Xcto LXXV1^ St. 43
Ijnfrljanfi)
UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSERATN1 ODDELEK:
_ LJUBLJANA, PUCCINIJBVA UL. 5
TELBFON  6T.   31-22,  31-23,   31-24,   31-25  ln 31-28.
PONCDEIJSKA IZDAM ..JUIRA"
IZHAJA VSAK. PONEDELJEK KOT PONEDEUSKA IZDAJA >JT7TRA<
Schwere Verltiste der Sow|ets
itn ostpreitssischen Grenzgebtet
Gegenmassnahnien gegen ELnbriiche in Sudholland — Sch^erer Schlag gegen die Banden in Oberitalien — Raum von Larissa befehlsgemass geramnt
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 29. Oktober. DNB. Das Oberkommando der Wehr-matlit gibt bokannt:
In HoIIand \vurde in unserem Briicken-kopf tvestlich Brcskens der Fcind aus einer EinbruchstPlle ge\vorfen.
Auf Sudbeveland stehen unsere Truppen weiter in hartem Kampf gegen dcn von Sut;:jn und Or.trn verstiirkt angTeifenden Ftind.
Zwisrhen Bergen op Zoom und s'Herto-genbosoh setzten Kanadi'T, Engliinder und Ame; il..>M-T ihro <;r«»ssanjrriffe fort. Trot/ hartnackiggten vVIderstandes konnton unsere Truppen gegeniiber den oberlegenen fetnđBchen Kraften, die in dlesen Kfimpfen bche Ausfalle er'itten, Einbriiche nioht verhinćern. Gegenangriffe sind angesetzt. In Bergen op Zoom und mehreren anderen Orten sind beftlge Strassenkiimpfe ent-brannt.
Be! ortli^hon Kiimpfen sfidostlich Hol-mond \vurd«n mehrere feindliche Angriffe abgewiesen, 18 Panzer and 2 Panzerspiib-vvagen abgesehossrn.
Schnclle Kun:pf- und Naehtschlachtflug-zeuge griffen in dor vergangenen Narht ei-nen feindlichen Naohsohub«tiitzpunkt bos Aach'*n mit goter \Virkung an.
In den Westvogesen (Obrten die Xord-amcrikancr in don WSldern zwtecnen I\Ior-tagne und Mcurtht1 \vostIich St. Die starkr
Angriffe na«!«. Norden und Siidosten. Dureli unsere Gegenangriffe \vurden sie in der Flanke gefasst, bevor sie Creies Gelande getvlunen konnton.
London WDrđe erneut durrh unsere »VI« besehossen.
In Mittelitalion fanoen auch gostom kei-ne grosseren Kampfhandlungen statt. Bei zaJbireichen Stosstruppunternehmen vvurden dem Foind hohe Verluste boigobraeht.
Ueberraschende Saiiberungsuntcrnelimen unserer Sicboningsvcrbande fiigten den Banden in Ob^ritalien schvvere Schlage zu. Sio v; rloren iibor 3600 Toto und 8200 Ge-fr.ngene  und  die  Masse   ilirer schueren
VVaffen. Ihre VValdlager und ScbJupfwin-kel vvurden zerstort.
Auf dem Balkan \vurde der Raura von Larissa befehlsgemass naeh N'orden ge-riiumt.
Der Druck der Buigaren auf unsere Stel-lungen zwischen dem Strumiza-Tal und dem Gebiet ivestlieh Nisch dauert an. Zahl-reiche feindliche Angriffe im vvestliehen Mora\va-Tal vvurden zerschlagen. Zvvischen Donau und Theiss verbesserton ungarische Truppen Im Angrifi ihre Stellungen. An <!en Theiss-Briiekenkopfen nordostiieh Szol-nob kam es m ortlichen fiampfen. Nordlicii und nordvvestlieh Debreezen sehlugen unsere Divisionen starke Angriffe der Bolsche-\visten ab und fiigten den Angreiforn hohe \'erluste zu.
Bei Ungvar versuehte der Feind \veiter naeh Vvesten vorzudringen. Durch Gegenangriffe deutsseher und ungarischer Truppen vvurde er ge\vorfen.
Im ostpreussisehen Greiizgebiet hat der Feind aufgruTid seiner in den hisherigcn '».iimpfen erlittenen sch\veren \ «>riuste den Grossangriff zunaehst eingcsteiit. L,ediglieh '-iidostlich Gumbinnon griff'n die Bo!sche-ivisten mit starkereii Kraften vergeblieh an. Im Nordabsehnitt geht der Grosskampf siidostlicli Libau und bei Autz mit ver-'larktcr \Vucht weiter. Unsere hervorra-trond kiinipfenden Truppen vereitelten allo Durchbrurhsversuelie des Feindes.
In den ersten beitlon Tagen der Schlacht In Kurland »vurden 141 Flugzeuge abge-sehossen. Damit verloren die Sowjets in den letzten 48 Stunden an der gesamten Ostfront 183 Flugzeuge.
A.iglo-amerikanische Terrorflieger grif-fen Rbln, Miinster und Hamm an. In der vergangenen Naeht \varfen einzelne feindliche Flugzeuge Bomben auf Kolu und Miinchen. Feindliche Tiefflieger setzten ihre Angriffe gegen die Zivilbevolkerung in \V'est- und Sud\vestdeutsehland fort. 16 feindliche Flugxeuge, darunter zehn vier-motorige Bomber, vvurden abgeschossen.
Hžide sovjetske izgube
Protinkrepi proti vdorom na južnom Nizozemskem — Težek udarec tolpam zgornji Italiji — Področje pri I^arissi smo načrtno izpraznili
Fuhrerjev glavni stan. 29. okt. DNE. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
Na Nizozemskem smo vrgli na našem predmostju zapadno od Breskensa sovražnika z nekoga vdornega mesta.
Na južnem Bcvolandii se bore naše čete Še nadalje v trdem boju proti sovražniku, ki ojačano napada od juga in vzhoda.
Med Bergen op Zoomom in s'Hortogen-boscbom so nadaljevali Kanadci, Angleži in Američani svojo velennpade. Kljub kar najbolj žilavemu odporu niso mogle nase čete preprečiti premočnim sovražnikom silaru, ki so doživelo v toh K\i"h visoke izgnbe, da bi dosegle vdore. Protinapadi so v teku. V Bergen op Zoomn in več drugih krajih so se razvili ogoorčeni poulični boji.
V krajevnih bojih jugovzhodno od Hel-monda je bilo odbitih več sovražnikovih napadov, 18 oklopnikov in 2 oklopniska oglednika jo tuV-> uničenih.
Brza bojna in nočna bojna letala so napadla v pretekli noči z dobrim uspehom neko sovražnikovo oskrbovalno oporišče pri Aaehnu.
-V zapadnih Vogezih so izvedli Severno-američaiu močne napade proti severu in jugovzhodu v gozdovih med Mortagnejem in Menrthcjem zapadno od St. Die-ja. Naši protinapadi pa so jih zadeli v bok, še preden so dosegli prost teren.
London smo ponovno obstreljevali z orožjem »VI«.
V srednji Italiji rudi včeraj ni prišlo do nobenih večjih borb. Sovražniku maa prizadejali visoke Izgube pri številnih naskako-valruh podvigih.
Presenetljive očiščevalne akcije naših zaščitnih oddelkov so prizadejale težke udarce tolpam v zgornji ItaUji. Tolovajev je bilo preko 3600 mrtvih in 8200 ujetih, večina njihovega t* žkega orožja je bila zaplenjena. Tolovajska gozdna taborišča in skrivališča pa smo uničili.
Na Balkanu smo načrtno izpraznili pod-ro.^    pri LariMl proti severu.
Bolgarski pritisk na naše postojanke med dolino reke Strtimice in področjom zapadno cd Niša še traja, številni sovažnikovi napadi v zapadni dolini reke Morave so UH razbiti. Med Donavo in Tiso so madžarske čete v napadu izboljšale svoje postojanke. Do krajevnih bojev je prišlo na predmost-jih ob Tisi sevrrnav7hodno od Szolnoka. Severno in scvemozapadno od Debreezena so
Csor^eni beli
Tokio, 29. ofct Poročila, ki so prisila v soboto z otodoe Le"te. kažejo, da poizkuša sovT-ainik !<::'ub težkim izgubam -n Y\er\---
sianim napadam japonske verske in Italskih sC še vedno pripeljati sv^ojim iz&rca-
nirn edinic^m nadaljn^S ojačenja. Tako se % pojavilo 27. oktobra v zalivu otoka Ley-ta 20 do 30 nadal;n-ih prevoznih la^.ij. fa
so pr: Dalagu . e o;aćenja. J^p^nske čete še 'em ozemlju posebno ogorčmo hranijo. Sovražnik je že priče: upcrrbija^i
Obe letališča pri Talcob.^u in Dulagu. Japonsko letalstvo je potopilo v Tioii V3. petere dva velika izkrceva'na čolna. p€Šv0d0-valo pa 4 rusilce in 1 prevozno l?djo. Born-bardiraio je tud.- letališči pri Taloobona in
Tokio, 29. okt. Napadi :a"or„4:ega letalstva na so\-ražrJi:o\'e 'adje v za'uii oto-Leyta se nadaljujejo z ne~mar»išano a-(ppl l iij i, U^>ebi pri tem stalno naraščsa-
odbile naše divizije močne boljševiške napade ter prizadejale napadaleem visoke iz-
«rube.
Sovražnik je poizkušal pri Fngvarju prodreti dalje proti zapadu. Protinapadi nemških in madžarskih čet pa so ga vrgli nazaj.
Na vzhodnopruskem obmejnem področju je sovražnik zaenkrat opustil velenapad spričo v dosedanjih bojih zadohljenih težkih izs^ub. Le jugovzhodno od Gumbinnena so boljševiki brezuspešno napadli z močnejšimi silami. Na severnem odseku pa se nadaljuje velebitka jugovzhodno od Ljepaje in pri Autzu z ojačeno silo. X»^e odlično se boreče čete so preprečile vse sovražnikove prebijalne poizkuse,
V prvih dveh dneh bitke v Kurlandiji je bilo sestreljenih 141 letal. S tem so izgubili boljševiki v zadnjih 48 urah na celotnem vzhodnem bojišču 183 letal.
Angloameriški strahovalni letalci so napadli Koln. Miinster in Hamm. V pretekli noči so odvrgla posamezna sovražnikova letala bombe na Rdln in Monakovo. Sovražnikovi letalci so nadaljevali svoje napade v nizkem poletu proti civilnemu prebivalstvu v zapadni in jugozapadni Nemčiji. Sestreljenih je bilo 16 sovražnikovih letal, med temi 10 štirimotornih bomb-'i- v.
O boju na predsuostju pri Mem&lu
Berlin, 28. okt. V trde obrambne boje na vzhodni mej. Nemčije je v poslednjih dnev h ponovno posegel oddelek nenvke mornar ce. Težko :n srednje topništvo nemških pomorsl^h si! je z uničevalnim ognjem obstreljevalo so-vitt^ke postojanke, oskrbovalne noti ter zbi-:;'':;ča čet in oklcknikov na področju pred-mostia pr Memelu. Pred desetimi dnevi so . ..: 'avili tu sovjetsko naprečovsnie ter preprečili zavzetje Memela. Z njihovo pomočjo so vzdržali hrabri branilci predmostj: napade boljševikov. k go bil po Številu v premoči, ter doslej prepreči'i sovražrrku vstop v lufco
Ta bojna skupina ;e izstrelila doslej približno 3000 granat težkega in srednjega kalbra, kar je močno razbremenilo ogorčeno se boreče odđe'ke vojske.. Ta uspeh je bi hhko dosežen le spričo zglednega sodelo\ania med vojsko in vojno mornarico, kakor je bi.o to že prej pri odmikamih prelikih na F.rrskem in ob balt*4c' oba}'..
na otsfcK Leyti!
jo. Japonska letala so potonila ali poško-aova d nadaljnj.li 25 prevoznih ladij. Poleg tega so se-trelila številna sovražr. .kova leala, med njimi 40 letal, ki 50 se j m potopile njiho\-e letalonosilke.   Dcslej je
b:lo V ten vodah rx>topl^enih 108 sovrrž-nikovih ladij. Računa d je treba z zvišanjem tega števila, ker mora sovražrf-c s\*oie izJcrcane čete še naprej oakrbov-atL Istočasno naoadajo tucH oddelki japonske vojska Posrečilo se jim je. da so svoje postojanke že znatno razširile.
Tokio, 29. okt Neka japonska podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Morinage je poiopila v bitki p^p Filipinih 5 sovražn&ovih vojnih in fcVPOisab ladij.
Zatemnitev od VjOo do 6«2a
eziomliiua obrambna i?oi|a slovenskega naro
Mogočna narodna protikomunistlčna manlSestac!|a v LfuMfani — Zb&r $Q.mo Slovencev in Slovenk — železna odločnost za obrambo
domače zemlje
Ljubljana. 29. oktobra Današnje vebko zborovanje na ljubljanskem Konofrvr.nem trgu je bila zopet eno-<Uišna odloena in zgovorna manifestacija pretikoniunističnvjra prepričanja našega na-roda. Trideset tisoč pripadnikov vseh naših stanov in poklicev, mož, žena in mladine, se je zgrnilo, da nedvoumno dokaže in pokaže, da stoji nas narod, zlasti pa prebivalstvo naše Ljubljane, strnjen v protikomu-nističnem, evropskem...taboru. Kdor'je hotel spoznati globoki pomen te vsenarodne prireditve, je imel za to najlepšo priliko in je iz veličastnega zhora množic črpal novega poguma ;n samozavesti, da v isti idejni smeri koraka ž njim vse naše ljudstvo ter da je ta pot edino prava.
Nikoli naš n;trod še ni stal pred pomembnejšimi dogodki, nikoli še ni bil njegov obstoj odvisen tako zelo tudi od njegove lastne odločitve kakor dan s. ko se vojna vihra približuje trdi naši zemlji in grozi združeni botjševiško-plutokrat-.ki zaveznik tsgrrabiti in uničiti vse, kar .ie našemu človeku dra?o in sveto. Kljub vjernu pa moramo vedro gledati v prihodnost, saj Jc prva fa^a naše proiikr-munistične boi be domal.n k^.n.^ar.a. Pod udarci nar;>> domobranskih čet se domači sovražnik, ki je v službi «^rnih naklepov proti n«š.i uom -vini, umika v svoj^. zakotja. Krna u pa bo pregnan tudi iz svo.iih zadr.jih zatočišč in naša dežela bo popolnoma očiščena to-
lovajstva, ki je glavni vir vse naše bede, žalosti in nesreče.
Misel na ta razveseljivi potek narodne borbe proti komur?fctfčnemu zlu vliva vsakomur novega poguma, saj je prvi p«g«i uspešne borbe ravno ta, da smo v jedru enotni, vsi istih misli in iste volje. Da je ta cilj že v veliki meri dosežen, dok izuje ogromna udeležba na današnjem zborovanju, ude'ežba. ki je dajala pravo obeležje važnim in znamenitim izjavam g. prez>-denta. ko je pozval ves narod na obrambo naše domovine, da se preprečijo nakane židov-kih eksponentov. Naše ljudstvo je zgovorno dokazalo, da dobro ve, kdo mu streže po življenju, da jasno spoznava, kdo je njegov zaščitnik -in branitelj ter se nikoli več ne bo daio zavesti mam\j:vim komunističnim frazam, ki so bite le uvod v množestvene pokoTje. umore, požige in vsake vrste uničevanje.
Strnjen okoli Slovenske gra domobranstva kot jedra, ki se je rodiV iz muk in trpljenja našega delovnega Tudstva, si naš Človek zmagovito utira pot v pravce, ki ga do'oča geslo: Mati, domovina. Los:. Ta pot pomeni borbo za resn-co in pravico, borbo za vse, kar nam je najdražjega. To pot so danes potrdile nepregVdne množice zbcrovalcev na Konrre.^nem tr-^u m s tem svečano Hasova^e za pravec- ki ga je naši domovini začrta! g. prezident.
If^^stva na Kongresnem trgn
*Naš zgodovinski KongTr^ni trg, ki bi ga lahko imenovali srce Ljubljane, je bil spet enkrat prizorišče manifestacije, ki je bila ne samo ogromna po svojem obsegu, marveč tudi nenavadno pomembna po svojem globokem pomenu. V pravcatih veletokih so se zbirale množice, ki so bile strnjene v mogočen živ mozaik, vse prevzete v resnost velike ure, v kateri tudi Slovenci stopamo na plan, na svoje okope, da se zavarujemo zoper vdore sovražnikov. Nalivi zadnjih dni so čez noč prejenjali, vendar pa je megleno jesensko jutro bilo docela v skladu z reanobo, s katero smo stopali na veliko zborovališče. Povsod se j? zrcalila odločnost, da se Ljubljana postavi na branik vsega ogroženega slovenskega naroda, ki je bil na današnji manifestaciji zastopa.n po tolikerih pestrih skupinah in stanovih.
Ljubljančani so se zbirali v skupinah po pripadnosti k svojim strokam, stanovom in ustanovam, živ okras tega mogočnega spleta Ljubljane pa so bile številne narodne noše in naša razigrana mladina. Celo uro so se stekale te množice iz vseh ulic na Kongresni trg, ga napolnile v celoti in se uvrstile še daleč v pritočne ceste, ker na trgu ni bilo več prostora. Posebno pozornost je vzbujala moška skupina pred univerzo. Tam so se zbrali prostovoljci in obvezniki delovne službe, ki so poklicani, da med prvimi zastavijo lopate za obrambo naše zemlje. Narodne pionirje jih je pozneje v svojem velikem govoru imenoval pre-zident Rupnik. Prvi so, a mnogi jim bodo sledili. Današnje zborovanje jim je v tem poslanstvu dalo mnogo toplih pobud.
Zgodovinski Kongresni trg si je za veliko narodno manifestacijo nadel nad vse slavnostno lice. Pod znemenjem Sv. Trojice je bila zgrajena veliki« častna tribuna, okrašena z zelenjem in obdana z za tava-mi. Na če'ni strani sta jo krasila dva velika simboi čna grba. nad njo pa so v veliki povezanosti usode vihrale nenvka državne zastave m slovenske tro bo j ke.
Za vrsto sedežev, na katerih so se zbrali k svečanemu opravilu in k zborovanju dostojanstveniki in ča?tni g -stje, se je razporedil oddelek delovnih pros;ovoljcev in obveznikov. Oblečeni so biii neka'eri v delovne uniforme, drugi v civi ne cbleke vsak z rdečo rožo v giimbnici in oklspa-joč svojo lopato. Levo se je postavil zbor častnikirv Slovenskega domobrans.va zraven njega velika skupina narođn'h noš, na desni pa je bila poleg domobran ke godbe postavljena ča-tna domobranska četa. S triToune se je odpiral širok razgled po živem mozaiku na prostranem trgu.
Trobentač ?e naznanil prihod prezcienta. generala Le«»na Rudnika in Brigadefuhrer-ja Harma. Prezid eni je ob navdušenem pozdravljanju z-brane množice in m~d oviranjem koračnice, ki jo ;e z^igraa domobranska sodba, obšel čistn<> domob an-$ko četo. Na njegov p:»zdrav: »Domobranci, zdravo!« mu ie kot en mož odgovorila četa: *Bog daj'«
Ob nep:estan'b ovacijah zoorovalcev se
je nato prezident napoti] r.a mcst;. pred
oltar, kjer <e Je rokovaj z zbranimi od: č nik: Ovacije m-ož ce se še vedno ni^o h<» tele poleči. V zraku je plap- la^o morje zastavic, s katerimi je ob vzk'ikanju pozdravljala priljubljenega prež den a zbr«ma rrUadma. Ovacije je prekinil šele p-is'op duhovnika ored oltar.
Pomemben vesrski
nagovor
Ob «yviranju t orala se je nato začela služba božja, katero je opravil verski referent Slovenskega domobranstvti, višji domobranski kurat dr. Ignacij Lenčcfc. M:d
sv. mašo je imel dr. Len ček po prečitanju evangelija naslednji verski nagovor na zbrano množico:
Evangelij današnjega praznika Kristusa kralja nas vodi v duhu daleč nazaj v jutro prvega velikega petka. Kristus se je pro glasil za kralja: ^Tako je, kralj sem!« Ni še utihnil njegov glas, ko se je proti njemu organiziral upor: ?Nočemo. da bi ta kraljeval nad nami!« ^Nimamo kralja, razen cesarja r — so hinavsko vzklikali Judje in ta klic se je prav kmalu povzpel do krvave zahteve: ^Križaj ga! Križaj ga!<r
»Vašega kralja naj križam?« — je spraševal začudeno Pilat. Res, — tistega kralja, po katerem so stoletja hrepeneli, katerega so klicali preroki in ga željno pričakovali ? Tistega naj križa ?! Da, Judje so zavrgli svojega kralja Kristusa! Zavrgli so ga, ker je dejal: »Moje kraljestvo nI od tega sveta!« — oni pa so sanjali o kraljestvu tega sveta, o moči in oblasti izvoljenega Ijiidstva, ki naj bi zavladovalo Ln zagospodarilo po vsem svetu.
Preveč so bili »od tega sveta«, zato so zavrgli Kristusa: Kristus je oznanjal kraljestvo duha, oni pa so se zagledali v gmoto zemskih dobrin in v njih iskali svojo srečo; oznanjal jim je revščino bogastva in bogastvo uboštva — oni pa so sanjali o zlatu in srebru; oznanjal jim je resnico, oni pa so se vztrajno in uporno držali zmote; učil jih je pravičnosti, oni pa so zatiraj i uboge zaradi svoje koristi. Obtožili so ga. obsodili in križali, ker je bil tak kralj ker niso hoteli tega novega kraljestva, kraljestva duha. resnice in pravice, ker so hoteli uresničiti svoje načrte, ki so bili nasprotni načrtom in namenom božjim.
Danes po 2000 letih so zopet sinovi istega naroda organizirali odpor proti Kristusu kralju! Z vsemi sredstvi in zvijačami ga hočejo znova križati. . . Brezbožni komunizem hoče povsod uničiti kraljestvo Kristusa kralja. Povsod išče in podkupuje Pilate, da bi Kristusa obsodili na smrt in ga pogubili. Po tisoč poteh in na tisoč načinov podira Kristusov prestol v srcih poedincev, ruši ga v družinah, med narodi in v državah! Pod nainedolžnejšimi krinkami, z lepimi gesli, blestečimi obljubami o raju na zemlji, slepi posameznike in cele narode, da se pridružujejo njegovim klicem:, križaj ga, križaj ga, — ko so še pred tednom dni klicali: Hozana! — Po krvavi svetovni revoluciji hoče izgraditi na vsej zemlji svoje ibožje kraljestvo*, kraljestvo od tega sveta, v katerem bodo vsemu svetu vladali potomci tistih. Judov, ki so Kristusa izročili poganu Pilatu, da ga je križal.
Ni dvoma, da se trudi brezbožni komunizem, seme tega svojega kraljestva zasejati tudi p» naši slovenski domovini! Kjer je že vzklilo in se razpaslo, je dušilo in morilo seme Kristusovega kraljestva v dušah; iz-ruvalo ga je celo iz mnogih src s koreninami vred. Kjer pa je obrodilo sad, tam se je zgodilo kakor   ob   prvem Kristusovem
križanju na prvi veliki petek: Sonce je za-temnelo, zemlja se je stresla, skale so pokale — skratka nastale so ruševine vsepovsod.
