PoJtnšna plačana v gotovini
utoim SfcV.ZH
V IHMimi. 0 soboto 30. novembra 19Z9.
Ceno Din r-
Izhaja T«Bk dn popoton«, žrocaM nedelje in prasnite. — Inserati oo 80 petft * Din Z—, do 100 Tnrt Din 2.50, večji ineenrti petit Trota Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej.   »Siovenski Narod«
volj« letno ▼ Jugoslaviji U4>— Din, m inozemstvo 300.— Dhx — Rokopisi ee ne vračajo. — Hale telefonske številke se: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126.
Jugoslavija slavi praznik
Priprave za velike narodne svečanosti po vsej Jugoslaviji - Zmaga jiigoslovenske misli v
Zagrebu - Velike svečanosti v Beogradu
Ljubljana, 30. novembra. Vsa dr za* va se pripravlja, da kar najslovesneje proslavi 11 letnico proglašenja ujedi* rt jenja Jugoslavije. Z veseljem in za* dovoljstvom se spominja onih sveča* nih dni, ko je na razvalinah trhle Av* »trije vstala tolikanj zaželjena in s to* likimi žrtvami izvojevana svobodna Jugoslavija, z žalostjo pa izgubljenega časa in naporov v medsebojnih bojih zadnjih deset let.
Obletnica zedinjenja vseh Jugoslo* venov bo praznoval jugoslovenski na* rod letos še s posebno radostjo, ker je ta praznik prvi, ko je misel jugoslo* venskega narodnega in državnega edin* stva zmagala na celi črti z modro in dalekovidno proklamacijo našega ju* naške ga kralja od 3. januarja 1929, ki je po svojem bistvu dopolnilo in po* polna izvedba zgodovinskega čina od L decembra 191S, ko je prvič pozdra* vil naš kralj svobodni in zedinjeni jugoslovenski narod.
Zagreb. 30. novembra. V Zagrebu se vrše velike priprave za jutrišnjo proslavo praznika narodnega zedinje*
nja. Z mnogih hiš že vihrajo državne zastave. V mesto prihajajo tudi že pr* vi gosti za jutrišnjo proslavo Jugoslo* venske akademske čitalnice, ki bo ena največjih nacijonalnih manifestacij po letu 1918. Zanimanje za to proslavo je velikansko ter je pričakovati velike udeležbe ne samo iz Zagreba, temveč tudi iz pokrajine in ostalih delov naše države.
Zagreb, 30. novembra. AA. Priprav ve za svečano razvitje zastave »jugo* slovenske akademske čitalnice« v Za* grebu so v polnem teku. Agitacija za to proslavo, ki bo jutri dopoldne, je zelo živahna. Danes dopoldne so se di* jaki vozili v avtomobilih po glavnih ulicah in vzklikali: »Živet kralj Ale* ksander! Živela velika Jugoslavija!« Občinstvo se je živahno odzivalo omladini pri patrijotični manifestaciji. Ob 10. dopoldne so prispeli beograjski dijaki, več sto po številu, da se ude* leže jutrišnje jugoslovenske manifesta* cije. Zagrebški dijaki so pozdravili na kolodvoru svoje beograjske tovariše
ter jih odpeljali najprej na univerzo, od tam pa na posamezna stanovanja.
Zagreb, 30. novembra. Danes je dospelo iz Beograda v Zagreb 1200 dijakov, da se udeleže jutrišnjega razvitja prapora Jugoslovenske akademske čitalnice. Med njimi je rudi 180 članov akademskega pevskega zbora »Obilic«, več novinarjev, kakor tudi 100 dijakov filozofske fakultete v SkopUu. Na kolodvoru iib je pozdravil predsednik Jugoslovenske čitalnice akademik Zdolšek, nakar so gostje odšli v sprevodu v mesto, živahno pozdravljeni od občinstva. Nastanili so jih v vojašnicah. Zvečer bo velika bakJJada po mestu ter bodo prirejene podoknice banu, armijskemu gensraht, komandantu mesta in županu.
— Beograd, W novembra. Tudi Beograd se pripravlja za čim sveča* nejšo proslavo 11. obletnice zedinje* nja jugoslovenskega naroda. Proslava ne bo imela samo oficifelnega značaja, temveč bo splošnega, ker se priprav* Ijajo za njo vse kulturne in slične or* ganizacije.
Angleška sodba o Jugoslaviji
Razvoj Beograda — Stališče angleškega tiska napram Jugosla-
viji
Beograd, novembra,  p. *Manche©ter
Gtiardiaj?c j«* objavi? članek g. Gra-hama pod na&lovom »Novi Beograda v katerem opisuje vtiSfP s svojega nedavnega poseta v Beogradu. Predvsem ugotavlja ogromen napredek v modernizaciji Beograda, kakor tudi velika prijateljska čustva Jugoslovenov do vsega, kar je angleško. Obenem pa tudi ugotavlja, da je angleški jezik v Jugoslaviji precej zanemarjen, ker primanjkuje primernih učiteljev in knjig. Nadalje omenja, da je dobil vtis o razmeroua precejšnji alar. mantnosti proti pisanju angleškega tiska, o katerem mislijo v Jugoslaviji, da je neprijateljsko razpoložen proti njej. Po njegovem mnenju to ni točno, temveč je nasprotno res v toliko, da je angleški tisk bolj indifiren-ten. ker je prevzet z odnošaji do Amerike in Rusije.   Samo   zaradi   tega posveča v
splošnem mnogo manj pozornosti dogodkom v Jugoslaviji, ki so večinoma čisto notranjega značaja. Graham se nato bavi z iz-premembami v Jugoslaviji od prihoda novega režima in pravi, da je razvoj tega režima izključno odvisen od kralja Aleksandra, proti kateremu so čustva lojalnosti neobičajno jaka. V svojih reformah ima kralj Aleksander največjo podporo v predsedniku vlade generalu Živkoviću, ki je neobičajno aktiven in energičen človek. Smisel reform je v tem, da se ustvari sinteza sestavnih narodnih delov in edinstvo države. Na koncu navaja splošne vtise o narodni karakteristiki, povdarja gotove sličnosti v značaja jugoslovenskega in ruskega naroda, toda v korist jugoslovenskega naroda, ter se zelo pohvalno izraža o naši narodni pesmi.
Ponarejalci bankovcev po tisoč dinarjev
Starinar, osumljen izdelovanja preveč novih bankovcev
Maribor, 30. novembra. Mariborski policiji je bilo sporočeno, da sta bile pred nekaj dnevi aretirani v Gradcu dve Hrvatici, ki sta zamenjali v neki graški banki tisočdinarski bankovec. Pri zasliševanju je bilo ugotovljeno, da gre za 53 letno ženo starinarja, Kas tarino Pcharda iz Varaždina in 57 let* no Marijo Petcrmancc iz Čakovca.
Pri zaslišanju je izjavila Katarina Peharda, da jc dobila ponarejeni ban* kovec od svojega moža. ki ga je pre* jela od nekega kupca. Z možem vred
ni vedela, da je bankovec ponarejen. Obe ženski sta bili izročeni jugoslo* venskim oblastem in se nahajata sedaj v preiskovalnem zaporu v Varaždinu. Tudi starinarja Pehardo so aretirali. Med tem so ugotovili, da kupec, od katerega je baje prejel ponarejeni ti* sočak, sploh ne obstoja, tako da je povsem upravičen sum, da je Peharda sem član ponarejalske družbe. Maris borska policija nadaljuje v tej smeri vsestransko preiskavo.
Samomor ženina na dan poroke
Namesto da bi šel k poroki, se je raje obesil na podstrešju.
Osijek, 30. n-ovtiir/oo-a. V vasi Laisilo-vo pri Odjeku se je oditginaiia. v četrtek rruged'ja, k: ie vizjnemrjrilia vtso okoiHco. Gib 3. popo&dtoe bfi se kneila izvršiti poroka brivca Ivana Kovača z Bteilko Mak. Vse priprave so "bMe že iiziv.rSetne •ajlošffi so ž-e tni'di sivaitje cd 'blizu m da-•ec. Ob 9. dopoldne pa je žeriai nenadoma fegfctfl m u\&q mc^lii niikjer na/jtl lo d ' 'cim čsfkantpa je Twe£Wa sestra
odšla v zii sMmji na podstrešje, da bi ga tudi ton Mtaila. Na svoje veJiko pre-sejnecenoe pa je našla bnaita ofoešenetga. Ko je nevesta averleJa o tam odkritju, se je nezjarvietstna zgradba im bi kmaftu zHa&nefa^ ko se je zoipet zavedHa nesreče. Ketr samomorilec ni zatpustib nobenih pesem bo hnžloome za vedno osrtaila taonost, zaikao" je odfšefl na datn svoje poroke v smmt.
Ženska v hlačah
Dva fanta, vesela družabnika — Najboljše varstvo proti nadlegam
Vinkovci, 30. novembra. V četrtek zvečer Sta prispela iz Subotice v Vinkovce z vlakom dva mladeniča, ki sta se seznanila v kupeu. Če pri izstopu na kolodvoru v Vinko vci.i sta postala policiji sumljiva. Ostala sta v nekem lokalu, kjer sta se dalje časa zabavala. Ko pa sta mislila zapustit: zabavišče, so ju stražniki legitimirali in na svoje največje začudenje ugotovili, da se glasi legitimacija enega teh mladeniče v na ime Katica Vared, rojena L 1012 v Bajmoku Ta ugotovitev je nemalo presenetila rud! spremljevalca mfadeofSa, ki
je krojaški pomočnik Vel. Kflrinde. Na policiji ni razkrinkana mladenka ničesar tajfla ter odgovarjala, da se že od mladosti oblači v moške športne obleke, ker je vedno vozna kok> ali .pa jahala. Po poklicu je fotografska pomočnica. Na vprašanje, zakaj tudi to pot oblekla moSko obleko, je odgovorila, da je šla iskat posla in da ie na potu v trioški obleki brez skrbi, ker ie tako ne nadIegu:ejo moški. Čudila se ie. d i jo policija zaradi tega preganja. Policija jo je iz>gnafa v pristojno občino.
Poljska prosvetna politika
Varšava, 30. nov. AA. 28. t m. je predaval v Vifcni poljski minister prosvete Žairinr ski, ki j-e pri tej priliki dejal, da Poljska v prvem desetletju svoje neodvisnosti m poklanjala zadostne pozornosti prosvetnemu vprašanju. Pred osvobojenjom ao je pravilno smatralo, cL= j« nartxLjO prosvet-ljevanje najvažnejše vprašanje in da obstoji narodna prosveta v vzgoji dobrih državljanov ne glede na njihovo narodnost in versko pripadnost. Sedanji parlament pa ima o prosveti toliko naziranj, kolikor je parlamentairnTih skupin in frakcij, in zato ni v položaju, da bi dognal najboljši način narodnega prosvetijevanja. Zato je treba to vlogo prepustiti vladi- Na koncu je Carinski izjavil, da so za reformo sedanjega režima in za ustavno revizijo vsi pristaši maršala Pilsnidskega, ki se je v najtežjih časih Poljske odločil, da prevzame nase težko odgovornost.
Preiskava o nemirih v Palestini
Jeruzalem, 30. nov. Arabci skušajo z vsemi sredstvi dokazati preiskovalni komisiji o vzrokih zadnjih nemiTOv v Palestini, da je v glavnem povzročila nemire Židom prijazna politika Balfourja-
Preiskovalna komisija jc proučila včeraj poročila glavnega upravnika Palestine iz leta 1920. generala Loudsa Boksa in neko zbirko člankov dopisnika »Dailv Maila«, Jima Jeffriesa, v kateri je obravnavano večinoma stališče domačega prebivalstva do cionističnega režima. Med drrugimi je bila zsltšana tudi gospa Newton. ki je živela dolgo časa v Palestini. Omenjena gospa je večkrat opazila, da je arabsko prebivalstvo db skrajnosti razburjeno zaradi vesti, da bo Palestina izročena Židom.
Malta, 30. nov. AA. Včeraj so bili ukrcana fnsje nervi baite'lKiMH za Portsasid, odkoder bodo kreni'Ii v Pa^esrfeio.
Pomorska razorožitvam konferenca
London, 30. novembra. Pomorska razorožitvena konferenca se bo vršfla v kraljevi palači Saint Shamps. Angleški krala ie sam ponudil vladi to palačo, ki spaida med najznamenitejše palače Londona. Ker pa je dvorana v tej palači premajhna za plenarne seje, se bo vsakokratno plenarno zasedanje pomorske razoroži tv ene konference vršilo v dvorani zgornje zbornice.
Tokio, 30- novembra. Danes je odpotovala iz Jokohame v Ameriko japonsfca delegacija, ki se udeleži pomorske razoro&i-tvene konference v Londonu. Odhajal oče so navdušeno pozdravljali tisoči manifesta nt o v. V manifestaciji so sodelovale rodi vojne ladje, nršilci, podmornice in Irfdro-plani. Japonski Kstl so uporabfli to priliko, da so ponovno naglasili potrebo, naj se prfana Japonski prav toliko velikih križark kakor Zedinjenrm državam. Listi naela-šajo, da je Japonska protfi odpravi podmornic, in zahtevajo, naj se oboroževanje zmanjša in ne samo omeji.
Preobilica zdravnikov na Češkoslovaškem
Praga, 30. nov. A A. Listi objavljajo sta-
tistiaoo zdravnikov na CeAkotsBo vaškem. V Ce-tfoo&h vaški refpmfeKfka ie 2900 Sežđcos.!o.va5kih zdrai\TnrJkov" in 2100 tiemSkih. Listi pozivak) vh-do nflij (preneha z dosedanjo prakso, ki je podc-Ijovatfa trn jim državljanom po kctičanaii zrflraivtti-šSdb študirati ceSboelovašfcio državDonslTvo.
Katastrofalen požar v bostonski luki
ParniJki v pristanišču v plamenih. — Goreče olje. — Pristanišče
skoro povsem uničeno.
Sew York, 30. novembra. Katastrotalen požar je izbruhnil snoči v Bostonu in obstojala je velika nevarnost, da uniči razdivjani element vse mesto. V luko jc bil prispel popoldne luksuzni parnik neke izletniške družbe. Iz nepojasnjenega vzroka je nastal na parniku požar, ki se je širil s tako dftgti. eo, da so se komaj rešili mornarji, ki so bili še na krovu. Par metrov oddaljen je bil vsidran drug parnik. Ogenj jc zajel tudi t»i-ga in predno je prihitela luška policija na pomoč, je bilo že skoraj vse pristanišče v plamenih. Nesrečo je povečalo dejstvo, da jo bil v luki slučajno tudi tovorni parnik za prevažanje mineralnih olj. Ko je ogenj za-
jel ta parnik, jr nastala eksploup. OgMJoal zublji gorečega olja so švignili ril Mm ▼ zrak iu pokrili vsa sosedna poslopja, ki »n bila takoj v  plamenih. Kljub nadrloTr^k«-
mu naporu gasilcev, vojaštva »n mornarjev jr zgorelo \ par urah 12 velikih po*l«»jnj v pristanišču. Obstojala je velika nemarno L da se požar razširi tudi na ostalo mesto. Le s smrtno nevarnostjo so ogenj končno jroii jutru lokalizirali. Pri-tanU«-e je maloru-rela uničeno, ker »o po-kodovani tudi pomoli, in razne naprave, brez katerih je iskrcavanje neniogore. Kako je n«<tnl •►•-'**ui. doslej >e ui poja>njeuo.
Strašna eksplozija parnika
Parnik Carnegieve ustanove eksplodiral. — Ladja iz jekla in
železa je popolnoma uničena.
London, 30. novembra. V luki Apia na otoku Samoa, ki je eden izmed otokov Pfdži v TLiem oceanu. ;e nastala na jahti »Carnegie« nenadoma velikanska eksplozija. Eksplozija je bila tako močna, da je pet parnikov potisnila proti obrežju- Nesrečno ladjo so v par trenotkih objeli velik: plameni, ki so jo popolnoma uničili- Več ponesrečenih mož posadke so morali prepeljati v bolnišnico.   Kapitana Oulta. ki je
skočil v trenutku kaiastn.ie z Udie v mrvr-je, so rešili in prepeljali v bo!n:co. k\r pa jc zaradi težkih poškodb kmalu umrl. 1 -srešajo već liuJ:. Na nies'o katastrofe ie prispel parnik »Ontario<. ki ^e skuša! rešiti ponesrečence. Jalvta »Carnecie« \t b:-!a krasna ladja. z^ra:ena 1 1909. in :c dužila institutu »Camesie^ v VVasiiingtonu v znanstvene svrhe. Lad;a je bila zgrajena po»polnoma iz jefcla in železa.
Vremenska katastrofa na Portugalskem
Lizbona poplavljena — Porušen ene hiše — Mnogo lfudi utonilo
Lizbona, 30. no^^emibra. Še le sedaj so doznava jo nekatere podirofoncisti ka-tosjtrofe, ikd je zajdela osredlmje in sever-ine pokrajcine Poirtjutgaikke z vram'emisik'o ika'taisrtrrotfo. V Liizlbari! saimi je falb stra-h<rMa. pa.TKtka, ker je bMo mesjto sikoraj 24 w v^^Moma. odirezaino od ostalega sv'eita, V režije ležeči delili mesta je stta3a voda pon>eikod do T. raatdisrtroipjia hBL Ljuidje so d'via dmii preživeli v pa-nž3n«rn strahu, da se hiiše porušijo. Pi-jom^rski oddelki so neunnorno reševali i ■cigrrožene pirebirvadce im jih spravljali na \Tamno. Pri tem ie pei Ijoudi uitooTiilo. Tri biSe so se fpc»nisiile im pctopaHo pod seta] Mse prebiraTce. Prefkitrcn^ <?e ye Mi
ue-k r^roctbložejii rešaikni čoin, z*ri ctstnur s«ta ujtouOfa   d^~a voia'ka   3n tri dlrtfge
osebe.
