ,in Slavice (»klicana tudi enkrat za trikrat Janko in Julka. Velikanska razburjenost po Muhoboru! Sodnija. dvig sodnih opravil, gostilniški razpori: vse to je stopilo v ozadje spričo tej izredni novici in se pozabilo.
Pri poroki se je seveda trlo ljudi, gospod Kregar je v cerkvi pel * solo", kar se je v Muhoboru vsj; k i krat smatralo za dogodek, in da>i zaradi svetega postnega časa ni bilo nič svatbe in sta se Janko in Julka kar odpeljala, venidar tisti dan ni manjkalo ne pijače, ne jedi na županov račun.
Jauko in Julka sta se že vozila po morju, Iko je prišlo od sodišča vabilo za Janka, naj pride pričat zaL-'tran svoje, poškodbe. Pa se .ic moralo zaslišanje odložiti zaradi odsotnosti priče.
Cez tri tedne se je vrnil mladi par. oba srečna in cvetoča.
Drugi dan se je peljal Janko v Luče. Tast nnu ni rekel ne tako. ne tako. zanašal se je na Janka, tla že. sani ve. kako in kaj naj izjavi preti sodnijo. saj se je učil pravoznanstva. Vendar ga je komaj pričakal, da se je vrnil.
—	No, kako je bilo? — ga je vprašal in držaj se je čuda resno.
—	Ah. nič. —« je odgovoril Janko dobre volje kakor vedno — povedal senu. kar sem vedel, v dt-etih minutah sem bil gotov. Od "Zlatega volka" vas vsi prav 1 e po poizdra vi j a j o.
—	Za božjo voljo, torej si pričal? Ali nisi odrekel pričevanja? — Z up ami se je kar temnilo pred očmi.
Janko je začuden pogledal tasta.
—	Odrekel, kako odrekel? — Zakaj ? Povedal sem, da ne vem. kako sem ujel poškodbo. Saj res ne vem. Na tisto kc še spominjam, tla sem šel skoK vrt, potem pa nič več do tja, ko sean se doma znašel v postelji. Sodnik me je vprašal. kaj mislim, kdo me ^e. — Ka? jaz vein! Mislim, da me sploh ni nikdo. Veter je bil, morebiti je kako vejo otllomil ali kako opeko vrgel s strehe, pa sem dobil po buči. Sodnik je rekel: — Že lno-jroče. — in da bo ustavil poizvedbe.
' — Tako. tako? — je rekel župan, pa mu je bilo tudi prav. — Dobro tla se ni brez potrebe sam izdal zetu!
In življenje v Muliolvom je teklo in teče v starem tiru naprej.
S sodnijo seveda ni bilo nič.
Zato pa je. neumorno delavni j poslanec tir. Gad Muhoborceni iz-I posloval od naklonjene vla/le. k t je baš zopet potrebovala slovenske glasove, primeren nadomestek: nov poštni nabiralnik.
ZRAČNI PROMET MED PARIZOM IN ' * LONDONOM
NOV NAČIN POMLAJE VANJA
cenrmCMT keystone vi-.w co. **em vcat«
Slika naan kaže posebno v:>:e aeroplan. kakoršni vozijo med Parizom in Londonom. Aeroplan je tako napravljen, da lahko pristane na suhem ali na vodi. Aeroplan preleti razdaljo meti obema mestoma v dveh urah.
Svetovni trg železa.
V ospredju zanimanja vse evropske industriji' so zdaj pogajanja med zastopniki Francije in Nemčije. Da-i so nekateri listi j>o-ročali, da je sporazmn med za-Mtopniki železne industrije teh držav že dosežen, je vendar razvidno iz zadnjih francoskih po li'M*; I iiu iz izjave "francoskega trgovinskega ministra Chaumeta. ila pogajanja še ni<o končana. Zastopniki obeli strank molče o rezultatih in /nto je treba z vso rezervo spre-
i ila lui ostale revirje, ki delajo normalno. Poizkusi tovarcn z zv išanjem cen železa so se izjalovili. Belgijska železna industrija je i.v tblaia v maju 274.S00 ton \ aprilu 2(i7.Sr>0 torn surovega železa, surovtvga jekla pa v maju l!4t>.710 ion v aprilu 244 tisoč i)10 ton. Izvozna trgovina je zadnje čase malo popustila, kar so deloma zakrivili nemiri na Kitajskem, kjer je imela belgijska industrija več uartičil. Začetkom junija je obra-
jtii \i.5st, tla .je Nemčija dovolila jlovalo otl ."»(j visokih peči V An
Dunaj ima svojo senzacijo. Profesor dr. Steinaeh je iznašel novo metodo za pomlajevanje. O tej svo .ji metodi je že napisal posebno znanstveno tlelo, ki ga predloži zdravniškim korporacijam. Takisto namerava svojo iznajdbo vpisati in razložiti na posebnem sestanku zdravnikov in znanstvenikov.
Izna$el je posebne žarke, ki imajo presenetljiv pomlajevalni učinek. Ti žarki povzročijo poseben proces v človeškem telesu, ki ima za posledico nastanek novih krvnih teles, popolnoma slična onim. \o se pojavi puberteta. Ta krvna telesca človeka popolnoma prerode in obnove, to je pomlade. Oni čutlotvorni žarki učinkujejo seveda samo za gotovo dobo. (.'itn se o-paža. da jame učinek ponehavati. je treba človeško telo znova izpostaviti vplivu Steinaehovih čudodelnih žarkov. Učinek je prav isti. kakor prvič.
