Tečaj XXXII. ■i M spodarske ? obrtniške narodn î I II >1 IM II ■ ■■ «Z Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarDÎci jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 5. avgusta 1874. Obseg: Kateri kovač dobi od zdaj naprej pravico konje in drugo živino podkovati. Kranjskim konjerejcem. Izvr silne določbe k postavi o zem Bismarkov ,,švindelť knjigah za Kranjsko. (Dalje.) O banki „Sloveniji u Strankarstvo. < Iz sodnijskega življenja. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Kateri kovač dobi od zdaj naprej pravico konje in drugo živino podkovati. Ukaz c. kr. ministerstva kupčijstva in notranjih oprav od 21. junija letošnjega leta zapoveduje tako-le: Podkovstvo se šteje na podlagi §. 30. obrtnijske postave od leta 1859 med obrtnije (rokodelstva) take, s katerimi se le tišti pečati sme, ki je dobil dovoljenje (koncesijo) za to. Kdor tedaj tako dovoljenje hoče dobiti, mora spol-niti to, kar ukazuje §. 18. obrtnijske postave, zraven tega pa se mora še izkazati s spričaiom, da je na kaki podkov ij ski šoli se podkovstva izučil, ali pa se izpričati s spričaiom , da je po předpisu ukaza od 27. avgusta 1873 pred izpraševalno komisijo izpra-ševanje ali preskušnjo dobro přestal. Ta nova postava veljá za vse dežele našega cesar-stva zunaj Ogerskega. Naj se toraj vsak, kdor si misli kovačnico za podkovanje kónj napraviti, podá za pol leta v podkovijsko šolo ali pa se pripravi skušnjo narediti pred imenovano komisijo po ukazu vladnem od 27. avgusta 1873. leta. Ta ukaz naznanimo v prihodnjem našem listu. Kranjskim konjerejcem. Večletna skušnja nas uči, da marsikateri konjerejec le zarad tega ne pripelje svoje živine v za premiranje odločeni konkursní kraj, ker ne vé, kedaj se bo to vršilo. Da primoremo, kar je v naši moči, k razširjatvi dotičnega oznanila, naznanimo tù, da je c. k. ministerstvo kmetijstva »na predlog deželne komisije za izrejo konj letos zopet dve novi štaciji dovolilo, namreč: v Sentjerneji in v Bohinjski Bistrici. — Ozna- nilo pa, katero se ima tudi v vseh občinah razglasiti, se glasi sledeče : Na Kranjskem se bo za leto 1874 vršila delitev cesarskih premij v cekinih (zlatih), srebernih svetinjah in pohvalah : a) za kobile z žebetom, b) za žebice, c) žebičke, d) za licencirane privatne (zasebne) žebce ple-menjake v osm eri h konkursnih krajih, namreč: V Cirknici za politična okraja Postojno in Planino 4. dan septembra t. 1. ; v Ribnici za politična okraja Kočevje in Crnomelj 5. dan septembra t. I. ; v St. J erneji za politična okraja Krško in Rudolfovo 7. dan septembra t. 1.; v Mokronogu za politična okraja Krško in Rudolfovo 9. dan septembra t. 1. ; v Ljubljani za politični okraj Ljubljano z mestno ob-čino Ljubljansko vred, Litijo in Kamnik 12. dan septembra t. 1.; v Kranji za politični okraj v Kranji 14. septembra t. 1.; v Ra do lici za politični okraj Rado-lico 16. dan septembra t. 1.; v Bohinjski Bistrici za politični okraj Radolico 18. dan septembra t.'l. V vsakem konkursnem kraju se začne delitev premij v imenovanih dnevih dopoldne. Za to delitev premij veljajo sledeče uredbe, katere so se vzele deloma iz „določeb o premiranju konj" (deželni zakonik za Kranjsko od 1. 1872, št. 15, str. 113), deloma pa s privolitvijo c. k. ministerstva za kmetijstvo naredile od deželne komisije za izrejo konj z ozirom na posebne razmere Kranjske dežele. I. Splosne uredbe. 1. Delitev premij se bo v vsakem konkurznem kraju vršila po deželni komisiji za izrejo konj. 2. Vrh premije v cekinih se deli vsakokrat tudi srebrna državna (cesarska) svetinja ,,za dobro rejo konj". Ako bi ne bilo zadosti premij v cekinih, se bodo konjem , ki so se spoznali za premije vredne , samo sre-berne cesarske svetinje delile. 3. Vsaki premiji v cekinih in vsaki sreberni svetinji se přidá certifikat, v katerem je popisan premirani konj in kateri certifikat se mora od rejca hraniti. 4. Ako pa manjka premij v cekinih in srebernih svetinj , se dajejo samo pohvalna pisma (pismene pohvale.) 5. Če se rejec, ki je premijo dobil, odpové premiji v cekinih, se mu dá samo sreberna cesarska svetinja s certifikatom vred, v katerem je potrjeno, da se je odpovedal premiji. 6. Vsak rejec, kateri je dobil premijo za plemensko živino, se mora pismeno zavezati po reverzu, da bo premirano živino še eno leto potem, ko je premijo dobil, obdržal, in da jo bo, če bo še živa, k pri-hodnji delitvi cesarskih premij zopet pripeljal , in da bo, ako ni spolnil tega, kar je v reversu obljubil, po-vrnil přejeto premijo v cekinih brez vsega vgovora. 7. Premije v cekinih, sreberne svetinje in pismene pohvale se izroČujejo rejcu premirane živine precej od premijske komisije v konkurznem kraji proti prijem-nemu listu. II. Posebne uredbe. Za A) kobile z žebetom, B) žebice. 1. Kobile z žebetom in mlade kobile (žebice) se « utegnejo t • premiranj i pripeljati v vseh 8 konkurznih Žebički ; ki so premirani bili kot dveletni in krajih; vendar se bodo v treh konkurznih postajah se prihodaje leto zopet k premiranji pripeijejo, se uteg-Kranj , Radolica in Bohinjska Bistrica premije delile nejo, ako so se popolnoma razvili in imajo izvrstne last- samo kobilam Noriškega (Pincgavskega) plemena. ad A. Za premije utegnejo prositi kobile z žebetom samo od svojega spolnjenega petega leta više brez ome jit ve po kateri najviši starosti, nosti, ali od vlade kupiti za deželne žebee plemenjake ali pa dobijo primerno podporšcino (subvencijo) jim dá za najbližnji ubrejivni tečaj pripustnica. ; y ce se Zebičkom, kateri za premijo prosijo se dokler so zdrave, dobro y imajo na sebi lastnost dobrih kobi! plemenjic rejene in imajo s seboj lepo žebe, ki še sesa stavljeno. y ali Je ze od- bodo, ako se spoznajo za premije vredne, od premijske komisije v treh konkurznih krajih, namreč v Krauji, Rado-lici in Bohinjski Bistrici delila: Premija se sme kobilam z žebetom takrat ako je žebe od cesarskega ali od licenci-ranega privatnega žebca in se to dokaže s postavno pripustnico; b) ako se prinese od župana narejeno in kinov Prva darila po 8 cekinov, druga darila po ce- j prisoditi : 7. tretja darila po 4 cekine. ad D. f i Za premije utegnejo prositi licencirani privatni od pristojne politične okrajne oblastnije potrjeno spri- žebci plemenjaki, kateri so dobro rej J zd in čevalo, ter se s tem dokaže y žebetom že prej ko je da je pripeljana kobila z bila tega go- žebeta storila, last spodarja, ki za premijo prosi krepk njaka pleme, katero ploh na sebi imajo lastnosti dobrega žebca pleme ) in posebno pa dobre lastnosti za tÍ3to se izrejuje (pincgavsko pleme). 