Tuda i'z ots'tiaMi pokraj-iin, ki so Me prizadieto od poplav in vihairjov, r>pte-.iiado poavjći'la o prefcreOTOCih kataslro-fab. Rlatzoivi so paruši'li rrmogo hls, voda pa je povziroč-iilta skoratj povsod ogircirnmo škodo, ki se trenutno niiti ne da pnKržno pfreccfn'it?. Javljenrilh oe mno-•go Sirnjrtn'ilh nesreč taiko, da cenijo po dosiedaj znamih podanih štervi'lo Slove-š/kih žrtev na 50. \rz mnogih kra-.iev §e splch mi vesti ker so vse zveze irwetr-jraoe in sik«u6aik> sanno s rx*rrK)čk> von-šikiih le^aken' ri^otmfH T^iofeti..
Zanimivosti ljubljanske
kronike
Štirje nevarni vlomilci in tatovi pod ključem — Truplo ponesrečenega železničarja Klobučarja najdeno — Zastrupljenjc z
ogljikovim dioksidom
Ljubljana, 30. novembra. Danes se je pripetilo več nesreč in prometnih nezgod, zabeležiti pa je tudi treba vest, da je policija prijela štiri nevarne zločince, od katerih sta dva operirala na svojo pest, dva pa sta bila člana nevarne vlomilske družbe, ki je izvršila v Ljubljani in bližnji okolici nebroj vlomov. O prvih dveh, Jožetu Petriču in 241etnem Jakobu Čimžar-ju, je že današnje -Jutro: obširno poročalo.
' Tretji je Robert L. Star je šele 22 let, pa ima že precej pisano preteklost za seboj. Zločinsko karijero je zadel že pred letom dni, vendar mu policija doslej ni mogla do živega. Te dni je vlomil v Soseovo trgovino na Mestnem trgu, si nabral za 2000 Din plena in je pobegnil, ko ga je iskal detektiv na doma. Suoči ga je v Orlovi ulici v dolenjskem okraju aretiral službujoči stražnik. Na policiji je prinal vlom, kakor tudi, da je hotel vlomiti tudi v kinematograf Ljubljanski dvor, kar se mu pa ni posrečilo, in končno, da je vlomil na Starem trgu v stanovanje Cirila Badjure, mu odnesel suknjič in več drogi stvari, katere je predal v Zagrebu. Policija sumi, da ima Robert na vesti Še več drugih tatvin in vlomov. Mladega vlomilca, ki so mu zaplenili cel arenal raznega vlomilskega orodja, so izročili sodišču.
Četrti v tej družbi je brezposelni delavec Valentin Kotnik, roj. 1904. v Dolu pri Hrastniku, Sooči ga je aretiral stražnik, ko je zapuSčal neko gostilno na Sv. Petra cesti. Kotnika zasledujejo oblasti zaradi vlomov in tatvin ter posilstva- Izpovedal je, da so Ca v Mozirju meseca septembra prijeli orožniki in ga pripeljali v zapore sodišča v Gornjem gradu, odkoder pa je že čez 14 dni pobegnil. Klatil se ie nato po Štajerskem, preživljal s tatvinami in beračenjem, končno pa se je znašel v družbi pajdaša, s katerim je nameraval odrintti v Beograd. Spotoma pa si je Kotnik premi-
slil. V Štorah pri Celju je izstopil ter o J še' spet v Ljubljano, kjer j oživel tri Mm brez vsakega dela in zaslužka. Policija domneva, da se je preživljal zgolj s tatvinami in vlomi :n da je Član nevarne vlomilske tolpe.
One 2. novembra je brez sledu [zs!nT] vipokojeni železničar in posestnik Josip Klobučar, rojen I. 1877- in stanujoč na Viču-Peljal se je z vozom po drva, a ga ni bilo več nazaj. Kasneje so našli vrxz in konia v Malem grabnu, dočim o Klobučarju n: lilo sledu. Včeraj je delavec Matija Lunar ob Malem grabnu nenadoma zagledal v vodi utopljenca. O tem je obvestil viško |1 rožnico, ki je ugotovila, da gre za ponesrečenega posestnika Josipa Klobučarja. Njegovo truplo so prepeljal- v viSko mrtvašnico.
Včeraj bi se kmalvi zastrupil delavec France Ravnihar, ki si gradi na Gal je \; j! barako- Mož je v baraki zakuril, da bi posušil stene- Kmalu nato je zaspal, plini, ki jih je razvijal koks, pa so ga omamili. Sclc drugega dne popoldne ga ie našel delavec Miiha Pirnat nezavestnega v baraki. Prenesel ga je takoj na prosto in obvestil rešilno postajo, nakar so Ravnikarja prepeljali v bolnico.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borra dan^s ni poslovala. V prostem prometu 60 notirali: Am^tordam 22.78, Berlin 13.5125. Bruselj 7.80SG. Hudim pešta 9.8877, Curih 1095.9, Dunaj 794.41 London 275.40, Newyork 56.5M, Pariz 222.36^ Praga 167.45, Trst 205.93.
INOZEMSKE BORZE. Devize: London 25.13, Newyork 515.05. Pariz 20.29, Milan 26.97, Madrid 71.50. Berlin 133.28,   Dunaj 72.49,   Beogrnd 9.1278, Praga 15.2775, Bukarešta 3.07, Budimpešta ■ 90a5, Sofija 3w72, Varšava 57.75
Stran 2
»SLOVENSKI NAR OD«, dne 30. novembra 1929.
Čelni kolodvor ni za Ljubljano
Anketa, ki se je vršila 1.1919, je zavzela strogo odklonilno s tališče
LJubljana, 30. novembra Anketa, ki se Je leta 1919. vršila v zadevi rešitve ljubljanskega kolodvorskega in železniškega vprašanja, Je med drugim razpravljala tudi o predlogu, naj se napravi čelni kolodvor. Anketa je v tem pogledu zavzela strogo odklanjajoče stališče ter je izdelala mnenje, ki ga v naslednjem pri občuj emo. Te službene ankete so se udeležili poleg strokovnjakov gradbene direkcije, mestnega gradbenega urada bivše južne železnice in direkcije državnih železnic tudi 5e privatni arhitekti kot kooptirani člani te anketne komisije. Mnenje te anketne komisije se jo glasi-k> takole:
Ako pregledamo železniške naprave flarata mest v Nemčiji z nad 100.000 prebivalci In nekaj svetovnih mest, pridemo do zanimivih rezultatov:
Čelne osebne kolodvore delimo namreč lahko na dve skupini- V prvo štejemo vse one, kjer vodi železnica radi'onalno do mesta in ki tvorilo v mestu začetek ali konec proge, v drugo pa one, ki se nahajajo na prehodni železnici, vodeči mimo mesta in ki nadomeščajo pravi prehodni kolodvor s tem. da se odcepi k*rajši ali daljši tir od prehodne proge, ga napelje bolj v sredino mesta in napravi tam čelni kolodvor. Prvi so torej čelni kolodvori na Izhodišču ali koncu proge, drugi so čelni kolodvori na prehodni progi.
V prvo skupino spadajo čelni kolodvori ▼ Londona: Paddtngton station, Marvlebo-ne - Vfktoria, - Euston, - Kingscross Pancras". Gharingcross-. Brickelstenns-, Frenchurciu -VVhitechapelstation; v Parizu: Gare du S. Lazare. M. Parnasse, du Nord, d'Orleans, de T Eest v Berlinu: Lehrter-banUof, Potsdamer-, Stcttiner-, Anhalter-, Gorlrzertoanihnhof; na Dunaju: VVesibanhn-hof, Sudbannn-, Osrbahn, Norwesit<bahn, Franz - Josefsfoahn-. Nordbahn-, Aspang-ba.mfaof.
Kako so nastali po večrini ti čelni kolodvori?
Zgrajeni so bili sredi prostega stoletja več ali man] na takratni periferiji mest, razvoj naselbin M h Je sča-som obkolil In Šele dandanes se nahajajo v sredini mest Glavno pa je to, di so bili čelni kolodvori Izhodišča raznih prog privatnih železniških podjetniških družb, ki so nastale v glavnih v giavnfh mestLi in ki so si s časom v prometnem oziru osvojile gotove pase dežele, ne da bi se pri tem mnogo brigale ena za drago. Tako tudi ne za to, da njih izhodišča, to j c čelni kolodvori v glavnem mestu, niso imeli nikaike zveze med seboj. To je en moenent Drugi moment Je ta, da so nastali taki izhodiščni ali končni čelni kolodvori le tam, kjer ie bi! pomen dotičnega mesta tak in njega privlačna sila tako močna, da je pretežna veČina potnikov prekinil« tu svoie potovanje bodisi sploh aR le za krajši   čas; tako   veljavo pa imajo le svetovna mesta.
TI čemi kolodovorl so tore] nastali t* povsem drugih razlogov kakor iz ozlrov na razvoj mesta, udobnost občinstva, terenske razmere Itd-Drugo skupino tvorijo, kakor že rečeno, čelni kolodvori, ki nadomeščajo prave prehodne kolodvore Pomembno je. da poseduje le man šina omenjenih mest take čelne kolodvore in sicer: Leipzig. Frankfurt, Munchen, Ko-nigsberg, Stuttgart, Danzig, Braunscaweig in Kassel. Le pri tem malem številu mesit napeljalo se je svojčas železnico tik mesta ter zvezalo mestno središče s kratkimi tiri in čelnim kolodvorom z železnico. V Stutgartu je sledila v to konfiguracijo terena, ker leži mesrto na gričevju. Da se izognejo dragim predorom, napeljali so stranski tir s čelnim kolodvorom v dolinici ležeče središče mesta. V Konigsfbergu in Danzigu ležita čelna kolodvora tako blizu prehodne proge,, da tvorita le čisto kratke stranske tire, ker je manipulacija zaradi neposredne bližine glavnega premikalncga kolodvora in kurilnice enostavna.
Važno je <o, da smajo vsa druga nem-8ka mesta z nad 100.000 prebivalci (in manjša gotov tudi), to je tore! pretežna večina, prehodni kolodvor. Tn sicer: Hamburg, Breslau, Dresden, Koln, Nurnberg, Hannover, Macdeburg, Dussefdorf, Stettin, Chemnitz, Bremen, Elberfeld, Halle, Strass-buTg, Dormund, Barmen, Mannheim, Aaohen, Essen, Posen in Krefeld. Razen tega so v Berlinu Friedridh strasse, Alexandraplatz in Soniestscher - Ba/inhcrf ter ▼ Mundhenu OsUbalinhof prehodni ker fodvori-
S ki čaj a, da bi bila kje napeljana prehodna železnica le Iz ozlrov na bodoči  razvoj mesta  daleč zunaj ter spojena z mestom po čelnem kolodvoru, nI sploh nikjer najti. Kako Je v tem oziru bilo v brv$i Avstriji je Itak mano. Raeen Dunaja Imajo Se Praga in Trrt čelne kolodvore, vsa drtrsa mesta (Krakovo, Ora«,   Insbrock, Sarzburg. Uen* itd.) hnajo prehodne kolodvore.
Iz vsega tega Je razvidno, da nem-
ški železniški strokovnjaki nikakor ne daiajo prednosti čelnim osebnim kolodvorom In da so zgradili prehodne kolodvore, kjer se Je dalo, pri čemur ne opažamo tudi nobene oz-kosrčnostt pri presekanja mestnih okrajev t zgradbami pod ali nad zemljo ter cestnih pod* aH nadvozov; narobe vidimo v tem oziru komplicirane napeljave, v katerih se zr-duh praktičnosti In veltkomestne t., t etike, k} seveda sloni na drugih temeljih, kakor inalomestna ali pokrajinska«
Neugodnosti iz železniško • tehničnega stališča pri čelnih osebnih kolodvorih so sledeče: Čas postanka vlakov Je podaljšan zaradi daljše vožnje.
Ta čas se mora namreč pravilno Šteti od trenutka, ko zapusti vlak prehodno progo ter krene proti *elnemu kolodvoru, do trenutka, ko privoli od kolodvora zopet na prehodno progo. To podaljšanje nasprotuje eni kardinalnih točk železniškega obrata ro ie: zahtevi po hitrosti. Ca s postanka vlakov
je podaljšan  zaradi  komplikacije v strojni službi. Ako je dotična postaja itak menjalna postaja za stroje, potem ni zamude. Ali oko to nI že od kraja določeno,   mora   se hočeš nočeš aH vendar menjati stroj, aH pa obrniti ga in postaviti na drugi konec vlaka-Ravno Isto velja za službeni voz, ki se ga mora tudi piestaviti, ako se noče dati vlaku že od kraja dva taka voza, enega na vsakem koncu, kar gotovo ne pomeni štedljive uporabe voznega materijala. Prestavljanje stroja in službenega voza Je pa le mogoče s premikanjem   celega   vlaika in naknadnim obnijeniem stroja in voza na okremicl, ker drugače bi potrebovali pod kolodvorsko streho zopet kretnico in še en ogiba liri tir, kar bi zopet povečalo to kolodvorsko napravo. Tudi ta zamuda je v protislovju s hitrostjo prometa. Ako pripnemo dva službena voza, je lahko mogoče, da zahteva okolnost pri kaki teč j i napetosti proge priprego. ker so kaki vozovi težki do 20 ton. To pome nja zopet izdatno po-draženje obrata. Pred od.iodom mora novi stroj zopet napraviti vaccirn in treba je preizkusiti zavoro, kar pomend zopet 2—3 minute. Med postankom je
kurjava  prekinjena,   ker   se stro] odpne,
pri hudem mrazu zadostuje to, da kurjačna naprava zmrzne, kar pomeni zopet zamudo zaradi tajenja. Ako Je bi! zadnji v o« brez vacuuma (mlečni voz ali drugi tovorni voz), mora se prestaviti na drugI konec vlaka, kar je mogoče ie s preminkanjem cele garniture Zopet zamuda-
Vlak potrebuje n. pr. ojačeoje 1—2 voz. Priklopi jo se zadaj. Ali od postaje X- na. jrej ojačenja ni več treba. Ker se pa sedaj nahajata dotična 1—2 voza za službenim vozom, pomeni to zopet premikanje na postaji X., kjer bi se sicer voza, ako bi bila na koncu, enostavno odklopila. Zopet zamuda.
Tudi poštni voz je umestno premakniti od enega konca vlaka na drugi, ker pustiti ta voz na koncu vlaka zaradi slabega pregleda ni praktično. Uvreti se ga lahko tudi v sredo vlaka, ali v tem slučaju je onemogočen prosti dostop od enega konca vlaka na drugi (v spalni voz, Jedilni vos) Zopet
neprilika- Otežkocena je praktična razpolaga pri uvrstitvi voz. Dostikrat pomeni obrnenje vlaka izgubo časa na kaki drugi pstaji, ker se tam podaljša premikanje is razloga, ker so prišti posamezni vozovi, ki naj se tukaj odpnej, zaradi obrnitve vlaka na nepraktično mesto.
Prtljaga, ako stane, kjer je, nahaja ee po obrnitvi vlaka na njegovem koncu. Iz tega lahko nastane položaj, da se mora prtljaga na kalri drugi postaji, kjer naj ubere novo pot po drugi progi, prenesti od konca enega vlaka na konec drugega vlaka. Ali pa se je že prenesla prtljaga prej v dotifcnem Čelnem kolodvoru od enega konca vlaka na drugi. V vsakem slučaju nastanejo tako neprilike, ki pomenjajo zopet podraženje obrata in izgubo Časa,
Vožnja od prehodne proge do čelnega kolodvora je popolnoma brezplodna, ker vlak pri tem ne izpolnjuje svoje naloge voziti naravnost le proti svojemu cilju, pač pa pomeni ta vožnja uepotrebno večjo upora, bo premoga in podraženje obrata.
Ako je prehodna ielezniea dvoiirna, mora biti svesa s čelnim kolodvorom štiri tirna.
Tako bi moralo biti v Ljubljani glede južne železnice, ker drugače bi bil onemogočen istočasen uvoz in izvoz vlakov iz Trsta in Dunaja oz proti Trstu in Dunaju, ampak bi morali taki vlaki čakati drug na drugega. Oporekalo se bo morda, da se ta slučaj lahko izloči. Ali ako se ne more izkoristiti povsem vsaka možnost prometa, znači to, da je nova naprava pomanjkljiva in Že zastarela, ker bi to pomenjalo zmanjšanje obratne zmožnosti železnice.
Iste velja glede gorenjske in dolenjske   (pravzaprav   tudi sa kamniško progo),   sa katere bi morala imeti »reza do eelnega kolodvora še oadaij-na dva tira. tako da bi štela skupaj šest oziroma sedem tirov in bi meril njen spodnji ustroj vsaj 24 m v širini In takih neprilik bi ee dalo našteti še več.
Vendar pa so zgradili drugje tu pa tam čeme kolodvore. Ali le zaradi tega, ker so bili tam iz terenskih ali naselbinskih ozirov itd. k temu prisiljeni. Tudi bo dotične naprave n. pr. v Leipzigu tako obsežne in velike in mesto kot prometni centrum tako važno, da so tam take neprilike (posebno v gmotnem oziru) manj pomembne.
0 tako zvanem »Spitzkehrenverkfeer« k čelnemu klodvoru m nazaj pa sploh ni, da bi se govorilo To je ultima ratio v obupnih •lučajih (Zidani most). In te ee vendar ne more vzpostaviti kot redno pri novi napravi, ki naj Jo smemo' svati popolno in moderno.
Ali naj se torej napravi v Ljubljani čelni osebni kolodvor? Ljubljena ne bo nikoli mesto, kakor so označena uvodoma gleda čelnih kolodvorov prve skupine. Ljubljana bo vedno le prehodna postaja. Ni siluj oče potrebe napraviti v Ljubljani Čemi kolodvr, ker se da resiti vprašanje tudi s prehodnim kolodvorom.