Dr. Steinaeh je izumil poseben aparat, ki produeira te žarke. Dal mu je ime: diatermi.jski aparat (Diathermie-aparat). (»lavno proizvajalno sredstvo Steinaehovih žarkov je natron.
Kdor se bo torej hotel v bodoče pomladiti, si bo enostavno kupil Steinaehov aparat, ki daje možnosti za pomlajevanje takorekoč ad infinitum, ne da bi bilo treba težkih. a obenem silno dragih operacij-
Franciji uvoziti 1.500.000 ton valjanega železa. Tak sporazum bi pomenil za Francijo velik uspeh, ker znaša njen celokupni zsvoz železa zil a j 2.500.000 ton. Do sporazuma meti Francijo in Nemčijo pride bržkone tako. da bo imela Francija pravico uvažati v Nemčijo letno 1.700.000 ton železne rutic in da se ustanovi skupni trust, ki bo razdel jevali •izvozna naročila I o določenem ključu. Dobave v lastni državi opravi nemška in francoska želvzna iudnnstrija -n-ma. Poleg tega se ustanovi poseben sindikat v svrho kontrole nad produkcijo. Slednjič bodo skle-r:jme dolgotrajne pogodbe glede dobave francoske železne rude v Nemčijo iz nemškega premoga le.r koksa v Francijo.
V Ameriki je položaj na trgu rele za labilen. Jekleni trust tlela samo s 65 odst. kapaciteto, cene železa kažejo tendenco navzdol. Produkcija surovega železa je ne Koliko padla, pa tudi povpraševanja po železnih konstrukcijah hijtoimrn I. 1921. Ker je pa tudi do-avtomobilih je manj. Izvozna tr-j™ača potreba zelo narastla. je ita-/gcvina polagoma peša. Avstrij-. li.iansk" livarne miti zdaj ne moško železno industrijo je prisilila i '"''.i« kriti. V Jugoslaviji še je pov-ponudba inozemskih tovarun, da; rraševaiije po železni zadnje Čase jc znižala cene litega železa ki j ponekod povečalo. Nedavno zvi-liotira zdaj 27.50 sh za 100 kir. panje carinskih postavk je pa o-Frodukcija livaren je zatlnje če- tfžkočilo dovoz tujega železa ta-1r tlet je znatno prekoračila ]>ro-: ko, da mora čeh osi o vaška in avti like i.}o v prejšnjem četrtiotju. i S"1 fij^ka industrija računati z na-Surovega železa je izdelala avs zailovanjem trgovine, tri j->ka indiisstrija od aprila tlo ju- ;---
gliji j.* skušala železna industrija u v (.1st.i zaščitno carino, pa je vlada to zahtevo odklosiilia in zdaj preživlja železna industrija prav tako težko krizo, kakor premogovna. Posledica je vedno naraščajoča brezposelnost. Protlukcija an gleških žtle/jiiili industrij je znašala v maju : suro'vega železa 56S tisoč ton (v aprilu "ifi9.S00 toni. surovega jekla 651.600 ton (v ju ilu 579.600 ton). Od 469 visokih, pee i jf obratovalo samo 157.
Ivickseiniburško železno industrijo vznemirjajo nemško - francoska pogajanja, na katerih je Link semburška življe.n^ko zaiiiTerexi-rani. Produkcija surovega železa je znašala v maju 1^9.747 ton pro-1i 1>7.19'"{ tonam v aprilu, surovega jekla pa 167.137 ton proti 167 tiso," tonam v aprilu. Italiji se tudi zelo boje predstoječe«ra nein-Škts - francoskega sporazuma. Produkcija je zadnja leta znatno napredovala, in sicer pri jeklu nn i.350.000 ton I. 1024. proti 6^3.000
♦ ♦
t KOŽNE BOLEZNI
♦	z
♦	povzročajo mnogo trpljenja *
♦	v teh slučajih je treba jemat; I
I	SEVERA* S	♦
Iesko!
razkuževalno mazilo.
Olajša razdraženje, odpravi srbečico in druge srbeče izpuščaje na koži.
Cena 50 centov.
Poskusite naprei pri Iekarju.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
KANDIDAT ZA POLJSKI PRESTOL
Smrtna kosa.
Umrl je v Dolini pri Tr*tu Josip Paugelis bivši župan in istrski dež dni poslanic. Pokojnik je bil znan va*l naroilni mož. ki je imel vedno to})lti .srn- za naše trpeče ljudstvo.
POZOR!
Rojiikom v Indian Head. Fayette Co., Pa., in okolici naznanjamo, tla bo prišul nas uradnik, Mr. VI. Fremru, začetkom avgu.^ta tja nrs tiopust. Nastamil se bo pri sorodnikih ter izrabil priliko, da obišče naše prijatelje ter jim š--l na roko s kakim nasvetom in pojasnilom.
Frank Sakser State Bank.