4. Zarad tega, da je katera kobila z žebetom V ze Lastniki takih kate premijo pro3ijo, v prejšnjih letih přejela eno ali več premij y ona ni iz- morajo predložiti premijski komisiji pripustne bukvice ; klenjena, da bi ne smela za naprej več premije dobiti. ad B. katere so po předpisu vodil Licencirani privatni žebec plem £& jak ki ze premija uuuu, ut iaim^uj^i. Za premijo utegnejo prositi žebice samo nori- leto zopetv prositi za premij dobil klenj y da ne smel prihodnj škega (pincgavskega) plemena v starosti od potem žebice druzih plemen v starosti 4 let le tedaj premijo dobiti: do let y 10 Zebci, kateri so se dali od države proti sta- y ter smejo novitni podporščini v rejo zasebnikom (privatnim), kakor do- Če so vbrejene od cesar- tudi privatni (zasebni) žebci plemenjaki, kate '«r ze skega ali licenciranega privatnega žebca in se to do- bivajo od države podp V ce y ki kaže s postavno (legalno) pripustnico; najmanj eno leto že v posestvi tistega prosi, in če se to dokaže po spričevalu župana, katero je potrjeno od pristojne politične okrajne oblastnije. je žebica nobene premije (subvencijo), ne dobij za premijo 11 premiJO prosijv/ , ou uuuu , aau ou ouytniaiju «m j/ivuiiji vredne, od premijske komisije v treh konkurznih krajih Privatnim žebcem plemenjakom, kateri za se spoznajo za premij se bodo ako Žebic e y dobile, utegnejo bile z žebetom, če imajo je že odstavljeno (ad A). katere so kakor take enkrat premijo namreč v y prihodnjič premijo dobiti samo kot ko- ■■■■■■■■■■■■^^■^MBI ; a 1 Kranj i, Radolici in Bohinjski Bistrici delila lepo žebe, katero se sesa kinov Prva darila po 10 cekinov y drug darila po ce- ad A in B. Kobilam z žebetom in žebicam. katere za Izvršilne določbe postavi zemljiških knjigah mij "jv, prO^ljO , ou uuuu, mil auv>iu vi ^ ^^ .J^o žebca plemenjaka, in se spriča po spričevalu župano- imé vpisane, ali če se pokaze, da so parcele, katere so posest druzega , tedaj se morajo doda so jih posestniki sami izredili Kupjjeni žebički so izklenj y vem, od pristojne politične okrajne gosposke potrjenem y na njega vpisane, p^i ----,- tične stranke poklicati, če je to potrebno v pozvedbo Žebički od premiranj ^uíuíw, kateri so kot enoletni premirani bili, v oa^atvui ou y* ia** pcuaicuuc v ----- utegnejo tudi drugo leto kot dveletni zopet premijo za obravnave, katere se imajo pozneje vpeljati z do- razmerja Vsakakor so pa take prenaredbe v razvid postaviti dobiti tičniki. 243 12. Ako se iz pozvedeb kaže, da je kaka ka- podlagi številk, da z doplač an j em se zares doseže da m tasterska parcela svojo, v naznanilnem náčrtku popisano ta cilj in konec in koliko se mora doplačati, podobo premenila ali po razdelitvi ali iz drugih vzro- preveč in nepotrebno, a tudi ne premalo in ne- k o v HflHtalflHMHlHr BHHHÉlHBl IMfHHHMl^lHHHl^l^^^^^H^^^^HfllH^H^HlIlH JCkU V J t G Cî cij OU LUV1 Ci 1% V OV JL1A ^lUMJVAiJI.« ^ VV4 WW A merila od zvedenca k temu poklicanega, ,ali se ne more se mora ako se ni zdajšnja podoba iz- zdatno. Zato gledite možje, ki vas je v lánském in letošnjem } nadomestiti po že narejenem náčrtu — ta prememba, zboru zaupanje delničarjev poklicalo k vodstvu banke katera je postala, odkar se je bil naredil naznanilni na- da prihodnjeuiu zboru stavite temeljite nasvete o pre- črtek, tako popisati, da je izvedencu mogoče, isto raz- važni tej zadevi, da se v okom pride veliki nesreči do- vidno storiti v náčrtku. (§. 26.) mače banke, katera nesreča ima svoje korenine v za- ihihih^i ■■■rir■ " ■ " wêèï mm vsta- namen tega popisovanja se posebno priporoča Četku njenem, ko se je yy Novicam" neznano da se nova omejitev parcele tako določuje, da se od- novila banka v Celji pod nesrečnim krmilom nekega daljitev konČnih pik ravne črte ali več ravnih Črt, iz Treuensteina. Al tukaj ni zdaj prostor, odkrivati te terih obstojí nova meja, niínem náčrtku vidljivih pik. Ako se je na pr. parcela razdelila po crti naznani iz dveh v nazna- zgodovine; zato naj naši liberalci le beró in dobro pre-vdarijo, kar „Slov. " ^ Gosp. o E, V dve novi parceli za- dostuje, da se ta nova črta na mapi zarisati more, že to, da se določuje oddaljitev pike od in in in D. pike od piše tako-le: rešitvi banke „Slovenije d poslednjem „Gospodarju" je bilo naznanilo bode izredni zbor delničarjev banke „Slovenije ) u ali da v Ljub- naj se Ako bi pa bila ta mejna F D ljani dne 17. avgusta t. 1. sklepal o tem daljni procenti na delnice vplačajo ali ne, in koliko: 10 ali 20 procentov na vsako akcijo? Pri zavaroval- nicah in bankah na delnicah osnovanih je to sploh navadno , da delničarji doplačujejo na akcije ki so Črta razvezati v več ravnih crt, kakor na priliko v črte bilo ali pa svoj posel tako vauuu j ua uuiuiuaiji u u jj i a v> u j kj j kj ii c* aav/ijg y ni đlf pod imensko ceno izdane bile, ako je društvo na škodi * m s bi ]n|H tudi pika G določiti s tem da se izmerite črti moralo razun pik p I tovi ne v zalogi. f in ) potem določiti pika s tem, da se izmerite črti H in D H. popisu se imajo na- določbe dolg03ti na vajati podlagi mér, katere je do- razširilo, da je premalo go-poslednjem slučaji je doplačevanje je um- korÍ8t, kakor delničarjem samim ravno tako na nemu posestniku, kateri si denarja izposodi, da kupi ki se mu ponuja zemljišča njegovim skupaj drži. Obresti y m mu lepo sodi , ker se z y ki jih jeni denar mora za ízposo- trpeti, se mu v kratkem času lepo povrnejo IT D ter zamore tudi dolg poplačati. Tudi škoda pri kakem na delnice oprtem društvu ne plaši delničarjev, nekoliko procentov na delnice do- plačati ako imajo le poroštvo, da je vodstvo tičnik sara naredil ali za prave spoznal, ter se utegnejo ~ društva v dobrih in zanes lj ivi h rokah, ter dru-napraviti te mere z mersko verigo doplačanimi procenti se škoda za- Popisu je pridjati pojasnilni náčrtek, v katerem se morajo številke mejnih parcel razvidne storiti. štvo napreduje, delà in ob enem zaloga (fond) pomnoži > da zamore društvo vspešno delati. 