Ali naj se kupi ugodnost, da bi se mogel postaviti čelni kolodvor nekaj sto metrov bližje središču mesta kakor prehodni, z označenimi neprilikama ▼ obratu, dan za dnem, leto za letom, za vedno?
Iz železnisko-tehničnega stališča moramo napravo eelnega osebnega kolodvora odklanjati.
Glasbena Matica v Franciji
Občutki pred odhodom —
t Nancvju
sprejem in uspešen nastop
Nancy, 26. novembra Vsa Ljubljana je že kakih deset dni pred 23. novembrom govorila le o tako zvanih »Matičnih Francozih« in zavidala vsem udeležencem turneje. Ti pa so to pot preživljali Čudne občutke strahu, dvoma, skrbi in veselja. Saj Francozom Slovenci niso tako znani kot Cehoslovakom ali Poljakom. Neka skepsa o sprejemu, skrb za dober nastop z zmanjšanim zborom tn pre-obloženost novega dirigenta, ravnatelja Poliča jih je motila v njihovem veselju in sreči. Le sibirski mraz so pričakovali po vrhu vsega kot so kazala zadnja vremenska poročila iz Francije. Ko je nadusljiva okomotiva potegnila pevski zbor z ljubljanskega tira, je bilo razpoloženje še ne-iam mrzlo, zeblo je vsakega. Pa že v Kranju so se čuli klici, znani s prejšnjih turnej: Kufre dol'! Vagoni so se spreminjali v spalnice. Pa brž so se pevci proti ;utru »brihtadi«, ko jim je od daleč zadišalo Monakovo s svetovnozrnanimi pivnicami. Le premučno jim je bilo premagovati radovednost in sline po pivu, ko so si ves dam v spremstvu prijaznega konzula naše države, dr. VrSiča, ogledovali glasoviti Deutsches Museum in zoo. No, In končno so se zadovoljile njihove oči« pa tudi želodci, ko so prestopili prag nabito polne dvorane Hof-Brau-ja, kjer so z do->ro voljo pred polnimi vrčki zaključili lep dan. Noč je bila zopet vagonska. Zgodaj zjutraj (25. novernbra) v ponedeljek je zbor
dospel v zgodovinsko znani Strassburg, prijazno sprejet od bivšega lektorja ljubljanske univerze g. Tesni ereja In trgovca Lavriča. Oba sta zboru z izredno prijaznostjo razkazala vse mesto z njega znamenitostmi, bližnji Ren in oranžeriio.
Popoldanski vlak je zapeljal pevce ob pol 5. v Nancy, ki je bilo mesto prvega tumejskega koncerta. Po kratkem okrep-čilu v hotelih se je zbor udeležil pozdravnega večera, ki so ga priredili: La Cbora-le Alsace et Lorraine, Les Anciens SoMus d* Orient Ln jugoslovenski akademiki. Po otvoritvenem govoru g. Goulina, podpredsednika AlzaJko-lorenskega zbora sta povzela besedo Se M. Olivier) in g. Dolev v imenu Zveze vzhodnih bojevnikov, nakar sta se gg. dr. VI Ravnihar za zbor in dr. J. Pretnar za ljubljansko občino zahvalila za prijazne pozdravne besede. Zaključil Je prijateljski večer visokošolec Mazarevič s pozdravom svojim rojakom. 2e na tem večeru, ki je izzvenel s pesmimi Matičnega kvarteta v zelo veselem razpoloženju, se Je pokazala iskrena prijateljska naklonjenost Francozov do Slovencev. Posebej pa je Se g. Koenig, seeretaire general, povabi] v svojo domačijo damsko deputacijo, pri čemer se Je s posebnim veseljem spominjal prijetnih trenutkov, ki Jih Je med vojno preživel med Jugosloveni.
Prijetni vtisi za zbor so se nadaljevali 36. t m. dopoldne, ko so zastopniki različnih korpo racij, predvsem pa Jugosloven-
ski visokošolci opremljali zbor in mu razkazovali mesto. Popoldne so se pevci poklonili mestnemu županu, pri čemer so zastopniki mesta in korporacij z županom MalvaJora na čelu zelo prijazno pozdravili zbor ter poudarjali stare prijateljske zveze med Francozi in Jugosloveni, nakar je župan predsedniku Gl. Matice dr. Rav-niharju izročil častno medaljo.
Viiek vsega navdušenja je bi! pa kon, cert, ki Je predvsem moralno, pa tudi materialno izborno uspel. Pred nabito polno dvorano ie pozdravil šef prosvetne ceo-trale v Nancvju zbor in publiko z ljubeznijo in navdušenjem v besedi in izrazu. Sledile so v posameznih odmorih poklonit-ve poslanikov mestnih korporacij in zboru sta bila Poklonjena dva šopka, eden od z. Goulina, podpredsednika Alzaško-lorenske-ga zbora, drugi od Zveze vzhodnih bojevnikov. — Vse pesmi so žele izredno priznanje publike, neumorna v aplavzu pa je bila ta po Sch\vabo\i »Zdravi Mariji« in narodnih »Gor čez jezero« in r Miški«. Končan je bil koncert in publika se m zganila, Se vedno zatopljena v mehke harmonije in glasove naše melodijozne pesmi, zvočne pa mehke glasove pevcev in fino ter gracijozno kretnjo ter hipnotizirajočo zbranost s katero vodi dirigent zbor in ki je lastna samo nagemu odličnemu in priljubljenemu ravnatelju opere M. Poliču.
Zbor nadaljuje v prihodnjih dneh celo vrsto koncertov, pri čemer mu želimo vsaj enakih uspehov kakor v Nancvju.
L. Vedralova.
Naš novi roman
SERŽANT DIAVOLO"
99
IMA NASLEDNJA POGLAVJA:
Grad bede Nizza v vrtincu karnevala Njen greh Junak tujs&e legije Svidenje Izdana tajna Zaobljublfena srca Med rožami Žena v črnem tiikoj u Poročna noč Prebujenje Tolažnica Med dvema dolžnostim a Dan plačila Dober advokat Pred krvniki Na ora£u ljubezni
e$f»Cf*t
— SK Ilirifa (Hazenska sekcija). Danes popoldne od 1330 dalje trening za vse igralke na igrišču ob vsakem vremenu. Ju* tri dopoldne od pol 11. ure dalje trening na igrišču za vse one igralke, ki ne nastopijo v popoldanski tekmi proti SK Savi Trening se vrši ob vsakem vremenu. Apeliram ponovno na vse članice, da se udeležujejo treningov redno. Popoldne ob 13.45 prijateljska tekma proti SK Savi. Sledeče igralke morajo biti točno ob 13.30 v garderobi: Iva, Petrfč, Reni, Stan* K., N«**, Vida, Darinka, Rusa. Vse, ki imajo klobo-vo opremo še doma naj prineso isto s seboj na igrišče.
— S. K. Ilirija, (iz tajništva.) V torek se vrši zadnja plenarna seja pred občnim zborom v običajnem lokalu. Vsi gg. načelniki se naprošajo, da pripravijo za to sejo točno zdelana poročila za občni zbor Isto* tsko je do te seje brezpogojno urediti na-rsftčajsko čla-narino in točne obračune kolkov, katere je izročiti H tajniku g. Sitc» lju. K seji se vabijo tudi rcviojorji,
— Hazena. Jutri popokine se odigra na igrišču Ilirije prijateljska bazenska tekma med družinama Sevniške Save in Hirije Nastop m Ude in simpatične Save v Ljubljeni bo vzbodil brez dvoma velik interes, ker je to eden naših najmlajših bazenskih khibov, ki pa je pokazal v pretekli sezoni največjo agilnost med slovenskimi klubu Njegovi nastopi proti Iliriji Ateni, Celju in zagrebški Concorcftji, značijo zanj velik in pomemben uspeh, kakršnih drugi klubi v svojih početkih ne dosežejo. Družina razpolaga z agilnkni m že dosti rutinira-nimi igralkami, ki goje sicer še dosti primitivno, vendar pa že dokaj nevarno igro, ka zahteva od protivnika jako obrambo. Ilirij* nastopi s Kombinirano postavo, vendar pa tako jaka, da bo protivniku brez-dvoroa enakovreden, če ne celo nadmočen protivnik. Tekma se prične popoldne ob 13.45 kot predigra nogometni tekmi Hermes : Ilirija, ki obeta istotako prvorazredV no igro. Za to tekmo vlade po zadnjem nastopu Hermesa proti Primorju Se prav poseben mteres. Vstopnina je za obe tekmi enotna.
_ »Tek ujedinjenja.* Na praznik ujedinjenja priredi A S K. EYimorje, pod pokroviteljstvom bana g. inž. Dudana Ser-neca svoj vsakoletni »tek Ujedinjenja«, ki vzbuja meo? občinstvom vedno mnogo zanimanja. — Letos se pričakuje še mnogo več, kot doslej — tekmovalci bodo številnejši,
borba ostrejša, organizacija popolnejša. — Doznava se. da ao bile razne organizacije
niproSne za tehnično sodelovanje. Tek še
vrši skozi mesto ter obsega 12 skupin, kar je bilo določneje razvklno iz službenega razpisa — m se deli v glavnem v dve progi — prva, v dolžini ca. 5 km — je dokaj
napornu, k. j i rudi p itrir.;ni pr<. gradu — drug j j« manj nap *rna »n »e \ rii na zgolj ravn: progi \ d< /in« 2 7 km — Tekmovanja sc udeležt tudi r.i n nani oUni izven ljubljanskih klubov, in sjeer: Stefanović iz Beograda kumer ir. i'redsvić lz Zagreba ter bratje Susitti iz Celovca.
mco
KOLEDAR.
Daass: Sobota. 30. novembra lagft, kat.aicar : Andrej, eravo&Java: 17. oo\«Tibra. Qrigo*Ui.
Jutri: NedeUe: 1. decembra kmaŠšmmi Cieooor«, Dao ujedini!en)«, t>r*\ oslov««: is. nu-
DA.NA&SJE PRIREDITVE, Drama: Brez Hubezn:. Opera: Prodana oeveata. Šentjakobski rJedaJKkl oder: Moraa r>si*
ske.
Kino Matica: Sttnje vrač. KUm> Ideal: Rdeči krc«.
Kino UubUan«Jd Dvor: M*4 fn^&-x-em na Ma&e-
aent,
Tsiovadna akademija m p!os UttblJaaakeiz,* So-kola.
Predavanja: V drusavu SoOa ob p«| 21. prd »Levu«. Tema: O hižaSklh Srbih. — Ob IS. ne so-dlftou (dvorana 79) Predava muv- pnr4- dr. Dolenc v okviru drušrva »Pteiveflc«
PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Ob 15. j2tiec&ek-No<-an»čeik.   Ob 30. Ziv-
lienj« yt lepo. Opera: Zaprto.
NOVINARSKI  KONCERT  OB 20. V UNIONU. Kino Madca: §cin}e vragr.. Klao Ideal: RdeH kroc
Kino Ljubljanski (tvor: Mai!i predujem ni blaznost.
Šentjakobski  steđaMski oder: Morate gospe DuJ-
Film Z KI): Mati. — Ob 11. v Manici.
Lutkovo gledališče na Taboru: ob 16.: Oa&r>er-
£©k iSčc   stainovanac   Proslava ujedinjenja. Loathrsky   odbor   Če£ kosio venske  Obče:    ob 4
odjpoiediK v Narodnesm domu: Tri £tai?e v4a*y
deda Vseveda. Tek njedrnjenja ob 16. sfoozl mesto.
Nogometna tekma lHrtJa : Hermes ob 14.45.
DEŽURNE LEKARNE. Daoes m Jutri: Babovec, Kortsreana tre Ueter. Sv. Petra cesta, Hočevar. &fika.
Ogromni uspeh
4
vragov
v ,£litnem kinu JKatica'
Kruta mladost 4 osirotelih cirkuskih otrok. Po dolgoletnem trpljenju blesk in slava. Boj mlade artistke (janet Gaynor) preti st astni, lepi in zapeljivi ženi za ljubezen prijatelja iz m adih dni. Salto nor tale izpod cirkuske kupole!
Predstave: danes ob 4., V« o., V«8. in 9. uri. Jutri v nedeljo ob 3^ »/»5.,      i/fs. in 9, uri.
Radioprogram
Radio-Ljubljana
Nedelja, 1. decembra. 9.30: Versko predavanje; 10: Prenos slovesne službe božje ob rjriUki narodnega praznika i-z stolne cerkve; 11: Koncert ta-dio^orkesfcra; 15: Državna himna. Ob 11-letnici ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, predava dir. g Jug; 1530: Mladinska akademija mestne ženske realne gimnazije; 16JO: Reproducirana glasba; 17: Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski; 17.30: Potovanje v Južno Ameriko, predava Franjo Berden; 20: (Rezervirano za event. prenos): 2: Časovna napoved in poročila. — Plesna gtesba; 23: Napoved programa n naslednji dan.
Ponedeljek, 2. decembra. 12-30: Reorodrucirana glasba; 13: Časov« na napoved, borza, reprodajcirana glasba; 13.30: Iz d\in*njih dnevnikov; 17.30: Koncert radi o-orkestra; 18 JO: Francoščina, poučuje dr. St. Leben; 19: Higijensko predavanje; 19.30: Angležema, poučuje ga Ort* haber; 30: Koncert radio-kvartete (Jeraj, Bravničar, FerSnik, Eržen); 22: Časovna napoved to poročila, napoved programa za nasL da-n.
MED AVDOKATI
— Kolega, strašno sem utrujen. Imel sem obravnavo in zagovor jc tra*
jal cele štiri ure.
— Jaz sem še stokrat bolj utrujen.
— Od česa?
— Poslušaj sem vaš zagovor.
Moderne ter okusne pletenine, nogavice, rokavice in drugo modno blago za dame in gospode. — Cene konkurenčne.
F. & HI. Rozman 1
lastna tvornica pletenin, trgovina
v Židovski ulici v Ljnoliani.
1
t
44466084
štev zro
»SLOVENSKI NAROD-, dne 30. m>vembra 1929.
Stran I
Kaj je z regulacijo Ljubljanice
Lani in letos se je vršilo pet konferenc o dovršifvi regulacije - " :;a napreduje počasi
Ljubljana, 29. novembra.
vprašanje regulacije Ljubljanice, oz. osu-■vvanja Barja se je načelo že L 1884., ko je HI Izdelan zadevni načrt. L. 1906. je bil a> dan zakon o regulaciji Ljubljanice, po katerem je znašal proračun 4134.000 zlatih kron. Na podlagi tega zakona se je določil Mi prispevm aklad med interesentu Prispevno razmerje je bilo naslednje: 45% je prevzela država, 12% dežela, 10% ljubljanska občina, 38% interesenti. Gradnja ee je saeela L 1900; njeno dovršitev pa je preprečila svetovna vojna
Po državnem prevratu finančne prilike niso omogočale, da bi se delo nadaljevalo. Močvirni odbor je ponovno poslal spomenice na pristojna mesta, vendar je znašala celokupna državna subvencija v označene svrhe od 1. 1918. do lani le okoli 2 milijona Din, ki sta se porabila za dovršitev obrež-nib zidov.
Na konferenci dne 27. oktobra lani ee je sklenilo, da bi bil prvi pogoj za nadaljevanje započetih del
ustanovitev pisarne. Njena naloga bi bila zlasti
zbrati raztreseni materijal, napraviti proračun ter ga prilagoditi veljavnim določbam državnega računovodstva.
Preden pa se zaprosijo pristojni državni faktorji za pomoč in podporo, je treba, da se
sporazumno z interesenti določi prispevno razmerje oblasti, mestne občine in ostalih lokalnih udeležencev.
Na konferenci dne 7. junija t. 1. je poročal občinski svetnik prof. Jarc, da je na spomenico mestne občine ljubljanske v zadevi nadaljevanja in dovršitve regulacije Ljubljanice osebno Interveniral pri ministrstvu v Beogradu, da bi se z regulacijo Ljubljanice čimprej pričelo in započeto delo čimprej dovršilo. Zainteresiral je posebno načelnika Kneževića in Jovanovića, id sta oba uvidela potrebo nadaljevanja regulacije Ljubljanice v zvezi z osuševanjem Barja. Zasiguranje kreditov za tehnično pisarno in pa morebitnih kreditov za regulacijo Ljubljanice je treba predložiti ministrstvu načrt in proračun za regulacijo Ljubljanice, iz katerih bo ministrstvo moglo uvideti obseg in način dela in višino potrebnega kre-dita.
Prof. Jarc je poročal nadalje, da je poleg mestne občine (100.000 Din) votiral k stroškom za tehnično pisarno regulacije tudi komisar ljubljanske samouprave, in sicer 100.000 Din. Glavni odbor za osuševanje Barja pa je pripravljen prispevati 45.000 Din. Za tehnično pisarno bi bilo torej na razpolago že sedaj 245.000 Din in bi se tehnična pisarna lahko takoj osnovala. Sklep konference je bil, da
pripravi mestni gradbeni urad načrte,   proračun in tehnično poročilo o regulaciji Ljubljanice. Na konferenci dne 4. septembra L L je poročal    župan    dr. Puc o intervencijah v Beogradu. Predvsem je važna knferenca za rešitev  naročila    ministrstva  gradjevine v Beogradu, ki ga je dalo ministrstvo po sporočilu prof. g. Jarca, in sicer, da je treba ministrstvu  radi prispevka za tehnično pisarno
nujno predložiti kompleten elaborat načrtov, proračuna in tehničnega poročila za regulacijo Ljubljanice.
Sprejet je bil predlog župana dr. Puca, da se zaprosijo oblasti za
osnovanje    komisije    za regulacijo Ljubljanice. Predsedstvo naj bi vse. kakor prevzel zastopnik vlade, veliki župan ljubljanske oblasti,   ker hi s tem dobili neposreden vpliv in inge-renco države. V komisiji naj bi bili: veliki župan ali njegov namestnik, zastopnik ministrstva in tehnične uprave ljubljanske oblasti, tehnični  in administrativni zastopnik ljubljanske samouprave, 2 zastopnika glavnega odbora za osuševanje Barja, po 1 tehnični in administrativni zastopnik    mestne občine ljubljanske in stavbni vodja.   Istotako   je bil sprejet predlog, da se
ustanovi tehnična pisarna, katere   vodstvo naj bi prevzel inspektor inž. Orel.