(2x 30.:ll)
Varšavski "Kurjer Peranny" objavlja pi^iiio nov- ga pretentlen-ta na poljski prestol, ki ga je poslal poljski vladi neki grof Boo-tlcr z Dunaja. pismu pravi pre-temlent med drugim :
"Prijat.lji so me opozorili na članek nekega dunaskega lista, ki razpravlja u vprašanju kandi-t bi t ure na |M.djski prestol. V t>-m listu se govori tudi o knezu K->lia-nu. ki da jo potomec slavnega poljskega kralja Sobieski. ki .je kot emigrant pobegnil na Dunaj pod imenom grofa Booderja. Ivana šobieskega je takrat gostoljubno sprejel grof Esterhazy. Lahko doka/i m. tla je n-Kiiična vest. da je zadnji potomec kralj' v>.ko rodbine Sobieskili pt-beguil na Matlžarsko in da sem jaz iz kra-Ijevske rodbine.
Ca-t ptuljskega naroda zahteva sedaj, tla pomaga članu dinastije slavnih sw>l>i-— tt-ili >!< kati _______
1 TkK*l llr\ • Iti'
Sobi-nkih do prestola, •ega ima	pravieo."
Pismo je podpisano: f»r. Kal-
iva n g rt d' Botnler. bivši Sobies!:i Dunaj. I\' okni j. Wiedener (Inert el.
lialei koJt stan s k"«r
V Tolminu je umrl
naokoli, znani pose-tnik Ja-I .sic. dt»btir gi>s-jH>tlar, mož korenine in dobrega slovi-n-
srea.
POZDRAVI.
Pi'cdno odpotujem v staro domovino v ('elje pri ILinski Bisitrici. pojsdravljam vse znance in prijatelje šii om Amerike, poseibno pa mojo s^-stro. njenega soproga iui (t lo družino, tvn- kličem z Bogom in na veselo svidenje!
»ToNepJi Frank. * - -
Pretlno odpotujem v st-aro tlorao-j * jKižiral in v nosu mu ni bilo vse J vino -s parnikom " Aqnihaaiia".
v rtxln. obrnil je preplašeni tajnici hrbefi. pokaral je s palcem čez ramo proti Jankovi sobi in s precejšnjo tttžavo izpregovoril:
—	Xaj — se »pa — vzametta, ker
—	se imajta — rada!
Kar hktro in breiz pozdrava je šel kz hiše, pared pragom se je pa
. _i s
pozdravljam še enkrat Mihaela Poklar. Antona Jaksetie in Franka Celin v Ceivelandu. Ohio. Da-• je .John Rozmana. Tinko, Ciril in Jo-hn Udovič v Kane, Pa., ter njihove dnržine. Z Bogom in na svidenj«?!
Joe Jaikset iah.
lija 75 780 toji f]u*oti 13 938 otl januarja do aprila), surovega jekla 10:5 tisoč 640 trm (proti 52.498) valjanega maiterijala pa 77.693 ton (proti 51.110.)
V Nemčiji jc prišlo do ustanovitve Zveze izdelovalcev valjane živež. Prodajalni urad te zveze bi moral pričeti s poslovanjem začetkom julija, pa so se pojavil
KNJIŽEVNOST
Novo slovensko književno delo. — Pisatelj dr. Ivan Šanda je spisal epos a* deseitih spevih pml nasIoaoiu "SAMO" in ga želi izdali v snopičih. Vsak snopič i>o ( n s-jvv. Da bi mogel začeti z iz-nekatere tehnične ovire. Razmere , "a jo d la. kar je v sedanjih razna trgu železa so se zadnje čase zai"'f*i"ah z ozirom na velike sirote spoznanje zboljšale. vendar pa težavna reč. bi rad dobil naroč-preživlja nemška želerzna indu-stri- "ike in prosi, da se mu zirlase. Na-j'i prav oV-utno krizo. Pod.fetja j ročnina ze celo leto znaša za Ame-obratujejo večinoma s 75 odst. jriko 2 dolarja. Kdor se želi na-kapaciteto. kar je na prvi pog'etl j ročiti na to novo slovensko delo. mnogo, toda za nemške razmere ("»aj pošlje naročnino in svo j naše daleč ne dovolj. V Franciji ni- j -lov pisart-ilju: f>r. Ivan Šanda. kakor ne morejo spraviti pod -tre Rogatec. Slovenija.
ho sindikata železne industrije.	----
Vevina podjetij je proti tsrndika-1 tii. kar slabo vpli\"*a na podajanja z Nemči jo, ker francoski delegati j nimajo zanesljive opore v močni j
narodni organizaciji. Tudi padec Tukaj se vrši konvencija medna-franka dela železni industriji hu- j rodne iuteranske Walter Lige, ka-<le preglavice. V marcu in aprilu; tfre udeležuje nad 5000 dele-je izdelala francoska žcilezna in-ipi1(fV. Sprejeta je bila resolucija (iutstrija 1,375.001 ton surovega |)mti evolucijski teoriji, ikajteno
označa kot gilwnje za " str mogla v-1 jen je obstoječih postav in ohsto-
Proti evoluciji.
SAX FRANCISCO, Ca;!.. 28. jul.
jekla. G<1 280 visokih peči je v o-bratu 139.
V Belgiji doslej ni opažati zastoja v želecni industriji. Stavka v jeklannah Charleroi se ni razši
je roga ve/la.