13. Ako se kaže ) da je kaka parcela, katera čilo isti meri pa kakor dopla- y je vpisana v katastru, popolnoma zginila po kakem na- ki od njih tekó, ako je tornem prigodku, ali če se najde kaka parcela, katera v dobrih rokah. množi se tudi vrednost akcij in procenti, kakor pravimo društvo se ni bila v katastru vpisala, ali Če se kaže, da so po razdelitvi nove parcele postale, ali da to, kar v katastru prvi dobi svojega delovanja imela je res zgube, toraj se kaže Obrnimo to na banko „Siovenijo stoji y iti iiurc uai (juoicui., ail u« tu, i\ai v lvaiaotl U oyvjj'w^c* u^iutauj« iluvim j ^ x fe ^ , o gledé na popisne številke poslopij in na obdelo- potreba procentnih doplačil na akcije. Toda, kakor valni način ostalih zemljišč ni resnično, tedaj so te pre- stvar zda j stoji y se delničarjem ni obotavljati y da naredbe razvidne storiti v kazalu nepremičnin. (Dalje prihodnjič.) ne bi doplačila dovolili. Pomislimo stvar kakor je Zguba pribaja od tod, ker je bilo : veliko ustanov- nih stroškov, kakor jih trpi vsaka banka, in to še ve- Boinace stvari. Je bilo iz banki m Sloveniji. 4i v^aouiiv „kjiuv. vjiucsp. unija«** v aie v. ox. iz« o la- tuuuu uciai, ua qv ga ixiui«ia j/h pn^i uuoia » iu} v. jarskega članek, v katerem en delničar drugim pri- je prenaglilo s postavljanjem podružnic na Dunaji Slov. Gosp." prinaša v štev 31 iz St liko več kakor jih je „Slovenija" imela začetka premalo skušenih mož pri vodstvu, ker smo Slovenci v tej stvari novinci bili, vrh tega je pa na čelu stal mož, ki je sicer misel o vstanovljenji „Slovenije" sprožil in vse potrebno uravnal, slednjič pa tako čudno delal, da so ga morali pri priči odstaviti y se v govarja na pomoč priti domaći banki v sedanj dregi. Vidi se članku in pa i drugih ijub ljat v večo škodo črkami beremo štvo itd." y da d ga P1 m post moz iskren ki noče nJ e- Tega z doplačanjem prišli še je konec d P Pragi in bička nas grozno veliko stale, zastran do- na besede )y ni več. Ustanovnih stroškov ima banka slovečega izvedenca in kap." Zato z ďebelimi poštenjaka kot vodilnega ravnatelja, namreč gosp. Bla-ćlko imamo le poro- šketa iz Prage , ki pozná posel iz dolgoletne lastne 77 Slov povdarjaje ponatisnejo „N in rečejo vrh tega še to 77 Gosp Denar ni igrača" ali kakor Neinec pravi skušnje tako natanko in je tako marljiv in vesten , da oni članek iz je malo tacih najti. Tudi drugi gospodje v vodstvu kakor pri raznih oddelkih zavarovanja so zvedenci in Geldsachen hort die Gemuthlichkeit auf,ť. Marsikdo 7) m poštenjaki ter ima Blaške bistro okó, da vidi in ve kdo da k temu poslu sodi in kdo ne. Slednjič ^.viuouvuvu UVI l vaiv, uujuujll^mvcj t ftuj . XUaiDlUUU JO V ^ , vic* xv ivui« jjvoiu owvu. ju liv. »jj^uujr banki izročil vse svoje premoženje; tak silno bridko so se odpravile predrage podružnice (razen one v Trstu trpi škodo ali še huje popoln res pomočkov iskati, gubo Zato ti bank m v z moženje delničarjem. Dok treba njo pre ki jako dobro in postavili glavni agenti, ki so vložili denarnih zastav in ne dobivajo nobenega pla- pa mora biti na čila, marveč imajo le postavnih procentov od posla ki 211 ga za banko opravljajo. Zgube se toraj pri njih ni bati, ampak le delajo banki na korist. — Kakor čujemo, postavljeni so tudi po mnogih drugih krajih pošteni možje za agente. Vse to nam daje veselo poroštvo, da ima banka „Slovenija" lepo prihodnost, delničarji pa opravičeno upanje, da bedo akcije v kratkem prav lepo, stalno ceno imele. Že zdaj, odkar so se stvari pri bankinem vodstvu bistveno spremenile, postal je posel pri vseh oddelkib, posebno še pri zavarovanji na življenje, tako živahen, da bode banka skoro med prvi mi te vrste stala. — Gledé na vse to si ne morem kaj , da ne bi gg. delničarjem živo priporočal udeležiti se izrednega ob-čnega zbora 17. avgusta t. 1. in glasovati za do plaćanje daljnih procentov. Da pa kolikor le mogoče vsak delničar zamore doplaČati, bi svetoval, da se odločimo le za 10(,/o doplačila od vsake akcije. Sklene se naj tudi, da , kdor ima več akcij in mu je pretrdo vse naenkrat doplaćati, si sme sam obroke postaviti, kar uravná potem ravnateljstvo bankino. Naj toraj nihče ne zamudi časa, da pošlje vsaj do 11. avgusta de lnice bankinemu denarničarstvu v Ljubljano, da dobi poverjenski list za glasovanje." Strankarstvo. Nič ne karakterizira nezrelosti „mladoslovenskih" po- litikovavcev tako, kakor njihovo hrepenenje po „stran-karstvu". Le v kose vse, čim več kosov nas je, tim bolje, tim več se potřebuje vodjev in vodja bi bil vsak tako na vso moč rad. Pa kje imajo „mladiči" naši le enega, ki bi imel za vodjo potrebne lastnosti? Je mar dr. Vošnjak? Ga že vsak pozná. Dr. Razlag? Akoravno je oficijelni prvi zastopnik mladoslovenstva, nima na mladoslovensko politiko nobenega vpliva, Vošnjak ga rabi le kot „aushángeschild", kakor krčmar postavi lično kletarico na prag, da popotnike vabi na slabo vino, kakor pečatnik, ker vživa Razlag po krivici neko spoštovanje; po krivici, pravim, ne da bi se hotel njegovega privatnega značaja dotakniti, pa v politiki se je skazal tacega omahljivca, da z njim resno računiti ni mogoče. Pravega politikarja „mlada" stranka toraj nima, ker razen teh dveh omenjenih so vsi drugi še le politični dijaki, če bi bil prav politikař med njimi, bi bil pač že davno razvidel, da so na krivih potih. A vendar strankarstvo lepo cveté in poganja. „Le nad farje" to je geslo v mlađem taboru, kako pa stojí národna politika, na to niti ne mislijo. Ko smo bili pri volitvah za državni zbor premagani, ni imel „Narod" nobene žalosti, marveč