Na konferenci dne 5. oktobra t. L je poročal občinski svetnik prof. Jarc, da je interveniral v Beogradu radi prispevka za pisarno in regulacijo pri raznih ministrstvih. Glede načrtov, predloženih ministrstvu, so sklenili načelniki vseh treh sekcij ministrstva, da se na željo načelnika Jovanovića skliče v Ljubljani
konferenca vseh interesentov in oblasti,
na kateri bi bili uavzoči tudi zastopniki ministrstva. Nato bi ministrstvo načrte odobrilo in razpravljalo o prispevku. Načelnik Jovanovič je bil mnenja,
naj bi vsa dela za regulacijo Ljubljanice vodila   in   prevzela v izvršitev mestna občina  ljubljanska. Finančni minister je v principu pristal na to, da država prispeva h regulaciji Ljub. Ijanice,   vendar naj se prej zedinijo za prispevek   posamezni interesenti in naj obseg teh prispevkov sporoče ministrstvu gradjevin. Predsednik župan dr. Puc je izjavil, da bi bila mestna občina ljubljanska na željo ministrstva gradjevin pripravljena prevzeti vodstvo in izvršitev regulacije Ljubljanice, če drugi faktorji ne ugovarjajo.   Glede na željo ministrstva  gradjevin, da se izjavijo posamezni   faktorji,  oz.  interesenti vnaprej glede prispevkov, ki so jih pripravljeni plačati v skupen fond za izvršitev načrta regulacije Ljubljanice, so podali zastopniki oblasti in interesentov naslednjo izjavo:
Zastopniki mestne občine ljubljanske, glavnega odbora za osuševanje Barja in zastopniki oblasti izjavljajo, da stoje vsi na stališču dež. zakona dne 1. avgusta 190&,
ki je še vedno v veljavi. Pripominja se, da je glavni odbor za osuševanje Barja že sklenil, da je pripravljen prispevati k regulaciji 10%» mestna občina ljubljanska pa je sklenila prispevati 20%. Ker pa manjka k za&oniti obvezi obeh faktorjev v smislu citiranega zakona (33% ■+■ 10% = 43%) še 13%,
izjavljajo zastopniki glavnega odbora is osuševanje Barja in mestne občine ljubljanske, da bo pripravljeni po. višati svoj prispevek do visine 43 , in to z zakonito obveznostjo. Ključ medsebojnih   prispevkov uredita oba interesenta po dogovoru   med seboj. S tem je zasiguran zakonit prispevek -13%, ki jih imata skupno prispevati v smislu zakona glavni odbor za osuševanje Barja in mestna občina ljubljanska.
Zastopnik komisarja ljubljanske oblastne samouprave je izjavil, da stoji tudi oblastni komisar na stališču zakona iz 1. 1906 in
da bo oblast    prispevala    po zakon;i predvideni znesek 12%. Direktor  inž.  Prelvšek  je  opozarjal na potrebo, nujno pričeti s pripravami za regulacijo.
Tehnična pisarna naj bi takoj pričela z delom. Sklenjeno je bilo soglasno,
da   se zaprosi    komisar ljubljanske oblastne samouprave, da odobri pri. spevek 100.000 Din   za   tehnično pisarno takoj in da tega prispevka ne veže na pogoj,   če prispeva država, ker se država pred budgetora ne more vezati. Vse oblasti in interesenti se pozovejo,   da dirigirajo svoje zastopnike   v   komisijo   za regulacijo Ljubljanice. Med zastopniki  mestne  občine ljubljanske in glavnega odbora za osuševanje Barja je bilo tudi sklenjeno, da velja za diferenco prispevka 13% ključ 1 : 2, seveda s pridržkom    pritrdila    občinskega  sveta in glavnega odbora.
Na konferenci dne 27. t. m. je poročal občinski svetnik prof. Jarc kot predsednik, da so bili poslani ministrstvu gradje-
prepisi   zakonov    iz    L 1877-, ti. in 1909.. ki se tičejo regulacije Ljubljanice,    oz.    osuševanja Barja -ploh. Nadalje so bili Beogradn predloženi načrti s tehničnim poročilom in proračunom stroškov. Splošno se je mislilo, da je z določitvijo prispevkov interesentov in tukajšnjih, oblasti k troškom za regulacijo vse urejeno srn nujno nadaljevanje započete akcije, vendar temu ni tako. Pri zadnji intervenciji v Beogradu po županu   dr. Pucu in gradbenem direktorju inž. Prelovšku je načelnik Jovanovič    opozoril    na    zahtevo- ministrstva gradjevin, naj se ne ustanovi  komisija za regulacijo Ljubljanice,
ampak vodna zadruga, ki bi kot pravna oseba prevzela odgovornost za dovršitev regulacije. Sestavijo naj se takoj pravila te vodne zadruge in predlože ministrstvu gradjevine v odobritev. Nato bi se
osnovala komisija, v katero bi bil delegiran  tudi  zastopnik ministrstva. Komisija bi na licu mesta pregledala situacijo v zvezi S predloženimi načrti. Šele nato bi se osnovala
terenska   sekcija  (gradbeno vodstvo) zopet  z  zastopnikom   ministrstva, ki bi izdelala podrobne načrte in podroben proračun. Župan dr. Puc je bil v zadevi regulacije Ljubljanice tudi pri finančnem ministru, ki je obljubil podporo. Tudi »kralj se je interesira! za dovršitev regulacije. Sklenjeno je bilo,
obrniti se na bana dravske banovine, da odloči o kom potenci regulacijskih in melioracijskih do?, katerih kompe-tenca bi  prišla  v  važno vpoštevanje pri  dovršitvi    regulacije Ljubljanice. Če je z novim zakonom dana ta kompe-tenca  neposredno  banu  dravske banovine, čaka upravo dravske banovine velika naloga dovršitve regulacije Ljubljanice.
Zanimivo je, da je glavni odbor za osuševanje Barja dal razglasiti prispevek k troškom regulacije v višini 14.5% in da je prišla le ena pritžba in še ta prepozno.
7000 novole
voščil
Prvi dve voščili pred 47 leti — Kako je ta lepa navada od leta
do leta napredovala
Kdor je prvi svoje novoletno voščilo objavil v časopisu, bi zaslužil, da mu kot velikemu izumitelju ves svet postavi spomenik. Rešil je človeštvo velikih stroškov, sitnega dela in ogromnih zamer. V rokoko, empiru in še dolgo p° brdermajerski dobi, ki je pravzaprav pri nas v marsikaterih purgarskih navadah še vedno spoštljivo ohranjena, so razpošiljali voščila v obliki dragih umetniško izdelanih biljetov, ko se je pojavila dopisnica, je zlasti trgovstvo poseglo po njej. Ob sklepu leta, ko imata trgovec in obrtnik največ dela, je bilo treba še zbirati imena vseh naročnikov in odjemalcev, vseh znancev in prijateljev, najoddaljenejše žlaftte in bogsigavedi koga še — pa vendar ie bik) vsako leto sto zamer in toliko užaljenih odjemalcev, k! niso nikdar prestopili več praga, češ, saj nas ne rabi, če nismo vredni voščila.
»Slovenski Narod«, najstarejši slovenski dnevnik, je po inozemskih trstih povzel to dobrodelno novotarijo m že pred skoraj pol stoletja leta 1881. dal prostora tudi novoletnim voščflom. To prvo slovensko voščilo se glasi:
Karol GaHetova rodovina vošči po tem potu vsem znancem tn proatefjem srečno In veselo Novo leto.        Bistra, 31. dec.
To leto se je graščaku Galletu pridružila Ie še ugledna ljubljanska rodbina Moschetova, ki sta bfla tudi prihodnje leto edina gratulanta v »Slov. Narodu« in sta tudi pozneje dolgo vrsto let ostala Bstu zvesta.
L. 1883. sta se tema dvema rodbina-ma priključila Še dr. Ambrožlč in tvrdka Souvan, ki je torej najstarejša trgovska firma, ki se poslužuje te praktične, cenene, vljudne in uspešne reklame.
Konservativni in komodni Ljubuan-čanje so število novoletnih gratulantov šele teta 1890. povzdignili na 6. že drugo leto jih je bilo pa 12 in med njimi tudi naš letošnji jubilant g. mojster Gjud. Ta še vedno podjetni someščan je torej prvi obrtnik v Sloveniji, ki je spoznal vrednost novoletne reklame.
Le počasi smo napredovali: L 1893. smo imeli 14 voščil, 1. 1897. pa 17 gratulantov in med njimi tudi Mateja Kre-ča, Engetberta Franchettija, čevljarskega mofstra Zamljeoa, uraria F. Čudna in peka, kavamarja in slaščičarja Jakoba ZalazTtika, ki je obenem priporočil svojo »izborno potvico in pinco« torej same podjetne narodno-napredne firme, ki še danes prospe vajo in jih vodijo deloma že nasledniki.
Šele v XX. stoletju so novoletna voščila splošno prišla v navado, da smo jih leta 1901 objavili že celo stran, a 1. 1905. smo imeli že 84 trgovcev, obrtnikov »odvetnikov in posameznikov, ki so imeli toliko takta, da so se ob novem letu zahvaliti in priporočili Svojim odjemalcem, leta 1906. smo pa dosegli že prvo stotino.
Zavest, da tudi trgovec in obrtnik na deželi potrebujeta reklamo, je prodrla in leta 1911. jih je v »Slov. Narodu« vo-ščflo novo leto že 160, po tobrubn sve-
tovne vojne leta 1914. pa celo 210 nai-bolj zavednih in naprednih slovenskih tvrdk.
V vojni smo seveda nazadovati, a že prvo leto so se novoletna voščfla zopet pomnožila nad 200, odslej dalje pa v svobodni državi napredujemo rapidno; L 1924. smo prinesli 500 in L 1925. celo 540 voščil
Vsega skupaj je bilo v »Slovenskem Narodu« od leta 1881 pa do letos, torej v 48 letih, nad 7000 novoletna vošči. To je najboljši dokaz, da je bn* naš list vedno važen činitelj v našem Javnem življenju, posredovalec med občinstvom in trgovci ter raznimi gospodarskimi hi pridobitnimi krogi in važen msercifskj organ, kar je še danes..Naj torej ne bo industrijalca, trgovca in obrtnica, ki bi se tudi letos ne spomnil potom »Slovenskega Naroda« svojih odjemalcev z novoletnim voščilom. Obrnite se pravo, časno na našo upravo in rezerviralte si prostor, da pride vaše voščilo do popolne veljave!
Spored novinarskega koncerta
Ker je bil spored za jutrišnji koncert v Union u v zadnjih dneh še naknadno mak) izpremenjen in skrajšan, so koncertni lepaki in v listih objavljeni programi deloma netočni. Zato objavljamo točni spored še enkrat:
Bela,  rdeča je gredica. — Poje slovens L Državna himna.
II. O. Dev: Koroška narodna (mešani zbor).u — Hochreiter: Praznik Ujedinjenja (mešani zbor, sopran in bariton solo s kUu vir jem in harmonijem). — Izvaja dijaški pevski zbor L drž. gimnazije. Dnrvgemt: g. Luka Kramolc.
III. V. Mirk: Šumi, potok, šumi... — Z. Prelovec: Bela, rdeča je gredica. — Poje sloveski vokalni kvintet (gg. Gostič, Jug, Perrovčič, Vončina in Šođc).
ODMOR
IV. M. Bajuk: Oblaki so rdeči (moški zbor). — P. Jereb: Pelin roža (moški zbor z bariton solom). — E. Adamič: April (mešani zbor). — Poje pevsko društvo »Slavec«. Dirigent: g. Zorko Prelovec.
VI. J. Brnobič: Na poljani (mešani zbor). — Dr. A. Dolinar: Venček narodnih II. — Poje Glasbeno društvo »Ljubljana«. Dirigent: g. dr. A. Dolinar.
VII. SaintsSaens: Le carnevaJ des ani-maux. — Izvaja Orkestralno društvo Glasbene Matice. Dirigent: g. prof. L. M. Šfker-
janc.
Po koncertu bo družabni večer s plesom; na razpolago bodo vse štiri unionske dvorane. Pri družabnem večeru sodelujeta dve godbi, na kar še posebno opozarjamo ljubitelje plesa.
Koncert se prične točno ob 8. uri. — Vstopnice in besedila izvajanih skladb s točnim sporedom se dobe se danes do 6. zvečer v Matični knjigarni, jutri pa od 10. do 72. in od 6. zvečer dalje v Unionzt pred vhodom v dvorano.
V TRAMVAJU. V tramvaju sedi gospod in vleče tako dolgo smrkelj v nos, da ga sta« rejša dama vpraša: »Ali nimate robca, gospod?«
»Imam gospa, toda ne posojam g* nikoli ljudem, katerih ne počnem
°lWno dobrodošle
so pod božičnim drevescem Elida kasete. Te kasete so kot ustvarjene za darila ter naredijo s svojo čudovito lepo ubrano vsebino, veselje vsaki ženi. Ne pozabite v Vašem seznamn za darila
E LI DA
Sešcol
Odborova seja župe Ljubljana
se bo vršila v nedeljo, dne 8. decembra 1929, ob 2. uri poipofdne v društvenih prostorih Sokola I na Taboru s temle dnevnim redom:
1. poročilo br. staroste;
2. poročilo br- načelnika;
3. poročilo ostalih župnii funkcionarjev;
4- eventualni predlogi župnega starešinstva, načehilštva ali prosvetnega odbora;
5. eventualni predlogi društev;
6. proračun in določitev poreza za L 1930;
7. poročila delegatov o stanju društev;
8. shičajnosti (vsesokohski zlet v Beogradu L 1930).
Na župno odborovo sejo mora poslati vsako društvo svojega delegata (če le mogoče društvenega starosto), ki naj bo natančno informiran o stanju društva. Zaradi izredne važnosti dnevnega reda naj se vsa društva seje zanesljivo udeleže. Isti dan ob 9. uri dopoldne pa bo zbor društvenih načelnikov tudi na Taboru.
Dnevni red je:
1. poročilo  br. načelnika;
2. župni prednjaški tečaj;
3. praktični tečaj za prednjake;
4. eventualna posebna točka za Beograd 1. 1930;
5. župni fclet 1. 1930;
6. župne izbirne tekme;
7. smuški  tečaj in organizacija;
8. slučajnosti.
Na zbor društvenih načelnikov mora vsako društvo postati svoje^-* načelnika in načelnico ali njiju namestnika.
— Z let ni odbor v Beogradu ie poslal župam dopis, v katerem jih obvešča, da je mdmstrstvo prosvete v Beogradu izdalo pod štev- 43347 odločna ravnatelje vseh šol, da ne smejo branMi šolski mladini po-sečanja telovadnic jugoslovenskih sokolskih društev.
— Posebno knjigo namerava izdati zlet-ni odbor ob priliki vsesokolskega zleta, kakor je bilo skien:eno na zadnji odborov i seji JSS v Zagrebu- Knjrga bo vsebovala sokolsko zgodovino, popis o delovanju so-koistva in o njega stanju. Vsa društva bodo morala zato rra kratko popisati vse važnejše dogodke v društvenem življenju od ustanovitve. V tej knjigi bodo t-udi slike vseh sokolskih domov jugoslovenskega so-kotstva.
— Sokolski glasnik bo začel izhajati vsak teden, Če se bo povečalo število nje-govžj naročnikov vsaj za 25^. Letna naročnina bi ostala vzlic temu ista kakor ie zdaš. to ie 50 dinarjev na leto. Povečanje
naročnikov ne bo težko. cJojC če
bodo vsa društva izvršila sklep zadnje od-borove seje v Zagrebu, ki odreja, da mora biti z novim letom vsak sokolski funkcijo-nar naročen na Sokolski giasnik, ka je službeno sokolsko glasilo. Ce pa kdo izmed funkcijonarjev naročnine ne bi zmogel, jo mora zanj plačati društvo-
C« boste toorab&aii KOLENSKO CIKORIJO, si boste obranili zdrave živec. In Bdna/ve živce v daaa&ntd) tasčh rabimo vsi. Zato opozorile Va&e soepodunie, dn kupujejo samo KOUNSKO CIKORIJO k! ;e izredno hrasrilšva-
Iz naše opere
V četrtek so peli zopet pod spretno tirko g. Jeraja Foereterjevo ljubko in Se vedno našo edino izvirno repertoaru o opero »Gorenjski slarček« in sicer deloma z novo zasedbo. G. Grba je v igralskem in pevskem oziru izvrsten Francoz Chansouette; njegov glas je v vseh legah enako zvoneč in njegovo pevsko podajanje prav inteligentno. Tudi v igri je že dovolj svoboden in vidno napreduje. Ga. Štagljar-Koge-j e v a je pela prvič Minkino mater ter iznova dokazala, da smo pridobili ž njo nit uporabno silo za mezzosopransko in, ker ima dovolj globine s primemo glasovno barvo, tudi za altovsko stroko. Maska pa ji je muo-go preinladostna. Minka, ga. Ribičeva je bila menda nerazpoloiena, a je vendar dobro odpela svoj part. G. G os ti č kot I r.i. njo napreduje naglo v pevski sigurjr^li; njegov mehki in topli tenor obvladuje ž> brez težav visoko in srednjo lego ter ]>o1r.-buje le v nižini še nekoliko več širina in sile. Tudi v igralskem pogledu se razvija. Krčmar, g. Sekula, je v pevskem i./Jru ustrezal in tudi v igri zadoščal. Gg. R u m-pelj in M o h o r i č sta bila zopet prav dobra. Orkester in zbor, zlasti moški ler mešani, sta odlična. Tudi posamezni s< in solistke iz zbora so v narodnih pesmih svoje male parte odpeli prav livalevr<Mn<>. »Gorenjski slavček< postaja po zaslugi gg. Poliča in Jeraja, ki sta jo priredila v s*n!n-njo obliko, prava narodna op^rn. VesHje je gledati publiko, kako z napetim zanimanjem uživa to našo najpopularnejša opero.