ADVERTISE in GLAS NARODA
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
V vseh slučajih
najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah;
najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti;
najsibo za vloge na Special Interest Account* kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti;
najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil:

FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
I
• NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA 1	POSLOVNICA V AMERIKI V
GLAS NABODA, 30. JUL. 1925.
Kapitan Marry at:
JOSEPH RUSHBROOK
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
PRIPRAVE ZA BORBO
<3	(Nadaljevanje.)
Ko je naslednjega jutra vstal, se je delal kot da hoče utišati prošnjo /ene. da ne bo ste ril krošnjarju nič zlega, vendar pa je do->ibvil, (ia bo šel takoj v ntdeljo zvečer na lov, mesto v ponedeljek, da se izogne nastavljcmi mu pasti. Jane <ra je skušala pregovoriti, naj sploh ostane doma. a tega ji Huslibrook aii hotel obljubiti. Rekel je, tla noče p«-kazali, d.i -e nikogar ne boji ter r.č.i v torek Bvre-bll, da je dobil plen v j>ondeljek }>onoči.
V resnici pa se j,- hotel Huslibrook sestati z Bvresom ter se os Vet Ui nad njim. Vecil 1 je, da prenočuje Byres v gostilni, vsled česar se je napotil proti večeru tjakaj tor sporočil krošnjarju, da misli iti še v isti noči na lov. Byres naj pride ob določeni uri na neki določmi prostor v irozdu. kjer !k> dobil divjačino.
Bvres. ki je videl v tem kihek način kako zalotiti Rushbrooka pri dejanjr, je predlog sprejel, a na tajnem sklenil obvestiti gozdarja. Sektam k je bil določen na drugo uro zjutraj. Rushbrook je bil prepričan, da bo Byres par ur pred določenim časom zapustil gostilno, ker je imel še dosti časa, da obvesti gozdarja.
Rushborok je o>tal vsled tega do polnoči doma. nakar je nabasal s\ojo puško t r odšel, brez sina in j>sa. Njegovi ženi se jc zdelo to čudno. Prepričana je bila. tla ga navdajajo misli na os-veto. Odšel je v »meri proti gonilni in to je ženo še bolj potrdilo v njeni domnevi. Obudila je sina ter mu naročila, naj sledi očetu ter ga skuša odvrnili od usodnega koraka. Naročilo je bilo dano tako hitro, da ni Jo: vedel, kaj naj stori. Vedel je, da mora odvrniti očeta od nekega nepremišljenega koraka.
šel je torej previdno naprej s svojim [isom proti gostilni. Bilo jc mrzlo, a Joe je bil vajen takega vremena. Pri gostilni se ji? ustavil ter se ^kril za nekim vogalom. Par minut pozneje je yjapaizil, kako jc prišla iz gostilne neka ti invna postava ter odšla preko polja za hišo. Ko je prišla sredi njive, se je pojavila nadaljna postava, ki jc sledila prvi. -Joe, ki je sjKJzmul v drugi postavi svojega očeta, je sledil obema.
N-ikako poklrugo miljo sta ostali po-ta v i v isti razdalji, nakar je Rushbrook pospešil korake, kar je storil tudi Joe. Posledica tega je bilo, da so .se esc be hitro približale druga dirugi. Byres, kajti on je bil. je šel počasi naprej, ker ni niti malo slutil, da mu kdo .sledi. Rushbrook je bil oddalji n od krošnjarja le še kakih petnajst korakov, ko je čini .Joe ropot petelina na puški.
—	Oče, — je rekd Joe pritajeno, — prosim . . .
—	Kdo tukaj.' — je rekel krošnjar, ki se je obrnil.
Edini odgovor .-ta bila blisk iu i>ok puške. Krošn jar je padel med grmičevje.
—	Oče. oče. kaj ste storili! — je vzkliknil Joe, ki je prišel bližje.
—	Ti tukaj, Joe? — je vprašal Rushbrook. — Kaj hočeš?
—	Mati me je poslala.
—	l)a pr:čaš proti meni? — je vprašal oče jezno.
—	O ne. tki vam nekaj prepničun. Kaj .ste storili?
—	Nt kaj. kar bi sedaj sani rad preprečil, — je odvrnil oče z mrkim gladom. — Sedaj pa je izvršeno in . . .
—	In kaj ?
—	1 mol imam na svoji vesti, — je odvrnil Rushbrook. — Hotel me je izdati, Joe. l)ejK>iMiran bi bil in radi bornih par fazanov bi moral vse pri ostale svoje dkti delati v verigah. Pojdiva domov.
Kljub temu p.i je Ostal na svojemu mestu in potekle je najmanj deset minut, ne da bi oče in sin izmenjala kako belsedo. Konečno pa je Rushbrook zopet pričel:
—	Joe, dot/ moje. >v<-je dni setm ubil marsikoga, a to me ni bolelo. Vedno sein lahko mirno spal. Takrat sem bil vojak in to jc spadalo k mojemu poklieu. Pri tem človeku pa je drugače. Bil je sicer moj sovražnik, vondar pa čutim sedaj, da sem si omadeževal roke s krvjo. Pojili k n.il mu in prepričaj se, če je mrtev.