je kričal s hripavim glasom: „Le to nas veseli, da Costa ni voljen" V tem izreku se popolnoma karakterizira vsa „mladoslovenska" politika, namreč strankarstvo. „Da le Costa ni voljen, to je več vredno, kakor če bi bili povsod zmagali! V tem smislu so dělali vedno in še delajo. Strankarstvo jim je edino vodilo. Banka ,,Slovenija" se mora spraviti ob zaupanje, ker je dr. Costa zraven , društvo „Slovenija" se mora smešno delati, ker je dr. Costa zraven itd. To je politika! Vsak pameten politikař se skuša opirati na kako trdno podlago, kamor stopi, ogleda si prej, če je tudi varno, če stopi na trdna tla. Pameten politikař skuša zbrati okoli sebe kolikor mogoče moči, zavez-nikov, prijateljev; on sprevidi, da v složnosti je moč. To ga uči zgodovina; v složnosti so se osvobodili Ho-landci, Švicarji, Madjari itd. Niso rekli Švicarji svojim duhovnikom: „mi vas ne potrebujemo, vi ste farji, ul- tramontanci", niso zaceli med sabo prepira, niso upili in se prepirali: „ti klerikalec, farški hlapec" itd., tem-več složni so šli v boj *za domovino in zmagali. Tudi od Madjarov se ne bere, da bi bili zaČeli duhovnike preganjati in vse tište, ki jih branijo, dokler so bili v boji z Dunajsko vlado. Složni so bili vsi stanovi. V • Se zdaj se ne čuje iz Madjarabega preganjanje duho vnov, in vendar imajo Madjari svojo samostalnost. Celó severna Amerika živí z všemi věrami v miru, in je vendar svobodna in samostalna, samo mi Slovenci bi morali poginiti, in ne pridemo do svobodě, dokler bo še kak duhovnik v deželi! Pa preveč časti bi skazal „mladoslovenskim" politikarjem, ko bi se v daljšo raz-pravo z njimi spuščai, kajti kjer strast vlada, tam ni premišljenega delovanja, tam ni politike. „Mladosloven-cem" je pac vse eno, kako je naše državno stanje, vse eno, če nas jutri Prus pohrusta, samo če bo šio prav na „farje", potem jim je skoraj ljubši Prus nego Rus, kajti poslednji drži se še preveč vere. Přenesli so „mladoslovenci" strankarstvo celó na lepoznansko polje, in v tem obziru smo mi Slovenci izjema med vsemi narodi na svetu; kajti pri V3eh narodili je umetnost in véda neutralno polje, in kdor kaj hvalevrednega vstvari, priznajo mu to najhujši politični nasprotniki. Pri nas pa niti ni treba, da bi bil politi-čen nasprotnik; samo če kdo ni iz klike Jurčič Stritar-Levstikove, in kaj spiše, tako gotov je ali tihega ignoriranja ali pa nepravične kritike od strani „Naroda", kakor je pri tej mlačnosti občinstva materijelne zgube gotov. Tako je strankarstvo! , - Remšeniški. Politične stvari. lïismarkov „švindel." Pok pištole v Kissingen-u, ki je bila boje namer-jena v Bismarka, je našel strašen odmev po vsi Evropi, da ne rečemo, po vsem svetu. Nihče pa gotovo ni tega bolj vesel, ko — Bismark sam, kajti on je res prav po ceni přišel do nezaslužene slave, ki se mu poje po listih za véliko Nemčijo vnetih. Prav po ceni — pravimo — kajti za to, da ga zdaj malikujejo, kakor ni bil pred njim malikovan še noben člověk , tudi tišti Rimski cesarji ne, ki so dali izdelati svoje podobe in ukazali, da se jim mora čast skazovati, kakoršna se je skazovala Rimskim bogovom, trpi le majhno prasko. Ni ga rimskega cesarja, vojskovodje ali junaka, katerega bi bili tako v zvezde kovali, kakor kujejo zdaj Bismarka. To je tudi naravno. Rimljani, ljudje priprostega značaja, če tudi v poznejši dobi nekoliko oblizani po zvijaški grški kulturi, so bili vendar manj spačeni, kakor današnji liberalci, in so bolj verjeli to , kar so viděli, nego ono, kar se jim je pripovedovalo. Takrat tudi ni še bilo podkupljenih časnikov, katerih glas bi bil pel slavo svojemu pokrovitelju in podporniku po vsem znaném svetu. Zdaj pa je to drugače. Vsaka stranka, oziroma vsak zastopnik kake stranke ima svoje trobilo, svoj lÍ3t, po katerem se dá slaviti in v zvezde kovati. Vsak tak list ima tudi nekoliko vernih bralcev, katerim je vsaka tiskana beseda resnica. Ni čuda toraj , da je tudi pri-povedka o „napadu" Bismarka v Kissingen-u napravila velik hrup med tisto drhalijo , ki se dá po liberalnih vodjih za nos voditi. Oglejmo si ta „napad" nekoliko natančneje in iščimo pravih vzrokov. Po vojski s Francozi je Pru-sija dospěla na vrhunec slave, postala je ali vsaj po- ♦ 245 stati hotela najmogočnejša država v Evropi. tem pa ni zadovoljila niti svojih državljanov, niti drugih naro- Zabavno berilo dov y kajti nabruščeni kremplji Pruskega orla so se ve- ćini narodov nevarni zdeli. bila vec JL\J r L±\J Y Ckl 111 £J uv/n. » Prusiji oauji, JX1 jo VAV- miljard odškodovanja od Francoske, so posta- sami ki Je do- ki Je jale vendar-]e razmere vedno slabše, ljudstvo, žrtvovalo za svojega kralja cesarja toliko blaga in krvi, ni dobilo za to nobenega odškodovanja; zato se je ne-zadovoljnost čedalje bolj redila, slišali so se že javni glasovi : „Kaj nam hasne, da sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. i smo Francoza premagali? Poštne nakaznice. (Dalje.) iiavuu Maivu* y ouju OIUu , m uciaY^c iiA To je. trpělo kakih štirinajst dni, kar pride tujee zdaj je vlada mnogo silnejša, nestrpljiva." Nezadovolj- nekega večera brž po sedmi uri, toraj za-nj nenavadni Je zdaj naše materijelno stanje bolje ko pred vojsko? Ravno narobe zgubili smo sine, očete in delavce in nost je rastla in Bismark se je po pravici bal, da bi čas, v gostilno sobo. Kakor po navadi si naroči bu njegova po vojski pridobljena slava v nji popolnoma ne telj o šampanjca, katero mu krčmar sam prinese vtonila, kajti že so vdarjali valovi nezadovoljnosti na odmaši 1 vidi 7 da ima tujec pred sabo telegram. Ko Da J° njegova ušesa. Nekaj se je moralo zgoditi i da se liud- se ne zdel nesramen ali silen, se hitro odmakne stvu zopet prikupi, posebno ker je po oštrih in neopra- tujec j ki je navadno malo govoril, 7 pa se takrat obrne vičenih verskih postavah in preganjanju katoliških škofov proti njemu m ga nagovori: spravil Pruske in vse druge noge Bismark je bil v nevarnosti katoličane zoper sebe na 7 da se mu venec slave popolnoma posuši „Gospod Mlinar!" Gostilničar, vesel, da ima njegov gost enkrat namen spustiti se ž njim v razgovor, hitro pristopi. sili Kar mu pride >> na pomoc Kdor napad a v Kissingen-u v največi 71 Gospod Mlinar/' nadaljuje tujec, „tu me vidite v vse ; kar smo rekli, natanko mišljuje in zna logično misliti, ne more drugace pre silni zadregi; skoro ne gicno misnu , ne more urugace , ko 77^1 napad si je Bismark sam naroćil !" radovoljno. O, prosim, vsklikniti : 7) Ta kar vem, kaj mi je storiti." je v moji moči u 7 odgovori krč- Vgodnejšega , kakor ta „napad", si Bismark zdaj ko pač 17 Jaz bi potřeboval se kaka vojska z lepim izgovorom ne dá priČeti ni mogel želeti; zato je gotovo opravičena misel tistih To Ie zopet. 