Odgovornost pred skupnostjo
Razumevajoč pravtlno pooblastila, ki jih je dala družbena skupnost delovnim kolektivom glede razdelitve dohodka in do-bička. je največji del podjetij v 1. 1957 izvrševal pravilno raz-delitev na plače in sklade priza<Ievajoč si, da bi oscbni dohodki posameznikov naraščali v skladu s povečanjem proizvodnje, prometa in delovne storilnosti. Po cni strani so puščaila v svojib skladih zadostna sredstva, pri čemer so težila za tem, da bi z njimi še bolj izboljšala proizvodnjo v prihodnjem razdobju. Od-¦vajala pa so tudi nstrczne vsote za nagrajevanje dclavcev in uslužbencev po dejanskem prizadevanju in zaslugah za pospe-ševanje proizvodnje in poslovanja kakor tudi po upravičenem gospodarskem kriteriju.
Del podjetij, ki so bila v manjšini, pa tega ni dovolj upo-števal in je puščal v skladih majhna ali pa nobenih aredstev, medtem ko je dohodek oziroma dobiček večinoma razdelil za povišanje plač delavcev in uslužbencev, tako da so njihovi pre-jemki porasli nesorazmerno bolj kakor splošni porast proiz-vodnje in delovne storilnosti, kar pomeni, da niso bili zasluženi. Tisk je te dni pisal o teh podjetjih. Ankete in analize so pokazale, da so bila tudi taka podjetja, ki so v prvih treh tro-lnesečjih 1. 1957 razdelila tudi po več plač po tarifnih postav-kah, ne da bi hkrali odvedla niti najraanjša sredstva v svoje sklade. To posebno velja za nekatera trgovinska podjetja. Neko tako podjetje v Beogradu je naprimer razdelilo 11 plač nad plačami po tarifnih postavkah, v sklade pa ni vložilo niti di-narja, čcprav jc dobro znano, da je krepitcv skladov prav v trgovini mijen pogoj za njeno pravilno in boljše funkcioniranje. Od 1311 ankeiiranib podjetij notranjc trgovine jih je 284 raz-delilo 4 do 6 plač več, 51 podjetij 7 do 10, štiri podjetja pa 10 in več plač.
DeJitev tako visokih plač ni samo nesocialistični odnos do pretnoženja in naloge, ki io je skupnost postavila tem podjetjem, temveč tudi zgled za nesolidno in potratno gospodarjenje. Družba zato ne morc ostati nezainteresirana nasproti takim pojavom. Odtod tudi kritika, ki jo te dni slišimo v javnosti proti takim postopkom in neodgovornosti posameznikov.
Po pravici se za&tavlja vprašanje, kako je moglo priti do <akih, čepruv osamljenih pojavov? Do njih je predvsem prišlo pri majhnih in premalo razvitih podjetjih zaradi pomanjkanja zavesti članov organov upravljanja ter delovDih kolektivov teh podjctij, prav tako pa tudi zararli poinanjkanju družbc-ne kon-trole po množičnih organizacijah — Socialistični zvezi, Zvezi komunistov, sindikatib itd. Odgovornost za to nosijo delno tudi tisti Jjudski odbori, ki niso izkoristili svojih pooblastil, da lahko odredijo gospodarski organizaciji, da mora obvezno vložiti dolo-čeni znesek dohodka v svoje sklade.
Da bi se v prihodnje, posebno pa pri končnem obračunu do-hodka za 1. 1957 ne zgodili taki primeri, je zvezni izvršni svet te dni dopolnil in spremenil nrcdbo o razdelitvi skupnega do-hodka gospodarskih organizacij. Po teh dopolnitvah bodo lahko obfiinski zbori proizvajalcev v prihodnje odrejali tudi višji od-stotek za odvajinije v družbene sklade podjctja. kakor je lo do-ločeno s predpisi. To tako, da niora tisti del dohodka, ki bo iz-ločen za izplačilo osebnih dohodkov, ustrezati doseženi delovni storilnosti proizvajalnih podjetij in dejanskemu povečanju pro-meta v trgovini. ne upošteTajoč monopolisfične in konjunkfurnc ugodnosti. Tudi zadružne organizacijc bodo mogle v prihodnje razdcljevati ristorno svojim članom prav tako pod pogojem, da bodo poprej odvedle zadostna sredstva v zadružne sklade in na temelju odstotka dohodka, ki ga bo določila GJavna zadmžna, zveza  FLRJ.
Prav tako so bile dopolnjene tudi določbc, ki se nanašajo na premiranje. Sloneti inora samo na dosegi izredno dobrih rezultatov v proizvodnji, za katerimi mora stati gospodaTski račun in opravičilo, ne sme pa se spreminjati t neko stalno obliko povišanja plač. Zbori proizvajalcev so pooblaščeni, da vodijo o tem strog račun. Od gospodarskih organizacij lahko zahtevajo, da delavski sveti ponovno proučijo premijske pra-vilnikc, če niso zasnovani na teh načelih,
Pokrenitev teh ukrepov ne pomeni v bistvu ničesar novega. Ljudski odbori so že doslej imcli pravico posredovati pri raz-deljevanju sknpnega dohodka. Ti ukrepi ne pomenijo nadalj^ spreminjanje sedanjega sistema razdelitve. Pomenijo samo še večjo zaposlitev vseh družbenih činiteljev — komun in družbe-nih organizacij, ki morajo vplivati v sraeri dviganja sociali-stične zavesti tudi pri tistih kolektivih, ki doslej kot člani druž-bene skupnosti niso pokazali dovolj skrbi za vsklajevanje oscb-nih in splošnih interesov. Splošni napredek tako posameznikov kakor skupnosti kot celote pa je mogoče graditi samo v har-moniji teh interesov.                                              S. Šehagić