Oddajali so jo tudi po radio in ne dvomim, da je našemu ljudstvu povsod zelo ugajala, seveda če so bile dobn* zvezo
Sinoči je v partiji Olge zaradi obo'elo« i ge. Medvedove in gdč. spanov** vsk-ocil-i lt i; P o 1 i 5 e v a. Da je omogočila predstnvo. ji gre priznanje. >Onjegina - j«» posluSnlo Malt občinstva. G. Križaj je bil zopet izvrsten knez Grem in in je žel za svojo arijo na odprtem odru živahen aplavz.
Darujte za Jngoslovensko matico
Seržant Diavolo
V ponedeljek začnemo priobCevad nov roman, v katerem nastopa bivši vojvoda kot junak francoske tujske legije v boroi proti divjim plemenom Abd e) Krima v Maroku. Da je roman res izredno zanfanhr In vseskozi napet, priča
že naslednji odlomek:
Sredi dvorane je stala miza v obliki podkve. Okrog nje so stali udobni naslanjači. V njih so sedeli možje, katerih obrazi se niso videli, ker so jih zakrivale črne maske.
Vsi maskirani možje, zbrani na tajno posvetovanje, so bili že po zunanjosti strahotni
Tu je bil Dož v rdečem plašču beneških patricijev- Glavo je držal pokonci in takoj se mu je poznalo, da vsem zapoveduje.
Kraj njega je sedel mož, oblečen kakor Smrt, ki se ni bala natakniti si na glavo lobanje udrtih oči in oglodanih čeljusti. Na njenem trikoju je bil naslikan okostnjak, tako strašen, da ga je trflo groza pogledati
Malo dalje je sedel Krvnik v obleki, kakršno je nosil v Aleksandra Dumasa »Treh mušketirjih« mož, ki je odsekal lepi Miladi glavo.
Krvnikov sosed je bil Orel razpetih kril in ostrega kljuna. Zdelo se je, da se z mojstrom krvniške sekire imenitno razumeta.
V tej strahotni družbi je bil zastopan tudi Strup v obliki rdečega naprsteca, vabljivega, toda groznega.
Zdelo se je, da se ta roža smeje besedičenju pohabljenega bitja, sedečega kraj nje. Da prikrije zverižene oblike svojega telesa, je nosilo to bitje harlekinov plašč. Čim je zmajalo ali prikimalo z glavo ,so zapeli srebrni zvončki na harlekinovi čepici.
Zadnji član te strahotne družbe je bil Razbojnik, oborožen do zob. •
Dnevne vesti.
— Vse naše čitatelje in naročnike v Tržiča obveščamo, da začne naša uprava z 2. decembrom pošiljati »Slovenski Narod* z avtobusom Ljubljana—Tržič. Naročniki bodo dobivali nas" list v hotelu Lončar, kjer naj ga po prihodu avtobusa ob 1 P. 1-5 dvignejo. V prodaji sc bo dobil naš list Še istega dne v trgovini g. Ivana Teuerschuh in v trafiki g. Mihe Megušar. Opozarjamo prebivalce Tržiča na to ugodnost tem bolj, ker Je »Slovenski Narode najcenejši dnevnik v Jugoslaviji in edini popoldanski list v dravski banovini
— Trgovine na državni praznik 1« de" cembra zaprte. Zveza trgovskih gremijev za dravsko banovino v Ljubljani objavlja: Na podlagi razglasa g. bana dravske banovine morajo biti na praznik ujedinjenja dne 1. decembra t L vse trgovine v mestih, kakor tudi na deželi, — ves dan zaprte.
— Boj za premestitev sodišča iz Kranjske gore na Jesenice. Ze dolgo se vrši Ottda borba med občinama Jesenice in Kranjska gora, da bi se premestilo sodišče, ki ga zahteva prvo imenovana občina, na Jesenice. Da se bori jeseniški občinski odbor za premestitev sodišča, je popolnoma umJjivo in tudi upravičena zadeva. Saj se po uradnih izjavah obravnava na sodišču v Kranjski gori 92 % vseh sodnih razprav z jeseniške občine, 8 % vseh ostalih obravnav pa iz ostalih občin kranjskogorskega sodnega okraja. Jesenice so zdaj mesto z okoH 7000 prebivalci in so središče tega sodnega okraja. Nespametno bi bilo, da bi država trpela škodo, ki nastaja zaradi plačevanja številnih potnin velikega dela prebivalstva, ki se vozi v Kranjsko goro in zamudi po cel dan. Položaj je približno tak, kakor če bi se meščani Kranja vozili na sodne razprave v Železnike ali na Jezersko. Končno pa Kranjska gora v sedanjih časih prav lahko prenese izgubo sodišča, saj se v zadnjih letih intenzivno razvija v mednarodno letovišče in glavno postojanko zimskega sporta in bo v najkrajšem času proglašena kot zdraviliški krai. Apeliramo na merodajne faktorje kraljeve banske uprave in deželnega sodišča, da želji jeseniškega prebivalstva ugode, kar zahtevajo interesi prebivalstva in tudi države same, interesi posameznikov pa se morajo vedno podrediti interesom celote.
— Napredovanje soduikov. V višjo skupino so pomaknjeni sodnik apelacijske-ga sodišča pri višjem deželnem sodišču v LJubljani dr. Jakob Konda, sodnik okrož-neoa sodišča v Celju Alojzij Nendl, sodnik okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani Ivan Kralj, predstojnik okrajnega sodišča v Mokronogu Ivan Groznik, sodnik okrajnega sodišča v Laškem dr. Josip Šmid, sodnik okrajnega sodišča v Kočevju Anton šavelj, sodnik okrajnega sjdišča v Radečah Miloš Lečnik, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru Mikš Senica, sodnik pri predsedništvu viš. dež. sodišča v Ljubljani dr. Stanko Štrukelj, sodnik okrožnega sodišča v Celju dr. Viado Rupnik in sodnik okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi Franc Zavašnik
— Slovenec pooblaščeni mestni stavb-■Ifc v KraguJevcu. Ministrstvo javnih del je podelilo pooblasčenje za izvrševanje državnih in ostalih javnih stavb mestnemu stavbniku v Kragujevcu g. Antonu Var-£eku.
M«ia med župnijama Spodnjo Šrsko In Jezico. Na prošnio župnega urada Spodnja Šišba in v skladu z iz.'avo župnega urada Jezica se je določila meja med omenjenima Župnijama takole: Meja žirpnijc Spodnja Šiška se podalga po Dunajski cesti do severne m:;e mestne občine Hub-liaaske. Od tam prod zahodu je meja med župnijama Spodnjo Šiško in Jezico severna meja mestne občine ljubljanske do meje župnije St Vid nad Ljubljano.
— Naš zračni promet v tekočem letu.
V primeri z lanskim letom Je naša civilna avijatlka letos znatno napredovala. Redni zračni promet imamo na progi Beograd— Zagreb in Beograd—Skoplje. Na teh dveh progah je bilo 526 poletov in aeroplani so prevozili 1787 potnikov.
— Slovenci v AmerrkL V Sheboj ganu je umrl Janez Sabanc, star 52 let Podlegel je težki in mučni bolezn* 5. novembra. Pokojni je bil rodom iz Trebeljna na Dolenjskem. — V Chisholmu je umil organi s t Orizold. Pokojni je bil doma nekje na štajerskem. Pred 14 dnevi mu Je umrla žena. Dne 31. oktobra ie zadela kap v De-troitu Franca Smlda.
Daineis im juitri p«redva^irri© prekrasne Bosnatčrlim berto-ske proKkikcJje Mali predujem na
blaženost
v* glavni vlog1! Dina Grafla! Qb 4., četirt na 7, pofl 8. 9.
Kino Ljubljanski Dvor.
Te*. 2730.
— O Kočevju- Pod tem naslovom smo priobčili 18. t m. v št 204. daljši članek o Kočevju in tamošnjih razmerah. Med drugim so v članku omenjene tudi skandalozne razmere v eni obeli teka tirnih tovarn v K očevi u. Pri tem je nastala stvarna in neljuba pomota glede imena tovarne, ki ima nameščene italijanske državljane. Ravnatelja Italijana g. Romea Roufa in delavce Giovanija Osiliija, Egidija Neriiii, Vasca N eri ni in Angela Fioravanti ima Tekstilaca d. d. in ne »Kočevje«, tekstilna ind. družba z o. z. v Kočevju. V tej so nameščeni Slovenci in Cehi, niti Nemca ni v tej tovarni med delavci ali uradniki in Cehi, ki so v njej zaposleni, so med prvimi narodnimi delavci, člani Sokola, eden je celo načelnik Sokola v Kočevju. V dopisu sta bili firmi obeh tovarn torej cčividno pomotoma zamenjani. V Kočevju so Itak vedeli, da se je naš dopisnik zmotil Toliko v pojasnilo javnosti, da ne bo kdo v zmoti glede uglednega podjetja, Id je tudi v narodnem pogledu vzorno.
— Poziv. Izseljeniški komioarijat v Zagrebu poziva Alojzija Splina rja, Antona Bol teža rja, Jožeta Pajka, Jožeta LajnsSka, Štefana Mozjana, Florijana Skendra, Konrada Brenerja, Josipa Sempra, Petra Seršena, Josipa Stranka in Antona Pogorelca, katerih naslovi niso znani, naj se pismeno ali ustmeno javijo v zadevi povračila are, ki so jo plačali svoj čas pri parobrodni družbi Jugoslovanske Express-agehcije v Zagrebu.
— Podpirale Ciril Metodovo družbo, ki je edino slovensko obrambno drtfšHvo v Jugoslaviji!
— A-B-C za zdravje. — Tako ie naslov lični, bogato s slikami opremljeni knjižici, katero je izdal konzorcij lista »Zdravje* v Ljubljani, ZaioŠka cesta 2. To Je mak ka-tekrlzem zdravja za naše malčke, koristil pa bo tudi marsikateri odrasli osebi, ako bo v sliki ln besedi podane nasvete vpošte-vala- Starši ln odborniki mladine! Prideirl-te med darove svetega Miklavža rudi to kniižMco. Navaala bo deco k snagi, redu in zdravemu načinu življenja. Mati izdatek 12 dinarjev vam bo večkrat povrnjen z zdravjem otrok. Ki ižico je dobiti v vse* knjigarnah in pri izdajatelju, razposlana pa bo tudi na vpogled. 2eRmo, da knjižico, kateri bo priložena položnica sprejmete. V na-sprotnem slučaju jpa prosimo, da Jo takoj vrnite na naslov Konzorcija Rsta »Zdravje«, LiubTana, Zaloška cesta 2.
— Velika solnčna pega, 24. t m. se je pojavila na vzhodni strani solnca nova skupina sotnčnm peg. Največja solnčna pega je postala zadnje dni tako velika, da jo Uaihko vidimo tudi s prostim očesom skozi zakajeno steklo. V četrtek so Jo zve-
zdoslovci opazovali tn izračunali so, da meri 3-200 milijonov kvadratnih kilometrov ali 25 prerezov naše zemlje. Skozi srednji solnčni meridijan poide ta ogromna pega danes popoldne. Škoda, da ni jasno, da bi mogli opazovati te zanimive pojave na somcu.
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno in deževno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države boli ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu in Splitu 12, v Mariboru in Beogradu 11. v LJubljani 10.4. v Skoplju 9 stopinj. Davi je kazal bar •ime-ter v Ljubljani 759.4 mm. temperatura Je —Mi 8 stopinj.
— Krvav spopad med dvema snferije-
V Kolašinu sta se te dni sprla in s tepla šoferja Puniša Lalovic in Jelo Bnžo-vič. Med prepirom Je Puniša nenadoma potegnil samokres in večkrat ustrelil na nasprotnika. Božovič je bil takoj mrtev. Po zločinu pa je Puniša sedel v avto in se odpeljal v Berane, kjer se je sam iavil oblastim.
SREČA IN SLUČAJ igrata v Človeškem življenju, kakor se je že pogosto pokazalo, največjo vlogo. Ta trditev se je izkazala vsako leto ob žrebanju državne razredne loterije, kjer so pogosto neimoviti po srečnem slučaju trenotno dospeli do bogastva. Zatorej naj bo niti eden čitatelje* ne prešel brez pažnje danalmje okusne in originalne priloge našega lista, ker ni moči vedeti, kaj pa Čaka v najkrajšem času . . !
— Tragedija bolne in siromašne starke. Včeraj si ie v Zagrebu končala življenje starka Ana Štule, stanujoča v Dalmatinski ulici 29. Pila je oetovo kislino in Je umrla v groznih mukah v svojem stanovanju. Pokojna, ki je vse življenje trpela lakoto in pomanjkanje, je zlasti zadnje čase živela v veliki bedi Nesreča pa nikoli ne pride sama. Bedi se je pridružila Se bolezen in to je starko tako potrlo, da je obupu izvršila samomor.
— Če fant ugrabi dekleta. Včeraj smo poročali da se je pred sarajevskim sodiščem vršila razprava proti Aliju Derviše-viču, ki je hotel odpeljati Ahimo Neretja-kovo, katero mu njeni roditelji niso hoteli dati za ženo. Za svoje nepremišljeno dejanje je bi] obsojen na 8 mesecev ječe. Sodišče je bilo mnenja, da gre za navadno ugrabljenje in ne za rop, kakor je bilo navedeno v obtožnicL Državni pravdnik, ki je zahteval celo smrtno kazen, se je pritožil — Prav tako selsko idilo je obravnavalo te dni tudi sodišče v MitrovicL Zaradi ugrabldenja se je zagovarjal posestnikov sin Štefan TurkaJj, ki je odvede! 20-letno Ano Katic, ko je delala na polju v Nikitincin. An^ in Štefan sta bila namreč zaročena, pa se je dekle kmalu prepričalo, da je Štefan pustolovec in delo-mržnes. Zato ga ni maraJa. 21. maja je Tur-Icaij v družbi tovarišev Tadije Špeharja in Josipa Cvetkoviča dekleta ugrabil in jo hotel posiliti. Dekle se je pa junaško uprlo. Vsi trije junaki so se te dni zagovarjali pred sodiščem. TurkaJj je bil obsojen na 3, njegova tovariša Pa vsak na dve leti težke ječe. Zanimivo je, da se je TurkaJj šele prejšnji teden oženil z drugo, d očim Jo je njegova prejšna Uubica popihala z drugim fantom v Platičevo.
— Ubit odmetnik. Na meji podgori-škega sreza v Crni gori je bil v Četrtek v borbi z orožniki ubit zlog'asni odmetnik Jevren Ra d ovi ć, na katerega glavo je bilo razpisano 20.000 Din nagrade. Pri njem so našli orožniki štiri bombe in vojaški samokres. Prebivalstvo tamošnjega okraja si bo globoko oddahnilo.
— Tragična nesreča na porok L Običaj streljanja na porokah, ki je zlasti v navadi v naših južnih krajih, je že večkrat zahteval človeške žrtve. Baš včeraj smo poročali o težki nesreči, ki se je pripetila na neki svatbi v selu pri Osijeku, --čeraj pa se je pripetila slična nesreča tudi na svatbi v Rajlovcu pri Sarajevu. Na svatbi Ahlma Neretjaka so fantje, med njimi tudi Ibro Omeragič, streljali s samokresu Nesrečni mladenič je tako neprevidno ravnal s samokresom, da se ie nenadoma sprožil in je krogla zadela nevesto v glavo. Bila je tako mrtva.
— Minila Je nevarnost nalezljivih bolezni. Posamezni slučaji škrlatinke in tifusa se niso razširili zaradi skrbnih in brzih zatiralnih mer, ki so iih ukrenile oblasti Mnogo je pripomoglo k zatretru tudi to, da občinstvo ni izgubilo prisotnosti duha ter je že s higijenskim načinom življenja ter pogostim umivanjem odklonilo nevarnost nalezenja. Za take slučaje uspešno uporabljajte milo Albus za umivanje, ki, četudi uporabljamo večkrat na dan, koži ne škodi, da je hitro obilno peno in se dobiva v vsaki trgovini za majhen denar.
Iz Ljubljane
—U Zadnil dan pred novinarskim koncertom porabite, da si preskrbite vstopnice v predprodaji v Matični knjigarna, ker je zanimanje za to odlično koncertno in družabno prireditev v Ljubljani tako veliko, da bo naval na večerno blagajno »Union« nedvomno velik- Opozarjamo cenjeno občinstvo, da je začetek koncerta točno ob 30. Da se izognete gneči pred garderobami, pridite pravočasno. Večerna blagajna pred vboxtom v unfonsko dvorano bo odprta od 16. dalje.
—rj Seja občinskega   sveta v Ljubljani
ae bo predvi<Joma vršila dne 11. decembra L L
—I] Naši hodniki. Priznati ie treba, da ima LJubljana lepe moderne jodnike, ki so po večini 4e aflata, iz porfirnft plošč in bazaltolda. Občinstvu ugaja najbolj asfaltni hodnik zlesti še zato. ker Je hoja po nTem najbolj varna. Najslabši v tem pogledu je pa hodnik iz apnenca, ki se sčasoma tako ogladi, da Je kakor vrcalo- V mrz-
Razpoke, popokanje kote in rdeče lise bi pokaži le   naj očarljive] še obraze, če bi jih
CRfiME SIMON
blagodejno ne obvarovala.
Ta odlična toaletna krema vam je vrhnjo plast ženske kože pred polncem, vetrom« hladom in mrazom.