77 Tù vidite vašega telegram, kateri prične tuj ec me kliče na Dunaj svéta," ki mislijo, da si je Bismark „morilca" sam naroči! misel je opravičil precéj zeló sam in sicer s tem, da v silnih rodo vinskih zadevah in sicer bi moral v tem hipu odpotovati." „Brzovlak odide Čez poldrugo uro," opomni krčmar, brž zvrnil krivdo tega „napada" na katoliško stranko pogledavši na svojo zlato žepno uro. in vira iskal pri papezu samem. tem ste bili pobiti 71 z enem mahljejem dve muhi. Potolčeni so bili 0 njegovem mnenji — tt.aiunua.ui, uea , ua, mu je vsa. „vpuouw/, v,^ atoliška stranka po življenji stregla in „morilec" Kuli- je na razpolaganje. katoličani ces da vsaj v zadregi Telegram mi je přišel ravno zdaj, sicer bi ne bil u mu je vsa Oprostite, če je zadrega denarna, moja kasa vam man bil njen poslanec; s tem pa je zadobil ob enem 11 Tega ne zahtevam," pravi tujec 1 tudi krono mučenika liberalnih idej. prvem se je da bi mi pomagali s svetom. Glejte tù »jaz bi rad ; u v tem lz- nekoliko zmotil, kajti svet še vendar ni tako neumen, leče iz svoje listnice štiri poštne nakaznice 11 so mi došli včeraj po pošti mesečni dohodki, v štirih nakaz- da bi se dal tako očitno slepiti ; v drugem pa je do- segel svoj namen, slava njegova se poje po vsi po nje- nicah po 1000 golcl. Ker pa še danes nisem potřeboval govern „švindelnu" oslepljeni Evropi, in, kakor smo že denarja in se nisem nadjal, da mi bo tako hitro treba omenili, postal je prav malik. Da je postal malik odpotovati, še nisem šel na pošto jih zaměnit za goto- se ima za- tako zvanega liberalnega nemškega naroda hvaliti nekoliko prusaškim časnikom , ki da, za dober denar — pojó slavo, bolj še pa svoji glavi mu se vé Zdaj pa je poštna kasa že zaprta , toraj bi bilo i w a K n n /\ Ki n 4-n rvi rv et vino. brez vspeha, ako bi se tam oglasil. ki vé, da svet dandanes vlada denar in 1 „Da, da, zdaj je V ze švindel" vnovič pogledavši na uro. zaprta ti 7 opomni gostilničar 1 Moja prošnja do vas bi toraj bila, da bi mi ker sleparstvo. Kaj mu je za par sto tisučev, ce se ž njimi zopet rehabilitira, zopet si pridobi slavo? Saj jih je vam je mesto znano, imenovali kakega denarnega tr-dobil od Francozov, tedaj jih lahko dá. Za denar se govca, kako banko, ki bi mi na te izkaznice, ko jih vse dobi 7 smo ze rekli 7 tudi „morilec", kateremu se dá podpišem, izplačala nakazani znesek proti navadni pro- po dokončani preiskavi, ko je že obsojen 1 prilika 1 da pobegne v Ameriko, in nekaj tisučev napet, od katerih živí tam brez preganjanja in skrbi. Bismark pa se lahko v pest smeje, ko vidi viziji, se ve da. a Bojim se, da bi ne bilo povsod že zaprto Morda 1 kako j , 17 KJ j 1 UlJ. OOj UCl KJL I1U UUU Y OV/U bi jaz smel vam ponuditi svojo kaso?" vpraša gostil- • V nicar počasno vdan lahkoverni so Ijudje, ki se dajo tako lepo slepariti. Da dokler bo svet tako podkupljiv in „švindelnu* kakor kdor je, bo slava pač po ceni in tist vsegamogočen bo v „švindelnukí bolj nesramen in izurjen ; 1 1 11 Vas bi ne hotel nadlegovati", odgovori tujec 1 11 da- siravno je oddané 1 kakor vidite, stvar čisto so v M. 1 Bis- včeraj sem; tù so tudi kar kaže poštni štempelj poštena. Nakaznice in prišle mark je zdaj zlato tele, okoli katerega pleše vsa libe- mojega podpisa še manjka ralna vélikonemška četa, med njo pa tudi naši malo-. VOiAiC? p l^O tlil O btšLUjJlďJJ , m JJIIO**-' zapisne številke došle pošte. Le 1 ker 7 kakor sem omenil, nisem nadjal se, da mi bo danes treba V se denarja. a slovenci, ki so se Bismarkovega kulta přijeli bolj iz „Prav srečnega se štejem, da je meni mogoče, vam nevednosti in sovraštva do duhovščine in ,,kíerikalcev", vstreči. Ravno danes sem dobil veči znesek, navadno -------.. — •---~ —--- w . 7)™"-^ kakor iz kakega koliČkaj pametnega namena. nimam dosti gotovine v kasi. Ce vam je toraj drago Naj pleše ta zmes krog tega zlatega teleta kar naenkrat bo tele odprlo svoje žrelo in požrlo vse kar mu bo preblizo prišlo. 1 7 par minut počakati Gostiloičar hiti iz a sobe, a čez par trenutkov pride nazaj in položí znesek 4000 gold, v večih bankovcih pred tujca na mizo. „Vam si skore ne upam ponuditi provizije," pravi ta in vtikuje bankovce v svojo listnico, ..toda " 1 11 246 77 prijaznost, Mlinar. Prosim, mi je velika čast, da vam morem skazati kup Čija," se izgovarja sicer bi bila to Gorici 3,1. julij 77 77 V se podpisati nakaznice." Zdaj mi je Nikakor ni potrebno," hiti gostilničar z odgovo- potrdilo 7) rom, „vaše imé in " Varnost mora biti, prijatelj", vgovarja tujec, „vrh tega mi nakaznice ne hasnijo nič in morda me opravila dalje časa na Dunaji pridržé. Dajte mi pero in crnilo dežela je imel pozna — je lep je. Grozdj Goriški po mestih lep Nasi dopisi. Zdaj smo adovolj dosti dežj Turšica Krompir bi bil lahko debelej v Brdih veliko in zdraveg 7 i! Vsa prva in ko dolini 7 v visi 7 tod tu pa tam začelo bolehati, nadejamo se pa, da ne bo hudeg Lahih in jutri pošljite na pošto 7 tako kraj u. Vrnivši se nazaj je stvar naj prej pri ne bo obilne vendime tam, koder je goma) toča trte poškodovala, drugod imajo grozdj leti za endru a do se vam bom ze še hvaležnega skazal." drugače iMlinar prinese pero in crnilo in tujec podpise na-kaznce z gladkimi, lepopisnimi črkami „Engelbert Breier", ter podá jih Mlinarju, plača kakor navadno z desetakom in gré, spremljen po globokih priklonih