In ni mogoče drugače' Mora tako priti, človeštva kralj je Kristus, tudi če bi ga človeštvo stokrat križalo. To je resnica, to je zakon, mimo katerega nihče ne more. Kdor ga ne prizna, je obsojan na smrt in umrje! Le Njegova resnica je resnica, le Njegovo življenje je res življenje, ki življenje rodi, le Njegova pot je prava pot. Kar je proti njemu, je laz. smota, bolezen, stranpot. To pa vse vodi do hiranja, v propad, v smrt! — človek ni le telo, ni le žival, človek je duh in brez duhovnega kraljestva ne more Živeti! — Clov°k je ves od I5oga in k Rogu na.menjen - tega ne more zatajiti, ne da bi odpadel od samega sebe in se zavrgel Pogosto spoznajo narodi, ki odpadejo od Kristusa, da so se prav s tem uničili; prepozno prihajajo večkrat do spoznanja, kakor rimski stotnik pod križem: ^Resnično, ta je bil Sin božji.«
To nesrečo moramo od svojega naroda za vsako ceno odvrniti; na noben način ne smemo dopustiti, da bi slovenski narod Kristusa Kralja zavrgel in ga znova križal. Brezbožnemu komunizmu moramo zato zapreti pot med naš narod! To je življenjska zahteva našega narodi! Zato vsi na okope. Vsak na svoje mesto! Vsi na delo, da se val tist'h, ki vodijo s seboj to zlo, zaustavi na mejuh nase domovine! To je sveta, križarska vojska zoper nasilen vdor organiziranega brezboštva! To je obramba krščanske vere in krščanske kulture na naših domačih tleh; to je zvesto nadaljevanje naših izročil in našo zgodovine, ko smo zidali okope in obzidja okrog cerkvic na gričih zoper vpade turških nevernikov; to je boj za boljšo bodočnost našega naroda, ki jo bo mogoče graditi ;e na temeljih Kristusovega kraljestva: njegove resnice, pravice, ljubezni in dobrote.
Praznik Kristusa Kralja nam je zato letos živ klic, klic ob 12. uri: utrjujmo Kristusovo kraljestvo med nami! Uveljavijaj-mo njegove zakone v vsem našem zasebnem in javnem življenju! — obenem pa bodimo v vedni pripravljenosti, da to kraljestvo Kristusovo med našim narodom branimo pred vsakim, ki bi ga hotel rušiti.
V to nam Bog pomagaj. — Amen.
Pomembne besede dušneei pastirja so naredi'e na zbrano množico \ ernikov najgloblji vtis. Med mašo. pri kateri je igrala domobranska ?odba. so se dvigale k Bogu tople molitve
Pozdrav ik*€s£a Ljubljane
Po končani službi božji je fanfara oznanila začetek zborovanja. Ob igranju koračnice so častni gostje zasedli svoja mesta na tribuni Ob tej priliki se je ponovno dvignil vihar navdušenih ovacij in zapla-polalo je morje zastavic v pozdrav pr zi-dentu.
Zbor je otvori 1 kot zastopnik mestne občne ljub1 jan^ke vršilec dolžnosti mestnega župana, g. generalni tajnik Franc Jančigaj z naslednjim pozdravom:
»Dragi Slovenci in Slovenke, cenjeni zboru valci, visoko spoštovani ča-tni gostje 1
Letos imam čast v drugič na tem mestu pozdraviti va^ v imenu mesta Ljubljane. Posebna čast mi je izreči svoge pozdrave našemu prezidentu, divizijskom generalu Leonu Rupniku. Dalje pozdravljam zastopnika ObeTgruprx^fuhrerja Rbsenerja generala Harma, nemškega upravnega svetovalca Dr: pokrajinski upravi dr. Hermana DouJaka, zastopnika generalnega konzula dr. Miiliei-ja, Krei-leHerja Pilza, hrvatskega konzula prof. Saliha Baljića, vse zastopnike uradov, organizacij, zastopnike tiska, narodne noše in vse udeležence sploh.
Dejstvo, da smo se danes v tako velikem številu zopet zbrali, je jasen dokaz, da nas sili k temu narodna potreba. Ta potreba pa narekuje enodušnost in solidarnost vseh Slovencev, ki moTa vladati danes bolj kakor kdaj prej, ker to zahtevata sreča in bodočnost našega naroda.
Ze'.im, da bi mi-el, služiti iskreno in naj-boLje svoiji domovin1, prevevala vse zboroval ce in upam, da bo zborovanje obrodilo najboljši uspeh.
S temi mislimi otvarjam nadašnje zborovanje«
PreiMent govor!
Po   teh   uvodnih besedah r?red«tavnika
mestne občina ie stopil na govorniški oder g. prezidsnt general Leon Rupnik. Njegov pojav je dvignil nov ox3can ovacij. Ko se je končno polegel, je spregovoril gospod p-e^ident. V jedrnatih in globoko zajetih zvajsniih. ki so bi'.a sprejeta z varnim pritrjevanjem  je d^jal:
SLOVENCI IN SLOVENKE! Že zaradi vzrokov sedanje vojne, ki se vedno bolj očitujejo. zaradi očividnega razvoja dogodkov in ker Je bilo to že tolikokrat — žal mnogokdaj gluhim ušesom — povedano, ni potrebno, da vam na dolgo in
široko razkladam, da hočejo židje zavladati nad vsem svetom in izropati ves zemeljski krog. T>a. Zgodovina, milijoni dejstev, prav posebej pa ta tipična židovska vojna, ki jo sod oživljamo, so nedvomni dokazi za to,
da je to »izvoljeno« zajedatako ljudsko sam
satan naročil za ruši'ce vsakega božjega in človećanskega reda. Stoletja in stoletja je
žid z vsemi sredstvi, ki podžigajo nizkotne nagone in strasti, s krivimi nauki, s prevaro in prav posebej s prekletim zlatom človeštvo kvaril in poneumnjal. ščuval narode proti narodom in h teh vojn redno odnašal največji dobiček. Ko so potem modri iz Ziona s svojim liberalnim kapitalizmom, marksizmom, nacionalnimi radikalizmi in lažno demokracijo tako napredovali da njihovi samovladi na svetu dozdevno nič več ni *talo na poti, so zdravi narodi dobili voditelje, ki so hoteli človeštvo »trgati   iz  spretno   zakrinkanega židovskega,
brezna in skozi pravično nacionalno in socialno preureditev Pripel.iati svet na miren
način k ozdravitvi in človeka vrednemu, Rogu dopadljiverr»n  živi 'Vn hi
Nadaljevanje na 2. stranL
trma 2
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek, 30. oktobra 1944
5tcv. 43
Gevor grrezidenta generala Rupnika
(Nadaljevanje s 1. strani)
•lovski svetovni nadoblasti nasprotu-in nacionalna in socijalna gibanja so dom pcvod, da so nasnovali največjo uajiežjo vojno z namenom, da bi uniči!i \ e narode, ki se niso hoteli ukloniti židovski samoviadi, izžemavanju in zasužnje-nju. Za izvedbo tega so modri iz Ziona uporabili dve največji bojni organizaciji: boljševizem in bogitaptvo. V arm~de teh dveh svetovnih organizacij so prisilili ži-dostvu že poslušne narode treb svctovn'h imperijev. S trmi se že šesto leto trudijo uničiti uporni sili Nemčije in Japonske. Svojim zasijanim narodom so že 1939. leta lagali, da bo to dražestna vojr.a in sijajen zaslužek. Potem, ko je vojna postajala vedr.n manj dražestna, so la^aM naprej in širokoustno obljubljali zmago za leto 1942, pa so morali termin za »čisto zagotovo prestaviti na obletovanfe INtia ▼ letu 1B43. Listje je sicer tudi 1943. leta zares obletelo, toda svobodoljubni in v Boga zaupajoči narodi še niso odTožili orožja in so se še naprej bojevali. Zato so židovska trobila /opet morala zmago prelesti za las natančno na mesec oktober 1941. leta. To naj bi bil zares končno ve'javni termin, ki naj bi omogočil skrhno pripravljeno sistematično uničenje vseh židovstvu neposlušnih narodov.
Teko sloji sedaj ves svet — tudi mi mali
Slovenci — prav na -višku naskoka, ki S» je svetovni Žid za ukazal proti staroslavni in vendar vedno mladostni, ustvarjajoči, ku'turo, civilizacijo in ves človeški napredek ohranjajoči Evropi in proti junaški, I>aljni  * ?:!ir>d grre.deči Japonski.
Zar-di izdaviva nekaterih kupljivih, strahopetnih, duhovno požidcvljenih p*hvek so se morali nekateri  obrobni evropski
narodi sami izročiti bol jSeviškemti uni-eevaruu.   Samo   zato je uspelo neizmerni
sili treh židovstvu služečih svetovnih irrpe-rijev, da so v svojem nnskoku približali
svoje fronte jedru Evrope. Narneravani vpad. ki so ga te sile vcei!e ob najstrahotnejšem žrtvovanju krvi in materijala, ni n.spel in ne bo uspel, če si bodo vsi evropski narodi vzeli za vzgled   do skrajnosti
žilavo in žrtvujočo Xemeijo, in svoje narodne in evropske dolžnosti izpolnjevali v
neumrmem delu in hrabrem boju.
Zdrave evropske sito
Vsi evropski narodi — rudi sfotisoči nacionalnih Rusov in mnogo de^etiisočev drugih vzhodnih, jugovzhodnih, južnih in zahodnih narodov naše celine — stojijo za boj pripravljeni za zidovi, ki jih je zgradila Ncmči.ia. Vsi ti čakajo na trenuiek, da skupaj z nemškimi vojeki nastopijo za zmagoslavni protiudarec, ki bo prinesel njihovim domovinam osvoboditev izpod židovskih boljševikov. Milijoni mož in žena istih narodov pripravljajo noč in dan v neomornem delu svojim oboreženim rojakom oni vojni materija!, ki bo pri proti-udarcu močnejši in uspešnejši kot židovski. Tedaj se bodo tudi dvignili še preživeli zdravi ostanki mučenih narodov, da bodo uničili boljševiške krvnike. Za drljzimi sovjetskimi frontami to že sedaj uspešno delajo mnoge močne borbene edinice tako imenovanih »belih« borcev za nacionalno svobodo svojih narodov. Pridružilo se jim bo iz dneva v dan več borcev, zakaj narodom se že po tem kratkem času »svobode« nezadržno odpirajo oči in spoznavajo, kako bridko so bili zapeljani, nalagani in razočarani. Verodostojna poročila nam pripovedujejo, da je to vsak dan bolj vidno že tudi pri onem delu Srbije, ki je včeraj bil vsaj rezerviran, če ne sovražen naln'rn silam, ki so sodelovale z nemškimi zasedbenimi oblastmi; — da se ozremo samo na nam najbiižji primer.
Vodilna vlega NesJteife
Vsi ti naredi danes pod silo neizpro.-no iztrezujujočih dejstev z od razočaranja vlažnimi očmi gledajo za odišlim nemškim »okupatorjem« in na kolenih molijo k Bogu, da bi Nemčija vzdržala in se čim bolj
tcme'jito pripravila za protiudarec pro'i boljševičkim zverinam. Ni več nik.iko ugibanje, da je danes, ko ta grozotna vojna dobiva vedno bolj tudi na zunaj viden ideološki značaj, Nemčija tista, ki v tem satanskem medzavezniškem izigravanju narodov odloča o bodočem končnem izidu vojne, ki bo nemškemu narodu prinesel nj?govemu junaštvu odgovarjajočo zmago.
Ko bodo vsi evropski narodi izpolnili svojo dolžnost, bo ob nemški podpor-, pomeči in vodstvu v tej vojni nastopil preobrat, ki bo družini narodov r-n^e celine prinesel   zmago,   mir in lenšo bodočnost  brez židovskega zastrupljajo če ga vpliva. Istočasno kot na Evropo, so Ziclje pripravili tudi naskok na Daljni vzhod. Toda dve veliki pomorski zmagi Japoncev pred Formo70 in Filipini, ki sta se odigrali prav te dr.i. o^rrmne izgvbe ameriške mornarice, ki so jo prav tal.o najeli bogataški židje, in njen divji beg skozi Paci^k niso brez zveze s preokretom vojne. Ta dejstva nič m^nj ne kažejo na gotov znak, da bo židovski naskok na Vzhodno Azijo uspt'1 prav tako malo kot vpad v Evropo, kjer nemški zahodni zid,    jur.ažka oporišča na atlantski obali, ki se še vedno držijo, žilava apeninska fronta, hrabra obramba vzhodne Prusije in med napadi   in obrambo razvijajoča   se    donavska    in bakanska fronta dajo misliti in so nam poroštvo, da bo židovska   igra z zdravimi evropskimi narodi razkrinkana m da se bo židovs^o-boljševiški generalni napad zlomil. S tem bo nastopil preokret, za Evropo in Vzh'dno Azijo pa bo moral in tudi bo na^o^il konec vojne. Kajpak to ne bo že -V.tri. kakor so v peklenski i?ri z narodi že večkrat lagali židovski režiserji sedanje tragedije narodov.
pclitlM paSi^iJI v nesreča
Kaj je torej naša,  malega slovenskega naroda doJžuost?
Po krivdi DCN dgovornih. kratkovidnih, samo vase in v trenutne prestižne koristi svojih strank zaverovanih pc*:itiko\ od včeraj na danes in zaradi politične nezrelosti in pokvarjenosti dela njihovih somišljenikov, je bil vudi naš mali narod preti volji zdrave večine kot židovski so borec pahnjen v vojno, Id je zasledovala izključno židovske koristi. Poskusite analizirati do- | godbe ox3 takrat naprej in si predočTc, kakšna bi fc'^a današnja s;t a, če bi na-He vodstvo bilo trezno In pametno. Po*em J dele boste razumeli, kaj smo dolžni Simo- '
viču za njegove milijone, Id jih je dobil za puč, in kaj dolgujemo tistim, ki njegove pustolovščine niso preprečili ali so jo celo
podpirali.
Iiot oplenjeni otroci smo šli z velikim vikom v vojno, ne da bi mislili, da to ui igrača, in ne da bi pomislili, kaj nam bo •a vojna jutri prinesla. V petih dneh Je bila vojn3 končana, domovina in narod raz-četverjene.
Toda tudi ta nesreča nas ni streznila. Pod tenkim površjem videza so razprtije med strankami še naprej tlele tudi takrat, ko je bila vsaj enotnost v nastopanju za rešitev tega, kar nam je po naši neumnosti
še ostalo, krvavo potrebna. Namesto, da bi vsaj takrat, ko so nas okolnosti že tako ali tako dusile, pametno računali z dejstvi in njim odgovarjajoče usmerjali svoje življenje, so se skupine ln celo posamezniki na vsak način hoteli proslaviti z »osvoboditvijo«, ki bo prav zato, ker je vojna s še kolikor toliko organizirano vojsko trajal^ pet dni, zaradi aktivnega odpora nekaj bednih klatežev »izvojevana« — pojutrišnjem. Tako so ti pustolovci, ki jih je začaral otročji Simovie v pnč, vedno bolj razkopavali bedni narod.
Rešitev pa slavercsksm dcmsSrancu m nemškem
Komunisti, ki so komaj čakali na vojno.
katero so pod najrazličnejšimi krinkami pomagali pripravljati, so z dobro naštndi-
ranim nastopom in taktiko, ki so se ju leta in lota učili na visokih šo'ah svetovne reve*lucijo. in katerima naši bivši čaršijski
in omlzijski politični naivneži in ignoranti niso biii in nik<'ar ne bodo kos. izrabili
čostva in s'renilici!je, ki so jLh narodu pričarali ti sanjači. Prav pod napionalno krin-
ko. slonpč narod z borbo proti italijanskim zasedl>enim silam, se je komunistom porm-< Io, razpiamtetj samomorilno tolovajsko vojno pod zastavo prav »osvo bod Line« fronte, Id pa je zasledovala cilje svetovne revolucijo n:i našem ozemlju. Tajno podpirana od italijanskih komunistov in bado-
ljancev, bi »Osvobodilna, fronta« naš naroči že stala življenje in obstoj. Če se naš dobri, marljivi kmet, ki mu za to noben drug sloj našega naroda ne bo nikdar m >gel izkazati dovolj hvaležnosti m mu dati dovolj priznanja, ne bi bil oprijel samoobrambe in če ga ne bi v zadnjem trenutku, ko je bilo kazno, da bo šlo vse po zlu, podprl nemški vojak. Tega se spomnite, kadar Ik> koga zopet zamikalo, da bi pljunil na kolono rac i jo!
Okrog 25.000 nedolžnih ljudi in prrko 3 mibjarde lir škode ni narodnem premoženju nas je stala partizanska »vojna« samo v Ljubljanski pokrajini.
Uspe Šli Slovenskega
Na povelje Fiihrerja Velikonemškega Kajlia so bile naše Vaške straže preorsra-nizirane v pravo vojaško formacijo, oborožene, opremljene in izvežbane. Boreč se ramo ob rami z nemškim vojakom, so naši hrabri domobranci v najvažnejših predeUn pokrajine vzpostavili mir, red in varnost ter so postali vedno zmagoviti strah in trepet izdajalskih komunisličnih to!p. Njihovi uspehi prav zadnjih tednov, ko so komunisti na široko pisali o svojih »zunanjem Mitičnih« prednostih in so že videli dorooVr-^-stvo razkrojeno, morajo navdajati vsakega opazovalca s oljcodovanjeni in zaupanjem v najboljše sinovo na.šfra naroda.
Naše domobranstvo jo postala borec za Poga, naroa in domovino in s tem nosilec   or.e^;a   prepHčamja, na katerem naj bosta 7rxr\^rla. novi evropski red in mir v družin: earođov. Prepričanja, ki oM?kujc na-odne pravice in dolžnosti, Krvne duševne, duhovne in telesne, po pradedih podedovane dobre L.r.l-nos'i,  notranjo svobodo,   socialno pravičnost in — s pomočjo izbere najboljših — edino resnično, pravo demokracijo, kar naj bo vse v dobrobit narodni s&upnosti in prs-ko nje tudj pos:*_mcznim rojakom, ! o r:>j-močneiše orožje   vseh   zdravili   narodov v boju proti židovsko^bogataslcenm, židovsko-boljseviakemn in vsakemu mednarodnemu Kasužnjenjo, Froti tema preprh'a?-.**!. Id naj
d\"i^a in iKrpien'reniruje človeško bistvo in pmlobo, vodijo židje to strahotno vr»"'io.
Kako mogočno in uspešno Je prepričanje, nam dokazujeta Nemčija In Japonska, moti katerima naskaknjejo t~:je svetovnj im-
periji in ju vendarle ne morejo podreti. Previdnost hoče, dn bo po velikem smisla za žrtvovanje, ki napolnjuje ta dva naroda svet prestal usodno preizkušnjo in si priboril pravico do novih časov in pravičnejšega reda.
Dejanska podpora fe naša
naJHMlna dclžnost
V tem smislu je tudi naše domobranstvo borec za novi čas in pravičnejši novi red slovenskega naroda.
Iz te, našemu domobranstvu po usodi postavljene naloge izhaja za ves neoborožeiu del naroda dolžnost, da z vsemi sredstvi podpira svoje borbene sinove in njihove tovariše v orožju, nemške vojake. To podporo je treba izkazati v dejanju. Uresničiti jo je treba v dejanskem sodelovanju vseh dela sposobnih Slovencev in Slovenk.
Iz mojega včerajšnjega poziva ste zvedeli, da je Nemčija tudi našo domovino sprejela za svoje varnostno obzidje. Kakor so vam dokazali dogodki zadnjih tednov, prav posebno pa zadnjih dni, bomo komunistične tolovaje, ki še pustošijo našo deželo, konenoveljavno prepodili. V našo pokrajino jih potem ne kanimo nikdar vec pustiti. Zato je potrebno, da se naši in nemški vojaki lahko naslanjajo na utrjene postojanke, na katerih bi se mogli uspešno boriti tudi v slučaju, če bi boljševiški partizani s sovjetsko aJi drugo pomočjo poskušali napasti našo deželo.
Samo in izključno zato, da bi ta dela pravočasno in temeljito opravili, sem pozval vse vestne, za narod zaskrbljene, narodnostno ..avedne in čuteče, za delo sposobne Slovenec in Slovenke, da kot »X a r o d n i pionirji« stopijo skupaj z našimi vrlimi domobranci v vrste najboljših Slovencev in s svojimi močmi pomagajo ustvarjati varnost naše ljubljene domovine, ki .ie
brezbožni, breznarodni boljševiki nikdar ne smejo oskruniti z nasiljem svojih pe.
klensliih cUjev.
Koliko je danes v razočaranju in strahotnem  nasilju boljševiških satanovih I>1-
ričev streznjenih-zapeljanih in izdemih narodov, ki bi z frolimi rokamj gTebli zemljo
in z zobmi grizli živo skalo, če l>i jim t>:To omogočeno,   da   se    obranijo boljševiških
tolp!
Trdno verujem v zdrav čut našega naroda, ki bo sel pr^ko vseh razdvaja jočih ozlrov preteklosti in y našim domobranstvom ustvaril enotno pro. tiholjševiško zaroto mišljenja, dela in boja.
Po žV.lih plačana propaganda se sicer trii: prav tako vneto, kot se je trudila že 1941. leta in pozneje, ko nas je vedno b'dj potiskala v strašne nesreče, da bi narodu predstavila to drlo v povsem drugačni luči kot bo v resnici stalo. Toda v najkrajšem času se bo izliazalo, da bodo »Naredni pionirji« skupaj z đomebnand kot najvrednejši Slovene! vr Ui svojo službo domovini v domovini. VršSi ra jo bedo vrstno in skrbno, da Jim r.l?c.rlar ne bo faV zakaj niso takra*, ko je še bila možnost, dal! vseh svojih skrajnih sil na razpelarro tfomovinL Samo zaradi tega bomo z združenimi moč. mi storili vse, da ne bomo pre~.o7r!o spoznali laži, zapeljevanja in hujskanja ki nas danes v sT"užbj nam sovražnih korist! hočejo begati. Pravočasno bomo s4or"i vse, r1 > nas ne bo prepozno razečaranje zbudilo v grozotno treznost.
KHc dsoasvfee
Vsi misli?.1 na to. ko vas pn ki mojega poziva -lom-.vira! Bog daj, da U ta
i.IV   ... .'.i  .r.      a v rrv.r        v ;   .-!sv*r?ei!
To u iše delo je nad vse častno. Opravljali ga bomo v resnici za Boga, narod in ;' .,ir«o. To de:o bo obenem z napor] in uspehi našega vrlega domobranstva merilo našega upoštevanja in n^i* i vrednosti v booerom redu evropske družine narodov.
Zato prosimo Flojra, mv ga vodi In b!a goslavlja in nr.j nam rarr.m r >,ri pribrar? najhujšo prr-'a-o T-.ri/ev^ra pota, na kateri se v sm.-trd ?:-,-A     :;?Jo zape3,f.-.nj. izdani ln razočarani narodi:
V tem smislu kličem prvim »Sloves kim pienirjem«, ki so že na.stopiri, pa tn.Ii veni. ki bodo še sledSl:
»Naprej, z vs«mi kilami za IJoga, nar.id :n domovino!«
Navdušeno pritrjevanje ^e sprejelo zaključne bčsede gospoda pr-^ziJenta. Ponovno "n ponovno ?ic se dvigali vzklik z bo o-valcev, ki jih ^e - svojimi besedami 'žz-'. vis      govornik   in počasi se Je nav-
oje poleg-lo S himno, ki jo je igrala domobranska godba in ki jo je vsa ogromna množica poslušala odkritih glav, je bila ta mog-očr.a manifestacija zaključena.
p?sd vlsflii© palsSo
Po zakl '-.ičku manifest;-c;isk-=>^s zborovanja se je izobhkovala velika povorka, k ie kre-n;'a s Kongrei?nei!i trga skoz: GnkH&e, po Rimski cesti na Bleiweisovo cesto T&m so manifestante pred vladno palačo pričakovat voja;ki in civiLn; dostojanstveniki s preziden-tom generalnim ;nspektirjem Sioven?kena do-ir.v^brarstvj jjeneralom Rupn:kom n z za^top-n kom generala Rosenerja generalom Harmom na če'u. Oder, s katerega so dostojanstveniki opazovali mimohod, jc b:I okrašen z zeerjein. pred njim pa sta imela častno stražo dva stasita domobranca. Se Dreden je povorka prispela na BleiweiSOY0 cesto, je hodn ke zasedla najmlajša hdska mladini, vzklikajoča in po-zdravliajoča z zastav-icaToi, za njo pa so se stvorili gosti Sp&ltrj; občn-t\a.