Cipra v je bil Joe v -plošnem pogumen deček, se ga je v tem trenutku vendar lotila neka tesnoba. Pogosrto s/i je že pomaoal roki s kivjo zajcev in fazanov, a še nikdar ni videl mrtvega elovlka. 01k>-tavljaje se je torej »približa! -mestu, kjer je ležalo truplo. Pes je sledil in ko je prišel do trupla, .je dvignil glavo ter pričel turobno tuliti. Tudi Joe se je približal padlemu ter se sklonil preko njega. Ni pa mogel videti drugega kot obris telesa. Prisluškoval je da čuje kako dihanje. Nulbcnega odgovora ni dobil, ko je poklical krošnjarja po imenu. Konečno je položil roko na prsi moža in ko jo je umaknil, je bila roka krvava.
—	Oče. mrtev mora biti. popolnoma mrtev, — je za§:-pctal Joe. ko m* je vrnil. — Kaj storiva sedaj?
—	Domov morava. — je odvrnil Rushbrook.
Brez vsake nadaljaie besede sta se vrnila Rushbrook in Joe v kočo.
Peto poglavje.
Polna strahu je prisluškovala Jane v odsotnosti svojrga moža vsakemu glasn ki je prihajal oil zunaj. Vsakih pet minut je odprla vrarta ter pogledala ven, v upanju, da ga bo videla vračati se. C m i dal j pa je izoNtaJ, tem večji nemir jo je navdajal. Konečno pa je pokleknila ter prič da moliti.
Bila je še vedno za topu jena v molitev, ko je udarec na vrata oznanjal povratok njen.-jra moža. Ko je v.stoipij. je bilo njegovo lice mrko. Ne tla bi izpregovoril b sedico, je sede/l na stol. obrnil pogled proti stropu ter pričel razmišljati.
--- Kaj se je zgodilo? — ga je vprašala žena ter mu položila roko na ramo.
—	Ne vprašuj me. — -«• je gladil odgovor.
—	Jot, — je zasepeiala. vs» prestrašena. — kaj je storil?
•Joe je molčal, a dvignil roko. na kateri se je pozna'lo .sledove
krvi.
Jane je zakričala, omahnila na kolena ter si pokrila obraz z rokama. Jo pa je odšel v kuhinjo, da odstrani sledove krvi.
Cele četrt ure je poteklo, predno se je vrnil Joe. Sedel .je na prueieo in vsi trije mo molčali.
Nikulo si ni upal prelomit i molka, dokier ni udarila ura vaške cerkve dve.
Vsi tri j- so rte predramili, kajti ura jih je oi>omnila, da je treba nekaj ukreniti, dokler bi ne bilo prepozno. Še »tiri ure iu napočil bo dan. Našli bodo truplo m na koga bo padel prvi sum?
—	Usmiljeni Bog. kaj naj počnemo?
—	Nobenega doka<za nimajo proti meni, — je relkel Rushbrowk mrko.
(Dalje pritodii
UNDERWOOD « UNDMWCWO M. V.
Boksar Dave Shade se z vso vnemo pripravlja na trenutek, ko se bo spoprijel z boksarjem Mickey "Walkerjem.
Julius V trt ess tj.
Dvoje življenj.
—	Kakšno manijo ima onile .' — sein vprašal zdravnika v hiši živih mrtvecev in pokazal na okoli štirideset - do petdesetletnega blaz-nika zabuhlega obraza in steklenega pogleda. Roke si je prekrižal na prsih in strmel predse z nagu-bančenim čelom, daleč od ostalih tovarišev, sam sedeč na vrtni klo-l»i-
—	Oni? Čaka na svoje drugo življenje. Saj vam sam pove. Glejte. je že vstal in gre k nama.
—	Klanjam se. gospod doktor, — je zaklieal bolnik zdravniku in mu krepko stresal roko. — Ali mislite še vedno, da imate opraviti z blazn i kom?
—	Nikakor ne! Vi ste živčno bolni, prav lahko živčno bolni, nič drugega. Toda zdraviti se morate še nadalje, da okrevate popolnoma.
—	Jaz torej nisem nor in to poslopje ni blaznica ? Dobro, verjamem vam, ako želite, čeprav vem, da me smatrate za blaznika in da je tole blaznica. Toda meni je to vseeno, kakor mi je v življenju sploh vseeno. Tukajšnje življenje je tako ničevo, da ni vredno govoriti o njem.
—	Življenje tu v sanatoriju ?
—	Kaj še! Vse to ničevo pozein-sko bivanje, ki ga imenujete življenje, ker nimate boljšega izraza. Jedva čakam, da me bo konec. — Strašno sem že naveličan in težko čakam, da bi umrl in začel novo življenje.
—	Ah, vaše drugo življenje.
—	Pojdite! Saj vi takozvani modrijani niti ne slutite, da je še kako drugo življenje. Saj tega tudi ni mogoče vedeti, nego je treba vanje le verjeti.
—	Tudi jaz verujem v drugi svet.
—	Neumnost! Vi verujete, da da vstane vaša duša v novo življenje. Ni li res? Toda jaz ne mislim na duševno vstajenje. Jaz hočem telesno znova živeti in bom tudi živel. Vstal bom, a ne tako kakor vi in druge bedaste živali, ki so tu dobro živele in se jim je tu vse posrečilo. Le mi vstanemo v drugo življenje, ki smo v vsem prvem življenju trpeli, mi. ki nismo mogli postati, kar bi bili radi postali, mi. ki tukaj svojega cilja nismo dosegli. Le nas odškoduje drugo življenje. Vi. ki ste že tu dosegli svoj cilj, pa boste trpeli v svojem drugem življenju. Ker kjerkoli in kdajkoli mora vendar bit i pravica!