kle» se vsede v voz volj Kras vere kromp krat Na Ipavskem je uni pot burja veliko škodila 5 po 7 bo menda srednj deinde philosoph reč Tako 77 Primum vi- 7 potlej ." To je po slovenski: poprej slovnico. Pisal sem namreč poslednji- 7 da prihodnj pišem u kaj cnega Jez mislim , da je nastopil pri nas v slovničnih in sti- tarja in njegovega gospoda. Zunaj fijakaria, kateremu veli ga peliati na železnico, m ou - . - - ,. * od lie _ ____ __1 _ _ _ _ _ _ _ _ neke časnike ah prav za prav casnikarj Jl 1/ _ __^r? n m ^-v r% 1 TT « X « «« n r-? « 1 « « «A M « in se lističnih rečéh prav „gmaj femlj potop grnajn" v pomenu „gemeín (( (Prosim 7 naj se Odkar imamo razbite so Jaz sem bil takrat preiskovalni sodnik v tistem vse spone slovničnih pra in ker imajo mnogi 7 so- zjutraj, ko sem sedel mestu. Ura je tekla proti desetim v svoji pisarni prebirajoč velik zvezek aktov neke prav zamotane preiskave, kar potrka nekdo na vrata in ne navado, zajemati si mnogotero in tako sebno m tudi slovnično modrost iz časnikov slabih pisateljev od dne do 7 ni čuda 7 da rod čakajoč mojega „noter", vstopi dobro mi znan ničar Mlinar plahega obraza in nemirnega bitja sajoč si pot iz obraza. Grem mu naproti in ga nagovorim : gostil- 7 bri- ne veči ter da moramo tati med nekaterimi dobrimi takih spisov, da je groza. opazoval ves razvoj milega našega jezika od Kdor nemi ega a 77 prostore?" Kaj pa je vas pripodilo v te vam nenavajene tistega časa naprej, ko smo bili (za Bacha) polit , kdor vé, kako se je vršila borba zarad „ iga", kako je Navratil sprožil razprave o dovršnikih m 77 in dovršnikih, ka&o je Cigale vsako toliko mi ! ,,Oh, gospod svetovaiec," sopiha Mlinar, „pomagajte dolzih razpravah po pravila ustanavljal, na pr. zastran Ogoljufan sem, strasno osleparjen, — za 4000 gld. Ni mogoče !" odgovorim jaz strmeč. u vezave in porazstave besedi v stavku, zastran brezna To se je tudi meni zdelo, posebno po teh nakaz- 77 77 nicah." S temi besedami přivleče iz žepa štiri poštne nakaznice po 1000 gold, in jih podá meni. Jaz jih pogledam, potem njega in pravim: „To so štiri nakaznice na tukajšnjo pošto v znesku 4000 gold." „Za katere pa pošta ne krajcarja ne dá," pristavi Mlinar tužnega glasú. gl Solarj in sto druzih reči; kdor je Marnov Jezičnik 7 77 Tempus- und Moduslehre" prebiral 7 kdor Janežičevo, na podlagi več ko desetletnih jezikoslov nih razpravljanj in raznih učenih knjig sezidano. v vseh kotih Slovenij v 1 ' ' —~ okopisu pregledano slovnico prebral in m kdor vse to in mnogo druzega doživel, pa mora zdaj gledat in si še Levstika zraven privzel 7 kako vedel se nas paci 7 paci vsem, kar sem na- in Kako da ne? „.Lvciivu ući lie i baj ou , rvaivux viuiixi, jjv redu narejene, frankované, izpolnjene, štempljane. so kakor vidim, po poŠtnem vkljub vsemu : on mora tužno vsklikniti temporal Nekateri se spotikajo nad posameznim a 77 Vse ponarejeno. Ko sem jih ravnokar na pošti besedám tacimi 7 na prezentiral za izplaČanje, se mi je teh nakaznic tej pošti povedalo, da nobena 7 soseono a kaj pr „baš", „barem", ,,šče" in druzimi to memo druzih, oblikoslovnih in taktičnih napak?! Kako ogromna ne- ní došla, in na telegrafiČno vpra ednost tiči na pr. v besedi „moralicen" namesti „mo ii šanje do pošte v M. se mi je odgovorilo, da tam ni bila nobena tega napisa in s tem zneskom oddana. Jaz sem goljufan, prevarjen, osleparjen; pomagajte mi vi, svetovaiec, da dobim svoj denar nazaj Jaz začnem nakaznice bolj na tanko pregledovati, a zapaziti ni ničesar, kar bi pokazalo ponarejenje ; celó štempeljni pošte v M., ki se dobro poznajo. niso čisto ral e n" se reče v lat. moral i s in ne morali eu s ) Naši pisatelji ne poznaj vec razločka med določnim in gospod določnim pridevnikom (lep in 1 im kom pritikaj • # jim vse 77 ; svojivnim njeni vrt" namesti v l 77 Pelj DJ vrt i. 7 p r i d e v n i k priliko jivnih obrazil i z a k i h i m nic različni od drugih. (Dal. prih.) namesti „tetin vrt poznajo (zato pišejo „tetini vrt Naj bolj pa se moramo čuditi tištim , kateri ne Čutij ne a vec zločka med glagoli do vrš nik in in ne Mnogovrstne novice, znajo več časov (čujte * Baron Anzelm Rothschildy naj veči bog čevati. Danes na pr. sem čital ta-le rek se začne jutri razpošiljati in v pondelj 7 77 dovrš- !) razlo-Knjiga svetá, dobivaj i jo kup ze ek ki se predrzne občinstvu s tako te umri v 500 milij gold Dôblingu pri Dunaji in zapusti okoli P1 7 od katerih v d našega cesarstva pade okol (pristojbine dedšinske). Njeg< sovite Roth3jhiidove rodovine njali in se še vklanjajo cesarj milij blagajnico areopag obsodil c* J \J • . • fx X OC ^ICUl^UC VUUUOl v obraz biti, je zaslužil, da bi ga kak 7 da ne gold davka ded je ustanovnik pred katero so se kla ne govoriti slovenski sem v nekem časniku bral Tako ■■■■■IPH^^^k bi smel nikdar več ne pisati, davno, kar a to ni še vse. 77 Vč se nam pise in kralj pi pisejo naši „tooangeber * Raka Tisi na Ogerskem, Donavi iz Orneg funtov tezkega so nedavno vjeli v reki ne bi bil jez veroval ji"! Te crtice naj bodo karakteristika modêrne naše pisave. Nikdar 7 da kamor morja ; kakor mislij 7 zašel po pasti Pa i Kaj 7 zmesnj nam ni mogoče, tako globoko v pisanji, temuč tudi v pojraih o dobrem pisanji. Ustrašil sem se, ko sem čita! koga — sicer bistrourni ritêto (sit formae verbi ve 7 Zarnik za kto navaja. Kako vsaj 2 izmed njegovih ) v jezikoslovnih rečéh ljakov pišeta } kažejo njuni duševni proizvodi tu pa tam priobčeni. t^Se vé, da govorim samo o pisavi.) Zdaj denimo, da bi kateri izmed tistih gospodov, ki bodo imeli kaj opraviti pri slov.-nemškem slovarji, tako pisal, kakor se pisati ne sme — kaj porecejo sedanji izvedenci k temu in kaj naši nasledniki? Videant consules! — Toda pustimo za danes te suhoparnosti in — urno kaj novega! Vsa Gorica je polna govoric o neki jako pohujšljivi kridi. Visokorodna in občeznana oseba, katero golju-five kride dolžijo , ušla je že pred kakimi 8 dnevi.