Nekaj minut po pol 11. ko so bil- pred vladno palačo zbrani že vsi dostojanstveniki, je povorka vstopita pri Tržaški cesti na Blei-weJsOVO cesto Mladina na hodnkih je veselo zacepetala, vs obraz: so se obrnili proti pr.ha-jnioeim. Dvigale so >e roke in zastavice v po-zdiav. Na čelu povode :e korakala domobran •;':> k: \- • 'arne kornjnice Pred
vi-dno pa ačo so se godbeniki ustavili in 6e postavil nasnroti odre. Od tam so ves čas mimohoda  spremljali  man fesiante z igranjem.
Za godbo je korakal številen oddelek domobranskih lastnikov, za njimi pa skupina narodnih nos z veliko trobo'"ko, ki jo je nosi zastaven m-adenič. Pred odrom se je zastava sk'onila v pozdrav dostojanstvenikom, ki SO pozdrav vrnili. Narodne noše so prredie generalu Rupn&u prisrčne cvacije. Po zraku so /.avalovili beli robci, pred m za oder je padalo cvetje Pozdravljanju povorke se je pridruži-in množica na hodnikih
Za narodnimi nošami je stopal vod domobrancev. Defil:ra!i so v ftrumnem pozoru. navdušeno pozdravljani od občinstva Največji vtis pa bo napravli odde'k. obveznikov civilne delovne službe, ki so splošnemu navdušencu dal pečat največje resnobe. Z lopatami na ramenih, prijavljen: na deio, so stopali v po-
| vorki krepki možje n m'adenie . ki s< j pomišljanja tukej odzvali pozivu za
io -e brez obrambo
domovine. B:h so de'oma v enotni de'ovm oh-lek:. deloma v civ Inih oblekah, vsj okra "eni & cvetjem. De'ežm so bili toplih ovacij in so n» vee narec:]; velik vtis
Ovacije so te prelile v samo povorko, ki jo je zr.ključeva'3 do'ga zredno dolga vr^ta šolske mladine viSjl razredov. Pozdravljanja in klican^ ob Dohodu pred odrom ni bilo konca. Vedno znova je bil ceneral Rupn'k deležen tcpl;h io prsrčn-h pozdravov. Nasmeiamn obrazov, polni prekipeva j očesa življenja in navdušenja, so *redn ek)lci in srednješolke koraka'i mimo odra v spremstvu svojh vzgo-j le'iev
Ko 5^ ie navdušenje zadniih mlad h manifest ntov. odbaiajoeih 00 B^^veisovi ce^t^ proti Narodni galeriji, počas oddaljevalo ie povorko zaključil wod domobnmcev Po odhodu r^^'v se ie m-ad:na zgrni'a s hodnikov proti din n ponovno klicala cenera'u Rrar>-n:ku. k -e e medtem že pcs'avijal od svojih gostov     spremljev :lcev
za zavezanke v Atcsiah
Budimpešta, 29. okt. Po vesti iz Aten so palli o priliki manifestacij v čast Edenu, generalu WU^onu in admirala Curmingha-mu trije streli, ki so ubili nekega gledalca. Stoi-Jčc je baje 39 letni čr-Stnik niaj'r Jurij Papadongas, ki je pobegriil v vojno irinisttstvo kj?r ga je policija pozneje aretr.ala. O vzrekih še ni znano nič točnega, vendar pravijo, da vlad3 v Atenah trenutno precej napeto csračje. Na strateških točkah mesta so namestili dodatne policaje in orožnike. Britanjftti vojaki gledajo na te dogodke, ki jih smatrajo za notranjepolitična za leve. od daieč. V vladnih krogih obžalujejo, da se je zgodil incident v času, ko se je vršila parada v čast Edenu, Wiisonu in pmninghamu,
Sestre in bratje!
Te dni, ko trkajo na naaa srca iz kraja trpljenja duše naših dragih pokojnikov, proseč pomoči, se razlega po naši slovenski zemlji se drugi pretresljivi klic Iz porušenih in požganih domov, iz temnih podzemskih in podstrešnih stanovanj — krik naših trpečih še Živih bratov in sestra, ki prosijo pomoči pri usmiljenih srcih: »Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze!«
Beda in stiska sta dosegli letos vrhunec. Vsepovsod po mestih in deželi se sliši samo en glas, ena sama prošnja: »Pomagajte!«
Sleherno srce mora zakrvaveti ob pogledu mi to skrajno pomanjkanje.
Zato bo »Socialna pomoč« v zvezi s Škofijsko dobrodelno pisarno bi drugimi kari-tatlvniml ustanovami priredila za letošnje praznike Vseh svetnikov ln Vernih duš dan denarno zhirko za te neštete, pomoči potrebne siromake.
Podprite to akcijo »Socialne pomoči«, prepričani, da bo denar, ki ga boste poklonili ob tej priliki, prišel v roke najpotrebnejšim in najsironiašiiejšini.
Afiglija na iiitsiictt prsd bolfševiki
S&vjetska mteres&a sfera na Balkanu hi na daljiiem severu — Moskovski ultimat Mik&2ajczyku
Stockholm. 29. okt. V poslednjih 24 urah je prispela vrsta političnih oziroma vojaških novic, ki kažejo vse v eno gotovo smer. Iz vseh teh novic je jasno razvidno, da Angloamerieani nadalje z največjo uslužnostjo opravljajo posle za Moskva
V spodnji zbornici je izjavil v sredo minister Richard Law v imenu britanske vlade, da na moskovski konferenci *niso dosegli nobenega sporazuma glede razmejitve britanske in sovjetske interesne sfere v jugovzhodni Evropi.« Omeniti je, da se zadržuje zunanji minister Eden že dva dni v južni Grčiji, kakor so objavili v Londonu. Neki Švedski list pripominja k temu:
»Samo po sebi razumljivo je, da predstavlja Edenov obisk v Atenah britanski poizkus .da bi dobili vsaj neko nadzorstvo nad južno Grčijo in da bi rešili, kar se še rešiti da.«
Norveški begunski politiki v Londonu so
izjavili v sredo k poročilu, da ogrožajo sovjetske čete Norveško v severnem delu, da so sprejeli to novico z največjim zadovoljstvom. S tem v zvezi je omembe vreden norveško-sovjetski dogovor, ki so ga podpisali spomladi norveški emigranti in se nanaša na upravo severno-norveških ozemelj.
Tudi tu je komentar nepotreben. Končno
se je pustila I^orvežka nekoč potegniti v vojno izključno za britanske koristi. Do danes pa niso Britanci izrekli še niti besede, o tem, ali naj bi odslej tuđi Norveška pripadala v sovjetsko vplivno cono.
Končno javlja stockholmski list >Mor-gen Tidningen« iz Londona, da je predložil Stalin voditelju londonskih begunskih Poljakov Mikolajczvku »definitivno zahtevo glede takojšnjega sprejetja sovjetskih pogojev za rešitev poljsko-sovjetskega spora«, pri čemer sta ga podpirala tako Churchill kot zastopnik Zcdin.irnih držav veleposlanik Harriman. Istočasno javljajo iz Londona, da vlada sedaj v poljskih begunskih krogih v Londonu »obup spričo nastalega položaja«. Kajti londonski Poljaki
^T3
Plakor že toliko jeseni, Vas tudi lef^3 Vodnikovo družba vabi v svoj krog. Včlanite se Čimprej, da. bosrte takoj sicdi novembra, ko izidejo Vodnikove knjige, pre-jaii naš letošnji knj žni dar: Vodnikovo pra-tiko 1945 in roman >^Pod križem« mlade ;a pisatelja Lojzeta Zupanca. Članarina je do-loc .-iv/na 3S V:\
Vodn"tko\a pratika 1945 bo — kakor smo to pri tej naši ljudski čftankl že navijeni — tudi letos prinesla poleg obširnega pra-tiknrskega gradiva mnogo zanimivih, poučnih in zabavnih člankov, ki so j h ilustrirali priznani slikarji.
|/ 2 5 npoffva laif tinPiT! stri >
R 11 *)i ušivi (u}'   rtlliGIitu :
Tednik. Nemški delavci kopljejo v svojem prostem času jarke za utrdbe. Estonsko prebivalstvo se izseljuje z nemškimi
ladjami. Mladi Letonci so se prostovoljno priglasili k nemški armadi, kj^r bodo dodeljeni pomožnemu letalskemu osebju. Vzhodno bojišče: Nemška letala napadajo v strmoglavem poletu cilje na zem!ji; remski grenadirji napacJa^o sovražne tanke s protitankovsko pestjo. Nemška ,*etala napati?, jo oporniSka središ Ja v Varšavi: celi hlekf hiš lete v zrak. Zapadno bojišče: ok'fTjniki in pehota v napadu. Minister dr. Gobbels obišče generalfeldmarSala Modela v njegovem glavnem stanu. Dr. Gobbels <;ovor: delavcem v nekem mestu oo Renu.
Kino Sloga: »5;pro?čor;e roke-r. Nastopajo Brijita Horney, Olga čekov i, fjarl Iiafrtrtz.
Kino Matica: ^Gospodar majora^n'. V glavnih vlognh Viktoria Ballasko in \ViTLy Birgel.
Kino Union: > Sreča pri ženskah«. Revija. V gliA nib \ legah Johannes Heesters in HrrtT Maven
Kino Most^: ^Premiera^. Rpvijski film. V glavni vlogi Zar ah Leander.
^fejniška skapisa iadrsnske Prlinor]*:
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJr.S, Z0. OKTOBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 dc Q.C0: Jutranji koncert Vmes? od 7 30 do 7.40: Poroč;la v slovenščini 9.00—9.10: Poročila v nemičini. 12.00—12.30: Napoved sporna. Opoldanski koncert. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini. Pf>roči'o k po-•u. Pon>o:-:a v slovenščini. 12.45 do 14.00: Safansfci orkester vodi A. DermcU 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10 do 15.09: Vsakemu nekaj. 15.00—17.00: Prenos osrednjega nemškeoa snoredn. 17.00 do 17.15: Poročila v nemščni in slov. 17.15 do 13.30: Prenos osrednjega netn^^a sporeda: Pisano polje, daj zidane volje. 18.30—18.45: Glasbena medigra. 18.45 do 19.00: Segave besede — Fran Josip Knai-lič: Humoreska. 19.00—19-30: Srame Štirje fantje-. 19.30—19-«: Poročila v slovenščini 19.45—20.C0: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročda v nemščini. 20.15—21.30: Iz opernega sveta. Prizori iz Puccinijeve opere »Madame Butterfly« — Radijski orkester vodi D. M. Sijanec, poieio: soprar^Ua Val. Hevba-lova, altUtica Franja GoloDova, tenoris* Janez UrAišcek, baritonjst Vefcoelav Janko. 21.30—22 00: Drobn^ napevi. 22.00 do 22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00:   Tiho prihaja noč
23.00_24.00: Prenos osrednjega nemš<e2?
sporeda.
so si na jasnem, da je to moskovski ultimat.
Bern, 29. okt. Izvedeli amo, da se bo>-vijo trenutno v Londonu. VVaiJhinglonu tn Moskvi z izbiro kraja, kjer naj se vrši konferenca med Churchillom, Stalinom in Rooscveltom oziroma Dewey j em, ako bo slelnji izvoljen za ameriškega predse<ini-
ka. Jasno je že, da bedo tokrat brit n mu ministrskemu predsetlniku prihranili zelo dolgo pot in da se bo konferenca vršila bližje Londonu, kot pa je bilo to v Teheranu. Zaenkrat kaže. tako javlja >Ex-change Telegraph«, da de Gaulla k posvetovanjem ne bodo pritegnili. Pač pa jc res, da bo olšel Churchill v kratkem v Pariz, da bi se z de Gaullom in Člani nje-
grove vlade razgovarjal še pred trojno kan-ferenco.
Kratke vest! t vs^ga sveta
Stockholm, 2S. okt. V sredo je objavil angleški vojni obveščevalni urad število
izgub kanadskih oddelkov v   avgustu, ki
znašajo 10.200 mož.
Stockholm, 29. okt. Po neki ve-sti agencije Tass. ki jo je razširila moskovska radijska oddajna postaja, je dospel v Moskvo vrhovni povejnik zavezniške srecLo-zem»ke vojske generalni poročrnik Hcniry
Wiborj v sprernstvu .creneralne^ra majora Edvvardsa in nekega kapetana. Kakor pripominjajo, je to potovanje generalnega poročnika Wilsona v zvezi z mirovnimi pogajanji z Bolgarijo ki se bodo v Moskvi kmalu pričela.
Amsterdam, 27. okt. Kakor javlia britanska poročevalska služba, je izjavil zastopnik britanske vlade, da zavezniško vlade že izpopolnjujejo pogoje premirja za Bolgarijo, doslej pa nobena zavezniška sila ni mor^ri priznali Bolgarije kot nevo-jujoča se država, čonrav je napoved 1 a Nemči;i vojno. Z&sbopoak je nadalje izjavil, da so Titova pogajanja z Bo^gmi glede uporr.be bolgarskih čet v Jugosli • •. i ji vojaškega značaja in da ne nasprotujejo zavezniškim načrtom.
D^SAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Ponedeljek, 30. oktobra: Zaprto. Torek,   31.   oktobra,   ob   17: September.
Krstna predstava. Red Prcmierski. Sreda, 1. novembra: Zaprto.
OPEKA
Ponedeljek, 30. oktobra: Zaprto. Torek, 31. oktobra, ob 17: Jenufa. Red C. Sreda, 1. novembra: Zaprto.
Opozarjamo, da bo naslednja premiera za red Premierski krstna predstava >larlj Skalannve drame »Septernberc v torek 31. t. m. — Igrali bodo: Sever, Mira Danilova, M. Skrbiosek, Stnrič, Jan, Kovic, Uk-mar_Boltarjeva, Nakerst, Blaž, Svetelova in Pusrljeva. — Režiser: M. Skrbinšek. i Scena:" inž. E. Pranz — Kraj: I.jubljana — 193S.
CE
SPOSOBNE za izddavo drv, sprejme Bava«td|stvo drž. g^đsv,
LJUBLJANA, Puccmijeva ulica štev. 9 (palača Pokrajinske hranilnice)
Prav dober zaslužek v akordu! Razne ugodnosti:   dodatna karta  za najtežje delavce, delno piačilo z drvmi i. t .
ASI
MESARJI POZOR! Umetna čreva za Fa-lame in soliter — pri tvrdM Ji^.ro-Ania, Iiriževn'Ska ulica 11-1 — Flori j Miška 25.
»Slovenski Narod/ je edini list, ki Izhaja ob ponedeljkih
ter piir.ar i poleg zadnjih     DOTO  .: z
boji&c todl oi'ilo drugega zanunivega gradiva. Zato se naročite nanj riniprej.
Po dolgem trpljenju je sledila v večnost svojim štirim otrokom in možu mati pred leti tragično umrlega :ng. Alojzija Pikla, go-
JOSIPINA PiKEL
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 30. t m, ob 3. uri popoldne z 2al, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Postojna,
dne 29. oktobra 1944.
DRUŽINA IXG. Pil.iX
Stev. 43
•SrOVENSKT   V A R O D«, pongđerjefc, 80. oSrtoftr* !9tf
Stran J
1 sMI fe£H!e
2*
Podprimo Vsesvcteks akcijo Soclakse poeosHi!
2 nekaj let ne Je tildi pri nas uveljavilo
um&e&Oj tla hI se t. dobrimi deli počastilo spomin rajnih. Namesto nepotrebnega in neumestnega razkošja po grobovih, naj bi se vsaj dol za to določenih sredstev nr menilo najpotr^hnejššm. Ta nruin oddolfitve spominu pokojnih je že fpk'>j v začetka naletel na odobravanje velikega dela prebivalstva, z vsakim nadaljnjim letom pa se je število ljudi, ki so Dvideli umestnost tako akcije, znatno povečalo. Tako je v razmeroma krof krm časji nastal lop In vse hvale vreden običaj, ki je marsikateremu revežu nudil učinkovito pomoč, uvidevnim darovalcem Pa zavest, da so se primerno oddolžili  bližnjemu  v stiski,
Vsesvi teka akcija je bila potrebna že v predvojnih, lahko rečemo normalnih časih, ko so bile tudi potrebe normalne. Zato je razumljivo, da je nj*m pomen v vojnem času neprimerno večji, Ce že ne nujnost, preko katere ne bi smel noben količkaj imo-vitojsi človek, ^e pogledamo okrog sebe, takoj vidimo, kako Številna je množica tistih, ki jih je kruto prizadela vojna. Koliko je prehežnikov z Dolenjske, golih In bosih ter lačnih, ki so vse izgubili, in zmeraj večje je tudi Število Ustih, ki so zaradi napadov Iz zraka čez noč Izgnbfl] vse svoje Imetje. Mnogo je med njimi takšnih,
ki so bili Se včeraj aH predvcera^nflm imo-viti, nekateri celo zelo imoviti, takšnih, ki so morda tudi sami pomagali potrebnim, a so danes brez vsr^a, sami bolj potrebni od tistih, ki so jim posredno n!I neposredno pomagali. In potem zgoščuj^jo armado potrebnih slednjič So tisti, ki so padli v
bedo zaradi bolesni aH drugih nesreč v družini in ki so prav tako upravičeni, da
se jim nudi hitra pomoč.
Glede na to bo Socialna pomoč, ki se
DspeSno l>r»ri proti bedi, priredila s sodelovanjem   Škofijske   dobrodelne  pisarne in
đnigifa karitativnih organizacij za Vse svete nabiralno akcijo v korist beguncem ln
-ploh   siromakom   v   na-i   pokrajini. Nabirali bodo prispevke pred Ijuhljanslrimi pokopališči in pred pokopališči sosednih žup-| nij odnosno občin. Akcija bo obsegala vse
' kraje nrkako do Grosup?ja in Vrhnike ter po posavjn. Pred ljubljanskimi pokopališči bodo nabirali pred vsem dijaki. Nabirati pa bodo začeli 31. t. m. popoldne ter 1. in 2. novembra ve« dan.
Dolžnost vsakogar je, da po svoji moči prispeva, kar more. će se bo vsakdo le za nekaj kratkih trenutkov skušal vživeti v položaj tistih, ki so čez noč obubožali, mu ne bo težko od tistega, ki Še ima, prispevati primeren zne?ek za svojega bližnjega v stiski. Zlasti imovitejši sloji so dolžni, da čim več prispevajo. Tudi njim bo lahko prispevati težke vsote, če bodo pomislili, da ni izključeno, da bodo že jutri berači, enaki tistim, ki jim morejo in morejo danes še pomagati, čim več ima kdo, tem več lahko izgubi, toni teže hi Izgubo prenašal, tem hujši in neizprosnejši bi bil udarec zanj!
Zato ne premišljujte, koliko boste prispevali! mislite si rajo, kako bi vam bilo pri srcu, če bi se čez noč znašli med siromaki, ki danes proti svoji volji trkajo na vaša srca. če bi čez noč ostali br«"z streho, brez obleke ln obutve, brez sredstev, skratka brez vsega prepuščeni na milost in nemilost, In to sedaj, v najbnjsl vojni, kar jih pomni zgodovina, tik pred prihodom zime.
Vsesvetskfl nabiralna akcija bo trajala dva dni in pol. Ce bodo imovitejši sloji prispevali, kolikor bi morali, ho nedvomno uspela kakor še ne doslej. Razumljivo je, da s tom še no bo resen socialni problem.
pač pa bo stanje vs**h e'e jšano. Zato naj vsak  stori   svojo dolžnost!
©tu prioravli
Trapla ne&rfsiBili žrtev rsznsrcvarjes&a v fsz^zinaSi
Nič manjša ni pravica prizadetega do pritoževanja od pravice slehernega do živ-
Ijerja. ToJto je tucU nam edina obramba in zadoščenje,  telesnih  ter duševnih težav,
ki jih prennšnmo pod OFarskim jarmom,
pritožna. 5 pritoževanjem pokažemo narodu in vsemu svetu, da obsojamo vsa početja sleparske OF in da pomagamo tudi mi s temi sredstvi k vstajenju poteptaneara
naroda, ker skrbno zasledujemo in beležimo korake in vsa početja tistih par odstotkov med nami, narodnih izrodkov, za katere je račun že pripravljen.
Pred časom smo površno poročali o neizbrisnih sledovih boljševiškega divjanja po naši zločincem prepuščeni planoti, za katerega bi bil v prvi vrsti odgovoren že
znani Eragar, ki -je :>e sam priznal krivdo ^estih žrtev od 19 mu očitanih. Zaradi njegovega živalskega značaja moramo priznati, da je ta zločinec bil le krmilo OF-
arskesra voza, na katerem mogočno sloni hinavsko tihi. ponižen, sočuten, solzavi kot krokodil komunistični Juli — Lipičar Alojz, p. d. Kopic iz Dola pri Kalu, ki nosi zagotovo odgovornost ostalih 12 prejšnjemu očitanih nedolžnih žrtev, katere ležijo raz- j mrcvarjenje po raznih jazbinah v okraju.
Da je to pravi satan, skrit v angelski obleki, so nam priča njegovi lastnoročni podpisi raznih dokumentov Kalsko-Kanal-skega rajona. Kako in kje je sloviti Banjski VOS — o priliki hajke stresel te nam važne litine, bomo Intcresirancu dodali v opombo pii končnem računu.
Vse kazenske ukrepe, vse druge važne rajonske  odredbe,  katerih  posledice čuti
rsaš kmet in naš narod na lastnem telesu, od tega skoro nepoznanega zločinca in za-
jedalca, podpisanega s komunističnim imenom »Julii.
Zaman se skriva za delom od njega odvisnih terencev. E>a je to »velik* mož, so nam priča tolovajske organizacije in gibanja še za časa nadoljevcev, ko je v sporazumu predsedniae, lastne soproge, odobril in potrdil, četudi na zahtevo dobro znane vlačuge Pavle Tomaževe Iz Gomil-nice, Avguština Mešelovega Iz Zabrda in par drugih terencev, ponesrečeni atentat na župnika Stankota Zerjala, ki je bil pripravljen med Gomllnico in Brezovem.
Poglejmo okrog njega, kdo so ti ljudje, pred katerimi trepeta ves okraj? Izprijeni zastareli snmci, pohlepneži, lakomneži ln očetje družin, v katerih se sliši razsajanjc, jok.  pijančevanje,  kletvina  in zmerjanje.
Samo o ljubezni ln molitvi tam notri ni
sledu. Saj bi bilo tudno, če bi se v takšnih
družinah vzgojil pravi rodoljub. Cesa moremo upati od župana Andreja. Maverja Iz Kala, saj je delo vsega njegovega življenja v podzemeljskih jamah. Zaradi  pijančevanja in  slabih dniž/n-
skih razmer mu ni rodilo toliko, da bi si mogel v letu privoščiti teden dni počitka. Odkod pa ima, ko je že več ko leto dni brez dela, toliko dohodkov? Odkod so živila, odkod denar, da se ga po današnjih cenah pogosto 2-gospod in gospar p:*»v pošteno nažvlžgata? Ubogi kmet! Nič nI Čudnega, če so to starši divjega zločinca, 16 letnega Emilija, ki je na zverinski način vzel življenje zajetemu domobrancu Štruklju iz Kanalskega Loma. Z zlomljeno nogo in brez hrane ga je pet dni vlačil po gozdovih in mu pred smrtnim udarcem po glavi še po trikrat nalomil obe roki.