Zdrkni k se je oprostil, češ, da mora k drugim bolnikom in je pustil naju sama. Preden je odšel, pa mi je zašepetal:
—	Le mirno ga poslušajte: čisto krotak blaznik je.
—	Vem, kaj je rekel ta človek. — je dejal mofc. ko je odšel zdravnik.
—	Kaj pa?
—	Da se me nikar ne bojte, ker ne grizem. Pa res ni grizem. Niti njega ne bi ugriznil. Samo pomi-lujem ga. Ker v drugem življenju bodo njega smatrali za norca. To je pritlično. To bo zadoščenje o-
ljenja. Samo prehiteti ne smemo. Kdor prehiteva, ruši mostove pod seboj. Samomorilci bodo za kazen tudi v drugem življenju to. kar bili tukaj. I "in ret i ne smemo, kadar bi sami hoteli, nego moramo nam odmerjeno življenje izpolniti. Le potem bomo deležni drugega lepšega živijunja
— Česa torej pričakujete v drugem življenju ?
me odtod kmalu odpravijo? — je vprašal zdravnika, ki se je vrnil.
—	Da, upam, kmalu ozdravite.
—	Neumno čenčanje! Samo eno upanje imam: ali kmalu umrjem in začnem svoje drugo življenje. Saj sem ga že začel. Prinesem vam, kar sem napisal.
i
—	Le prinesite!
— Takoj se vrnem . . .
—	In zdaj hitro proč! — je dejal zdravnik. — Ako ubogi blaznik prinese svoje plsarije, se ga ne o-treseva. Ako pa ga pustiva na cedilu. bo začel besneti. Sicer pa je to zanimiv primer. Kar pripoveduje, je vse res, samo blodnja je, v kar veruje. Tudi to ni res, da ni imel daru za ipasetljevanje. V njegovih mladih letih so mu prerokovali veliko bodočnost: toda oženil se je, postal uradnik in se skvaril. To bo bržčas vzrok, da se ni mogel razviti. Sicer pa ne bo več dolgo ž njim. In kolika sreča ga pričakuje v tistih poslednjih minutah! Čisto prav govori, da Bog odškoduje vsakogar, ki ni mogel tukaj postati to. kar je želel postati. Toda ne z drugim življenjem — nego s poslednjimi trenotki tega življenja. . .
Od tedaj se često spominjam bednega blaznika in ga zavidam. Kako dobro bi vendar bilo za nas vse, ki smo bedni, da bi verjeli v drugo življenje!
ilretanje parnikov - Shipping New*
	
	
BUDIMPEŠTANSKI ZL0C1NC1
V v likih mestih se izvrši naj-\eč zločinov navadno v neposre-
]dni bližini kolodvorov, kjer jc o-
velikih
—	Da postanem to, kar tu nisem mogel postati.	; sredotočeno delovanje velikih m
—	Kaj pa niste mogli postati	taitov. ki ^ebiva.io v vrč- ali
tu?
—	Pisatelj nisem mogel postati. A pisatelj postanem v drugem življenju.
—	Le zato si želite drugega življenja ?
—	Obžalujem vas, da tako vprašujete. Ta 4le' pomenja meni — 'vse'. Največja sreča v življenju je. postati velik pisatelj. Mi'sto tega pa sem moral postati poštni u-radnik. Ali ni to satira ?
—	Ali ste že kaj napisali ? Kakršnokoli veliko reč?
—	Ničesar nisem napisal, lc nekaj ničevnih malenkosti, ker je Bog sklenil tako, da v prvem življenju moj talent ne sme prodreti. A imel sem talent, le moja straho-petnost ga je ubila. Bal sem se negotove bodočnosti, nisem se upal izročiti valovom, ostal sem na bregu. V zakajeni smradni uradni sobi. ki je imela pozimi to prednost, da je bila topla ; in imel sem svoj kruh. svojo gotovo eksistenco. — Vsemu temu se nisem upal odpovedati. da bi se kot pisatelj odpeljal v Pešto.
—	Zelo modro ste ravnali.
—	Iz modrosti nisem ravnal tako, nego ker jc bilo o meni tako sklenjeno. Slavo sem moral vreči od sebe za vsakdanji kruh. In moja najlepša leta so potekla v uradu, v bednem uradu, med večnimi duševnimi boji. ali naj svoj poklic pustim, ali naj zaradi kruha v jarmu vztrajam. In ostal sem. Sicer sem večer za večerom sklepal, da se naslednjega dne osvobodim. Toda naslednjega dne sem šel vendar zopet v urad. Tako sem ostal beden poduradnik.
Poskušal sem pisati, a nov i ne so moje spise vračale. Prav so storile! Moje pisarije so bile bedarija. — Pisatelj ne more biti nič drugega kakor pisatelj! Tako sem prenehal ubijati se. Sprijaznil sem se s tem da je bilo z menoj v tem življenju pač drugače določeno. In moja duša in moj talent sta se med akti posušila, v tisti luknji, v tistem jarmu. Postaral sem se, se zdebe-lil. se sčasoma potepčil. Potem pa sem začel tudi popivati. Tudi to odredi ljubi Bog, da si ta ali oni s popivanjem pospeši svoj izhod iz prvega življenja, ki mu ni všeč. Ljubezen do pijače prejme človek v darilo, da lažje življenju uide. Ko sem se tako do mrtvega izpil in me niso mogli več uporabljati, so me poslali semkaj. Se lahko že v.saj miimo pripravljam za drugo življenje.