^— Včeraj je bil tukaj g. namestnik Štajarski, baron Kube ck. — Naši mestni očetje so zaćeli zdaj resno pre-vdarjati staro vprašanje zastran vode. Speljati inisiijo v mesto studenec Mrz lek izpod sv. Gore (eno uro od Gorice). V ta namen in še za druge naprave bo hotelo biti 700 tisuč gold. Denar bi se imel vzeti na posodo. Iz Trsta 2. avgusta. (0 leti ni. Lahonstvo.) Ze je kmet obupal, češ, da je ob vse přišel po toči in ne-vihtah spomiadanskih, pa popravilo.se je vse tako lepo, da po celi okolici, zunaj vasi Skedna, bo letošnje leto bogata trgatev vina, ker je trta zdrava in lepa. Pri št. Križu, zadnjem selu na jugu okolice, pa bo, kakor kaže, toliko vina, da ga še ljudje ne pomnijo toliko. Bog ga daj, da ga bomo vendar enkrat bolje kupili, in da-si bo naš ubogi kmet mogel vsaj nekoliko opomoči, ker je od velikih davkov in slabih letin popolnoma vničen. — Danes je „sagra" v Rojanu, to je ples na prostém, katerega napravijo fantje, pa ne oni odiićni in zavedni, ampak le one kukavice, katerim je narod denar in bokal ; saj pa tudi plesišče dokazuje, da še sami ne vedó, kake zastave ali prav za prav vmazane cunje so razobesili; vmazane zastave vseh narodov vidiš tu, le domače mile slovenske ne. Pri plesu pa je ko med čedo, vse pomešano; čas bi bil, da bi se vendar enkrat take reči, katere nimajo več pravega značaja, odpravile; to ni še senca proti nekdanjemu narodnemu plesu. — Paša Ferluga in njegov zvesti izdajica Bonin zacenjata rovati proti nedolžnemu dopisniku „Novic", pa zagotovim ju, da se o njem jako motita ; ker vama izdajicama resnico v obraz pové, ga ne mo-reta trpeti. Podpisi na goljufni prošnji zarad laškega 3. razreda bojo vaju v pravém svitu svetu pokazali, kedar se bo prošnja preiskala, kar misiim, da ni daleč; bojta se in pripravljena bodita, kajti takrat bo vaju svet obsodil. Iz Trsta 1. avg. — Danes se je odprla nova brzojavna postaja v Vi pa vi. Iz Temeniee. - 19. dne t. m. si je naši občinski odbor volil župana Janeza Jauežiča in pa svetovalca Jožefa Kepo in Jožefa Grablovica. Iz Podboršta pri Zaticini. — Novo izvoljeni odbor občine Podboršt je volil v starešinstvo: za župana Antona Zajca, za svetovalca Jožefa Cebularja m Jožefa Grablovica. Dedni Dol. — 12. dne t. m. je bil v naši obcini izvoljen za župana Mihael Nadrah in za svetovalca pa grajščak baron Taufferer in France Kastelic. Muljava. — 18. dne t. m. je bil za župana naše občine izvoljen Jožef Spendal iz Polja, za svetovalca pa Jožef Zajee in Janez Kutnar. Iz Ljubljane. (Iz seje dežel. odbora 25. in 31. julija.) Sklep občinskega odbora v Sodražici zarad pobiraoja občinskih taks je bil potrjen. — Pogodba s tukajšnjo plinovo továrno zarad priprav za plinovo svecavo v novih realkinih prostorih je bila odobrena. — Sklenilo se je, da se deželni odbor še enkrat obrne na ministerstvo , da se občinam iz državnega zaklada povrnejo stroški za mejne straže proti Hrvaškem vsled živinske kuge, ker se ti stroški tudi po druzih deželah iz državnega zaklada plačujejo. — Obrtnijski pripravljavni šoli v Novem mestu se je dovolilo 200 gold, podpore iz Franc Jožefove deželne ustanove za obrtnijske šole na Kranjskem. — Slovensko pisani latinski slovnici prof. Ladislava Hrovata, katero je deželni odbor poleg sklepa deželnega zbora od 9. januarija 1874 v deželno založbo prevzei in v 800 eksemplarih natisniti dal, se je postavila golcLJSQ kr. ter se bode po tej ceni po bukvarnicah prodajala. — Odpise več deželnih odborov o pomoci ognjev po vinogradih proti škodi slane je deželni odbor izročil kmetijski družbi v prevdarjanje. — (Iz seje odborové družbe kmetijske 2. avgusta.)' Mlatilnice iz Pražke Umrathove fabrike so se vsled po- nudeb po 70 gold, in čez oddale kmetijskim podruž-nicam : v Me ti i k i, Kranji jn Radečah; in pa občinam: Jesenice, Li ti j a, Šent pavel pri Šentvidu poleg Zatičine, Poljane pri Žireh in Hotederšica. Sklenilo se je tudi dati mlatilnice , ako za tekoče leto v ta namen prihranjeno podporo sl. ministerstvo nakaže občinam: Moravce, Medvode, Bevke, Jarše in Gorje; potem posestnikom: Bl. Jelencu in dr. v Dražgožah,^ Antonu Ume ku v Bledu, Al. Li čan u v Ilirski Bistrici, Cerarju na Glogovici in A. Gaču v Kostanjevici. — Plemenske goveje živine se je vsled razpisa kmetijski družbi ponudilo 27 glav, pa sprejela se je le ponudba za 6 goved , ker so druge ali zarad starosti živine ali zarad nepriličnosti ogledovanja in na kupovanja družbi neugodne. — Posestniku plemenskega bika v Bjhinju se privoli prodati ga , dve drugi enaki prošnji se niste mogli vsiišati. — Nadalje je ^odbor sklenil, meseca septembra poslati gg. Lasnika, Šolmajerja in Seuniga nakupovat plemensko živino. — Šoli na Oblokah se podeli zbirka vrtnarskega orodja. — Podružnici Radeški, kateri se je g. Blaže Pernišek ponudil, v počitnicah tam prezplačno podučvevati o kmetijstvu, se privoli v ta namen prošenih 15 gold. — Sklenilo se je prošnje za nove semnje vložene od obcin: Planina pri Ćrnomlj i, Struge in Nemška Loka vladi s priporočilom oddati, da bi jih vslišala. — Proš-nikom za privoljenje seinnja za čebele v Le sca h se odpiše, naj prošnjo vložijo pri okrajnem glavarstvu. Centralni odbor kmetijske družbe pa bode dovoljenje teh semnjev sl. deželni vladi priporočal. — Go3p. L. Mencinger-ju na Golem, ki je z velikim trudom in žrtvami obdělal golicave in v fari izgledno sadjerejo vpeljal, se pripozna vsled poročila gosp. dr. Poklu-karja, ki je z gosp. Lasnik-om vred ogledal obde-lana zemljišča, podpora 100 gl. — Za nove ude so bili sprejeti gospodje: Rode, Skvarče in Doksat. — Več prošinj in druzih vlog je bilo v poročanje oddanih od-sekom. — Po končani seji se je odbor podal k. c. deželnemu načelniku vitezu Bohuslavu Widmann-u, ki ga je prav prijazno sprejel in obljubil po svoji moči pod-pirati namene družbene. — (Nas deželni solski svèt) je zopet pokazal, koliko mu je za izpolnovanje postavnih določeb mar. Na Novomeški gimnaziji je namreč izpraznjena služba učitelja za risanje. Ker so že tri leta , kar obstoji realna gimnazija Novomeška, in se noben učenec ni odločil za realne študije, že ministerstvo samo misli na to , da bi se