Tudi Petra Mournovega iz Koma ne sme narod prezreti, saj si je z njegovo ^hrabrostjo« in zločinstvom nnd lastnim narodom, ki ga je izkazal pri pokolju slovenskih fantov v črnem vrhu, pridobil dopust v nagrado.
Račun se pripravlja tudi za tiste po-žrešneže, ki prežijo izza grmovja po cestah na mimo gredoče ženice in jim iztikajo iz nosilk do zadnjega jajca, namenjenega v Gorico v zameno za drugo potrebno blago ali za prehrano, pa naj si bodo ti lenuhi Tcnčič iz Levpe ali Medved iz Krasa na Bevpski cesti ali Tabor, Strgarč, Fure, špelč in Pust iz Banišc na Banjski in Gr-garski cesti. Vsa ta raja. do sedaj omenjena, ne trpi nobenega pomanjkanja, tem ni treba, da nosijo in prinašajo blago iz Gorice, saj so hrami naših kmetov njihova last.
Vsa planota kliče in prosi Boga. da bi narod vse te izvržke, ki ne poznajo gorja, naorad*l ne le z dopustom kot komunisti, marveč z odpustom iz človeške družbe.
Kako po vrhu vsega tega gorja naša reč živo klije, nam je zopet pokazal miting ali veselica preteklega tedna na Vrhavču pri Kalu. Po končani igri >V borbi« se je prikazala na odru precej marljiva terenka Humar Angela in dobesedno objavila: >Se-daj bo Tržaška brigada zapela v italijanščini: Trst je na5.«r Ker je med navzočimi bilo največ takih, ki italijanščine ne razumejo, prepuščamo rešitev vprašanja našim zavednim narodnjakom, ali so ti raztopeni ušivi osvoboditelji zapeli: Trst je vaš — ali njihov? — Hribovec.     (^Goriški list«)
Cigaret® smo prižigali s sCcdelarsk??*! "
bankovci. •.
Fcnt*st*5^e ?ni:he ln nezasSšatta zapgavtflvost asEJ5rI23đ1i nsIK|cnar^ey — Ha eeneriš&ega te&sti&iega delavca letata 735 dolarjev, na tekstifeega pfaDoteaia pa 9 In pel mili-
fona dolarjev
V knjigi ameriškega zgodovinarja Be- J milijonarji modo vstavljanja briljantov na-arda »Razmah ameriškega kapitalizma* { mestu zlatih plomb v zooe. Nekateri pluto-čitamo med drugim: »Pred večerjo smo se j krati so zopet vzdrževali cele živalske vr-vrniii z ježe po okolici domov. Naš gospo- 1 tove z vsemi mogočimi opičjimi družina-
dar je po večerji odšel v hlev in napojil ! mi .. .«
svojega konja s šampanjcem in ga nakr- Zapravljanje ameriških plutokratov pred
mil z eksotičnimi rožami. Pri večerji je : prvo svetovno vojno je bilo otroško igrač-sedel med nami na posebnem stolčku tem- , kanje v primeri s fantastičnim zapravlja-norjav psiček, ki je nosil okoli vratu bi- ; njem po letu 191S. Kljub temu pa so bili serno ogrlico, vredno med brati 15 000 do- njihovi dohodki tako ogromni, da pri naj-larjev. Cigarete smo prižigali s stodolar- ! večjem razsipanju niso mogli potrošiti več slami bankovci. V ostrigah je našel vsak kakor dobrih 25 odstotkov svojih rednih gost vsaj en črn biser kot spominsko da- I letnih dohodkov. Leta 1929. je imelo 513 rilo našega gostitelja ... Nekaj mesecev pozneje sem bil na večerji, ki jo je priredil svojim prijateljem dolarski milijonar,
Američanov milijardo in četrt dolarjev čistih letnih osebnih dohodkov. Ti ljudje so ! prejeli več, kakor dva milijona ameriških posestnik bogatih bakrenih rudnikov. Ve- ; farmarjev za celoletni pridelek bombaža čerjali smo v enem izmed rudniških rovov, J in goveje živine, za katera so iztržili miki je bil za to nalašč prirejen. Med nami so sedele opice. V velikem bazenu so plavale v zlate ribe preoblečene deklice in nam krajšale čas. iz ogromnih tort ko-lacev so skočile baletke, ki so plesale med večerjo - . .
V letih okoli 1900. so uvedli ameriški
re]<
lijardo in dve sto milijonov dolarjev. Tako hi lahko kupilo 513 Američanov s svojimi rednimi letnimi osebnimi dohodki vso ame-i riško bombažno žetev in vso na prodaj pri-| gnano živino. Povrh bi jim Se zmeraj osta-J lo dovolj 2a kritje dnevnih Izdatkov, l^eta 1929. je živelo v Združenih državah 14.316
oseb x letnim osebnim dohodkom nad sto
tisoč dolarjev. Skupni dohodki teh borih 15.000 duš, ki bi lahko naselile srednje veliko mestece, so znašali leta 1929. dolarjev 4.36S.152.000, to je celo nekaj več, kakor je znašal takrat celokupni ameriški državni proračun Na drugi strani pa so bili celoletni dohodki treh in pol milijonov ameriških tovarniških delavcev prilično toliki. r>očim je zaslužilo 42S.0OO «.meriških tekstilnih delavcev po glavi na leto 735 dolarjev, pa so bili letni dohodki 38 najbolj bogatih ameriških plutokratov 9 in pol milijona dolarjev po glavi.
Med veliko gospodarsko krizo so se znižali letni dohodki plutokratov od 25 do 50 odstotkov. Dohodki desetih milijonov delavcev, ki so postali preko noči brezposelni, pa so padli na nič. Zato so bili navezani izključno na miloščino in usmiljenje svojih sovrstnikov. V času, ko je ginilo na desettisoče brezposelnih delavcev po ameriških ulicah, je priredil plutokratski magnat Jožef E. VVidener v Bilmontskem hotelu v Newyorku banket, za katerega je plačal Četrt milijona dolarjev. Za banket so preuredili glavno hotelsko dvorano v konjsko dirkališče. Medtem ko so banketi-rali gostje po ložah dirkaliških tribun, so nastopali na dirkališču pod hotelsko streho najboljši ameriški dirkalni konji.
Posebno naklonjenost plutokratskih družin uživajo psi vseh mogočih pasem. So družine, ki goje v svojih pasjih farmah po par sto čistokrvnih, plemenitih psov, katere pokopavajo na posebnih pasjih pokopališčih. Tu lahko najdete čudovito izdelane spomenike In mavzoleje za poginulimi psi. židovski bančnik James Spever je ustanovil v proslavo 50 letnice svoje žene Eleonore v Ne\vyorku najsodobneje opremljeno kliniko za pse in mačke. Na njej je nastavil najboljše ameriške veterinarje, strokovnjake za pasje in mačje bolezni. Klinika je vedno polna.
S kakim razkošjem prirejajo ameriški plutokrati svoje zabavne večere in bankete, si povprečni evropski človek ne more
niti predstavljati. Za take prireditve najemajo po cele palače in hotele. Povprečni stroški se vrte med 150 in 250 tisoč dolarjev na večer. Septembra 1930 je priredil milijonar E>augherty družabni večer, na katerem je prvič nastopila v javnosti njegova hči May. Večer je bil v največjem washingtonskem hotelu. Gostje iz Newyor-ka so se pripeljali na stroške gostitelja s posebnim ekspresnim vlakom. Celokupni stroški večera so presegali četrt milijona dolarjev. Bilo je/ to v jeseni, ko je prosjačilo po ameriških ulicah na sto tisoče brezposelnih koščka kruha, tako da je moral izjaviti celo konservativni senator Norris naslednjega jutra novinarjem: >Ne vem, kako si drznejo prirejati v sedanjih težkih časih take prireditve, ki upravičeno vzbujajo gnev širokih slojev ameriškega ljudstva . . .«
Nekaj dni pozneje so s uvedli v družbo« milijonarji Huttcni svojo hčerko Barbaro v kristalni dvorani Ritz hotela v Newyorku. Dvorano je priredil za prireditev gledališki arhitekt Josip Urban. Spremenil jo je v vrt, obsevan z luno. Gostov je bilo okoli šest sto, ki so popili 5000 steklenic šampanjca. Stroški so znašali samo 120.0C0 dolarjev. Na Silvestrovo 1936 je priredila Elvira Mc. Leanova za svoje prijatelje Silvestrov večer. Med zabavo in večerjo je nosila dva milijona dolarjev vredni Hop-pejev demant, nazvan ^Vzhodna zvezda«. 325 gostov je bilo povabljenih na večerjo, 650 pa na plesno zabavo po večerji. Ker je bila palača, v kateri je priredila Mc. Leanova Silvestrov večer, premajhna za toliko število gostov, je dala prizidati posebno krilo, ki so ga po Silvestrovem zopet podrli. Med večeijo sta Igrala dva najbolj znamenita ameriška simfonična orkestra. Gostje so popili za 25.000 dolarjev šampanjca, likerjev, žganja in kektejev. Jedil pa so pospravili kar cele tone. Ves večer je stražilo goste in Mc. Leanovo 15 izbranih policijskih agentov. Mc. Leanova je namreč poleg 2>Vzhodne zvezde« nosila še Šest demantnih ogrlic, vrednih tri milijone dolarjev.
Polettijev strafe©¥alni
m
„begoceev" v Švici
^Štirje me$E    a g S .o-ameri'ke ra=ed-
be so terjali od Plima več smrtnih žrtev kakor pretekla tri  in pol leta vojne«. Ta
vprav senzacijama uaotovit;v je prs> netln   rim^o   pr" bive '.-tvo   ob neštetih
usniriJtvab,.. Ici   so   bi e   izrvršerse v zactnj.n.
osmih tecLnih na pofavklo severnoameriškega koirjlsarja Polet ija, ld je »7as:;:e'< s svojim terorističnem icžim^m na Si i i ;.
Povsod, kamor paride, povzroča strah, trepet in paniko s svo' bni   m-čiin ca mi, d^-
nunciacijani ter ržsaljevanjd. V tesneča soddovrjrai z Laškim emigrantom gr 3 Sforzo je pričel P 1 tt; s svojim strano-valnim delovarijera v Rimu. Prej nefeaj dnevi je bdk> na rimski periferni ustreljenih 300 Itafijanav, k; sg b'..u po :ndbi komisarja Poletuia in grofa STorz? osum-ljeni pripadnosti k neanSkiin ali feSsti — nim   bojr.im   od "c L m.   M: I r?irrčcnimi
je bilo tudi 8 ie^a, ki so b!e slučajno v druf:bi   Italijanov  v  trenu ku ar:tic';e.
Rimsko prebivalstvo ugotavlja pi pripovedovanju beguncev, da izp>!ačuj3 Po^ct'i po 10.000 lir vsem onim, ki ~o popravljeni povedmi imena sumljiv h« oseb, hi so po denunciaciji takoj ur.iSCeni med kandidate Ernrti.
Medlem ko naraščata gorje in trpljenje italij:!nekega ljudstva pa ž.v j j prot. fali- j stični emigranti, ki so rešili svoje živje-nje in premoženje v Švico, v takŠicm razkošju, da izraža pre£>ivaIs'vo gostiteljice j države svoje ogorčenje. Ta.ko ;e že večkrat poročni v italijrr^šč-rti izh^aj č' švicarski r;^evni<k »i! Lavor:« o nastopih ta&ozvanih itai]ijm;;kih beguncev, ki so *e iz Zrom'e Ita'ije zaieSdi v Švico. V
lu&suzrtfh gostiščih Locarna so postali takozvani politični begunci :z Ito'i e prava muka za vso dežele-. Prireja jo skoraj vsak dan nezaslišano bankete, ne da bi se oča-
ral] pri tem na strogo izvedene ukrepe
racioniranja. v državi, v kaieri so gostje. Ti  protifrši-ti,  Žid. a  in veleškapitalrisli se
vedejo talvo, kiakor da ;e njih prav rič ne
tičejo vojne priii^e, v Jvat^in Živi S.ica.
3Pri tem. kažejo ne\^erjeUio ra%-noIiišnost giedo narodii:b. sii^k  v SvicarsJu dežall.
Medtem ko prenašalo italijanski voj ki v  švicrr-kih  konc:ntracij:K:'li  tabor ž "Ti
hudo gorje, pa molčijo njihovi domnevni »sotrpini« v vs;h užitkih življenja, Orre-n;eni li^t zaključuje svoja izvajanja s pozivom švicarskim rK>li:ijk"m oblastvom, da se k<-nčno odicč jo za pr m:rne protiukrepe, ki naj nepravi j o kor.ee n: sramnemu   vedenju   »italijanskih beguncev«.
Teh italijanskih »trpinov« niti najmanj ne motijo trj^ične prilike, v katerih živi
nalijnniiki narod v za^eTencm ozemlju. Posebno žalostna poročla prihajajo iz Sići.':; o. kjer streli^jo la«?^e demonstrente. Hiirai ra -e poraja sicilsko separatistično
gibanje za n'-od.a: nce.t. V ozadju tega gi-brnja ro britansko komunistični agent\ ki razpihujejo nasprotja med sici's.kimi poI:ii'r'n:mi skup^ami. V kratkem bo v Taormlrii kongres stranke, ki s^ bori za sicžlski separa' irem in k: za*rji;je, da ji pfipada nad 400.000 o-c b. - Vcrie'no bo na tem kongre.-u tudi govora o n davnih nemirih v Palermu, pri katerih je bilo \eč
mrtvih in ranjen h. Zborovanju bo predsedoval si čilski sepa: et rtič i vo:!ja Aprile Finocchiaao, ki zatrjuje, da so ga zavezniška oblastva zaščitila pred cirelacjo po org?.rih rtal&janeke Booorr-ijeve vlade. Tako se pardružujejo v Siciliji lakoti i t drugim     živi jeni k;-m    pr^irkuJnam t^di
oshre rolitič-e razprtije in obr čunavon a, ki so j h zanesli na sic:lcka ta ro« lei separatističnega giban'a ki bi rad* odtrgali
Sicilijo od ostale Itaiije,
Stalin ima globa ušesa m keseeslfs
čaagkaišicf!
Oaagkajška, ker se ne g-^ara p-c butati z Mtsskvo
Severnoameriški opazovalci poročajo zelo izčrpno o katastrofalnih notranjih prilikah na Kitajskem. Niso to samo posledice pomanjkljive preskrbe od strani Ze-dinjenih držav ameriških. Gre za globlje stvari, za desonranizacijo in korupcijo v neposredni okolici maršala Can^kaiška samega. Tukaj so vzroki raznih porazov. Dežujejo očitki proti Čamrkajšku, ki ga smatrajo za nesposobneg-a. Severnoameriški vojaški predstavniki že predvidevajo v kratkem času zlom maršalove armade. Njegovi generali so si sknšali na račun vojakov nagrabiti premoženje. Prodajali so orožje in razno vojaško opremo ter se po-laščali živil in mezd. Spopadi med vojaštvom in civilnim prebivalstvom so na dnevnem redu. Mestoma dobro oboroženi kmetje se vojskujejo z maršalovimi četami, ki so plenile in požigale po njihovih vaseh. V Hunanu je 100.000 japonskih vojakov porazilo 600.00C Cangkajškovih vojakov. Severnoameriški poročevalci pojasnjujejo ta pojav s tem, ker je civilno prebivalstvo na strani Japoncev.
Precej ostre razgovore vodijo angloame-riški politiki zaradi tega, ker pošilja maršal čangkajšek svoje najboljše čete proti komunistom in ker se ne mara z njimi pobotati, da bi z njihovo pomočjo udaril na Japonce. Ponesrečil se je poskus pridobiti maršala po Wallacu in prepričati ga o potrebi spremembe njegove politike do Mo-
skve. Nejevolja v Zedinjenih državah ameriških se je zaradi tega še stopnjevala. Ob svoji vrnitvi iz Cunkinga je izjavil Walla-ce: »Zasebna čangkajškova vojna z Moskvo nas je vrgla za več let nazaj.«
Nekateri severnoameriški krogi kažejo razumevanje za Cangkajškovo politiko. sSaturdav Ivening Post« meni, da se čuti ČangkajSefc ogroženega po Stalinu, v katerem vidi prav tako nevarnega sovražnika kakor v Japoncih. Wal!ace sodi, da je sporazum med Cangkajškom in Japonci še preje mogoč nego mir med njim in Stalinom. Nesoglasja so prišla v akutni stadij. Hudi hoji so v teku v Sinkiangu med komunističnimi in čangkajškovimi četami. Izgledi za sporazum so zelo neznatni.
Posebno značilno je, da se kaže neraz-položenje zaradi nesporazuma med Stalinom in cangkajškom po pomorski bitki pri Formozi. Severnoameriški vodilni politiki so menili, da so že blizu cilju, pa so sedaj zelo razočarani. V Waahingtonu za-nikujejo sicer še katastrofalni poraz, toda Cordell Kull je izjavil na neki tiskovni konferenci, da niso novice o omenjeni bitki sicer vznemirljive, da pa tudi ni nobenega vzroka za veselje. Sočasno pa stopa zmeraj bolj v ospredje vprašanje, zakaj ne podpira Stalin Zedinjenih držav na Pacifiku. Zakaj ima gluha ušesa za koncesije čangkajšku?
Blsmardcovo ctočje v veliki pacifiški borbi
V veliki pacifiški borbi med Japonsko in Zedinjenimi državami igra posebno važno vlogo Bismarckovo otočje. Tam si lomijo zobe že mesece dni ameriške Mac Arthur-jeve napadalne divizije na Čudovitem odporu maloštevilnih junaSkih japonskih branilcev. Bismarckovo otočje leži severovzhodno od največjega pacifiškega otoka
Nove Gvineje. Odkril ga je okoli L 1700. francoski pomorščak Dampiere. Raziskali pa so ga šele Nemci. Največji otok v otočju je Nova Pomorjanska, ki so jo prekrstili Angleži v Novo Britanijo.
Vsi otoki so pokriti s pragozdom. Podnebje je tropako ir hudo vlažno. Prebivalci so zelo bojeviti in divji, gato so Se celi
predeli    otokov   znanstveno neraziskani.
Raziskana so samo obrežja vzdolž krasnih naravnih luk, kjer se vrste nasadi kokosovih palm. Nova Pomorjanska ima še celo vrsto delujočih ognjemxov in gejzirjev. Domačini so krstili najvišji vulkan z imenom »Ulanruc, to je *Oće%. Malo manjšega za »Kambier« (Mati}. Ostal] manjši
vulkani se Imenujejo n. pr. »Južni in zapadni   sin*.   »Severna   sestra«   ali   > Južna
hčii. Ob vznožju teh delujočih vulkanov leži v kraterski Simpaonov] luki glavno mesto Bi^marckovega otočja KaLaiil, kjer se menjajo danes dnevni bombniski napadi ameriških letečih trdnjav z vsakodnevnimi potresnimi sunki.
Ozemlje severnega dela Nove Pomorjan-
ske okoli Rabaula je že precej civilizirano. Razpolaga z gosto cestno mrežo, ki veže
sosedne naselbine domačinov z Rabaiilom. Kakih 50 km južno od Rabaula pa se pričenja pragozd, kjer žive domačini še v čisto primitivnih razmerah. Prebivalci pripadajo plemenu Baining, ki je zelo divje in krvoločno. Odlikujejo se po izredno surovih obrazih in nepopisni umazanosti t-.r zanemarjenosti. Vsi so seveda še ljudožrel in cenijo človeško meso nadvso. Kakor na, Novi Gvineji, se družijo možje tudi na Bismarckovem otočju v rrrr:o tajne družbe, med katerimi je posebno slovita družba Duch, ki ima najbolj strašne ms med vsemi tajnimi organizacij aRi! v G>
niji. člani te organizacije so lahko i moški. V drugi, tudi zeio razširjeni, družbi ^Ingiet-t pa so včlanjene tudi ženske, iln-giet«  prireja  zelo obscene  svečanosti, ki trajajo po nekaj dni in noči.
Nemci so zakadili ob obreSju otokov velike nasad«* kokosovih palm. ki donašajo bogato letino za izvoz namenjenih kokosovih orehov.
Rabaul je bilo prr-1 vojno prijetno evropsko mestece z lesenimi hišieaiui z zračnimi verandami. Ulice so asfaltirane. Vse stavbe v Rabaulu stoje na betonskih temeljih zaradi termitov. Zidanih hiš ne grade zaradi neprestanih potresov.
Druga nezavzetna postojanka Japoncev v Oceaniji je Reuganville na Salomonskih otokih, ki ga bombardirajo Američani in
Avstralci že mesece dni. Salomonsko otočje  je  krstil   1.   1567.   španski raziskovalec
Mendana. Dobri mož si je utvarjal, da je z njimi odkril ležišče Salomonovih zlatih
rudnikov. Prevaril se je hudo, ker spadajo ravno Salomonski otoki med gospodarsko najmanj pomembne v Oceaniji. Otok Bou-ganville je bil do prve svetovne vojna nemška posest. Pokrit je kakor poncflnf otok Buka z neprehodnimi pragozd!,  ki seerajo
skoraj do vrha 3100 m visokega ugaslega ognjenika Balbi. Njegov 2000 m visoki sosed Bagano pa še vedno pošteno kuri in kadi. Glavno oporišče na Eouganvillu je Kieta. od koder so speljali Nemci vrsto dobrih cest v notranjost otoka.
Prebivalstvo na Salomcntldn otokin jO, sVcoraj čisto črne polti in posebno ljubi lišp,
ki si ga obeša v UŠeiA in v nos. Zelo v
čislih so tetovirani m^žje in gene. S tetoviranjem si s posebnim veseljem izmaličijo
obraz, da so podobni bolj strašilom kakor človeškim bitjem. V notranjosti otoka so
vsa plemena še ljudožrska. Slove pa kot izvrstni plctilci ličja. Jz ličja spletene predmete prodajajo daleč na okoli po sosednih otokih.
V sklopu velikih letalskih in pomorskih vojnih operacij na Pacifiku igrajo tudi pomembno vlogo razna otočja tako svane Mikronezije. K Mikroneziji ne prištevamo več ponovno imenoscanih Boninskih. Gil-bertovih in Havajskih otokov. Mikronczij-ska otočja so bila prvotno španska posest. Po špansko-ameriški vojni so zasedli Američani 5-1 i  kvadratnih kilometrov obširni
otok Guam, ki šteje 17.000 prebivalcev. Guam je bil pozorišče krvavih bojev med ameriškimi invazijskimi četami in junaškimi japonskimi branilci, ki so do zadnje kaplja krvi ljuto branili vsak kvadratni meter otoka in prizadjali Američanom hude človeške ln tvarne izgube.
Ostala otočja Mikronezije so bila do prve svetovne vojne last Nemčije. Po vojni so jih zasedli Japonci kot mandatno ozemlje. Mikronezija štej«* skupaj 1458 otokov s skupno površino 2700 kvadratnih kilometrov. Večina mikrouezijskih otokov je koralnih atolov. Okoli Mikronezije ee vrsti venec Jnpovili, ralauskih, Karolinških ln MaHSttlskih otoč;?, ki BO prizorišča večjih ali manjših ameriško-japonskih pomorskih in letalskih pa tudi suhozemskih spopadov.