PUDER & MILO SIMON - PARIŠ
iS
i
*2
lem zimskem času zmrzne vlaga na njem. Kako lahko človek na takem hodniku pade in se poškoduje Zdaj je v našem mestu hodnik iz apnenca Še na Krekovem trgu ob poslopju finančne direkcije ln pa na Emon-skfi cesti ob Jelačinovi hiši. Oba sta gladka ko steklo. V vamnost občinstva bi bilo, da se še pred zimo nasekata.
—U Posipanje cest Ta teden so posipali Zaloško, Dolenjsko in Rimsko cesto. Na Zaloški cesti je sem ter tja puhal cestni valjar ter ravnal in gladil cestišče. Na ta način se je Že zboljšaJo neka) cest, a vendar so še nekatere, ki so v silno slabem stanju, tako n. pr. Dobrilova cesta ob Gradaščici med podaljšano Gorupovo ulico in Emonsko cesto. Na njej so globoke kotanja in toliko blata, da ga ijudje gazijo do gležnjev.
Jmmmmmmmmmmmmmmm
tudi za
MIKLAVŽA
si lahko nabavite
darila pri
manufakturi
Seienburgova stev. 4
Rekordov kreditni sistem
—lj Umrli so v Ljubljani od 24.—30. novembra Andrej Rožič, sin brivca, 1 mesec, AleševČeva ulica 26; Josip Pavlin, bivSi trgovec, 73 let, Dunajska cesta 84; Franc Aleš, bivši vrtnar, 62 let, Vidovdanaka cesta 9; Nikolaj Puhar, sin fin. rxKipreglednika, 5 mesecev, Apihova ulica; Karol Poren-ta, sin delavke, 1 mesec. Hrenova ulica 14; Elizabeta Kottar, vdova nadspre vodnika, 73 let, Dunajska cesta 10; Franc Plečko, ieL uradnik v p., 56 let, Poljanski nasip 48; Avgusta Wagner, zasebni ca, 74 let, Miklošičeva cesta 86; Oton Drelse, tovarnar in posestnik, 52 let, Trnovski pristan 28. — V bolnici: Ana Vaškovič, hči delavca, 1 leto, Čemeča vas 41; Jakob Furman, mož pocestnice, 40 let, Konjiška vas 28; Jožef Gor ene, posestnik, 50 let. Studenec 7; Franc Tur k, posestnik, 72 let, Lazeč pri Dragi; Martina Civha, hči postnega pod uradnika, 1 leto, Brdo pri Zg Šiški; Anton Kriljak, zlatarski pomočnik, 24 let, Poljanski nasp 40; Albert Drnovšek, voznik, 20 let, g. Fužine, Andrej Lainpe, zidar, 41 let.
PtBht Eno
m h suteuo  ari I o
?e pregrinjalo ta o« onime
katero se dobi v krasni izbtri po zni anih cenah od Din 350 do D n 75 pr!
Rudolf Secer, miril n trg z
Oglejte si nedeljsko razstavo * ——    izložbah! ——
_lj   Ravnateljstvo   mestne elektrarne
ljubljanske sporoča svojim konzumentom, da mora v nedeljo, dne 1. decembra »>d 8. ure do 15. ure ustaviti električni tok na trofazni strani, ker preureja svoje napra/ve.
—lj V hotela >Bellevue< danes zvečer ples, jutri koncert, pristne domače koline, izborna vina. 672/n
—II Sokol L vabi jutri 1. decembra po končani proslavi na članski sestanek, ki se vrši v stranski gornji dvorani. Začetek proslave ob 11 uri doipoldne. Odbor. 678-n
—lj Miklavže vanje Sokol* 1 &e vrši tudi letos na Taboru v četrtek 5. decembra popoldne ob 4. uri za otroke, ob 8. uri zvečer pa za odrasle s plesom. Darila se sprejemajo v pisarni na Taboru v četrtek cel dan Od 8. Ure do 8. ure zvečer. _ Prireditveni odsek Sokola I. <*73/n
_lj Mestna x as Ubijal niča bo imela redni
dražbi aprila 1920 zastavljenih predmetov in siecr za dragocenosti (zlatnino, srbrnino itd.) 5. decembra, za efekte (blago, perilo, stroje itd.) pa 12. decembra t. L od 15. dalje v uradnem lokalu. 674/n
—lj Morala ge. Dulske- Danes ob 20-ponovi Šentjakobska gledališki oder nadvse uspelo, sijajno komedijo Morala ge. Dulske. Plsatelica nam v krasnih scenah prikazuje življenje, lai in moralo v takozvanih boljših hišah  Posetite predstavo.
—H Za člane Vodnikove družbe v Ljub-1'anL Poverjenik Vodnikove družbe Anton Cotar, LJubrJana, PoTanska cesta 15 (stop. X-n.) prej Kolodvorska ulica 11-, vrjudno prosi Člane Vodnikove družbe, ki so med letom menjali stanovanja, da javro svoj naslov, oziroma pridejo po Vodnikove knjige- Istočasno Javila stanovalcem v mestni hiši na Polanski cesti in polanskem okraju, da so rojema članarino za L 1930.
—lj Otvoritvena pred s ta v a dramatičnega odseka NSZ. Ljubljanska podružnica Narodno strokovne zveze si Je ustanovila svoj dramatičan odsek, ki bo imel svojo otvoritveno predstavo v soboto, dne 14. decembra ob &. zvečer v dvorani Delavske zbornice. Vprizori se trodejanska drama »Reka«. Ze sedaj opozarjamo naso javnost na to otvoritveno predstavo našega najmlajšega dramatičneza odseka. O tel prireditvi bomo Še Pisali.
—lj Zveza društev privatnih nameščencev v LJubljani priredi svoje prvo predavanje v torek, dne 3. decembra t L ob pol 8. zvečer v salonu »pri Levu« na Go-sposvetskJ cesti. Predava občinski svetnik s. Ivan Tavčar o aktualnih gospodarskih problemih mestne občine ljubljanske. Z ozirom na zanimivo snov predavanja, pričakuje odbor, da se bo članstvo udeležilo predavanja v kar največjem Številu. Prijatelji dobrodošli!
—IJ Predavanje v »Pravniku«. Danes 30. t. m- bo predaval na sestanku društva »Pravnika< unlv. rektor g. dr. Metod Dolenc o praktičnem prikazu določb zoper živl'enje in te4o po novem kazenskem zakoniku- Predavanje se bo začelo točno ob šestih popoMne na sodišču v Ljubljani, soba štev. 70. in vabi k obilni udeleflbl — odbor.
—11 »Soča«. Danes ob pol 21. pri »Levu« predavanje o Lužiških SrM.i. Skloptlčne sKk«. Po predavanju petfe.
—I] LJuM'anskI obrtniki se opozarjajo na ustanovni občni zbor Obrtniškega društva v L!irbHani, ki se bo vršU v soboto 30. t« m. ob 20- v restavraciji ^Zvezda«. Po občnem zboru bo družabni večer za zboro-valce ln njihove obitelji, na katerem nastopi obrtniški pevski zbor in znani pevec humorist g. Danilo Bučar s kupleti.
Plja6o£j&e kvalitete HHH   Ceto&njift vin
b«4a in rdeča, vsako soboto ln nedeljo
domače klobase
vsako nedeljo
štajerske purane
r>nrx)roča P. KOŠAK, Krekov trg.
—lj Pristno vino Opole csz ulico po Din 10.— v hotelu >Bellevue<. 671/n
— Pisarna Podpornega društva slepih v LJubljani se je preselila v Ključavničarsko ulico št. 3. IL nadstropje. Vbod Mestni trg 22. ali Cankarjevo nabrežje 13. Podpirajte zlasti sedaj najbednejše slepce 6-L
—4) Knjige Vodnikove družbe so v Dvorski knjižnici članom na razpolago. Obenem se knjižnlca priporoča za obilen obisk vsakomur, ki se zadostno legitimira.
—U Lutkovo gledališče na Taboru vprizori v nedeljo 1. decembra ob pol 16. ob pritiki državnega praznika alegorično sliko »Ujedinjenje« z nagovorom, kJ ga je sestavil br. Bajielj. Nato se ponovi času primerna veseloigra v 3 dejanjih »GaAper-ček išče stanovanje«.
—lj Ljubljanski Sokol opozarja ponovno sokolsko Javnost na svojo telovadno akademijo. Id bo danes v soboto točno ob 8. zvečer v društveni telovadnici v Narodnem domu. Članstvo naj se udeleži akademije v svečanem kroja, enako tudi proslave ujedinjenja in svečane zaobljube novega Članstva, ki bo Jutri, v nedeljo, točno ob 11. dopoldne v društveni telovadnici Zdravo! Odbor. 675/n
—U PrUave za zgradarlno se v LJubljani dobe v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov, Salendrova 6, v trgovini Ivana Bahovca, Stari trg, Antonrje Kotar, Sp. Šiška, Medvedova c, Janku Rahnetu na Selu, v trafikah Sever, Seleoburgova ulica. Mrzlikar. Tavčarjeva ulica. Modlc. Kopitarjeva ulica. Beline pri Sv. Petru. Suha-dobnik. Poljanska cesta, na Glrncab trafika na Tržaški cesti. Unk, Zg. Slška. 6767n
—lj Nekaj, kar zanima dame!!! Jutri, nedelja, pri Ketteju v trgovini Tudi gospodje najdejo nekaj zanirrdvega!!! 103/ta
—Ij Običajna razstava se vrli zopet iutrl v nedeljo. Ne zamudite si le ogledati. P.  MagdiČ.  Aleksandrova  cesta 16.
Nosečim ženam in mladim materam rxwnore naravna »Franz Joselovac grrertčioa do urejenega delovanja želodca rn črevesja. GlarvTV rasto>rmflci mo-dernetra zdirav'ktva za ženske so r>rc-izkusUi. da »Franz Josefova« voda v rrajvečffi sfasčarh uČJimTouje hitro, sigurno iji brez bolečin. »Franz josefova« voda se dobi v vseh te-kan-na«, dirrge-riab m 5r>eoeri7sk;b trgovinah.
Pristopa i te k „Vodnikovi družbi
Stw. 275
»M.OVFNSK1   NARODc, dno 30. novembra 1929.
Stran 5.
Moda in ženski kotiček
Kostum se letos močno uveljavlja v zim-^sftci sezoni, v kateri ga se pred dvema letoma staoro t& bilo videti. Doiga leta je bil fclašč prevez suveren, da bi se tudi kostum ne poskusil uvel'aviti. Kakor jesenski, *tako fcna tudi zimski kostum za vsakdanjo Tabo tafoo zvano klasično obliko. Letos je • W>lca nekoliko daMša, kakor je bila iani. ?CriK> ie obranilo ravno linijo in le redko fee spodaj nekoliko razširi. Bluze se nosijo ^amo na ta način, da jc krilo prepasano tez njo, To je več aili mam' že pravilo. ' Kostumi, za promenado in izlete so večinoma iiz angleškega ali francoskega Tweeda- Okrog vratu se nosi krzno tudi k \papaManskim čajankam in v posete. V tem bricnoru je kostum Iz finega sukna ali !■ vefluria. Nekateri modni saliom* priporočajo !za popoldne kostume rz volnenega blajja. ^Jopice so pogosto okrašene z dolgodlakim krznom.
Steznik - velika moda
v O doigk krilih, U so dvignila l«tos v (ženskem svetu tožilko prahu, smo že spregovorili. Omenili smo v pomirjen je naših čitateljlc, da se je letos krillo zadaj sicer t>odal5KaJo, toda zelo zmerno in samo pri tiekateriih oblekah. Damam, ki delajo, potujejo aii goje sport, ni treba nositi dolgih lail- Dolga krila ostanejo omejena na ve-irke toalete in s tem tudi na ožji krog dam, •oi take toalete rabijo.
1 Letošnja moda je <pa prinesla še drugo tstrašHo, ki vznemirja tudi moške, v koli-Icor se zanimajo za modo svojih prijajteUic in boljših polovic. Vs© kaže, da hoče moda Izpremeniti žensko telo. To ni nič temefinoea, kajti videli smo že kako p os ta-dado dame na .poveSje mode strhe ali debele, kako se jim izbočijo ali Milane nedri-tfa m kako postanejo čez pas širše ali ožje.
zdaj so modrtf kralji zopet sklenili iz-premeniti žensko telo- Na oMekaia in pla, *ščch se naororeč vedno bolj pozna pas. Dame, ki so tako vitke, kakor naj elegantne]-<še parlžanke, nfonajo strahu, večina pa mota dajati telesu nekoliko umetno obliko. V •prešofii časih so imele dame v ta namen •steznike- Tudi obleke brez pasu so zagla-tfffle razne telesne nedostatke in dame so laihko pod njimi mirno nosile soodnje pa-«ove, ld so končno držali samo nogavice.
Moda je pa letos sklenila, da mora biti ten srečnih časov konec. Parižanke so kar strmele, ko so videle na modni reviji ma-neklnke s korzeti pod obleko- Kakor blisk se je po vsem ženskem svetu raznesla iz JPariza vest da ne proda diktator ženske mode, oboževani Patou, obleke nobeni dami, ki ne nosi steznika.
Za sedanjo modno linijo je pa korzet andl v resnici neobhodno potreben. Njegovo Vdičanstvo Patou namreč pripoveduje, kako strašne in grozanske so brle najlepše razščene plesalke v giedaKSču kljub Izvrstno izddaiiiim oblekam, ker so bile brez korzetov. Sedaj najbolj moderne prin-cesino obleke res ni mogoče nositi na go-Jem telesu ali na sami svfleni srajčki, ker manjka telesne oblike ublažujoče Kni9e, ki 4o napravi korzet- Lepe plesalke so bile fiicer ponosne na nežne grudi in na svoja mala telesca, vendar pa preveč razločne dbHike telesa delujejo neestetsko in smešilo, da ne rabimo ostrejšega izraza. Nemogoče je namreč misliti, da bi mogli kdaj «3edaJiŠko modo prenesti z odra v družabno žirvlenje.
* Ko so se na pragu stoletja začele najprej na slikaricali m eraanciipiraaikah po-fjavljaln tiste vreče, ki smo jih imenovali cerforrrrne ableke, je jej polagoma izginjati dudi tisti trdi ok&op iz jekla in kosti, ki je bol pravo mučilno orodje za žene z malimi presledki več stoletij- Kakor orijentalske žene, ki imajo najlepše pokončno držan e, «e morejo biti okrog ledij brez več metrov dofgega pasu, tako tudi naša dacna ne more biti brez potrebne opore telesa. Seveda 4e bil ta-dl sezinik, ki ie tefto stisnil v ob&ko *vse, zdravju slbio škodljiv in je prajv, da •je pozabdren ra zavržen, modeme mehke in elastične steznike, ki se telesu prilegajo kakor rokavica, so pa tudi nalkritičnej--ši žems/ki zdravnici pozdravili z odobravanjem. Nežno žensko teJo mora imeti oporo in nega prebiti ne oblike morajo biti
v -gotovih mejah, da ženska ni ueestetska ali cdo raznesena- Srn* smo že valovajočih mesenih mas in razlezle burnosti zlasti pri nas, kjer se med damami goli Še zeđo malo sporta.
Novi stezniki seveda tudi nimajo nič skupnega <z neJodanjjmii oOdepi. V kornodnlh
Haiotenieli mM li
kurji
pri tvrd ki
Ade a
L]d i jana
Jelen mm siita itn 6
starih časih, je bila dama vsaj docna lahko brez trdega steznika, da se je oddahnila, sedaj, ko je toliko žensk v najrazlične.šifc poklicih ves dan pred javnostjo, bi bilo pa nemogoče vzdržati, kakor je tudi mučno biti ves dan brez potrebne opore telesa.
Moderni stezniki se lahko prilegajo telesu, so lahki m tudi ne tišče, ker nimajo *trdib vložkov. Dame. ki ga nosijo, občutilo tioslej nepoznano ugodje in olajšame, ker imajo prijetno oporo okrog ledij, prs in bokov* Za modeme prinoesine obleke je nujno potrebna lepo oblikujoča podlaga, ki se telesa tesno prilega.
Prav v kratkem bodo tudi one dame, ki feo sprejele vest o zopetni noši steznika s strahom in protestom spremenile svoje mnenje in oblekle steznike, kakor so oblekle kratka krila in si ostrigle kite. Na njih samih je pa, da dosledno odklonijo vsak teteznik, ki bi jih oviral pri gibanju in pri telesnih runkoijaia sploh- Le s steznikom bodo dosegle ono lepo linijo, ki jo zahteva nova moda, in zadovoljne bodo vzkliknile: fivala bogu, da imamo steznike!
Steznik se torej vrača in vse kaže, da fca bo treba priznati in sprejeti. Poleg steznika pa diktira letošnja moda še zelo ozek Ipas. In kakor d Igo krillo, sta tudi steznik m ozek pas razburila ženski svet, toda na tesen odpor še nikjer nista naletela- Nasprotno, dame se zelo poslušno pripravljalo aa stezanje pasu in prodajalci teh intimnih damskih potrebščin razmišljajo, kako bi to neprijetno pihne osladiiL Dame, ki nove pasove že nosilo, so navdušene za nje in pravijo, da se žensko teJo počuti v ujm mnogo bolje, ker rnia oporo in ker se mu vračajo prejšnje oblike.