—	Kako se pripravljate?
—	Odkar sem tn, znam pisati. Menda sean že v veži drugega živ-
in inj varnih skrivališčih. Tudi v Budimpešti ni drugače. Trg Tisza Kulmnn je prava trdnjava peš-tan-lk-ili .zločincev. V zadnjih letih je bila hoja pr-.ko tega v nočnih urali zelo nevarna. Tu in v sosednjih ulicah je namreč polno dvom 1 ji vili lokalov kjer se zbirajo zlasti ponoči najrazličnejši zločinci: tatovi vlačujre s svojim spremstvom in mladi brezposelni ljudje, iz katerih s-e rekrutira Ira-dimpestanska zločinska družba. Le n viko in skičajno zaide v te lokale kak drug gost iz nižjih slojev. In vendar je v vseh teh bez-•ueah mnofrn zabave in prvovrstna ciganska godba. V teh lokalih se zbirajo stari zločinci, da se pogovore o novih <:podjetjih", ali pa si razdeljujejo plen. Kakor Kploh Ma.dfžari. tako so tudi zločinci dostikrat in radi veseli. Pogosto s« zgodi, da darn je tat vso ukradeno A-.so>to ciframi, ki nm je zaigral na gosli njegovo priljubljeno p?sem. Pri lesenih mizah sedijo vroči fantje s še boli vročimi dekleti, popivajo in se zabavajo. Vse to dobro razume ciganski goslač, ki svfira komade, polne do-motožja, ljubezni, sovraštva, ljubosumja in žalosti. Ciganu >»? posreči. da s svojo godbo gaine celo staregn. zakrknjenega zločinca. Posestnik lokala je tudi zadovoljen. Zločinski crostje ostanejo mirni in dobre volje, ako jih presenetijo (»oliciijski organi in zahtevajo njihove o^ebn«? izkaznice.
Tudi na veliki, široki Rakoezy-jevi cesti je več lokalov, kjer sc zbira zločinski svet. Severno od te i ceste je okraj, kjer dobijo najrevnejši med revnimi nočno pribežališče. Tu je takozvano nočno siro-tišče. ki nudi pravo sliko veliko-mestmecra siromaštva. Vse umazano. zanemarjeno, pokvarjeno, polno sten:e. bolli, miši in podgan. '"Boljši** zločinci obiskujejo številne bare, ki so odprti do ran etra jutra. Po cestah, zlasti v okolici narodnega gledališča prt^žijo zavržena ženske, ki jib je vsak dan več. Pivsebnost madžarskega zločinskega sveta .so drzne žepne tatvine. prava zloeinska strast. Bu-dimpeštanska policija se bori e-n/irgično proti zločincem ter je dosegla že precejšne uspehe.
I.
nim, ki zdaj tukaj trpijo. Pride dan pravice, zarja drugega živ- ljenga. Kaj ne, gospod doktor, da
Kje je moj miW ANTON BRLE? Doma ima veliko posestvo, a se ni že dve leti nič oglašal. Ne vem je li živ ali mrtev. Kdor kaij ve naj mi poroča, ali naj ae se pa sam oglasi svoji materi. T7r$tdjt Brle, Rudnik od Ljubljano, Jugoslavija.
(2x 29,30)
I.	avgusta:
Pres. Itoosevelt, Bremen: Andanla, Cherbourg in Hamburg.
4.	avgusta:
Pres. Harding, Bremen.
5.	avgusta:
Berensaria, Cherbourg: De Gra-ae, Havre.
6.	avgusta:
DeutschlaJird, Hamburg; Lapland, Cherbourg.
8. avgusta:
George Washington, Bremen: Orbita, Hamburg.
II.	avgusta:
neliunce. Hamburg; Columbus, Cherbourg in Bremen.
12.	avgusta;
Mauretania, Cherbourg; Republic, Bremen.
13.	avgusta:
Pittsburgh, Cherbourg, 15. avgusta:
Paris, Havre; I.evlnthan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Orca, Hamburg.
18.	avgusta: Presidente Wilson, Tr»t-
19.	avgusta:
Aquitania, Cherbourg. Suffren, Havre; America, Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg.
20- "'vgusta:
lielgenland, Cherbourg; Cleveland. Hamburg.
22. avgusta:
Majestic. Cherbourg; Orduna. Hamburg; Stuttgart, Cherbourg In Bremen.
25.	avgusta:
Resolute, Hamburg; Sierra Venta-na, liremen.
26.	avgusta:
Berengaria, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt, iJre-men.
27.	avgusta:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
29. avgusta:
Olympic. Cherbourg.
2.	septembra:
Mauretania, Cherbourg; PcGrasse. Havre: I'rts. liariluig. Bremen.
3.	septembra:
Columbus. Cherbourg in Bremen; Lapland, Cherbourg; Albert Ballin. Bremen.
5. septembra:
Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Orbito, Hamburg.
8.	septembra:
Martha Washington, Trst; Reliance, Hamburg.