Otok Jap je strategično zelo pomemben, ker je predstraža za obrambo Filipinskih otokov. Znan je po svojem kamnitem denarju, ki je iz kamnitih koles, do dva metra širokih, ter podobnih našim mlinskim kamnom. Denar lomijo na Palauslcih otokih in ga z velikimi težavami dovažajo z jadrnicami na Jap, kjer ima še zmerom svojo veljavo, kakor pred stoletji. Kamen je koralskl apnenec, pomešan z .%ragonl-tom. Bogati glavarji na Japu imajo svojo blagajno kar pred hišo, kjer je naloženih lepo v vrsti včasih po par sto kamnitih denarjev.
Strateško pomemben je tudi ponovno bombardirani otok Truk v Karolinškem otočju. Sestavljen je iz bazalta. V notranjosti otoka so do 400 m visoki griči. Truk je obdan z vencem koralnih Čeri. Z-.i tega je zelo težko dostopen in kakor nalašč prirejen za uspešno obrambo pred iz-krcanimi četami.
Najbliže Filipinom ležeče Palausko otočje je zadnje tedne tudi predmet velikih ameriških bombniških napadov. Palausko otočje tvori niz malih otokov, med katerimi je največji Babeldaoh s pristaniščem Korov, od katerega je morie že nekaj stre-Ijajev proč globoko nad 8000 m. Palausko otočje slovi po tem, da zaznamujejo na njem sleherni dan vsaj en potresni sunek, če ne še kar dva. Na otokih so še zelo primitivne razmere. Nekaterim plemenom vladajo moški posrlavarji, drugim pa zopet ženske. Domačini grade lene ln visoke koče. Oblačijo se v kože ali pa se prepa-sujejo s predpasniki, spletenimi iz blčja.
V zaklonišču najmlajši odstopijo sedeže strejšlm. zdravi boln"kem ln moški ženam, saj to jp eno osnovnih pravil dobre vzgoje!
Zaklonišča je treba od ča«=^ do časa prezračiti. Ako Imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno tetepati. Pitno vodo menjati vsak dan!
zavedajte #e, da če v devetmdevetder.etih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat tanko zg'*lif da bo zares. Zato ne Izzivajte usode In držite *e danih navodil! Predvsem takoj po danem maku alarma v zaklonišče!
Nadzoruj od časa do časa sam, če je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Tojcll lz hiše in se prepričaj, če Iz stanovanja ne prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj.
r<»rt
•S T O V F V   K i    V A T O D«.   popeđcTfelfc *o rktobr* 1<M4
štev. 43
Hut+u
Hu
utup
*    /)/) *
)Ui6ljattc
Zvesta paJdcttitev pesniku preroku — Kimsiceva »Triglavska rr>ža" \q jtoživela svoj t>drxki
krst — Predstave v Operi
Ljubljana se je zopet poklonila našemu pesniku preroku. V naše dni sega njegov glas, v naš čas prodira njegovo daljno-vidje. Zato nam je tako blizu, kakor nam je bil takrat, ko je bil še med nami. Njegov spomin smo počastili na ponedeljkovem večeru v dramskem gledališču. Vsi so prišli, ki so zvestega srca in dobre volje.
V poldrugi uri je šel Gregorčič mimo nas v pesmi in spevu, še bolj smo ga razumeli, še bolj vzljubili: Kako toplo utrip-lje njegovo srce, kako nežno je njegovo Čustvo, kako iskreno ljubi svoj rod, kako svetožalna je njegova življenjska filozofija. Ob recitacijah ge. š a r i č e v e, ge. U k -nar-Boltarjeve, g. C. Debevca in g. S. Jana smo sodoživijali pesnikov notranji svet. Zgrabilo nas je, da smo se čutili eno z njim. Višek je bil »V pepelnični noči*. Recitacijski slog je bil mestoma pre-enoličen. To ne velja za S. Jana, ki je vtisnil vsnki pesmi značilno oznako ter prilagodil način recitacijskega podajanja bistvu  posamezne pesnitve. Recitatorji so
Seli navdušeno priznanje številnega občinstva, prav tako tudi oba solista ga. Franja
G o 1 o b o v a , ki je sijajno cdpeia G. Krekov >Psalm 118« ter J. Pavčičevo »Priplula je pomlad«, ter g. I. L i p u š č e k, ki je lepo zapel G. Krekovo >Predsmrtnico« in J. Kavnikovega »Vasovalca«. Pri klavirju ju je mojstrsko spremljal docent M. L i -p o v š e k. Uvodna in sklepna točka spominskega sporeda sta bili poklonitveni spominski pesmi našega najplodovitejšega, največjega sodobnega pesniškega ustvarjalca dr. A. Gradnika in predstavnika mlade pesniške generacije Severina š al i-j a. Recitiral ju je g. C. D e b e v e c. Ob Gradnikovi »Simonu Gregorčiču ob stoletnici rojstva« nas je prevzela elementarnost obeh delov odiične pesniške zasnove, ob S. šalijevi sklepni - Poslanici Simonu Gregorčiču« pa nežno lirično občutje Gregorčičevega obsoškega rodnega kraja ter njegovega pesniškega poslanstva.
Pod vtiskom učinkovito, z umetnostnim okusom izvedenega spominskega večera so se udeleženci razhajali na svoje domove. Z zbrano pozornostjo so segli po Gregorčičevih pesnitvah ter jih pobožno prebirati. Njegove poezije nam niso danes samo ^zlatar,   temveč   posvečena,   sveta knjiga.
Nedeljo popoldan pa je zaživelo naše dramsko gledališče, da že dolgo ne tako. Prva letošnja mladinska predstava! Tako radi govorimo o naši mladini; tako vroče ji izkazujemo svojo ljubezen. Toda pri gledališču nanjo še vse premalo mislijo. To sodimo na osnovi preteklih sezon. Letos bo, uoajmo, bolje. Pereči klic našega časa je: Več mladinskih gledaliških predstav! Razumemo težave, ovire. Ne moremo pa doumeti, zakaj bi ne bilo v zimskih mesecih n. pr. vsak petek popoldne mladinska predstava. Pa vsaj vsak drugi petek, če bi ob nedeljah popoldan zaradi večerne predstave ne bilo mogoče.
No, naš drobiž je bil tudi to pot ves razigran. Napeto pričakovanj?, radovedno povpraševanje: Kaj bo s Kunčičevo »Triglavsko rožo?« Tudi starejši smo si zastavili to vprašanje. Med predstavo smo lahko sproti nanj odgovarjali. Sklepni vtisk bi bil: Imamo nekaj mladinskih odrskih del. ki so kakovostno, vrednostno nad Kunčičevo »Triglavsko rožo«. So pa tudi takšna, ki so precej šibkejša. Vsekako je treba pohvalno sprejeti globoko razumevanje, ki ga kaže M. Kunčič za naše malčke, ter njegovo spretno odrsko obdelavo folklorno dragocene snovi. Jezik toplo zveni, odlikuje ga sočna domačnost. Zasnova igre niha med pravljičnostjo in realnostjo. Nedvomno obstojajo razlogi, ki se spričo njihove tehtnosti ne bi mogli ogrevati za premočne pravljične poudarke v mladinskih igrah. Le hrušča in trušča naj bi bilo vsaj nekoliko manj, da je ne bodo malčki od strahu potegnili iz gledališča. Uprizorno ozračje naj bi bilo prijetno, vabljivo brez pretiranega ropota in nepotrebne grozljivosti.
Vsi sodelujoči so se oprijeli dela z ljubeznijo in z vidnim prizadevanjem, da bi nudili našim malčkom čim lepšo igro in da bi jih čim tesneje priklenli k odrskim dogodkom. To se jim je v polni meri po-
srečilo. E. Gregorin si je zamislil domače okolje z domačimi ljudmi. Dobro je porazdelil vloge ter usmerjal igralce ter igralke k svojemu cilju. V prvem dejanju so enakomerno porazdeljene prvine realističnega in pravljičnega, kar odgovarja bistvu igre, v drugem prevladuje realizem, v tretjem pravljičnost. Svojo pozornost je posvečal predvsem vprašanjem notranje režije, medtem ko je zaživela zunanja podoba v spretno uresničenih zasnutkih inž. Franza. D. KaČerjevi ni bilo t»žko pogoditi pravi okus pri kostumskih zadevah. H. Svetel je poskrbel za ustrezno glasbo, mojster G o 1 o v i n pa je pripravil
preprosto dostojni, v pravljičnost gibov odmaknjeni ples žarkžena.
Igralci ter igralke so zaipra.lt z zanosom, poglobitvijo in vživetjem v mladinsko duševnost. K ra 1 j e v a je sodelovala in Rakarjeva. Rasbergerjeva in
P u g 1 j e v a. S v e t e 1 o v a in J. Bolta r j e v a, Rodoškova in Bezjako-
v a. Od igralcev pa so nastopili Sever, Gorinšek. VI. 3 k r b i n š e k. Peče k. Brezigar, Biten c, Raztresen. Verdonik in Dolina r. Vsem je zbor malčkov m. aležno ploskal. Gregca je sigurno, samozavestno, polno življenjsko podajal nadarjeni B a j d e. ki se je na odru že večkrat izkazal, zlasti ob »Melodijah srca-. MTaj se odra dobro drži in naj se ne da odemati. kar se resnično nadarjenim rado pr.'peći!
V Operi uprizarjajo ob pričetku novega g?cda;iškcga leta »Jenufo« in Mignon«, iz lanskega repertoarja Fausta^ in r-Ma-non«. V .splošnem so bile nekatere predstave iz lanskega repertoarja zelo dobro p-ipravljenc ter primerno izpopolnjene; nekatere pa sc bile rriede posameznih interpretacij pod lansko višino.
tajnvmeji a de £ n a n i
n a ž ift f tt a nstvetiidov
fiistoričra&ga razreda Hipih liifct aJtadcstižfe zriacosti in
uflissv risati
V uredništvu Frana Ramovša in v založbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je izšla te dni v tisku tiskarne Merkur 43S strani obsegajoča druga knjiga Razprav njenega filozofsko-filološko-historičnega razreda. Pomembna publikacija vsebuje polno dragocenih dognanj ter izsledkov naših znanstvenikov, ki so preizkušeni raziskovalci v navedenih strokah.
V uvodni rt^zpravi obravnava prof. Janez Janžekovič filozofski problem iz vestnosti o bivanju zunanjega sveta. Prihaja do zaključka, da na bivanje zunanjega, tvornega sveta ni mogoče izvestno sklepati. Dragocen donesek je prispevala Alma Sodnik-Zupanec k zgodovini filozofije pri Slovencih z rekonstrukcijo skotističn^ga problema o razliki na osnovi naših rokopisnih virov. Sledi razprava pok. Antona Breznika o zloženkah v slovenščini. V slovenščini so zloženke številne zlasti v krajevnih in osebnih imenih. Pri ocenjevanju zloženk so težave, ker ni med jezikoslovci enotnosti v izrazih. Breznik je razločeval vezalne, svojstvene, določiine in glagolske zloženke. Rajko N a h t i g a 1 je napisal tehtni razpravi o StarooerkverosJovanskem imperativu s formanton a (e) ter c Sta-rocerkvenoslovanskem participu praes. act. gredei: gredy i. pod. Fran Ramovš raziskuje fonetično vrednost praslovanskega e. Sta^okleslčne jezikoslovne finese pojasnjuje Milan Grošelj v svojih raziskovanjih pod »Philologa«. Franc G r i v e c raz-č-enja ideje in izraze' cerkvenoslovanskih Siti j Konstantina in Melodija. Fran L u k-m a n objavlja svoje »Pripombe h kronologiji Ciprianovih traktatov-*;. Poučni so izsledki za zgodovino slovenske narodne pesmi in slovstva, ki jih vsebuje rasprava Ivana Grafenauerja ?0 srednjeveški slovenski Marijini litanijski pesmi. A. Me-1 i k o v o »Mostiščarsko jezero in dedišči-
na po njem« je zgoščen donesek k problemu, ki bo izčrpno in z vsem gradivom obravnavan pozneje v posebni študiji. Predmet razprave je jezero, ki je trajalo še v prazgodovinsko dobo in ki je prešlo v barje zgodovinskih Časov. V naslednjem je pri-občeno po Milku Kosu gradivo »O pismu papeža Hadriana II. knezom Rastislavu, Svetopolku in Koclju.« V okviru diploma-tične analize navedenega pisma ugotavlja ML Kos, da je bilo napisano ter izstavljeno v mesecih med junijem in koncem leta 869. Važen načelen pnspevek predstavljajo V. M o 1 e t o v e ugotovitve v razpravi »Umetnostna zgodovina in problem umetnikove osebnosti.« Vsebinsko izredno bogato publikacijo zaključujejo trije prispevki Fr. S t e 1 e t a. V prvem je govora o predrornanskeni ornamentu, ki je bil odkrit i. l?2*? v zidu jugovzhodne stene gotskega svetišča župne cerkve v Slivnici pri Mariboru. To je edini doslej znani spomenik si'oje vrste na južnem štajerskem. V drugem obravnava ^Bizantinske in po bizantinskih posnete Marijine podobe med Slovenci«. Ugotavlja, da ni med Slovenci pravih bizantinskih Marijinih podob: po večini gre za kopije v vsej srednji Evropi češčenih milostnih podob, ki so jih propagirale bratovščine. V redkih primerih gre za resnične bizantinske primerke, ki so pocledioa osebnega zanimanja njih lastnikov in ki so bili širšim ljudskim plastem popolnoma neznani. Sklepna razprava je F. Steletov »Ikonografski kompleks slik? .Svete Nedelje' v Crnogrobu«.
Pomembna publikacija, ki jo dopolnjuje z nazorne strani ti krasnih slik. priča o vzornem, vnetem znanstvenem raziskovanja ter uspešnih, znamenitih izsledkih na jvidneiš Ti predstavnikov filozofske, filološke in zgodovinske ved". Tud1 đvušra kni;nra navedenih Razprav dostojno predstavila našo znanost pred vsem kulturnim svet.»m.
etili*
an&$a odo i i ca v Čepeti
•v*
01
Ljubomir I. Masle:
Mrtviisi v tisiisii
Tam daleč ... Mati moja, domovina, ozri se v Gonars, Kab. Renicci — kraj kjer mrtvih Ti sinov nikdar tujina, nikdar vrnila več ne bo nazaj!
Na praznik mrtvil] bridka bolečina mi žge srce.  Grobov tisoče zdaj mehko pobožaj, grenki dih spomina!
Tako so sami. Vprašam Te: Zakaj? V pozdrav naj dane* jim done zvonovi. Le Tebi. ljubljena — življenje v dar nesmrtni dali Tvoji so sinovi.
Njih zrušil je neusmiljeni udar kopit savojskih. Tebi dnevi novi naj prineso spet nove sreče žar!
Sedanja umetnostna razstava pri Ober-snelu pomeni za mladega upodab'jalea Miloša šušteršiča prodoren uspeh, šušteršič je dal skoraj v vseh podobah živo čutiti navzočnost vode in sonca ali. z drugimi besedami povedano, narave in življenja, in to s presenetljivo fineso svojstvenoga podajanja, prepletenega z rahlo otožnosi jo. Obenem je tudi dokazal, da je narava neizčrpna zakladnica, iz katere lahko črpa ostro umetnikovo oko neštevilne, zmeraj dovolj zanimive in prepričujoče možnosti. Skoraj vse podobe so se rodile na Fužinah v neposredni bližini Ljubljanice.
Poleg rahle otožnosti in miline, ki sta vtisnjeni v vsaki podobi M. ŠJušteršiča, je značilna tudi m>uzikaličnost posameznih njegovih del. On namreč doživlja pokrajino tudi zvočno, ne samo vizionalno. K* temu je nedvomno pripomoglo njegovo nenavadno življenje. Mati mu je un>da takoj po porodu, tako da je od vsega početka ostal brez skrbne nege. Pomanjkanje materine ljubezni ga je gnalo v naravo. BiH mu je druga mati. Rad je sameval ob vodi  med  drevjem,  kjer se je zadrževal
uro in ure. že zgodaj je imel mišljijo in živo zanimanje za vse te značilnosti se n. p v podobah    Svetišče«, ki
bujno do-literaturo. . močno zrcalijo ie prava simfo-
nija vode. debel, ii.rtja in zraka, presenetljivo urejena in prepletena celota, in ^Tajfun«, prepričujoče podan motiv z globoko vodo in majestetičnimi drevesi, ki mora zagrabiti trdi slehernega laika. Odlično delo je tudi »Zdrava Marija«; predstavlja priljubljen motiv naših upodablja! cev in ljubiteljev: Ljubljanico v predmestju in v ozadju Kamniške planine. Izraža preprosto, a učinkovito podano razpoloženje hladnega večera. Zlasti živahne so barve toplega, umirajočega dn^va. v vseh svojih odtenkih. Sorodno temu delu je »Jutro ob Ljubljanici«, s skoraj istim, z druge strani gledanim motivom. Tu je sništeršič uspešno vrgel na platno značilnosti porajajočega se dneva. Se preprostejša je podoba Zjutraj ob Ljubljanici«, na kateri se jasno vidi, da svetloba v jutrnjem hladu šeie nastaja. Svojevrstno je podan motiv »Žito«, nastal hladnega dne po dežju, ki se v dobrem   ravnovesju   preliva   v značilnih
oranžnih, rjavih rn toplih zeleni^ barvah. Hlad vode in njen nei gnani utrip v čudovitem ritmu valovanja vej in vode v vetru je uspešno pouan v »Vrbju*. Prijetno osvežujoča voda prihaja do izraza tudi v -Polelju«, močnem krajinskem motivu s kopalkami. Prevladujejo sonce in topla, polnokrvna telesa Značilna motiva s kopalkami sta še »Ob Ljubljanici n« in *Ob Ljubljanici Hit. nastala pozno popoldne. Naj omenimo še: -Zatišje ob vodi« (št. 6V s Motiv z Ljubljanice t (št. 26). >Drevie in voda« (št. 32). »Kraljestvo vrb« išt. 16). 5-Stare vrbe« (24\ »Tihožitje« (28). ^Jutro ob Ljubljanici* (13) in »Iz Stopanje vasi«. Uspela in zanimiva so tudi druga dela.
V stranskem prostoru je razstavljenih 13 podob, pretežno stareiš'h del Med njimi je tudi pred tremi leti na ogled postavljena umetnina, ki prikazuje značilen motiv z Dolenjske Tudi tu prevladujejo motivi iz ljubljanske okolice, pozornost pa vzbujata še skica Kopalka« in * Tihožitje«. Ta dela. ki jih odlikujejo pristnost, svežina in preprosta tehnika, nudi jo^ bežen poerled na umetnikov razvoj.
Razstava najnovejših stvaritev Miloša Šušteršiča bo odnrta do 5. novembra.
OSEBNE NOVICE
Te dni je praznova 40ietnico vljudnega bilietersk^ga sodelovanja pri gleds iišču g.  Tomo Iglic,  ki jo prava ži-\rn  kron:' a
in priča našefta gledališkega življe Ta. na kar je upravičeno ponosen. Za o vi va pri vsem na£em g'ednlir^em 0>bCirr5tVU najtoplejše ■simpatije in iskreno pr:'jub'je-nost.
Neki švedski novinar, ki je živel v Južni Afriki, je izvedel, da živi med zamorci Cuii bel čarovnik, ki ima na zamorce silno velik   vpliv.   Povedal   mu   je   to zdravnik,
po rodu Norvežan, ki zdrav-: ljudi v tistih krajih. Novinarja je to zanimalo, pa Je šel na pot. da belega čarovnika poišče.
Izslelil ga je globoko v ozemlju Oulov. Tam je bil v kolibi poglavarja Malajana priča posebnega obreda. Ta obred je sicer uradno prepovedan, vendar ga pa ne morejo zatreti v bclj oddaljenih krajih. Culi si pomagajo z njim, če hočejo izslediti tatove aH druge zločince, čarovnik med obredom pleše in n~.e;Te okrog sebe človeške in živalske kosti. Po tem. kako in kam k—t pa 1 a jo ugotovi, kdo je zločinec. Tisti. na katerega čarovnik pokaže, je zapisan smrti  pa nai bo še tako nedolžen.
Med obredom, ki £-a je vide1 švedski novinar, je uganjala čudno oblečena žena razne čarovnije. V tem primeru ri nastopil čarovnik, temveč ('-a: cvrrca. Metala Je sicer kc^i okrog sebe, toda zaželenega uspeha ni dosegla. N bena kost ni hotela pokazati, kdo je zločinec. Morda je bila kriva navzočnost h^lckožca, ki si je bil dostop lo obreda izposloval pri poglavarju, kateremu je moral dati precej piva. čarovnica je naposled vrgla kosti v zrak in po smeri, po kateri so padale, je izjavila, da je treba krivce iskati v kraju Kvu-deniju. Potem se je globoko zamislila in začela mrmrati nekaj, kar so novinarji poja^^nili tako. da čarovnica predlaga, naj vprašajo za svet »gospodarja spanja«. Novinar jo je pregovoril, da mu je povedala, da se mudi »gospodar spanja« v gorah Kvudjenija, kakih 100 km od dotične zamorske naselbine.
Novinar se je vrnil v naselbino, od koder je krenil z avtomobilom v omenjene gore. Tam ga je presenetila nevihta in skril se je v cerkev, ki jo je zgradil norveški misionar. Tam ie srečal zamorca, ki v? živel dalie časa v Johanneshurgu in je za silo obvladal angleščino. Ta se mu je ponudil za vodnika in mu dejal, la je pripravljen odvesti ga h »gospodarju spanja«, če mu poglavar to dovoli. To se je tudi zgodilo in čez nekaj dni je radovedni novinar, skrit za gostim grmom, gle.lal. kako pričakuje skupina zamorcev belega čarovnika. Ta ie naposled prihajal na konju. Stopil je s konja, šel med zamorce in začel nekaj govoriti v njihovem jeziku. Stal je čisto mirno.
Ne enkrat je pa povzdignil glas in že so vsi zame-rci popadali na tla in zaspali. Tedaj je pa stopil novinar izza grma. toda }goF/podar spanja<? ni bil prav nič presenečen. Nasprotno Novinarju je dovolil fotografirati speče zamorce. Tudi tresti jih je smel novinar, a se niso niti zganili. Zamorci so se prehudih šele, ko jim je beli čarovnik to glasno zapovedal. Potem so mu na vae mogoče načine izražali hvaležnost. Mnogi so se dali hipnotizirati samo zato' da bi laže prenašali zoboboi in druge manjše bolečine.
Istega dne popoldne je čarovnik pripovedoval švedskemu novinarju svojo zgodbo. Mož je sin norveškega misionarja in se piše Peter Titlestat. 2e v rani mladosti se je zel'" zanimal za hipnotizem. Pogosto se mu je posrečilo z uspavanjem pregnati ljudem razne bolečine. Potem s*» je uspešnT/ posvetil hipnotiziranju množice in zaslovel je tako, da so Culi kar drveli k njemu. S tem si je pa sevela rakooa! sovraštvo zdravnikov in oblasti, ki niso mogle mimo gledati, kako z ni^go^im početjem utrjuje med zamorci praznoverje. Zato se ie umaknil daleč v gc-re. tc-da tudi tja. je prišel sloves za njim. Najbolj ga sovražijo za-morsfei čarovniki, ker jim je postal nevaren tekmec.