Žrtve mode
Zadnje čase se pojavljajo v AnglUi strašne posledice dolgoletnega omejevana v jedi ln pijači, katerega so si nap rale ženske, da bi se ne zredile. Dočim prahi;aio iz modnih središč vesti, da je moda nehala diktirati izrazito modno linijo in da ni nikjer rečeno, da je elegantna samo dama, ki je suiia kakor trska, imajo ang.eški zdravniki polne roke dela, da ublaže naravnost katastrofalne posledice opičjega posnemanja modnih novotarij. Žene iz najboljše angleške družbe so v nevarnosti, da jim živci popolnoma odpovedo, ker so se tako posti-He, da jim je organizem opešal- Nekaj časa •le organizem preuital prostovoljni post, naenkrat so se pa polavMe tem huše posledice. Živčni sistem je paraliziran in v mnogih primerih ni nobene ponoči več. Prostovoljni post je omajal zdravje. : Moda vitke linije je izpremenila mnoge 'Angležinje v nervozne razvaline. Njihove upadle oči in štrleče kosti se ne dav> zakriti z nobenim kozmetičnim sredstvom. 'Jedle so skoro brez izjeme samo sadje in znan je celo primer, da se je neko mlado
dekle cele mesece preživljalo s surovimi jabolki. Neposredna posledica je bila peša-nje organizma, posebno pa želodca in brev. Želodec se pri taki hrani polagoma skrči in končno ne more več sprejemati in prebav-liati normalne hrane- Tudi z ždodcecn zvezani organi prenehajo izpolnjevati svoje funkci e. Bito Je več primerov, da so hotele žrtve gladovanja utajiti zdravniku svoje muke tako, da je zdravnik zvedel za bolezen, ko je bilo že prepozno-Nekaj časa vzorži telo napor, ko pa odpovedo prenapeti živci, začno nesirečne žrtve
Diti coctail. Da zatro eno zlo, zabredejo v drugo, ki ni bK manj pogubno za njihovo zdravje. Žalostno, toda res je, da so nraose Angležin e zelo udane pijančevanju- Likerje pijejo navdušeno in niti ne slutijo, da je v n'in najnevarnejši aliktohtol. Coctail pripravljajo navadno z vermutom, katerega alkohol je najbolj SkodUjiv. Če pomislfcno, kaj pomeni opojna pijača za ženo, ki po več mesecev prostovoljno gladuje, spoznamo, da je svarilo odličnih zdravniških kapacitet več kot umestno. Velika nevarnost tiči v tem, da alkoholne pijače ublaže glad. Cirn začuti žena mučne posledice prostovoljnega posta, popi e dva coctail a in zopet se počuti dobro- Na vfdez Je vse v redu, toda posledice se kmalu pokožejo.
Za te pojave so se začeli zanimati zdravniki, pa tudi policija. Že davno ie znano, da vodi preko gladovanja k alkobobi ista pot- Pešanje organizma napreduje in neizogibno nadaljevanje je v mnogih primerih morfij ali kokain Zdravniki stoje pred težko nalogo tem hoj, ker Žene o le-čenju nočejo ničesar slišati. Skoro brez izjeme se niti ne zavedajo nevarnosti in napenjajo vse sile, da prikrijejo posledice ne samo zdravnikom, temveč tudi seW-
Salate
Star piegovor pravi, da so potrebni za pripravljanje salate štirje. Učenjak, ki daje sol, zapravLivec, ki razliva orje, skopuh, ki jo poliva s kisom in norec, ki vse to zmeša V tem pregovoru je globoka resnica. Salata ni jed, ki bi jo la.iko pripravki po navadnem kuhinjskem receptu, temveč je umetniška jed. Velika umetnost je namreč pripraviti salato tako, da je res okusna. Nekateri gurman! daejo prednost salatam z omako, pripravljenim na majonezi ter bolj ali manj začinjenim. Drugi zopet imajo radi pikantne rbje salate. Zelj-nata salata mora biti sveža, hladna ln dobro pripravljena, sicer ni okusna. Tudi pri zel nati salati Je treba paziti na nekatera pravila. Salato moramo pripraviti tik pred obedom ali večerjo- če je zeljnata glava rmada in odtrgana nekaj ur poprej, zadostuje, da jo nekoliko operemo, če je pa že nekoKko vela, jo moramo pustiti nekaj časa v mrzli vodi. Priporoča se odtrgati od namočene zeljnate glave vsak hst posebej in ga s suho krpo obrisati. Če namreč ostanejo na Hstih kapljice vode, ]e okus salate pokvarjen. Gospođini e naj bi ne prepuščale pripravljanje salate služkinjam, temveč naj bi se ravnale po Francozinjah, ki si dajo prinesti očiščeno salato in potrebno za-Čimbo na mizo v jedilnico in pripravijo salato same tik pred jedjo. Zet-nata salata zelo dobro vpliva na prebavo In prehrano telesa.
Malo znana delikatesa Je pri nas salata iz vrtne redkvice, iz cikorije, paradižnikov in korenin zelene. Nekateri ljubitelji salat so posebno navdušeni za salato iz surovih paradižnikov- Na vsako salato mora priti fmo olje in dober vinski lds. Zelo pikant-
na je salantna omaka- Dva ali tri trdo kuhana jajca poloiimo v skledico, jih zmečkamo z žl'co, osoHmo in zmešamo z žlico gorčice, primešamo med neprestanim mešanjem štiri žlice toplega limoninega soka in po okusu nekaj kapljic te ali one začimbe za jufco- S to omako se daio pripraviti vse salate. Zeleni graii, karfijo-la, špargl i in mladi poganjki .imeija se dajo pripravki v obliki izborne salate takole: Zelenjava se očisti, opere in razreze na koščke, primeša malo sladkorja in košček masia ter v mehko skuha, po-te-n ohladi, precedi skozi sito in Še toplo polije s toplim maslom in dobrim vinskim kisom-
Zelo dobra je salata iz mrzlega telečjega mesa. posebno za večerjo. Najprej napravimo gosto omako iz štirih rumenjakov. ž25ce moke. soli, popra, treh žHc vinskega kisa, 1 žlice masla, čame žličice francoske gorčice in skodelico kisle smetane. To se segreva v lončeni posodi na ognju kakor šato. Hiadno telečjo pečenko razrežemo na tenke koščke in jih naložimo v skledo s tenko narezanimi koščki kumare v gorčSci in z mrzlo kremo. Zgoraj je plast kreme okrašena s koščki ja;c ln zeleno salato.
Med gurmani ie splošno znana tudi dunajska salata. Malo glavico karfjjnle, glavice šparglia, zelen fižol, na koščke narezan krompir in zeleno skuhamo v sJani vodi, pustimo ohladiti in zmešamo z dobrim kisom, oljem in ščlpcera sladkorja. Sredi sklede položimo mešano zeijnato salato- Vse to ok rasimo s koščki trdo kuhanih jajc. Angleško sala-to napravimo na ta način, da zeleno s krtačico lepo operemo in skuliamo neolupljeno v mehko- Od vode, v kateri se kuha. odlijemo skodelico in pustrrno ohladiti. Potem zeleno olupimo In narežemo na koščke, še topro polijemo s hladno vodo tako. da postane zelena le-skeča. Po tem ji primešamo soli, popra, limoninega soka in nekaj dapljic začimbe za hiho. OirlaJeno salato naložimo v obliki kupole in okrasimo s tenko narezanimi listi zelene.
Ženske s fakultetno izobrazbo
Zadnje desetletje je marsikaj izpremeni-lo na ustaljenih oblikah življenja. Ena najvažnejših Izprememb se tiče ženstva- Glasovi proti ženski osamosvojitvi so vedno redkejši in sedanjim visokošotkam se zdi smešno, da so se morale njihove predhodnice boriti za golo pravico študirati na vi-sokLi šolah. Kljub raznim oviram v praksi narašča število žensk z visokošolsko izobrazbo po vsem svetu- To se ie pokazalo rudi na kongresu mednarodne zveze Žensk s fakuketno izobrazbo, ki se je vršil letos sredi avgusta. Zveza je bila ustanovljena L 1919 in takrat sta bili v nji samo dve narodni *vezi žensk s fakultetno izobrazbo, dočim je bilo na letošnem kongresu zastopanih že 36. Zveza šteje nad 40.000 članic in na kongresu je bilo nad 500 delegatini. Iz vsega tega je razvidno, da so ženske s fakultetno izobrazbo spoznale važnost organizacije in da z uspehom goje solidarnost ter se bore za skupne interese.
To je tem važnejše, ker interesi žensk s fakultetno izobrazbo niso omejeni samo na čisto ženske probleme, temveč se nanašajo tudi na splošno važne zadeve. Poleg kongresnega dela kot takega se je vršilo med letošnjim kongresom več sej, javnih zborovanj, recepcij in izletov, na katerih se je pokazalo, da so ženske s fakultetno izobrazbo zelo razširile svoj delokrog- Na oficijelni otvoritvi kongresa v avli ženevske univerze je zdravnica Mme Olivier predavala o vlosi žene v borbi proti tuberkulozi v Švici. Mme Gagg - Schwar-
SJr&ti nahodu fetma^u
orman.
zova ie predava'a o dolžnosti žen do delavcev, .Ume Edtr - Sciwyzer pa o švicarskih univerzah- Istega dne zvečer Je predavala doktorica filozofi e Mlss Spur-geonova o Shakespearu. Na javnem zborovanju 11. avgusta je predavala Lise Mefcner o važnosti znanstvenih raziskovanj, doktorica prava Mr. Fflas pa o brezposeln i«-i Intelektualcev Poleg te.i predavanj go govori'- zastopniki poedinih drŽav Ženeve in Mantreauxa ter rektor ženevska univerze. povdar1a?oč vclfk pomen mednarodne organizacij« ?ensk s fakultetno izobrazbo
Permanc - - .misle so se pečale med drugim   z   n stjo  poročenih   žen ter
s prim«»r'av-> načina vlsokoSolsklh studii a šrudiraniem na srednjih in nižjih šolah. V
otvoritvenem govoru je izjavili prrrfefo*
rica na vseučilišču v Osdo dr. EHen Gledirseheva. da morajo biti interesi žensk s fakultetno Izobrazbo vsestranski in vedno v živem kontaktu z najnove'šjrri strujami na polju svetovnega intelektualnega udei-stvovanja. Po njenem mnenju le glavni cilj žensk s fakultetno izobrazbo kooperacija dela s celoto-
Dame pozor!
Za Miklavža
od 1. decemebra do 6* decembra 1929
50 svil. in vol. oblek po Din 100 50 svil. in vol. oblek po Din 200 50 svil. in vol. oblek po Din 300
Ne zamudite redke prilike!
P. Magdić
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 1.
EHBEBSB111E3E1BE3SE1
Triglavani v Brežicah
Jugoslov. akademsko društvo »Triglav« v ZagTebu je priredilo v soboto, dne 9. novembra (t. m.) ob 8. zvečer v dvorani Narodnega doma v Brežicah brucovaki večer, zvezan s proslavo 40 letnice Krtzeva6kih statutov«
Triglavani so prispeli v Brežice okoli pol 18. Na brežiškem kolodvoru »e je zbralo k sprejemu številno občinstvo, ki je Triglava ne burno pozdravljalo. Po sprejemu na kolodvoru so odšli Triglavani v spremstvu brežiških starebm in občinstva v Narodni dom. na kar so si ogledali posamezne znamenitosti Brežic. Zvečer ob 30. uri 99 je vršil sestanek starešin in aktivnih članov, na katerem so se vrstili pomembni nagovori. Ob pol 21. uri je otvoril predsednik zagrebškega Triglava« KoštocnaJ ob števikti udeležbi meščanov proslavo s kratkim nagovorom. Do zadnjega kotička nabita dvorana Narodnega doma Jc blra živ dokaz temu, kako je priljubljen »Triglav« med širokimi plastmi našega naroda. Poseben sijaj je zadobila slavno«t s tem, da se je udeležila deputacija »Starešinske zveze« (prof. Brolih, dr. Ingolič in g. Skaza) iz Maribora. Med številnimi točkami obširnega sporeda moramo omeniti solospeve akademika M. Niča in VL Vo-deba, ki je s svojim zvonkim glasom izzval salve ovacij vseh prisotnih. Nato se jo vršil tradicijonelni brwovski izpit, Id jo vzbudil odobravanje. Ni treba nagkUbati, da je »Triglav« prejel ob tej priliki nebroj brzojavk in pisem z vseh strani. Med njkni navajamo, da sta v gorkih besedah mu čestitala predsednik »Starešinske zvezo* v Mariboru, g. svetnik dr. Fx. Topiak m okrožni zdravnik v Šmarju pri JelSah, g. dr. Josip Rakež, pisec »Križevačkih staeu-tov«. Iz vseh teh prisrčnih grarulactj je mogel »Triglav« dobiti ponovno prepričanje, da slovenski narod uvažuje in ocenjuje njegove zasluge, ki se je vedno neseblč-ro trudil za vzgojo poštenih in sposobnih akademikov. Po slaslavi je bil prijateljski večer v Narodnem domu, na kar so se Triglavani, polni najlepših vtisov, ocrpeljaji nazaj v Zagreb. Lado JerSe.
'BineUValmer
Obledele slike
— Eduard, kako si drzneš!
— Ah, ti si? Kaj si že vstala?
— Slišala sem v hiši ropot, vendar pa nisem mislila, da si vlomilec.
— Nisem vlomil v tvojo pisalno mizo, sama si pozabila ključ v kiju* čavnici
— Ključ puščam vedno v kljucavni* ci Nimam kaj skrivati.
— Nedvomno.
— Kako to, nedvomno? Po beda* stem sumničenju, ki si mi ga servirala nocoj, se zdi, da še dvomiš.
— Kako lepo govoriš!
— Ko sva se poročila, ti je bila mo* Ja govorica všeč. Zdaj pa ... Pusti ven* dar te fotografije, saj te ne zanimajo!
— Zakaj mi jih nisi nikoli pokaza*
la?
— Ker si bil zloben, ko je mamica umrla.
— Zloben?
— Ljubosumen, zoperno Ijubosu* men.
— A te fotografije, mar niso mogle še bolj razuetiti moje ljubosumnosti? Je to vsa tvoja rodbina.
— Da, vsa. Ded, moj o£e, katerega nisi poznal.
— A ta stara dama?
— T*ta Louiaa, dovek t&£* mjej.
da je bila tako lepa.
— Zakaj pa ne, poteze so fine, a v očeh...
_Toliko spominov! Ko je zapustila
svojega moža, je Sla h gledališču. To je bila drama!
— Da, da, pravila si mi. A tole de*
ki*?
— Kaj je ne poznaš? To sem jaz.
— Bila si dražesrna. A tale fantič?
— Ne žali ga. če sem ti prinesla bogato doto, se imaš zahvaliti samo njemu. Ne vidiš, kakšno glavo ima?
— Seveda vidim, dokaj velika je.
— Kot 15 letni deček je bil sluga v Salomonovi banki, kjer je pometal pi* sarne.
— Da, tudi o tem si mi pravila. A tu je tvoja mati?
— Kajne, da ie bila lepa?
— A ta deček?
— Je moj brat, ki je umrl, ko je bil star 5 let.
— Vsi ti ljudie so mrtvi in glej. kaj je ostalo od njih: nekaj smešnih slik. Ko umreva midva, ostane od naju ...
— Malo manj smešne slike, kajti fo* tografska umetnost je ta čas ža močno napredovala.
— Pojdi spat, Germaino. Vsa se treseš.
— Saj me ne zebe.
— Ne. pač pa te je strah-
— Dobro vc*, Ć9 &e bojim smrti In
zato ti nisem pokazala teh fotografij. Če pogledam mrtvim v obraz...
— Pojdi spat, dušica. Ta srajca je dražesrna, toda mraza te ne varuje.
— Pojdi tudi ti spat, Eduard. Z ju« traj vse to pospravim.
— Glej, tu je še ena fotografija tete Louise.
— Kot Ofelije. Če bd bil vljuden, bi ti pokazala album, kamor je spravljala izrezke iz novin. To je bil rriumf!
— Da, da, tudi to si mi povedala. Bila je ljubica princa Walleškega.
— To ni točno znano. Farna pripo* veduje, da je bila. Toda pojdi spat, Eduard. Zebe me.
— Počakaj, tu v predalčku je še mnogo fotografij. Tu je lep častnik.
— To je mož tete Louise.
— Z rožički! Ubožec!
— Ura bije. Čuj... Tri je že.
— Toliko ubogih ljudi, moških in žensk!
— Kako ničevi smo.
— Liubili so, delali, trpeli in bili srečni. Vsi so mislili, da so srečni, sa* mi pa so dvomili o tem. BiH so ljubo* sumnL
— Eduard. pusti no ta predalček, za božjo voljo te prosim. To brskanje mi gre že na živce.
— Glej, glej, tu je vefika kuverta.
— Ne dotikal se je! <~ Poiot JS piKOV
— Če jih prečitaš, ti nikoli ne od* pustim.
— To so njihova pisma, a?
— Pusti kuverto, ti pravim!
— Ti si zapečatila to pismo, poznam tvojo roko.
— Da, jaz.
— No, torej, Germaino, ta kuverta je tvoja, vzemi jo.
— Hvala.
— Z zobmi šklepečeš?
— Eduard, ne razumem te!
— Poizkusi razumeti me. Vsi ti lju* d je so mrtvi od njih je ostalo ...
— Saj si že povedal, od njih so ostale samo te obledele slike.
— Če me ne razumeš, Germaino, mi vrni kuverto. Nočeš? In vendar sem si* loma odnrl šatuljo za pisma samo za« to, da jih najdem. Jih hočeš vreči v peč?
— Kako me mučiš!
— TTboga teta Loisa, ubogi oče, ubo* gi dečko!
— Menda si res znorel, Eduard.
— Zahvali se nebu, če sem znorel. Vrzi kuverto v peč. Ta čas, ko bo gorela, ti bom pripovedoval. Varala si me. Germaino... Pst, pst! Ne ugovar* iaj! Varala si me, slutil sem to, toda hotel sem dobiti zanesljive dokaze. Do* kazi gore. Vlomil sem v tvojo pisalno mizo in prebrskal tvoio ročno torbico,
kamor vedno spt avliai kUuč. katerega
nisi še nikoli pozabila v ključavnici.
— Lažnivec!
— Ostal je samo še pepel, lahko me žališ. Odprl sem tvojo šatuljo in našel v nji tvojo preteklost, razumeš?
— Nisem te varala.