realna gimnazija přestrojila zopet v navadno gimnazijo, katera pa učitelja za risanje ne potřebuje. Gosp. dr. Costa je pri razpravi v deželnem šolskem svetu to povdarjal, a g. Vrečko ima tam nekje v Bukovini nekega suplenta, ki še postavnih izpitov nima, in bi ga rad v Novomesto h kruhu pripravil. Ker ga je tako gorko priporočal, vprašal je dr. Costa, katere jezike govori, in reklo se mu je, da le nemškega. Postava pa zahteva tudi znanje slovenskega jezika, zato je dr. Costa glasoval zoper to, da se omenjeni učenik, ki nobenega slovanskega arečja ne govori, postavi v Novomesto Pa dr. Costa je ostal samec, ker vsi drugi narodni (?) udje deželnega šolskega sveta so potegnili z Vrečkom. Le tako naprej, gospoda Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. na potovanji, toraj v politiki Ministri so zdaj vsi v toplicah ali , t nič novega. Le to je ome- niti, da se bodo duhovnom plače res zboljšale. Župnik (Matica naša) je te dni přejel od gosp gale-ta iz Dunaja krasni spominski list o priiiki slavljenja petindvajsetletnice cesarjevega vladařstva v izvir- v mestu bo imel 1400 in oziroma 1200 gold. sploh 1000, oziroma 800 gold. y župnik j kaplani po 600 gold. niku in v slovanskih jih našega cesarstva Sp Vlada bo vendar zahtevala od Pruske menica ta, ki pod sliko Njih Veličanstva Franca Jo- ima natisnjen pozdrav nadvojvode Albrehta in žefa odzdrav cesarjev, je Matici dobro došla oziroma Bavarske vlade zadostenja za župnika Hauthalerja, kateremu se je taka krivica zgodila. Cesarica naša je potovala čez Francosko na An- (O zapuŠČini Caf a) se nam poroca, da vso S^ško, kjer se jnisli nekoliko časa muditi. literarno njegovo zapuščino je g. Ptujski prošt v javni dražbi za 10 gold, kupil. V tej zapuščini bo boje tudi Cesko. Čudno novico smo slišali une dni iz de- to, kar je Matica dobila ([Gosp dekan Grabrijan) se slanstvu odpovedal tega za domovino tem bolj zaupamo na to, da bodo volilci, ki so deželnemu po Pruska vlada nakupuje ogromno veliko ovsa in Pruski barantači, posebno v Táborském okraji našo em bolj obžalujemo mi odpoved mnogo zasluženega rodoljuba žele. kónj. kupujejo oves, če tudi ni veliko prida, prav po visoki ceni. konjib. Tudi v Hrudimskem okraji poprašujejo zeló po Vse to potrjuje tudi vladni časnik „Pražkyi tua, j a j u > t< pravi pregovor ali, kar veljá tu Rusko. Tudi tukaj je žitna letina; zato je cena govori kakor misli. Kaj pa, ko bi se bil gospod baron odpovedaMe zato, ker ni postal deželni predsednik? soboto končane meseca oktobra (Sole) so bile v Ljublj živinozdravniške, ki se končá še (Razne poezije) so prišle ravnokar iz Blaznikove tiskarnice v Ljubljani na svitlo, spisal in založil jih je Prusi so se že jeli vtikati v Spanjske Dobravčin. Danes jih omenimo le toliko, da so prav lične in se dobivajo pri bukvarjih po 30 krajc. ; več o njih bomo spregovorili prihodnjič. (Vecernica ali soiree) na čast vsem Anam preteklo nedeljo na vrtu čitalnice Ljubljanske je bila lepo pšenici v Odesi zadnji čas od 17 rubljev na 11 pri četvrtu adla. v Spanjska. homatije. Poslali so vojno brodovje v Biskajski zaliv, izgovarjaje se, da hočejo na Spanjskem bivajocim Nem-cem življenje in premoženje braniti. Tudi dolžé Fran- Do- coze da podpirajo na skrivnem karliste. Cudno! \*ř\JdJ\j j \JiCAt 14W 0 v UV;Ui acilil^tv« vuuuv • JL^U- kler se je karlistom slaba godila , se Prusom ni zdelo potrebno vtikati se vmes, zdaj pa je to potrebno. Pruski orel res nima miru. iJstnica vređništv«. Gosp. dopisniku iz Trsta: Radi ob-obiskana , vojaška godba in umetni ogenj sta ohranila javimo tu, da Ili g. Troha, učitelj v Rojanu, z „Novicami" v nobeni zvezi, da nam ni poslal še nobenega dopisa, toraj tudi zadnjih ne. občinstvo pri židani volji do pozne ure. (Volkovi) so se prikazali pri Padežu blizo Vrh- Dopisi so vsi od drugih naših dopisnikov. Gosp. Fr. S t o je c, nike in pokončali četvero goveđi in več ovác. (Vabilo v mesecni shod polit, društva „Slovenija a v četrtek 6. avgusta 1874 ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani. Vrsta razgovorov: 1. Razgovor o vžitninskem dávku v Ljubljani. učitelj v Kranjski gori: Vaš dopis, v katerem skusate opravičiti svoje postopanje gledé orglanja v cerkvi grajano v 29. listu „Novic", smo přejeli, a natisniti ga ne moiemo, ker smo tudi od druge strani zvěděli, da je res, kar nam je poročal dopisnik iz Kranjske gore. Po-nujala Vam je fara zadosti lepo placilo za orgijanje, pa Vi ste vendar previsoko cenili svojo umetnost. Morda sprejme ,,Laibacber Gosp. O VCliUttl pi C VlOUIiV VCLtlll OTVJV UUiVI/JLIVkJVI Í.TAVI UW W^/i VjiUV )) Palacký in zadnje literarno delo Schulzeitungu, katere veren bralec ste Vi, ta Vaš zagovor. njegovo 3. Razgovor o prihodnji Ljubljanski volitvi za R. v R: Še 1 gold. 60 kr. deželni zbor mesto dr. Supana. (Porotne Odbor polit, društva „Slovenija u sodnijske obravnave), ki so se začele v Do Ljubljani 27. juiija, bodo trajale še do 17. t. m. L _ zdaj sta bila na vrsti dva posilstva nečistosti, dva deto-mora itd., pa tudi tišti Dermota, ki je pri Tupaličah Jansko leto kramarja Murnika umoril in oropal ; obsojen je bil v težko ječo za vse žive dni. (Slabo spričevalo za nemcurski kapital) je to, da je gostilničar kazine Ljubljanske na kant přišel in po-tegnil še dva, nekega krojača in klobučarja, za sabo v „krach". Dolgá ima bóje blizo 36.000 gold., premo-ženja pa menda nič. Pravijo, da je zato na kant prise), ker je ustavoverce prepoceni pital. 7 fl Žitna cena v Ljubljani 1. avgusta 1874. Vagán v novem denarji : pSenice domaće 6 fl. v* 4 fl. 80 sorsice 4 fl 10 banaška rži 3 fl. 40. ječmena 4 fl. 60 prosa 3 fl ajde 4 fl. 40 ovsa 2 fl. 50 Krompir 3 fl. 40 Kursi na Dunaji 5% metaliki 70 fl. 45 kr. Narodno posojilo 74 fl. 15 kr. 3. avgusta. Ažijo srebra 103 fl. 25 kr Napoleondori 8 fl. 83 kr. Loterijne srećke: V Trstu v Linču 1. avgusta 1874: . 19. 27. 74. 66 40. 35. 29. 31. 62 Prihodnje sreČkanje v Trstu 14. avgusta Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik: Jožeť Blaznifcovi dědici v Ljubljani.