Knjižne novosti
Timmennan« F.. Hematcv rod Zgodovinski rom^n  v treh delih   hkel   ie te drv v zbit^i
»Dobre kni:Qet. v d' br€m P D c n a t o v e m prevodu, mojstrski (knsni op-emi siikava-orafika E Justina ter izvrstnem tisku S ar od ne t>skrrne J-do ne po/n? znamenitemu tiandr>keoa pripo^inika F Timmermansa? Zaslovel ie pn ttovcn*kih čitateljih pred\*sem
PO SVOfOn »?unn:kt; ,yetcHer[a \inocrfidfm. pa tudi po m'oi, »Flamaki zemljt« ;n *Ptetru Bruegehht ter »Jezuščku na Flamskcm« Posebna odlike Timrncrmr.ntoveofi pripovedovanja ie neka zdra\'a \-edr-na ki prep&'a n'epova de}<\. na *ud> barvita tfikavifpšt. Njegpv duh ne n/e r»o težko dcsczn;h gIoh,n.*h n strminah, temveč <e ustavlja ob poudarkih fivljenh *ke stvarnosti. .Y>Vt?or roman »Ilcrnatov rnd<r, k? spada v VTSto n jezov h novejših del, obsega tr dete. lT njih so zajete tri generacije Hemato\eaa rodu. k, :ma s\'oega flamskectn započetmk t v Štefana Hafnaim. po čigar ži'oh se pretaka obiska kri. Z izdajo
tega romana. kt fe naiel živahen odme\- v Vael kulturni F.\rr>ni. nbh^ja »Do/?n9 knjiga« majhen kulturni nihilej Je to 2a zvezek, ki je izšel v času 25 mesečnega preudarno, smiselno izi-edenega raloJtnifkeaa proerftma, ki zaslužr nriznan-e naše kulturne ia\ uosti ter neštefili tjuhitrlVev sio\ensko kniige
Dr. K r.u^ickv—dr  Ro/cna Mer!jak. So-
dohnr,  kuhan ie   Koristna,  poj stro^ovnf^ško zdrr,\>yt\*?n>mi  \ r\f:k;   nr.r:  .n.t  kn;iga, ses!a\'-Ijena    'n   zamiš! Vn.i   s   poSetfltUli   orrrnm na pr.*-i!nn p^eh-cn^   7£attxH*tk  ie  112 strani OON rir '"rv"^  knH&o   KnftttHtna   T'ckn\ne   zadru£.c v»
Lhfhfj ni Tisk Nnrodn* tlsk&rne te zrlo rat-ločen, fuvrstno &tl1h>. Prvi del fcnffge »Prc-hrana človeka« fe pr&prval dr Knrcl L trši c k v. 7. znanstveno dognanostjo rri )a*-nosf jn r&urpravfča v n:*?m n praosnsaAi en in hrane, farmentih. vttnmbith in hormonih, nato na o ruđrtpskih sestavinah ;n vrdi. Opoz.?r a na p^men opna, ki ie pogfavrna ufsitvina
nriš'h kosti, natrija in k'^rr,. Tudi koti i je važen, fosfor in magnezij Jzrfed laikih kr>\in ie najbolj no/T^no železo. OmanfH te še baker in žveplo. Zelo izčrpno, temeljito obde Inno ie trd' drudo poffavje o letfavu človeške hrane Prvi sestavni del naše hrane tO rastffrte, drugi n*eso, tre* H ne mleko n mlečni izdelki. Pri prehrani ne smemo 00fafoHi saJ>a, v katerem ie dosti sladkor in ;n oha; tudi ne smemo prezreti stalil (kava. "ai. kakao in alkohol), k; fnv./o velfko kalorično rreJ-no<f, V drugem der,i rfratjrictfr*0 krv.<e p§ o^^avnm*a dr. B o ž e n a Mert Jakova o.«r?ov77.-?  in   rn~>set->nn   r.r.->:-tf^   7't  krhanje r«
dr,! je  ncjaan&a in  pripomba o mesa vohče Sledi 370 receptov za kuhanje icdil  ki so sestavljeni po r:crilih človeških Živil Z knr'stna ic ptUdjučena Uttieta teketerih ko*
sov pribora. Končno ie te ,*/\*nrno ka7alo. ki otafsttje iskanje recentnih navodit. S'ičro publikacijo smo d^slei zelo pogrešali V/ ie P.ospodinje ki ho mof/.-> krcz nje iz.hc*inti, s/}f ne gre pri ki'h> ter fediTih samo za nas. tennvč tudi za zanamce, ki jim ie za<lotnvlieno zdravje le na osnovi nen^c+ne. zdravstveno prci'kuscnc prehrane, kakršna ie v omenjeni knjigi obdelana temeljito in z znanshvno ioto\'ost jo.
eaaamm
Vargas fa*lra v svofo smer
Poleg Areentne ie aed&j tudi Rra/Hij.i tarča kritičnih opazk severnoameriškega ti kn. Severnoameriški javnofoi ni nrunrcč mnrioče več dalj časa prikrivati, da ic postalo noli-t'čno ozračje v brazilski nrestr.!n;C'' nekol-ko »rr.b^tei'e« T>ko sr izra/a dopisnik dnevn;ka »New Yoifca. Times«, Brazil ki državni predsednik Getuiij Varr^ ;e namreč vkoi-^rd zkrcanje scvernoaroerijlco usmericnega dolgoletnega brazi^kcla zunaoieo^ minrs<rra O Ovanhe. da je lahko ;zvedel nrcza.scdbo nn vodilnih zun:mienr.!'t;č rh mest;h kj so b'a izpram jerta ?.ind: odpusti ve številnih c-'tl>-nost. ki  so bile  znane kot  vneti za<<ovonrk'
hrezportoinega waAingtonJkc<Sa nolitičnooa kurza.
Okolnost, da si je brazilska vojska zopet prisvojila močne i ši vplrv na Varaasa ;n njegovo vlado daje ^-evernoarnerkcnriu listu »Life« povod, da govori o neki »fa-i^tični« vladi v braz;l4c: prestr>!n:ci Ta o-značb ie bila dbslej v scvcmoarneri;kem tisku običajna le za argentinsko vlado. Še bolj pa je poglobilo nerazpoloženie do Vaigaaa v severnoameriških krogih njegovo ravnanje z severnoame-rsko U6merjen;m ter do agentih USA podkupljenim tiskom. S posebnim od'okom brazilskega tiskovnega hO nmnagandnega urada so bili namreč v brazilski prc«toln;c ustavljen' listi dnevmik »Reorses"-. mesečnik »Tlhistri-con Rrazi'leira«, dija:ko glasilo »Renosacao«. strokovni list »Munto Medico« ter kahVPki iist »Nossa Senhora Rcn:na« Vat omenjeni !;^t: so bli severnoameriško usmerjeni Razen tega je bila zelo poostrena cenzura dnevnega tiska. Li^t »Correo da Mancha«, ki ie kritiziral ukrene Vargasove vlade, je bil za tri tedne prepovedan. Ko ie notranj: mmistCT Pas Qiml:ni protestiral zaradi tlačenja severnoameriško usmerienega ča^-opisja. ga je Vargas takoj odpustil.
Tudi so bili ;zdan: v vsej Braz'lij pol;cij-ski proglasi in ukrepi, da s«e prepreči vsak demonstracijski poskus liberalnih :n takozvanih demckraričriih elementov, za katerimi se skrivajo zelo aktivni komunistični agitatorji.
Dr. Fran Vatovec:
Ob zori slovenskega
Ob stoletnici BleiweLsovib »Novic«
novinstva
N o^v i c e same so ob tem razponi precej izgubile. Iz njLhovih rok so za zmeraj zdrknile vajeti slovenskega novinstva. Dotlej so namreč publikacij-sko zajemale ter obvladovale vso slovensko javnost. Odtlej pa se je njihova vodilna veljavnost drobila.
Na prvem tečaju so Novice, ki se ponašajo s svojo tradicijo in preteklostjo. Izoblikovale so se v glavno oporišče konservativnega bleivveisovstva. Na nasprotnem tečaju pa se je razvil S 1 o v en ak i narod (1868) v vodilno glasilo opozicijskega naprednega mladoslovenstva.
Leto dualizma je rodilo v vrsti drugih naših listov dva tednika. — Mariborski »Slovenski gospodar« očituje kot listt namenjen »ljudstvu v pouk in zabavo«, katoliško konservativno usmerjenost. V Gorici pa se poraja A. Marušičeva »D o -movina«, tednik za domače slovenske in občno potrebe. Torišči raznih časniških pobud postaneta v naslednjih petih letih poleg Maribora ''Slovenski Narod) predvsem Trst in Gorica. V Trstu poizku-
sita svojo srečo polmesečnik  ^Jadranska Zar- i j a« (1869), »političen, podnčivn i kralkočasen ii*»tx ter pclmesečnik »Primorec« (ISTI), ki se pa ne > obdržita. Pač pa je bila usojena daljša življenjska I doba >S o č i«, ki izhaja najpreje kot poicaeseenik (1871), naslednje leto kot tednik, 1S9S dvakrat tedensko, cd 1907 pa trikrat tedensko. Manj življenjske odpornosti je pokazal tednik  *Glas«,  ki je izhajal v Gorici od 18. VI. 1872 do I-onca 1874.
Časniška iskra preskoči naslednje leto v Ljubljano, kjer se oglaša »Slove ski tedni kc kot politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo in kjer se poraja »Slovenec« najprej trikrat tedensko, od 11. julija 1883 pa kot dnevnik. »Slovenski Narod« je dobil kot organ naprednega radikalno usmerjenega mladoslovenstva svoje dopolnjujoče časniško protitežje, ki prehaja ob izločevanju No-vične veljavnosti v nazorsko, politično protivesje »Slovenskemu Narodu«. Magnetnemu polju teh časniških trenj se je izmikala tržar.ka »Edinost«, ki jepostala 1898 tretji ustaljeni slovenski dnevnik. Ogrodje slovenskega političnega časništva je bilo s tem v glavnih obrisih izgrajeno. Dopolnjuje ga od 1882 celovški »M i r«, ki razglaša Einspielerjeve narodnostne ideje.
Proces drobi je nja slovenskega političnesra novinstva jo organieen nasledek Bleiweisovega sta-
Ešča, ki ni dopušča1 o formalnega preustroja Novic v politični list. Taki uhaja Novicam njihova politična vplivnost, ravno v času, ko so v polnem raz-mrhu svoje notran:<*, vsebinske podobe. Izvila pa so se jim polagoma, zlasti po Bleftveisovi smrti, tudi druga področja (leposlovje, znanost, kultura, gospodarstvo), ki so zaživela v raznih periodičnih časopisih, znanih iz slovenske literarne zgodovine ter namenjenih književnosti, znanosti, umetnosti in pro-sveti, pa tudi v množečih Fe strokovnih, stanovskih in gospodarskih glasilih. V Novičnih osnovah se je pričelo rahljati, vendar jih je Bleiweis še vzdržal. Njegovi nasledniki pa niso imeli pri tem sreče.
B 1 e i w e i s sprejema mnoštvo novih časnikov s hladno strpnostjo, vnanjo blagohotnostjo, navidezno ravnodušnost jo. Pri pravi misli pa ga zalotimo v času. ko postanejo Novice, katerih nekdanja veljavnost že shlapeva. predmet smešenja, ko letijo na nje pušc?ce z vseh strani, ko frčijo skozi slovensko časniško prostor je zbadljivke o »starih Novicah«. Bleiweis se v obrambi svojih Novic oglaša v ostri polemični opazki, ki navaljuje z njo na »mla-doslo^enske časnike«: »Stare Novicec — tako izvaja Bleiweis svoje misli — »to je priljubljen izraz vsem tistim »mladoslovenskim časnikom', ki od danes do jufri živijo, pa vendar ns vse kriplie in celo z umazanimi sredstvi delajo na to, da bi se pri
življenji ohranili od leta do leta ter bi radi Metu-zalemovo starost dosegli, da bi le mogli. Po čemur tedaj nekteri pisači na vso moč hrepenijo, da bi podaljšali starost svojim listom, to mislijo, da je psovka ,Novicam\ ki bi se nesrečne čutile, ako ne bi z enim listom na različnem polji, ki ga one obdelujejo, narodu našemu več koristile nego taki časniki s celo rajdo svojih listov, ki samo od škandala ži-
vi jo. — Vred.-
(Dalje,)
90 Dr. Janko slebinger, Slovenski časniki in Časopisi. Bibliografski pregled od 1797 do 1936. Razstava slovenskega novinstva v Ljubljani 1937. Str. 11—24. Novice 1872, 55/6.
Spominjajte se rajnih z dobrimi deli?
Darujte za Socialno pomoč!
5?ev. 43
»Slovenski narod*, v**«****,».oteto*!*m4
Stran 5
Tu se špsgl€jf fe murna duša.*.!
Ko se poslavlja vinotok — Ančka, trikrat eks!
Vse tiho in mirno je bilo okrog Ančke, košate, mtade vdove, žene n pol, ki s« ni ba-a sumeča \raaa. pač pa praznega soda in litra, ko je premišljevala o ča^ih boflath trgatev. Vesela pesem obiračev je sla iz trtja v trt je m polnila jesensko ozračje vse do mraka, ko se je oglasi zvon v večerni »A ve«. Cez polje jc plava! odmev in uspava! naravp. k se je pripravljala na zimski odpočitek. Pesem vTa-čaječih se obiračev se je še razlegala ob zadnjih odtenkih večerne zarje n objemala be'e vasice, nad katerim sne ie dvigal modrikast dim. Pridne gospodinje so pripravljale večerjo zadovoljnim tnjačem. V neč je še ;ekn:3o vriskanje in potrkalo na. dek: ika okna z nage-l;em, roženkravtom in rožmarinom, za vriskanjem se je oglasila fantovska pesem, kakor zazibalka dnevu-prazniku vinogradnika, ko se polnijo brente s sočnim grozdjem. V spokojnem miru so zaspala naselja, v hram h pa so še škripale st's<alnicc, izpod katerih se je penil grozdni sok.
Ančk ine misli so sle dalje, ▼ bodočo pomlad, ko se bo po obrezovanju trta solzila, nastanila nežne, kosmate liste, pozneje pognala cvet ki bo o Vidovem zadišal. razvl TTozdek in jagodo, ki se bodo opr:š:le o Veliki masi, se večale in mehčale do trgatve Zopet bo odmeva'a vesela pes^m. trda ta pesem bo imela prizvok pra/mčnih velikonočnih zvonov, ki so brneli in doneli čez polja in travnike, odete z nežnim pomladnim zelenjem žita in travice. Z vcseJ'm pritrkavan em so oznanjevali vstajenje mlade Vo>nc in ta pesem se bo spojla v pesem v vinograd h ob bratvi.
Ančka je 5c mslila na trgatev in na dan sv. Martina, ki blagosovi sede in v.no in že je brala vesele vrstice:
»Vipavca žuli naša M'nca. traminca čuka suhj Tinca. G:zelca pije le bizeljca. kozarce prazni z njo Angelca, žlampa  terana Marijana in pekrčana botra Nana, ob cvičku poje teta Jera. ne ve. kdaj polna ji je mera, soseda njena, strina Emca ta hvali le jcruzalčmca. za 1'utonicrčana je Dana, v pijači Ana je neugnana, rebuie ča:o za NTJ4ašo. da izpopolni družbo riašo.«
»Vesele žene. pozdrav: i ene,« je pomislila, se dvigu !a in kar hitro
Gor na raifenk se je vsedla, An t a je vesela b'!a. v roki liter je držala, sladko vince srkala.
Je na rajfenku sedela.
okajena je bila,
ko je liter izpraznila.
brž po drugega je šla.
Litre tri je vase zlila
in Šentjanževca za groš. Ančka ima za dva p.jančka, dobre volje zvrhan kos.
V krčmi »Na klanca pri mokrem gol tancu« se je poslovila, šla proti domu in prepevala: »Barč:ca je vina polna m po cesti ziblje se, o le naprei, o le naprej, dokler je še b rtov kej.«
Doma   ?e postavila srcklcnice po vrsti n* mizo in n.ul [jevala s pitjem in petjem »Kadar jaz umrl bom, vinca več piv ne bom, dajte mi liter v grob, sod pa na grob.
Žena bo k men' prišla
in se bo jokala.
oh, da b' b:v le se živ
in ga še piv«
Drugi časi, druga pesem:
»2ena bo h grob' pr"5!a in me bo troštak. srečen, da nis' več živ. zde j ga ti ne bi piv. vinca nikjer več n:. mirno v jam' ^.p:.«
Tudi vedela vdova je pomislila na ločitev od vina. r.a smrt in na grob. toda korjžna Ančka se ne da kar tako ugnati, zbrala je svo.ie nvsli  n jih ugasila po svojem napevu:
»Trombe bodo zatrobile in iz sp'nja me zbml'le: »Sodni dan je, Ančka vstan' v iitru čaka te teran!«
To bom hitro gor pTan la, da bom zopet vince pila.
čez gTob nar'đila bom križ kraž, v dno izpila poln glaž.«
Ančki, eks! Trije zvončk: tam v dolmc, zvoniio birn, bam. bom! Ančka, trikrat eks! Majolčica orisana in s s'adkim v ncem štriha-na . . . Ančka, eks! Primi. Ančka, kupico, povezni jo na mizico Ančka eks!
Na oknu se je nekaj premaknilo in pivk: se je zdelo, da je zamijavkslo:
»Ančka vesela, dober večer, jaz sem maček   huda zver!«
»Pa bodi. če prav vidim in sli^m. ženiš se, muc, i>češ zaNivno druščino, jaz imam pa či--to druge želje.« je govorila ;"! .'^/a:
»Vino — Ljubljanica, rbca  — Anica, v vmčku b plavala. z repkom pemigala, usta odpirala, dol ga požirala, pila bi ga vse dni in vse noči.
V Savo bi neslo me * in z njo do Donave, gor :n dol. sem in t je v Črno morje. Tralala.  morska plan, e        tTJlala. sam teran.
v;nce iz goreee, srno morjeee. Diridirai-om.   tralala. juuh!
Kako lepo do jem! Skoda, da n:sem šla k oper, danes bi bila že prima primadona. Ančka, eks!«
Prazne steklenice je postavila pod mizo. ▼ roki je stiskala kozarec, toda zžeti ni mogla kap'jice več. Žalostna je bila in meglilo se ji je pred očmi. Vesele pesmi so utihnile, ko je potrkal na okno sosed Jemač, postaven fant od fare. in vprašal:
»Ančka moja, al' že spiš, al' po s<tar' navad' noriš?«
Jemač je stopil v hišo. s polnim nahrbtnikom na rami. opazil položaj praznih steklenic in žalostno sosedo je objel in zapel:
»Ne bodi, Ančka, žalostna,
ne toči mi so ze,
zdaj res vs- litri prazni so
in sodi se suše.
Dobiš za kavo surogat,
za 6l.-dkor saharin
in sodi bodo polni spet
opojnih tekočin.«
Ančka je vstala in za rajala po sob z besedami:
»Se k-lke'co prodala bom.
za sladko vince dala bom, če  kikeici  premalo bo. se nlašČ bo šel za njo.«
Vasovalec je potrkal s peto ob tla prijel klcbuk   ga vrgel na krasno peč in zapel:
»Tako dolgo bom pop val. da bom še klobuk zapil!«
Veseli Jemač je odveza! nahrbtnik in postavil polne zelenke na mizo..
»Tu se špeglaj. brumna duša, s kakšno zalogo sem nocoj k teb: v vas prišel, da trčiva na tvoje in moje zdravje n na srečo bodočih dni «
V dveh čašah se je zaiskrilo cekinasto vino, trčila sta, da ie kristalno steklo zazvenelo, na omarici se je eprožla in zadrdrala ura in Ančka se je zbudila, tista Ančka, ki je skrbela za sode in steklenice, da je postregla gostem v svoji krčmi, sama pa nikdar ni poku v 'a opojne pijače, ki je spravila njenega moža. v prezgodnji grob.
Zakurila je v krušni peči in gospodinjila, ko je vstopil v vežo sosed Jemač:
»Dobro jutro. Ančka! Spotoma sem dal na voz rud^ sod vina za tvojo krčmo. Snoči te nisem hotel nadlegovati, zato sem ti ga zdaj pipeljal. Ga bova s hlapcem kar zval la v klet.«
Po opravljenem delu je rekla gospodinja:
»Jemač, ali boš kozarček?«
»Saj veš. da pijem le na svete čase, zjutraj pa sploh ne.« je odgovori! in se poslovil.
»Nekaj pa moje nocojšnje sanje le pomenijo,« je pomislila in vrgla naročje polen v peč, stopila na nrag in gledala za postavnim sosedom.   Zmemh sta se in vzela
Mara Tavčarjeva
Kako so našli mamuta
Že L 1799. je opazU Sumahov, poglavm-Tun^uzov v južnovzhodn: Sibiriji, v ledu blizu izliva reke Lene nekoliko čudno reč. Ker je pa gledal le od daleč, ni mogel spoznat dorič-nega predmeta. Šele, ko je spet prišel k izlivu Lene 1801, je ugotovil, da je bil to orjaški mamut. Poglavar Tunguzov je sporočil to svoji družini, ki pa tega odkritja n: bila vesela, ker je v svojem praznoverju verjela, da prinaša taka najdba samo nesrečo.
Ros je kmalu nato prinesel mamut nesrečo. Zakaj šurnahov je zbolel in dve leti ni več \idel mamuta. Sele 1804. se je spet napotil k iz!*vu reke Lene. Zdaj je ležal mamut na produ. Ledu ni bilo tam več. Sumahov mu je izdrl ckla, za katere je dobil 50 rubljev. Tunr guzi so krmili z mam u tovi m mesom svoje p^e. Smrad gnijočega mesa je privabljal volkove m druge divje zver. da so zrle meso mamuta, ki se je toliko tisoč let ohranilo v ledu. Toda
mamuta je poi^cal rudi rasti in oslovec Adama, a je nase! samo mamutovo okostje, kateremu je manjkala ena noga. Kosti so bile še povezane z mišicami. Lrb-nje se je še drža'o nekaj kože m tudi del uhlja je Se našel Adams na glavi. S ban, na kateri je mamut ležal, je bila bolje ohranjena.
Adams je odrezal kos kože in jo vzel s seboj. Bila je tako velika, da jo je moralo vleči 10 mož. Izmed dlak, raztresenih po snegu, so merili nekatere po 70 cm. Mamut je torej moral imeti na vtatu dolgo grivo.
Okostnjak tega mamuta krasi zdaj leningrajski muzej. Okla so morali vzeti od drugega mamuta m mu jih dodati. To je bilo lahko, kajti pozneje-so našli zlasti na Ljahov-skih otokih blizu ustja reke Lene m Indigirke zelo pogosto ostanke mamutov, teh strahotno velikih živali iz praefevnine.
čs vlađafo lepa ddelefa
Ai^rsčass&e so Aohro zagrnile trdovratnim samcem
Odkar se je ta zgodba odigrala, je preteklo že nekaj časa. Lepo ameriško mesto Aurora je slovelo po velikem številu moških, ki so bili hudi sovražrrki žensk. To dejstvo je bilo krivo, da je veliko Auročank ostalo neomoženi h. Razume se. da Aurcčankam to ni bilo všeč in da so moško zaničevanje žensk smatrale za pon'žujoče. Zato so sklenile, da večnim samcem eno zagodejo. Zbrale so se na več sestankih in sestavile tak!e poziv moškim: »Če ete že tako zelo nezadovoljni z nami. če nas toliko podcenjujete, nam dajte saj priložnost, da se branimo in da vam me isro dokažemo, kar oč tate vi nam. Pustiti nas samo en dan v'adati nad Auroro.«
McŠki :z Aurore so ee temu nenavadnemu
sklepu smejali. Ker pa so bili tako zelo prepričani, da se bodo te njihove ženske samo še bolj osmešile, so privolili v to, da takoj naslednji dan res prevzamejo vso vlado nad Auroro ženske.