9.	septembra:
Aiiuitania, Cherbourg, George Washington. Bremen.
10.	septembra:
Pittsburgh, Cherbourg.
12. septembra:
Majestic, Cherbourg:
15.	septembra:
Republic, Bremen.
16.	septembra:
Berengar.a, Cherbourg.
17.	septembra:
Itelgenland. Cherbour L'eutsch-land, Hamburg.
19. septembra:
Olympic, Cherbourg: Rotterdam. Rotterdam; Suffren, Havre; Orduna, Hamburg; America, Bremen.
22.	septembra: Resolute, Hamburg.
23.	septembra:
Mnuretanln, Cherbourg; Zrcland. Cherbourg; Ohio, Hamburg.
26. septembra:
Paris, Havre; Pres. Roosevelt Bremen.
30 septembra:
Aqtiit.tjiin, Cherbourg; Pres. Harding, Bremen.
Naravnost« Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikih, ki pristanejo tako v domovini, da je treba potovati le par ur z železnico. Nobenih vizejev ni treba.
IZLETNIŠKO ODPLUT-IE
PRESIDENTE WILSON
18. avgusta
MARTHA WASHINGTON
8. septembra
Cena do Trsta ali Hubrovnik 3. razred Slf'<>. z vojnim davkom: tja in nazaj samo $lt>2. in vojni davek $5. — Železnica iz Trsta do Ljublj;i_ne samo SI.20; do Zagreba 51.H5; do Belgrada $4.75. Vozni 1st iz Trsta do New York samo $107.5«)
Posebne cene za tja in nazaj. N;tj-bolj cena in udobna proga zu potovanje.
GOSULICH LINE Of TRIESTE
Phelps Bros. & Co., * west st..
1 New York
Nemške priprave v francoski luči
Ob priliki odkritja vojnega spo-menika v Herpvju je imel general GuiLlaumat govor, v katerem je ugotovil, da se vrši vse privatno življenje Nemcev po načelih stroge vojaške dtsoipliite. Frane i ja pozablja, tla je nasilje utemeljeno v nemških tradicijah in napravah. Dvestotisoč nemških učrtiv-ljev siri sovraštvo do Franeozov in vzgaja mladino v duhu navidi? zno odpravljene armade.
Kje sta JOHN KORDiSII in .JOE AUSTEL/ 1'iisal sem na Iron Mountain, Mich., pa mi je bilo pismo vrnjeno. Kdor kaj ve o njiiua, naj mi poroča ali naj s«-pa .sama oglasita. — John Mal-nar, Boxley, Ark.
(2x 29.30)
Kje je FRANČIŠKA LEVE. rojena Mandelc na Mlaiki pri Begunjah na Gorenjskem. Kdor izmed rojaikov ve. naj mi poro-r*a, ali naj se sama ogkisi. Mrs. Mary Pollock, 658 Bennett St.. Luzerne, Pa.
(2x 29,30)
Oženite se.
Poslali vam bomo popolen seznam žensk, članic našega kluba, z Imeni, naslovi in opisi za samo $1.00. Naročite danes. — RELIANCE F CLUB, Box 37G. Los. Angoles. CaL
Kako se potuje v stari:
kraj in nazaj v Ameriko1
i
Kdor Je namenjen po t o> a ti v ! stari kraj, Je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl Ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki ram Jih aamorM» dati vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi t 1JLL razreda.
Glasom nove naselniške postave ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1024, ramorejo tudi nedržnvljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in nko i>otrebiio tudi delj ; tozadevna dovoljenja Izdaja gene ralni naselni? komisar v Washington, D. C. . rofinjo za tako do vol Jen je se lahko naprav! tudi \ New Torku pred odpo^ovanjem. ter ■e pofilje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika al avojca lz starega kraja, naj naai prej pige za pojasnila. Ia Jujiosla vije bo prlpuSčenih v prlhodnjll treh letih, od 1. julija 1024 napr« vsako leto po 871 priseljencev.
AmerlSkl državljani pa aamore) dobiti sem žene in otroke do 18. Is ta brea, da bi bili Stetl v kvoto. T rojene osebe se tndl ne Štejejo * kvoto. Star13l In otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Plfiita m pojasnila.
Prodajamo voane liste aa rse pr#
ne; tudi preko Trsta saraorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Izdal sem novi cenik
Domačih Zdravil
katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. IMPORTIRANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kosa z rlnf-kom, iz para nt Iran epa Jekla., 60, 65, 70 in 75em dnlpe. $2.— Kosa pnliranka z rlnC-kom, 65, 70
in 75 cm. dolge ................ $1.50
Klopilno orodje ................ $1.25
Brusni kamen "Bergamo" ......45
Pralca ...........................30
Motika .....90c; Srp za klcpatl ,85c
RIbežen za repo, z dvema nožema ............................. $1.25
Blago pofiiljam poStnlne prosto.
Math. Pezdir
Box 772, City Hall Sta., NEW YORK. N. Y.
Prav vsakdo—
kdor kaj iič«; kdor kaj
ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Imajo čudovit uapek —
MALI OGLASI
▼ "01a■ Naroda"
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce (a e-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in rte M njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", B tem boste ▼itregli vsem.
Uprava "Gla* Narodar
'GLAS NAHODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING KBDHJH