Dan na to so Auročanke res zavladale nad mestom. Hotele so na vsak način pokazati moškim, da znajo tudi nositi hlače. Ob 8. zjutraj so se pojavile na aurorskih ulicah stražnice, po hišah so začele raznašari pošto same izbrane lepotice se hahljale. ko so izročale pisma in časopise moškim, ki še niso mogli prav uganiti, ali gre za šalo ali pa za res. Aurora je dobi1^. tedaj tudi svojega novega župana v osebi 23-letne Marije Broodlandove,
policija pa ooTega policijskega predstojnika ▼
osebi 25-letne A tari one Evansove.
Nekako ob 10. dopoldne je policija po ukazu svoje predstojnice uprizorila povsem čuden pogon, kakršnega še ni bilo vse od takrat, ko je bila v tej deželi resolucija. Policajke so namreč nenadno na cesti začele ustavljati moške. Vsakega so vprašale najprej, ali je poročen ali ne. Ce je dejal, da je. ga je policajka takoj poslala domov Toda poročenih moških je bilo malo v Aurori. Neprimerno več ie bilo stamcev. ki so i*h polcajke vse od kraja aretirale in zJprle. Vse popoldne je bilo na policiji zasliševanje teh samcev, ki so drugega za drug:m privedle iz zaporov pred polici sko predstojnico. Tu so mora'i vsi ti samci poslušat-; najprei do^go pr?d:go o tem, kjko si je treba predstavljat* zakon in ga ceniti ter zaradi tega tudi z ženskami ravnati malo drugače, kakor pa je bila dotlej navada v Aurori. Nato jim je poliejsk.? pred-toin ca stavila na izbiro dvoje: Ali se hočejo v pol leta poročiti, olj pa se raj^' odloč jo za 14-dnevni zapor. Če kdo misli, da se bo lahko s svojim miliion=kim premoženjem odkup?] n se na ta nae:n izognil zaporu in poroki, se bridko mot. Tako so na pol ciji vsakega posebej opomnili. Poleg tega pa so jih precej obsodili tudi na denarno kazen al; na nakup nogavic, klobukov in lepot čja za ženske
Vse je tako kazalo, da bo ea^t žensk z Aurore zdaj le rešena in da ji nihče ne bo mogel več očita M. da so nesposobne in morda celo dosti mani vredne kakor mn^ki. Usoda pa jim tega zmagoslavja ni privoščla v polni meri. Pravijo, da so precej svoje slave zapravile takrat, ko je v glavnem po,:ci^kem poslopju nenadno nastal požar .Tedaj so žen- g ske, ki so bile tu zaposlene kot voditelj ce \ varnostne službe, v silnem strahu pridrvele na cesto ter začele kleati moške na pomoč. To bi se z drugimi besedami reklo, da potrebujejo Auročanke pomoč" molkih samo tedaj, kadar je treba gasiti ogenj. Za ga>i!ec jih le še smatrajo sposobne.
Roman
Pred dobrim mesecem se je pojavtla pri moji uredniški mizi naondolirana dama neopredeljenih let. Položila je predme tri debele zvezke rokopisa, vsak v trdih zelenih platnicah, in pogledala me je z očmi umirajoče gazele, rekoč:
>Tole morate prečttati!<
»Kaj pa je to?« sem vprašal prestrašeno.
»Moje najnovejše delo, roman .Filmska zvezda'. To je zelo aktualna stvar, polna razburljivih prizorov. To morate na vsak način čitati.«
»Čemu bi pa bas moral?«
»Ležeče mi je samo na vašem mnenju.«
>To je sicer zame zelo laskavo, toda oprostite, čital ne bom.«
In dolgo je trajalo, preden se mi je posrečilo razložiti ji, da nimam toliko časa, da bi prečltal debel roman, ki ne morem o njem odločati, ali se bo tiskal ali ne.
Slednjič je pobrala svoje tri debele zvezke in mi v slovo zagrozila:
»Toda mojo »Filmsko zvezdo* boste vendar prečitali, bom že poskrbela za to!«
Cez teden dni mi je položila moja žena doma na mizo iste tri znane zvezke, rekoč:
»Tole moraš prečrtati!«
»Kje si pa dobila to, nesrečnlca?«
»Moja frizerka me je lepo prosila. .. Njena klijentka je napisala nov roman in lepo jo je prosila, naj ti izroči rokopis, če ne drugače, pa potom mene.«
To namero sem ženi prav lahko oprostil, pač pa sem jo opozoril, da je v njenem lastnem interesu, če bom raje pridno pisal svoje povesti in podlistke, da bom mogel v teh težkih časih ustreči njenim željam, nego da bi tratil čas s čitanjem debelega romana.
Molče je pobrala debele zvezke ln potem nisva več govorila o tej stvari.
Toda čez teden dni so se znova pojavili na moji mizL To pot jih je prinesla moja tašča.
»Pomisli, dragi zet,« je dejala vsa ginje-na, j-moja stara prijateljica, bivša kolegi-nja Iz samostanskega penzionata, me je lepo prosila — Potegovala se je za pisateljico, da bi jI ne odrekel svoje sodbe... moraš jo uslišati in prečitati tale roman.«
Taščo sem odpravil s kratko izjavo, da sem bolan, da mi zdravnik nujno svetuje mir, če se hočem ohraniti ženi in otrokom ... Ta roman ima pa mnogo razburljivih prizorov, kar pisateljica sama priznava ... Sama mi je zatrjevala to.
Grožnja, da bi utegnila hčerina rodbina izgubiti rednika, je oč ivi dno močno vplivala na materinsko srce moje tašče. Molče je odnesla tri zelene zvezke in skoraj sem že bil pozabil na nje, ko je naenkrat...
To je pa že tragičen višek zgodbe o »Filmski zvezdi«.
Včeraj me je posetll — takoj po obedu — moj najhujši upnik Moritz Immer-schlecht.
»Ob slabem času prihajate, gospod Im-merschlecht,« sem ga pozdravil, »ne bo niti kapitala niti obresti... Nimam!«
»Kaj sem rekel, da prihajam po denar?« se je zasmejal gospod Immerschlecht slad-
Pojedena suknja
Kajne, ta naslov malo čudno zveni? Rekli boste, da bi že še nekako verjeli, da v Ljubljan« jedo pse in mačke, toda da bi kdo poi?del suknjo, ta je pa že malo predebela. In vendar je zgodba, ki vam jo hočem povedati, resnična od prve črke do zadnje pike. Sveto vam zatrJim, da, celo zakolnem  se  pri  Častitljivi bradi svojega
pokojn:-^- pradeda, d?, takega človeka poznam. Celo tikava se, ker je najboljši prijatelj mojega bratranca.
Srečala sva se oni dan, ko je bilo juUro tako sivo, megleno in mrzlo. Ves šklepetajoč od mraza mi je prišel nasproti in
clržal se je kislo, kakor, da so ga celo leto pitali s samim Kislim zeljem.
»Kaj ti je, Jeremija, prijateljček, da tako slabo iz klecaš, si morda bolan ali pa so ti oipovednli stanovanje?«
»Oh, oh. oh,« je zastokal in zobje so mu zašklepetali,« še bolj grozno je, še bolj strašno.«
»More biti na svetu še kaj groznejšega? Ti ni morda kdo umrl? Tvoja ženka, mala Marajnca?«
Odkimal je in zavzdihnil tako bridko, kakor bolnik, ki se namerava že v nekaj trenutkih posloviti od tega žalostnega sveta.
»Saj ves trepečes,« mi je bllO hu<3o, »le 3ak:aj nisi oblekel suknje, ko je jutro tako peklensko mrzlo.«
>Ne norčuj se,« je jezno zavračal name, »kaj govoriš o suknji, ^0 vendar veš, da prav gotovo . ..«
»Kaj naj vem,« mi je od začudenja skoraj zaprlo sapo, »in zakaj naj se norčujem? Vidim da ves trepečeš od mraza, ali je potem čudno, če te vprašam, zakaj nisi oblekel suknje?«
»Moja suknja,« se mu je glas prelomil v jecljanje, »moia nesrečna suknia — ni-kolj več je ne bom videl.«
»So ti jO mar ukradli?«
Odkima je.
»Ali ti jo je žena odnesla v zastavljalnico?«
Spet je odkimal.
»Ne. ne, mnogo strašnejša usoda jo je doletela.«
Ni mi šlo v glavo, kaj bi to moglo biti pa mj je čez čas skrušeno povedal: »Pojedel sem jo.«
Zaprlo mi je sapo in oči so mi skoraj izstopile od začudenja:
»Prijateljček Jeremija, menda si se da. nes za zajtrk najedel norih gob ali kaj, da tveziš takšne neurnnosti?«
»Kakšne neumnosti?« je jezno zrasel In me pogledal z bliskajočimi očmi. »čista resnica je, kar sem ti rekel. Pojedel sem svojo suknjo, pe ne verjameš, pa vprašaj moio ženo.«
»Toda kako se je vendar moglo to zgoditi, prijateljček, razloži mi. Saj po mojem suknje ne spal a jo k živilom in tudi men-^ niso prebavljive.«
»O, so, so,« ie Jeremija grenko zavzdihnil. >V štirinajstih dneh je bilo po njej in n!fi kolcnilo se mi nI.«
potem mi je z zamnajrčtm glasom povedal vso svojo žalostno historijo.
»Pred mesecem sem hudo zbolel. Z en a je poklicala zdravnika, ki me je nekaj Časa otipaval in šcegetal po rebrih, nato pa povedal:
»Za to bolezen nI zdravil. Ozdraviti jo more le dijeta: mnogo jajčk, surovega masla in mleka.«
»Joj, le kje naj iztaknem te reči?« je žena obupana vprašala, zdravnik pa je zrnignil z rameni, češ, to pa ne spada v moj delokrog, pobasal honorar in šel.
Bil sem tako slab, da sem že videl božjega ključarja Petra ki mi je odpiral nebeška vrata. Vse zemeljsko je bilo že zelo daleč odmaknjeno od mene ta k Jkor iz neskončnih dalj sem cul ženo, ko ml je nekaj pripovedovala o neki svoji znanki, ki ima prijateljico in o tej prijateljici, ki ima teto in o tej teti, ki ima kmetijo, kjer se dobe jajca, in tudi moža in ta mež si želi suknjo. Vse to se je v moji glavi spletlo v
nekakšno čudno verigo: znanka, prijateljica, njena teta, tetin mož, mleko, jajca, maslo in moja suknja. Vsa ta reč je bila tako zapletena, da nisem dosti razmišljal o njej. Mislil sem si, naj -aazmišlja raje žena. kj je zdrava.
Potem mi je neko-č žena postregla z mlekom in jajčki, ocvrtimi na maslu. O bože, zdelo se mi je, da sanjam. Te čudežne sanje sem potem užival celih štirinajst dni, dokler se mi niso vrnile moči in zdravje
ter je božji ključar Peter spet raaočarano zaprl in zaklenil nebeška vrata.
Ozdravel sem. Vse je bilo dobro ln prav do današnjega jutra, ko sem odprl omaro in začel iskati svojo suknjo. Odprem prvo omaro, odprem drugo, igčem, brskam, suk-
nje nikjer. Preišeem obešalnike v prednji sobi, nataknem sd očala, da bi bolje videl, — suknje nikjer.
Odhitim k ženi v kuhinjo in jo pobaram: »Metka kje je veniar moja suknja? Si jo morda odnesla v čistilnico?«
Začudeno me je pogledala.
»V kakšno čistilnico? Kaj vendar ne veš, da si jo pojedel?«
»Kaaaj, suknjo, da sem pojedel?«
»Kaj pa drugega. Pojedel si jo, ko si b?l bolan.«
V mislih mi je spet zarožljala čudna veriga, o kateri mi je med boleznijo žena govorila: Ženina znanka, znankina prijateljica, prijateljičina teta, tetin mež, ja^ca, mleko, maslo in — moja suknja.
»I>a, vidiš dragi moj, tako sem pojedel svojo suknjo, svojo lepo, ljubo, tooio suknjo sem pojedel v pičlih štirinajstih dneh in niti enkrat se mi ni kolcnilo. Preden sem si i o pa mogel kupiti, eem si moral celih pet let pritrgovati prav od ust. Nisem kadil, si nisem privoščil niti dveh deci vina, odrekel sem se izletom v p1 ar ine — vse suknji na ljubo, ki sem jo zdaj zaje-del v pičlih štirinajstih dneh. T=»ri natančnejši preiskavi svoje omare sem pozneje opazil, da sem s suknjo vred pojedel tudi tri svoje najboljše srajce, dvoje hlač in par čevljev. Vidiš, takšna je moja zgocfba. Ce bi ne bilo te nesrečne «ruknj^f bi bil jaz danes daleč od tega grešnega, mrzlegn sveta. Sedel bi nekje v kora po veličanih In angele! bi ml godil. Tako pa je kakor viliš...«
Stisnil je roke globoko v žepe ln se žalostno posloviL L S.
Opazka o$ to6u
Sicer ne vem, ali je vafi stolpec, ki ga Imenujete »Opazka ob robu«, namenjen sanio vašemu stalnemu oziroma rednemu opazovalcu, ali pa dobe v njem prostora tudi vaši naročniki in čitatelji, (v je namenjen samo vašemu stalnemu opazovalcu, napravite z menoj izjemo In me podpišite morda »Godrnjale^«, da me ne bo kdo istovetil r. »Opazovalcem«. Privoščite se godrnjaleu nekaj skromnih, ne zlobnih vzdihov, da bo tudi on prijel do sape.
V pregledni kartoteki za razdeljevanje kuriva smo Ljubljančani razdeljeni v več r;izredov. Na eni strani upoštevajo število dnr/.inskih članov, kar je vsekako zelo pravično, čeravno se — strogo vzeto — v enem zakurjenem prostoru lahko z enako količino drv in premojra greje družina t. enim ali pa petimi otroki. Na dru;ri strani dele meščane v preproste, ki imajo samo štedilnik za drva in premop, in razkošne, ki so si v slepem zaupanju v plin ln elektriko omislili tudi plinske a!i električne št dilnlke.
To slepo zaupanje v sodobne dobrine, kakor sta plin in elektrika, se Je n:*.d lahkovernimi Ljubljančani precej maščevalo. Pristojni urad za razdeljevanje kuriva je namreč te nesrečnike uvrsti! v najnižji dobavni razred pri razdeljevanju kuriva. V rednih razmerah bi bilo to razvrstitev res lahko opravičiti — kdor npo-rablja za kuhanje plin ali elektriko, ne potrebuje toliko drv in premoga, kakor ubožci, ki si plinskih In električnih Štedilnikov oziroma kuhalnikov niso mogli omisliti.
Pristojni urad za razdeljevanje kuriva nam je zaradi plmskih oziroma električnih kuhalnikov znižal koUčino pripadajočega kuriva na manj kakor polovico, mestna elektrarna in mestna plinarna pa sta hkrati omejili porabo elektrike In plina do najmanjše mere.
AH bi se ne mogli mestna elektrarna in plinarna, ki so zarruli nj:U prizadeti n:*.i: i naročniki, zavzeti pri \\ iinskem gospodarskem svetu, ki rasđeljoje kurivo, š* I i upoštevaje občutno pomanjkanje za kuhanje potrebnega električnega toka in plina — tem porabnikom elektrike in plina naknadno dodelil izredno količino kuriva ter jim tako omogočil redno kuhinjsko poslovanja, ki jim ga plin in elektrika nO omogočata ?
Ce prizadeti mestni nstanovl ne smatrata za potrebno, da bi se zavzeli za svoje naročnike, bo mor'hi zalegla tale »Opazka ob robu«, da se bodo merodajnl omehčali in uvideli potrebo, ki se je nenamen<y»ea in nevedoč, kako občutno bo pomanjkanje plina ln elektrike, storili plinskim in električnim od jemalcem. Zima trka na vrata in vsak dan odločneje. Vprašanje izredne dodelitve kuriva imetnikom plinskih in električnih kuhalnikov pa postaja vsak dan bolj nujno ln pereče.
Ce stanujete, gospod nrrdn»k, mor'la tudi sami v stanovanju s plinskim ln električnim kuhalnikom. Vam bo Viša boljša polovica čisto zanesljivo pritrdila, da mo|e godrnanje — ne opazovanje — ni neutemeljeno.
Premiera »Jenufe«. Alarm. Sli smo pred koncem domov. »Mignon!« Premiera, Spet nismo doživeli konča. Toda ostalo je vprašanje: Kdaj bosta nadomestni predstavi, ki naj se nadaljujeta vsaj tam, kjer sta blH prekinjeni? Ce ne dru^-če, pa v ponedeljek ali petek popoldne. Na vsak način nI mogoče nvnio upravičenih tejja hi pričakovanj    prizadetega    ob*imtva. —
Opazovalec,
ko. >Danes ne prihajam po denar, temveč sem prišel s prošnjo.«
In že je privlekel iz svoje obsežne aktovke tri znane zelene zvezke. Ustrafiil sem se.
j-Tole morate prečitati. To morate storiti meni na ljubo.«
Končno sem spoznal, da res moram. Ne vem še. ali je avtorica dobra ali slaba pisateljica, pač pa vem, da je ženska železne volje in da mi ni zaman grozila...
No, pa naj bo. Prečitati hočem .-Filmsko zvezdo*, moram jo prečitati. Toda kako je vendar pisateljica zavohala mojo Ahilovo peto? Kako je izvohala Moritza Imiperschlechta? To mi je uganka!
Žival in zavest
O tem vprašanju je predaval dunajski raziskovalec prof. dr. Piverek. Učenjak je na vprašanje, ali imajo zavest, odgovoril, da je nižje živali nimajo. Te živali, ki jim vse življenje uravnava nagon, ne kažejo ničesar, kar bi se dalo imenovati zavest. Drugače je z vretenčarji. Tukaj vprašanje ne moremo že vnaprej zanikati. Čeprav ima naeron še zmerom prevladujočo vlogo. Pri najvišje razvitih vretenčarjih pri opicah je opaziti nekaj, kar bi predstavljalo prvo stopnjo k zavesti. Te živali so že sposobne umno uporabljati vsakovrstno orodje in prilagoditi se položajem, ki so vse prej kakor preprosti To je že več kakor nagon, te je že začetek človeškega premisleka. Seveda pa je zavest, ki jo lahko priznamo živalim, vse kaj drugega, kakor človeška zavest. Med našo in njihovo pnjmovalno sposobnostjo, je globoko prepad. Dejanske in popolne sposobnosti pojmovanja žival nima.
PRAVA SREČA
^Gospod, kupite šopek za svojo zaročenko.«
»Hvala, nisem zaročen.
*Pa ga kupite za svojo ženo.«
>Hva!a, nisem oženjen.t
»Potem pa kupite velik šopek, ker ste resnično srečni!«
ponedeljsko izdajo >Jutra«
,SLOVEMSKI NAROD'
ki  prinaša  vedno obilico aktualnega, poučnega, zanimivega in zabavnega gradiva.
Posamezna številka 1 liro. NaarOŽajte in širite „SLOVENSKI NAROD44
Stran 5
»SLOVENSKI   N AR O D«, ponedeljek. 30. oktobra 1944
?tev. 43
i
] 1 l
«
1 1
I
■ J
• ~ula Wessely
Dvajsetega januarja ima Pavlica rojstni dan; je rojena Dunajčanka, hči obrtnika. Ime Wessely v dunajski gledališki zgodovini ni neznano, kajti teta Pavle Wessely je bila na Dunaju znana gledališka igralka. Prvotno je učenka Pavla hotela postati učiteljica, še predno pa je zapustila šolo. se je odločila za. poklic svoje tete. Eno leto je študirala na drž. akademiji za
rade >Povrateks, vNjeno življenje«, »Marija Bona«. ^Zrcalo življenja«, »Tako je končala ljubezen«, »Epizoda«, ^zetev«, »Pozna ljubezen«. »Prebrisana Marijana«. Najnovejši film pa je »Srce mora molčati«:.
Pavla Wessely je poročena z Atilo Hor-bigerjem.
•   • •
Filmska anekdota:
■j*
igralsko umetnost in glasbo, nato nekaj mesecev pri zasebnih učiteljih, nakar se je vrnila na akademijo, kjer je zaključila svoj študij. Kratko nato je dobila že an-gažma kot začetnica na odru Deutsches Vclkstheater. V spoznanju, da bo drugje lažje prišla do večjih vlog-, je podpisala enoletno pogodbo na Nemško gledališče v Pragi. Naslednje leto je zopet na Dunaju. Toda vloge komičnih sobaric njenim umet-nišJum ambicijam ne zadoščajo;   želi si klasičnih, pomembnejših vlog. šele ko je prejela večletni angažman na Theater in der Josefstadt je lahko razvila svoje igralske zmožnosti in tedaj jo je že kritika imenovala ^-senzacijo večera« in hvalila njeno prirodnost in vitalncst. Kmalu nato je že »Lui'sa« v >Spletkah in ljubezni« na So-1-nograških igrah. Leta 1932. si je osvojila naklonjenost berlinskega občinstva z vlogo Rose Beml. Nato je gostovala v Beogradu, Zagrebu, Amsterdamu   in Bukarešti. Dotlej se je egibala  filma,   kajti Pavla Wessely je zmerom dobro vedela, kaj hoče in zavedala se je, da tiči za slehernega igralca v presedlaniu k filmu velik riziko. Redki so oni. ki dc sežejo enake uspehe na deskah kot na platou. Leta 1934. je bila Pavla Wessely že na vrhuncu svoje, gledališke kariere in je ime'a že nekaj riskirati. Ko ji je VVillv Forst poveril vlogo Leopoldine Dur v filmu »Maškarala«, so bili filmski strokovnjaki precej skeptični. Film je dosegel edinstven uspeh in prinesel hkrati pj    brat v filmskem ustvarjanju: odmik od tako zvane filmske lepote. Njene velike odrske kreacije so bile: He-ro. Rosa Bernd, Sveta Ivana; njeni filmski uspehi pa poleg že imenovane Alaška-
MED KOLEGICAMI
Paulo Wcasoty je, vprašal nekoč zvedavi novinar: *>\7a čem spoznamo razliko med dobrimi m slabimi 'gralkami?« Dobil je naslednji odgcr.'or: »Pr\'e so ljubosumne na svoj talent, druge pa samo na uspeh«
Kratke vesti
Paul Hbrbiger
predstavlja v novem Tobis-filmu »Srečo moraš imeti« znanega kralja operete Karla Millockerja. Njegovi soigralci so Mar-got Jahnen in Hans Holt. Režijo vodi Theo Lin gen.
Luise Lllrich
nastopa v novem Ufa-filmu »Tovariš Hed-wig<*, ki se odigrava v železničarskem okolju. Režiser je Gerhard Lamprecht.
»TTganka noči«
je naslov novemu Berlin-filmu. čigar dejanje se odigrava po večini v neki samotni zvezdami v planinah. Glavni igralci tega kriminalnega filma so Kirsten Heiberg, Richard Haussler, Lctte Koch.
K.-irin Hardt. Paai! Klinger,
Gustav VValdau in Clementia Ecries nastopajo v Ufa-filmu   »4. nadstropje, desno«.
Jenny Jugo
igra glavno vlego v filmski komediji »Reci končno da! Režiser tega Terra-filma je Helmut Vveiss.
Radio v filmu
Pred kratkim je pričala Tobis s snemanjem napete kriminalne drame, v katere dejanje je na svojstven način vpleten radio kot važni činitelj. V glavnih vlogah nastopajo: Anneliese Uhlig, Kari Lud-.vig Diehl, Hll I Hildebrasdt Werner Hmz, Kathe Kaack, Gustav Diesel, Harald Paul-sen.
Zdravilo proti hodi živčnosti
V Beri.nu je pršla neka strojepiska k zdrav-nlu za živčne bolezm in mu potožila kako stražo jo tare neznosna živčnost. Ko jo je zdravnk spraševal po podrobnostmi njenega življenja n službe, mu je mladenka povedala, da je nervozna zsradi ob..-imanja šefa. Kadarkoli začne šef roeoviliti po pisarni, dob- ona \seiej živčni napad, da ne more več de it'-. Zdravnk j" je svetoval kaj čudno zdravilo pror nervoznosti. Rekel ji je. naj si zamisl sefa v >palni srajci vselej takrat, kadar začne sitnariti po psam . Zdrav lo ie pomagalo. Strojepiska je ozdravela. Nekeoa dne pa je dotični zdravnik srečal na ule' šefa nervozne strojepiske in ga povprašal, kako je zadovoljen z dekletom. Šef mu je de jal: »Izvrstna delovna moč. Ne morem na s- raz!ožti. zakaj vselei. kadar me zagleda, nekako skrivnostno smehlja Prav bi bilo. gospod doktor, če ji svetujete, naj 5e v bedoče neko!:ko m.:.nj 6meje «
Kšere senajo rajši kakor sin crve
Na Kitajskem majo raj>i sinove V mnogih delih Vzh(.dne Afrike pa si domač:n- naspret-no želijo prav mnogo otrok ženskega spola. Dekleta so namreč pogosto največja glavnica, s katero razpolaga zamorski oče Ko prič-.kuje novega, otroka, sklene včasi že pred njego\im rojstvom z. družino svojega bodočeca zeta kupno pogodbo za nrmer. da se bo redia hči. Zetova rodbna izroči očetu čevto že kmalu po rojstvu bodoče sn^he tele kot nap ačilo in potem sledijo vrako leto plačila "Vsaka hči je torej za zamorskega očeta vir znatnih dohodkov in paz; na hčere skrbneje kakor na sinove. Če dekle umre. preden se poroč . mora njen oče vsa naplačila vrnit in to mu povzroči lahko hude gospodarske težave. Posle-d.ca teh nenavadnih običajev je ta. da je umrljivost dečkov dosti večja kakor umrljvosr deklic. Če zboli dekle prde zamorec kmau pc belega zdravnika, k- se ga drugače izogiba, a če mu zboli sin. se običajno za zdravnika nti ne zmeni.
ANNELIESE THIJG nastopa v Ufa-fUmn »Gospodar majorata« in v Tobis-filmu »Kariera«.
Če vp lamo, k laj ?e je začelo poljubljanje roke kl it v f o-.'> -ega spoštovanja, moramo poseči da*eč nazaj k azijsikim narodom. Svoj iz*, n ima poljuoljonđe roike v čUto verskih obredih. S'.ari ludi so na primer častili vzhod sonca, meseca ali zvezd na ta način, da so pr.d -vo.iimj hišami pogrinjali posebne z resama ebroblje-ne preproge, na katerih so klečali, dvigali
pobožne roke k ustom in jih poljubljali.
Tudi pri Grkh naletimo na poljubljanje rok. Kadar koli jo smatral Grk ra potrebno, pobofl iti so z razjarjenim bog m ali pa si izprosili od njega posebno uslugo, Je označil svojo molitev r- poljubljanjem lastne roko. Od Grkov •> prevzeli to navado tudi st-nr j Ri:i:;ja»:i. v prvih časih rbnsfce
republike so samo sužnji poljubljali roke.
Karnijant sami so -i EZk zovc.li spoštovanje in prijateljstvo le z < biemom. Toda p:išli so časi. ko so smatrali v R mu vsakogoa-, kdor je šel v Rimu  mimo kipa   tega ali
onega boga, ne da bi mu poljubil roko, zn javnega grešnika. Pozneje so bile določene ceo stroge kazni za to bogokletno prciira-nje kipov rim.skih bogov.
Med vladarji v srednjem v-?ku je bilo poljubljanje roke že v r- zen izraz spoštovanja. Preden je smej oodložnik pol ubiti vladarju roko. je m.->ia! pokleknili predeni, ali pa mu poljubiti rob phšča. S krščanstvom je prešla ta navada tud: na škofe v dokaz njihove svetosti in dostojanstva. Zanimivo je. dč: je naletel na obred P '^ubijanja rok že Feidinand Konez, ki je r -spel 1. 1510. na svojih vožnjah na arner š'.a tla.   Ondotni poglavarji do naČh ov &
pozdravi!: tako. cia se prs<i do'ika'i zemlje, potom -o jih pa do^go pol.Tub-ljali.
Prvotna pomen poljubljanja je mnogo večji, kakor je zdaj. Ljudje ^> nečasi prikrojili ta običaj po svoje. Zd rj ie poljubljanje ro-k brezin mrrnbna navada, ki io pametni ljudje č-^dal^e bolj odklanjajo.
Lepši si, če sS zaljubljen
Tako vsaj pravi neki francoski zdravnik, ki svojo trditev utemeljuje. Zaljubljenost odločno preganja prehlad in napravlja človeka odpornejšega proti vsem boleznim. Ljubezen krepi živčevje, izvaja francoski zdravnik, potem podiftg-a obtok krvi, kar je velikega pomena, saj je bas len obtok krvi v večini primerov kriv prehlada, — očeta večine bolezni. Ljubezen daje občutek sr^če. kj zdravje le krepi.
Istega npziranja kakor omenjeni francoski zdravnik je tuii neki angleški z 1 ravnik. Ljubezen podžiga. kak?r izvaja An-rlež. razne žleze v telesu. Zaradi tega .te človek živahnejša in nriiet.no raznoložen. Vse človekovo teyo deluje bolje, kar je pač le v korist zdravju. C.ovek. ki ljubi, rad misli na svojo bodočnost in na svoje dolžnosti, zato Ima več uspehov v življenju
Angleški zdravnik naglasa, da je zaljub-1 i' ni človek lepži. Posebno velja to za dekleta. Mlalenke, k' stcer ndso lepotice, dobijo, kadar zaljubljene, neko ljubkost in Hca Jhn razod< vajo zdravje. Pa tudi n':h kretnje so prožnejše in mikavnejse.
Lepot^gti snStm v hahrignicl
Na kliniki za duševne bolezni v Gahve-stonu so napravil] za bolnice salon za lepoto. S"Jon je opremljen z vsemi pripomočki za nogo lepote, z aparati za. sušenje las in kodranje. na razpolago so pa seveda tudi vsa kozmetična sredstva. S a1 on za lepoto v bo I rr rj niči ima dvojni namen. Na eni strani naj bi boluic-e z njegovo pomočjo pazile na svojo zunanjost, na drugI ira na salon tudi psihoterapevtično naV ^o, ki je mno^o važnejša od prve zone. ki pridejo v bolniš?iico. dobe s tem občutek, da niso povsem zapuščene; baj lahko ?;krbe za svoje zunanjrvgt in zadeste svoji glavni težnji
BeS ori auSevrtfh bolesr»Oi 7'e zelo 'rn->nt-v kakSrtlh r.nr^pr;^ boird^ Sivt. ECratke Is-kušrjj    r lepotiČnlm salonom v bolr.i5nir5
so j 'kazale da ie prišel     icle-^o opremit!
kliniko s takim salonom, dober psiholog |n poznavalec ženske duše.
i^ v ic^ori" \<* x)ri,J^T^{K'yt> Stovenskenro
rS^cčeiun kr'žu in ^koff^kj dobn>rl«lrd pisurnt. Z nakupom Vrr-:lrr bo^to po^^r11 rTefo teb tfveft cfanov. Cena izvodu ie dvesto Ur.
Ms fisksf is p^ssMl
Ta neznatna prigoda se je primerila uradniku Petru. Bila je vsakdanja prigoda, toda Peter bi jo bil malone plačal z glavo. Peter se je hotel dati operirati in pri tem se je izpostavil smrtni nevarnosti pod nožem mlale. lepe zdravnice. Tcda Peter ni med tistimi, ki se dajo kar tako tebi nič. meni nič odpraviti. To je bila njegova prva operacija in ne smemo se torej čuditi, da se na take reč: še ni razumel.
Pred tremi leti se je bil napravil Petru ječmen in ker se ni zmenil zanj, mu je najprej oteklo oko, pozneje se mu je napravil v veki precej velik čir.
To pa Petru ni bilo dobrodošlo v službi
in odšel je na klinik3. Zdravnica, ki ga je preiskala, je bila mlada in zelo lepa. Imela je platinasto plavo glavo paža in vitke nege.
— Če želite. — je lejala In ga pozorno pogleiala. lahko ta. čir prereževa. Moški, ki manj gledaj r- na svojo zunanjost, pa hodijo vse svoje življenje s takim čirom po svetu.
Toda Peter, ki je bil velik gizdaln. se je odločil za operacijo. Izjavil je, da ga mora operirati lepa zdravnica.
Zdravnica mu je naročala, naj pride drugi dan.
Peter je hotel naravnost iz urada na kliniko, pa si je premislil. Pomislil je: Gre sicer za očesno operacijo. A kdo ve, mvi-da se bom moral sleči? Na medicino naj se sam vrag fjpozna. Poidem najprej domov in oblečem drugo srajco, kajti ta,
ki jo imam na sebi. je umazana in prepotena.
In je domov hitel.
Zdravnica jp bila mlada, zelo le-ps. imela je platinaste- plavo glavo in vitke no-rrv. Pokazati se ji mora v vsem svciem do. sl ; nstvu, na to lepotico mor?, napravit: lober vtis.
Doma je obleftel Peter  lepo  oprane rn oolikane spadnje hlače ter snežn-cbelo bxs1 co. Umil si je v:?i in roke z bencinom in milom, se gladko obri! in skrbno počesal potem je pa o:1?0- im klinike
Lepa zdravnica ga je odvedla v sobo rekoč:
— To je operacijska dvorana . . . fer* je operacijska miza .... a tu je va£ čir. TrKcj se lotim operacije. Sez^.jte čevlje . . . in ležite-na operacijsko mizo.
Tedaj je postal Peter silno ot^ž^n m prišel je v nepopisno zadrego Ves iz sebe je pcmislil: hm, s tem pa nisem računal. To je pa res nesreča, da mora človek sezu~ ti čevlje. Imam namreč raztrgane nora-vice in to bo pokvarilo ves vtis.
Kotel je sleči suknjič, teda zdra*mica je dejala: — Ostanite kar v suknjiču, sezuj-te samo čevlje.
— Nisem vedel — ie Bajecfjal Pet«r v zadregi d£ je treba pri očesni operaciji sezuti čevlje... Gospa zd.avn;ca. na sebi imam snežno belo srajco, oblekel sem pravkar oprane spodnje hlače, toda pozabi! sem vzet* druge nogavice. Prosim, nikar ne glejte na nogavice . . .
— Ne mlatite prazne slame, — je dejala lepa zdravnica strogo, čas je zlato. Ležite
na  operacijsko r.:izo,  toda  ptprej sezujte
Čevlje.
Peter ie moral hcvrs nočeš sezr.ti čevlje in leč" z raztrganimi nogavicami na operacijsko mizo. Ko je vzeta zdravnica nož. la bi mu pie ezala čir. se ji je ustavil pogled ns raztrgani nogavici in počila je v smeh, Smejala se je celo med ' peracijo in Peter je č'Ttii. d.i se ji trese nož v rek: "iam^ n?j 1 -'-"t?5?e je reši'o Petru živ-
ljenje kejt; rir] te&a\ ro'ca bi v:la ko: lahko rlir*1"'', k""—iT rti s'vTr"Tn Peter *'e     °l srečo in. c"^ ":i" "'."f'ko.
Zđai sc !zgrJnll1 tud: siedcvi o eb*u, njegov obraz je zopet čist in   lep. toda cn nauk }e        Petn1 ta o Igfoda: Zdaj cbuje : jaa ^veže ooeavlce.
Za smeh in dobro voljo %
icianTnin'«'-:- ",: ■ , ••-'•»fittiicit.-igiiiRni^ijmittira
VELIKE ZAHTEVE
zena, ki jo vzamem, mora biti nizke postave. Imeti mora majhne noge, majhna usta, zlasti pa majhne zahteve.
— No, ti imaš pa majhne zahteve.
KONTROLA
— Zakaj pa imaš nad posteljo kletko s papigo ?
— Papigo rabim za kontrolo. Hočem namreč vedeti, kaj govorim v sanjah.
NA  POTI  IZ GOSTILNE
2ena je zmerjala moža, ki ga je vlekla iz gostilne domov: >Ali te ni sram? Vsi ljudje vidijo, da si pijan!«
»Ne bodi no sitna.« jo je mož zavračal, >če bi bil trezen, bi tudi opazili.«
DOBRA MOC
Sef: Upam, da ne spadate me.l tiste, ki odlože pero. čim pokaže ura konec delovnega časa.
— Gotovo ne, gospod šef, jaz imam ob tem času pero že davno odloženo.
NOČE DARILA
Sedela sta pri domačem ognjišču.
Kati je vprašala: »Mirko, kaj naj ti podarim jutri za rojstni dan?«
j>Nič!-x je vzkipel on. »Se danes moram plačevati obroke tvojega zadnjega darila, ki si mi ga dala za rojstni dan!«
Skrivnosti Japonskega kralja biserov
Zastopniki japonske industrije biserov trdijo, da se zdaj njihovi umetni biseri že prav nič ne razlikujejo od naravnih. Prejšnje čase so imeli japonski umetni biseri nepravilno obliko in zato so bili tudi cenejši od naravnih. Zdaj pa so umetni biseri po obliki čisto enaki naravnim biserom.
Ta napredek v pridobivanju umetnih biserov je zasluga tako zvanega japonskega kralja biserov Mikimotija Mikimoti je začel pridobivati umetne bisere že 1. 1894. Tedaj so bili njegovi načini za pridobivanje umetnih biserov še zelo preprosti. Potapljači so nalovili na morskem dnu školjk bisernic in jih prinesli na suho Potem so v vsako školjko vloždi zrnce peska, nato pa školjke spet spustih v morje. Narava je potem storila svoje Okrog zrnca pesk% se je začel delati bHei Toda ta način je bil tako sirov, da je skoraj 80 odstotkov bisernic poginilo. Leta 1913. pa je bil ta način bistveno spremenjen in izpopolnjen Poslej so znašale izgube bisernic komaj 10 odstotkov. Pridobitelju umetnih biserov je namreč priskočila na pomoč veda. V začetku so mislili, da zrnce, okrog katerega se dela biser, ne more škodljivo vplivati na zdravje bisernice, gotovo ne bolj kakor snov. ki preide sama cd sebe v školjko, da se napravi okrog nje naravni
biser. Poskusi pa so pokazali, da so uspehi mnogo večji, če vlagajo v morske školjke posebna vlakna, pridobljena iz rečnih školjk Okrog tega vlakna se oblikuje biser, ki v resnici nima nobenega jedra. To sicer nima pomena glede na tržne cene, kajti biserov ne cenimo po tem, kako so sestavljeni, temveč po njihovi obliki. Prerez naravnih biserov je pokazal, da se naravni biseri ne napravljajo okrog kakšnega tujega telesa. B^ser se začne oblikovati v školjkinem bisernem mošni^ku in biserna snov se začne izločevati v školjki tudi zaradi draženja.
Tako danes ne vlagajo več v školjke koščenih zrn in ne kakšnih drugih teles podobne vrste, temveč samo posebno nežna vlakna, pridobljena iz rečnih školjk. Ta vlakna vlože neposredno v biserni mošnji-Ček. To delajo stalno pod vodo. tako da školjke ne pridejo nikdar na zrak. će nastanejo pri tem manjše rane. jih takoj razkužijo, da školjka ne more oboleti. Školjk"* polože na morsko dno. kjer so bile že prej, in tam jih puste ležati do šest let. Ko mine ta doba. jih potapljači polove in prinesejo na suho Mikimotijeja skrivnost pa je še zmerom v tem, kako se doseže, da imajo umetni biseri tako lepo obliko.
Križanka štev. 42
W I2 I3 M5 I p
Fm~rr~rm*
jpsmi^sfts se rafnlh z deftriseii deli! Dssujte za Socialno pomoč!
Denar prišepa k hiši, a odološe od hiše
Drtriar ni v^em ljudem ori j? tel j. Za denar tndi kiepetavec umo'kne. Mnogo denr-rja pc+r'-š-'* za pridobitev denar^..
Za denar tudi !abko osla ovenčaš.
Ce imaš denar, si povabljen svat Četudi si meroče tat
Brez denarja — brez prijate^a.
<?e bi se denarju poznalo, kako je zaslužen, bi ga marsikdo pral. preden bi ga dal iz rok.
Kdor denar pridobi s tem. da prostost izgubi, ta »*eč izgubi nego pridobi.
Kdor ima denar, si lahko zeta izbira.
Pri štetju denarja se ponavadi ne moli.
Priigran denar ima peruti.
Z novcem moreš vse kupiti, samo ne čiste vesti
Denarjeva sestra 1e skrb.
Brez denarja živeti, le brez peruti letati po zraku.
Denar — sveta vladar.
Vodoravno: 1. mesto v Epiru, 8. del ladje, 14. cel telesa, 15. ploskovna mera, 16. v krogli, 18. kip, spomenik, 20. predlog, 22. podredni veznik, 23. dnevi rim-ljanskega koledarja, 24. brnečanski vla-dar, predlog,   27.  nikainiea,  28. nem-
ški spolnik. 30. obrtnik. 32 mokrota, moča, 24. mednarodni klic na pomoč. 25. država v Aziji. '6i. brez družbe, osamljeni,
38. deli hiše, 39. v mrtvih stiaigah stoječe vode, 40. hodi otrok poloti. 42. obrtnik. 43. nekdanja slovenska založba. 45. mesto v Istri 47. svetopisemsko mesto. 4S. sorodnik, 40. čutni organ, 50. Mencingerjev roman. 54. Azijat, 57. gorovje nad Dalmacijo.   62.   vojaška   rnoštvena   enota,   65. del
glave. 66. jezero v Sibiriji. 68. stanovanjski prostor. 70 moško ime. 73. posvetovanje o društvenih zadevah, 75. zaključi boj, 76. osrečuje zaljubljence (lj je ena črki), 77. točka na nebu. 79. industrijska rastlina. SO. v lisi. 81. kvartaški izraz. 82. veznik S> pritok Volge. 84. predlos:. 86. predlog, 87. je zapeljala Fvo, 89. medmet, 00    predlog^.   91.   majhna   količina, drobec,
£3. evropska reka. 94. tiskarniški uslužbenec.
Navpično:   2.  ploskovna  mera, 3. predlog. 4. muslimanski duhovnik, 5. predlog. 6. veliki travniki med Misisipijem in Skalnim gorovjem v USA (ednina), 7. prometne naprave, 9. igralna karta, 10. pre-prosta gospodarska shramba, 11. čutni or-gan, 12. znak za kemično prvino, 13. vas pod Sirarno goro, 15. svetopisemska oseba, 17. pregovor pravi, da je srebro v primeri z molkom, ki je zlato, 19. mestece v Italiji ob cesti Rimini—Bolonja, 21. zabavišče, 23   svetopisemska oseba, 25. moško ime.   27.   nerabljen,   komaj   izdelan,   29. v S"etem  pismu   pokrajina  v  južni Arabiji, 31. Lrlej 'SO. vodoravno. 33. znak za kemično prvino, oblika osebnega zaimka, 34. moško oblačilo. 36. kos lesa, 39. zimski pojav.   41.   oblika  pomožnega  glagola. 42. predlog, 44. glas, zvok. 45. število, 46. neumen, bedast. 47. velika posoda. 50. živi v Zadnji  Indiji. 51.  pripadnik izumrlega mengoisko-tatarskega plemena. 52. vzklik, ki zahteva odstranitev ozir. umaknitev neke osebe. 53. predlog, 55. dežela v Aziji, 56. država v USA, 58. predlog. 59. del glave, 60. svetopisemska oseba, 61. južno sadje. 63. ponos kmetovalca flj je ena črka), 64. poškodba, okvara, 67. zver, 69. papeževa odredba, 71. del očesa, 72. zanikana oblika pomožnega glagola. 74. osebni zaimek, 76. del ženske narodne noše, 78. davina,  81. zgoden, 85. slovenski skladatelj,  87. podredni veznik,  88. v lavi, 91. kratica pri krajevnih Imenih, 92. začetek pesmi.
Rešitev križanke štev. 41
Vodoravno: 1. pero, 5. zaverovan, 13. top. 16. rjave, 18. poza. 19. Italija, 21. Zevs, 23. Dane, 25. Epir, 26. ž. p., 28. stolovati, 31. osat, 33. erg, 35. očim. 36. radoveden, 39. nenameren, 42. tise, 43. eta, 44.
nivo, 45. Arad, 47. lido, 49. as, 50. koliba, 52. aterirati, 55. os, 56. sita, 58. iduč, 59. Nobel, 61. sel. 63. logaritem. 66. kave, 67. Anaun. 68. mana, 69. anal, 70. ran.
Navpično: 1. prožen. 2. ej, 3. raz, 4. oves, 6. ap, 7. vodomera, 8. Ezav, 9. ra-nar, 10. vi, 11. Ate, 12. napovedan, 13. tirade.   14.   oj,   15.   par,   17.   avtomobil, 20.
lise, 22. Soče. 24. etat. 27. prenosen. 29. lira, 30. idiličen, 32. teta, 34. gnil, 37. OSir, 38. 'nasilen. 40. avis. 41. natira, 46. dedi, 48. otok, 50. kosa. 51. atom, 53. ruta, 54. Ibar, 57. aga, 60. Eva, 62. la, 64. an, 65. ma.
Zlogovnica št. 42
a — a — al — ba — ha — be — bor
— bro — can — če — e — 6 — re — ga — go — go — gu — ho — i — i — i
— ja — kar — ko — kol — kov — la — let — 1: — ma — man — na — na — nek
— ni — ni — o — ob — pag — ra — rak — raz — re — ri — ri — rt — ri
— ri — ri — rin — rod — ski — slo — slo — sta — sve — ško — ta — tč — to
— to — va — vec — ven — za — zo
— zo.
Iz teh zlogov sestavi 20 besed s pomenom: 1. most v Benetkah; 2. reka na Pirenejskem poiotoku; 3. slovenski Časopis; 4. otočje v Indskem oceanu; 5. predstojnik pravoslavnega samostana; 6. slovenski pisatelj (u. 1918); 7. država v USA; 8. vrh v Zasavju; 9. slovenski pisatelj (u. 1887); 10. žensko ime, tudi: vinska trta; 11. Stritarjev roman; 12. Verdijeva opera; 13. beseda iz francoskega revolucijskega gesla; 14. evropska država; 15. država v Prednji Aziji; 16. mesto ob Dravi; 17. obstoj; 18. roman Dostojevskega (Zločin in kazen); 19. trg v starih Atenah; 20. mesto v Južni Italiji.
Prve črke. brane navzdol, in nato tretje, brane navzgor, povedo rek iz Gregorčičevih Poezij, PV. zv. (:>st« velja za en glasnik).
Rešitev zlogovnice štev. 41 1. Kanjavec. 2. Drenov grič, 3. ordinariat, 4. Rio de Janeiro, 5. Vrba, 6. Bloke, 7. Or-vieto, 8. Jesenice, 9. Atila, 10. Zemun, 11. neon, 12. izba, 13. žrebe, 14. Ignacij, 15. Vsi sveti, 16. Islandija, 17. teolog, 18. Aškerc, 19. naivnost.
>Kdor v bojazni živi, ta nikoli ne bo rad svoboden.«
Schriftlelter - Urejuje: Rudolf Ožim. — Fftr »Narodna tiskalna A. O.« als Druekstelle Za »Narodno tiskarno d. d^t kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Fftr den Inseratenteil verantwortIich - Za inaeratni oddelek odgovarja: Ljubomlr Volčič, •