— In če bi me bila varala, če bi bil ta pepel, katerega zdaj razkopavaš, do« kaz tvoje nezvestobe, nima to nobene« ga pomena, uboga moja Germains, kaj« ti čez 20 ali 50 let ostane po meni in tebi... Poglej one velike fotografije na kaminu. Stari in obledeli bosta. Tvoje obleke, ki so bile tako drage, se bodo zdele smešne kakor obleke tete Louise, a moja obleka spravi v dobro voljo moža, ki bo iskal dokaz svoje nesreče. Vidiš, Germaino, mila Germaino, smejal sem se jim. smešni so se mi zdeli ti tvoji predniki in da nisi pri« šla ko se hotel prečitati pisma tvojega ljubčka, katerega nimaš več ... to vem, nimaš ^a več. med vama je vse kon* čano... bi bil zakuril, kakor si storila ti, in sežgal bi bil pisma, ker ni vredno mučiti se, trpeti, tarnati ali ubijati, če pomisliva, mila moja Germaino, da ostaneta čez 20 ali 50 let od naju samo ta dva obledela portreta tvoja obleka, ki postane smešna, in moja groteskna suknja. Ne. ni vredno, ni vredno! Pojdi spat. Utegnila bi se prehladiti in dobiti hrtpo. Živlienje je tako kratko! Ne teli si smrti, dokler no prde tvoje uit;
77
Car, carica in Rasputin
Dvorna dama zadnje ruske carice Ana Vymbova o razmerah na ruskem dvoru tik pred revolucijo
V Stockholmu je izšlo že več izdaj spominov ruske dvorne dame in intim* ne prijateljice zadnje ruske carice, ne* srečne Aleksandre Feodorovne — Ane kVynibove. Ko je Izbruhnila v februar* ju 1917 v Rusiji prva revolucija in ko je prišel na krmilo znani tribun Ke* renski, je vzbudilo splošno senzacijo vest, da je dal Kerenski takoj aretirati Ano Vvrubovo. Na carico je padel ta? krat strašen sum, da je imela
veleizdajalske stike z berlinskim dvorom in da jc zloglasni mužik Rasputin po njenih navodilih deloval na to, da bi Rusija na lastno pest sklenila mir z Nemčijo. S tem je hotela Aleksandra Fcodorovna baje rešiti omajani carski prestol katastrom fe. Z aretacijo dvorne dame Ane Vy« rubove in s preiskavo proti nji, naj bi se ugotovilo, koliko jc na tem resnice.
Zaprli so jo in zasliševali pod raz* Bfmi grožnjami, toda zvedeti niso mo* gli ničesar, kajti to, kar so hoteli od nje izsiliti, je bilo gladko izmišljeno. Izpustili so jo, toda ko je boljševiška revolucija odpihala tudi Kerenskega, so jo znova aretirali in zaprli. Pijani vojaki so jo oropali vsega, kar je ime* la. Pretepali so jo in ji pljuvali v obraz. Ko so ji prinesli jesti, je smatral bolj* Se viški stražar za posebno junaštvo, če ji je mogel
pljuniti v skledo.
Ko je pa dobila vnetje trebušne mrene in ni mogla hitro vstajati, ker si je bila pred dvema letoma pri želez* niški nesreči zlomila nogo in je morala hoditi z bergljami, so jo neusmiljeno suvali v noge. Najbolj kruto je ravnal z njo jetniški zdravnik, ki je prihajal dan za dnem v njeno celico z veliko rdečo zvezdo na prsih in STamotil jet* nioo na vse mogoče načine, ker se je bal, da bi revolucijonarji tudi njega kot buržuja ne aretirali. Slednjič so težko bolno dvorno damo prepeljali v drugo petrograjsko ječo, kjer je mo* rala ostati do nadaljnega. Ječar je bil pijan in videč, da Vvrubova brez ber* geij in spremljevalca ne more hoditi, jo je postavil v kot, češ, da se ne sme ganiti, dokler se ne vrne. Mimoidoči so ji pa sami prigovarjali, naj izrabi ugoden trenutek in pobegne. Našla je prijatelje, ki so ji nudili zavetišče, če* prav so sami tvegali glave. Pozneje se ji je posrečilo priti po ledu do Finskega zaliva. Sirota je bila napol zmrz* njena in bolna tako, da je komaj vla* čfla noge za seboj. Tu se je zavzela za njo finska policija in je rešila.
Njeni spomini so točna slika zad* njih let tragičnega življenja ruskega carja in carice. Vse grozote, katere je prezrtela v ječah, niso vplivale na njo tako, da bi pobarvala svoje spomine z gnevom in maščevalnostjo. Odkrito priznava, da je velika revolucija stra-hotna elementarna eksplozija, pri kas teri zmagajo za nekaj časa peklenske strasti, tako, da ljudstvo uživa, če lah* ko uničuje življenja in imetje. To, kar pripoveduje Vyrubova o carici, carju in Rasputinu, je bogata snov za psiho* loške študije. O značaju zadnje ruske carice pravi, da je bila v prvi vrsti ve« lika in vzvišena v ljubezni do svojega nesrečnega otroka, velikega kneza in prestolonaslednika Alekseja. Žc od mladih nog je razjedala njegov orga* nizem neozdravljiva krvna bolezen. Carica je živela v neprestanem strahu za njegovo življenje in to je dajalo pe= čat vsemu njenemu nehanju. Iz tega, čisto materinskega vidika, je treba pre* sojati vse, kar je počenjala.
, Carica ni bila osovražena samo med velikimi knezi in velikimi kneginjami, temveč tudi pri višjem ruskem plem* stvu, živečem v brezdelju in razkošju. Vzgojena je bila na skromnem knez* jem dvoru v Nemčiji in zato ni čuda. da je bila pridna in varčna in da ni imela širšega obzorja niti v političnem, niti v družabnem pogledu. Ni znala imponirati, niti priboriti si simpatije in iz tega se je sčasoma razvila osami je* «ost carske rodbine, nezaupanje, sum* ničenje in obrekovanje. Pa ne samo s tem, temveč tudi z malenkostmi, omah* Ijivim carjevim značajem se je razvilo okrog carske rodbine
tragično ozračje. Gnilo rusko samodTŽje jc že dolgo bolehalo na neozdravljivi bolezni, car pa ni imel toliko moralne moči, da bi spravil v hirajoči državni aparat novo življenje. Bal se je enako novotarij, . kakor intrig in atentatov. Ni bil zrno* žen, da bi zbral okrog sebe ljudi, ki bi videli v njem poglavarja velike Rusije. V carski rodbini so po številnih raz* očaranjih nehali zaupati celo najbližji okolici in postajali so vedno bolj praz? noverni. Verovali so v mistična proro* kovanja, v sanje, v spiritistične čarov* nije in čudeže. In v tem času se je po* javil na obzorju zloglasni sibirski mu? žik Rasputin.
Bila je nedvomno velika napaka, da sta mu car in carica tako zaupla in da sta ga kmalu prištevala med svoje naj* intkimejše prijatelje. Rasputin je bil
prevelik pustolovec, da bi mogel pofeazati carski rodbini pravo pot. Toda ljubezen roditeljev do nesrečnega prestolonaslednika Alekse* ja je bila po zatrjevanju Ane Vvrubo* to edkni da Je dofafl
Rasputin na dvoru tako veliko moč. Prišel je prvič k bolnemu Alekseju, ko je bil še mlad deček in tolažil je rodi* tel je, da bo kmalu okreval. In res je Rasputin tako vplival nanj, da se je njegova bolezen obrnila na bolje. In kadarkoli je prestolonaslednik ponov* no zbolel, mu je slučajni Rasputinov poset pomagal več, nego slavne zdrav« niške kapacitete. Rasputin je carju in carici prorokoval, da bo prestolona* slednik zdrav in krepak, ko izpolni 12. leto. In to se je res zgodilo. Ko je pa Aleksej med vojno zopet bruhal kri in ko je že skoro umiral, so zdravniki izgubili vsako nado, da bi ozdravel. Tedaj so zopet poklicali k njemu Ras* putina. ki je carici izjavil, da ostane prestolonaslednik živ in da bo okreval. In zopet se je njegovo prorokovanje izpolnilo. Ni torej čuda, da so bili na dvoru trdno prepričani, da ima Raspu« tin nad mladim prestolonaslednikom
tajno sugestivno moč. Kljub temu je pa Vvrubova ume* nja, da Rasputin ni bil tako zagoneten, kaor se o njem govori in piše. Mož ni imel nobene demonske sile, pa tudi po značaju se ni mnogo razlikoval od navadnih ljudi. Govorice o njegovi izredni moči in vplivu so namenoma širili carjevi sovražniki. Rasputin je bil tip, kakršnih je v Rusiji več. Manj? kal a mu je boljša izobrazba in njego? va inteligenca je bila srednja. Tudi važnih političnih načrtov ni nikoli imel. Njegov vpliv na carja in visoke držav* ne dostojanstvenike se je nanašal ba* je v prvi vrsti na osebne zadeve. Mno* gim je preskrbel napredovanje in odli* kovanja, za kar je dobival bogate na* grade. Tudi ni res, da je bil razuzdan in perverzen, kakor so trdili o njem carjevi sovražniki. Policijski protokoli pravijo, da je rad pil likerje, kakor vsi ruski mužiki, a v pijanosti se je rad bahal, da ga imajo vse ženske ra* de. Če je pri tem namigaval na dvorne dame ali celo na carico, je nesramno lagal. Spomin Ane Vyrubove so v tem pogledu zelo prepričevalni. Včasi je Rasputin sicer
zašel med prostitutke in se z njimi napil, potem se je pa ke* sal svojih grehov in nihče, kdor ga je poznal, ni dvomil da je njegovo kesa* nje iskreno.
Ko ga je Vvrubova posetila v Sibi* riji na domu, kamor je rad zahaial, je lahko carico potolažila, da živi Raspu*
tin tam kakor v patrijarhalni idili s svo* jo ženo in brati in da se peča z ribo* lovom, obenem pa rad moli. Tudi skop Rasputin ni bil Denarja je imel, koli* kor je hotel, znal ga je pa tudi raz d a* jati. Da bi bil Rasputin na caričme že* lje središče nemških intrig v Rusiji, je po mnenju Ane Vvrubove prav take nesmiselna in fantastična bajka, kakor da je bila carica njegova ljubica. Ana Vvrubova navaja kot najintimnejša caričina prijateljica primere, da je bilo moralno življenje carske rodbine ves čas
neoporečno in da je stalo visoko nad moralnim ni* vojem ruskega plemstva.
Zelo zanimiv je v spominih Ane Vyrubove odstavek, v katerem do go* tove meje vendarle priznava, da je imel Rasputin nedvomno
vedeževalsko moč, katere se morda niti sam ni docela za* vedal. Ta moč mu je zagotovila na dvoru velik ugled in vpliv. Car in ca* rica sta že več let slutila, da se prestol maje in da
katastrofe ne moreta preprečiti.
Vprašanje je, če tudi v tem pogledu nista podlegla Rasputinovemu vedeže* vanju.
Tudi po prečitanju spominov Ane Vyrubove nimamo pravega merila za presojanje delovanja in vpliva tega problematičnega moža na dogodke med svetovno vojno. Vsekakor je pa bil umor Rasputina strašen udarec za carsko rodbino, obenem pa smrtni uda* rec za carski absolutizem in pravi za* četek krvave ruske revolucije. Raspu* tin je postal nehote in nevede
simbol carskega režima,
ki je kmalu po njegovi tragični smrti krvavo končal. Ogromna mehanična sila, položena v roke absolutičnega ca* rizma, je zdaj zlomljena in prešla je v roke ljudi, ki vodijo že 13. leto rusko ljudstvo skozi morje krvi, bede in obupa. Genij Rusije še vedno blodi preko krvavih pustinj po razvalinah carskega absolutizma in išče pota k preporodu naroda in k njegovi lepši bodočnosti. Morda pride pozneje čas, ko bo mogoče trezno in pravilno pre* soditi mistično moč, katero je imel pustolovec Rasputin zavedno ali pod zavedno pri strašnem padcu ruskega samodržavja.
Če ima žena priležnika
Morilca obsojena na dosmrtno prosijo, naj prezident
Lani je poljski delavec Jan Orze* chowski v Franciji umoril Čeha Za* topka in umor je bil odkrit šele čez 13 mesecev. Preiskava je dognala, da je imel Orzechowski ljubavno raz* merje z Zatopkovo ženo in da sta mo* ža sporazumno umorila. Te dni sta se zagovarjala Orzechovvski in njegova priležnica pred poroto v Versaillesu in obsojena sta bila na dosmrtno pri* silno delo.
Orzechovvski je pri zaslišanju po* drobno opisal, kako je Zatopka urno* ril. Zaposlen je bil v isti tovarni, ka* kor Zatopek in njegova žena. Sezna* nii se je z njo in pogosto sta se sha* jala. Ker se je bal, da bi ga Zatopek ne zasačil pri ženi, je sklenil umoriti ga. O tem je obvestil svojo priležnico,
ki je brez obotavljanja pristala na zločin. Lani koncem februarja je pri* šel Orzechowski k Zatopku s sekiro pod suknjičem. Pila sta pivo in se po* govarjala, žena se je pa hlinila, da ničesar ne sluti. Brisala je prah in po* spravljala po sobi. Ob 8. zvečer je le* gel Zatopek oblečen na posteljo, na Kateri je že spal njegov triletni, sin? ček. Zatopkova je namenoma odšila iz sobe, da bi lahko Orzechowski ne? moteno opravil svoje grozno delo. Toda mož je še okleval. Čez Četrt ure se je žena vrnila in Orzechowski ji je namignil, naj ponovno odide, po tem je pa umoril s sekiro njenega moža, ne da bi zbudil sinčka, spečega na isti postelji. Truplo je zavil v rjuho in ga zakopal blizu hiše.
Kaj  ste počeli po umoru? — je
vprašal predsednik porotnega sodišča.
— Legel sem v posteljo, kjer je spala Zatopkova, je odgovoril obtoženec. — To vam je bila nagrada za zločin, je pripomnil predsednik. Po tem je Or* zechovski pripovedoval, kako je zado* voljno živel z Zatopkovo in priznal je, da se ni prav nič bal, da pride zlo* čin na dan. Po umoru je odpotoval z Zatopkovo v Pariz, kjer sta se dva dni imenitno zabavala.
Zatopkova je pa izpovedala dru* gače. Odločno je zanikala, da bi bila vedela za umor svojega moža, in za* tr j evala je, da je postala žrtev svoje usode. Svečano je izjavila, da je Or? zechovski sam umoril njenega moža.
— Lažeš! — je zakričal obtoženec. — Vsak večer sva govorila o umoru tvo* jega moža! Pri konfrontaciji sta si v poljskem jeziku očitala zločin. Sodi* šče je zaslišalo 12 prič, ki pa niso m o* gle  izpovedati nič bistvenega, kajti
prisilno delo — Porotniki sami obsojenca pomilosti
edina priča zločina samega je bil Za* topkov sinček, ki je pa mirno spal, ko je bil oče umorjen. Porotniki so sicer potrdili vsa vprašanja, toda obema obtožencema so priznali olaj* sevalne okolnosti, tako da sta bila obsojena samo na dosmrtno prisilno delo v kolonijah. Po obsodbi so vsi porotniki podpisali prošnjo na preži* denta republike, naj obsojenca pomi-losti.
Tragična smrt poljske študentke
Slušateljica filozofske fakultete na Jagellonski univerzi v Krakovu, Emi* lija Belcowna, je delala te dni v ke* mičnem laboratoriju. V torek je hote* la destilirati neznatno količino benzo* la, s katerim si je pa med prelivanjem iz posode v posodo polila obleko. To bi ne bilo še nič hudega, da ni isto* časno v raztresenosti pozabila ugasniti piinove svetil j ke. Tako se je zgodilo, da se ji je obleka vnela in da je začela goreti kakor živa baklja. Vsa prestra* šena je planila na hodnik, kjer so jo tovariši dohiteli in pogasili gorečo ob* leko. Toda bilo je že prepozno. Ne? srečna študentka jc zadobila težke opekline posebno po obrazu, rokah in nogah.
Na univerzi so ji nudili prvo zdrav* niško pomoč, potem so jo pa odpeljali v bolnico, kjer je čez nekaj ur v straš? nih bolečinah umrla. Hude opekline je zadobil tudi študent, ki je delal v nje* ni neposredni bližini.
Numerus clausus na Madžarskem
Na ma-dlžajrsilcjh visoich šotah je uveden rMrnenus čia>u®uts tako, da se sme \ir>isa»ri vsako leto saimo določeno število ■ shišateljev. Pred zaoedfcoan letošnjega Teta je prišla k prosvetnemu ministra grofu Ktebečsibengai depirtacija rod&berjev iz BoKitapeište im ga prosila, nad zviša Število shu&atelgev na budim-pe$taRs8dh visokih šotah. Minister je iz-jarvC da sprejemajo v visoke šote v prvi vrsti sJrnove faurfliiipeštainskifi rodi-telljev im da versika pripadnost pri tern ne iKTa nobene vloge. Visoke Šote spre-j—sjs t pr* vmm riMJTuHiiijF. M m
pravili marfniro z otffiko al vsajj z dobrim uspetom. AibtaTi&erati, ki so maturira ji samo z zadostnim uspehom, naj bi sploh ne silili na visoke šole. Po mnenju prosvetnega ministra bo treba take študente z visokih sod odstraniti.
V Budfimjpešlti sairni je maturirailo z osiiračrjnm in <tabrim asjpehorn 1026 dijakov, na univerza je pa praznih samo 1330 mest. Prosvetni minister je pripravljen zvišaj fcon^gerrt na jtiriidočm faJknilitefe od 300 na 400, na medicinski od 160 na 200, na filozofski od 200 na 300 in na narodho - gotspodarski od 300 na 400. Če bo treba, bo zvššan •konriigeait tudi na tetaika. Minister je opozoril rodrfcebe, naj ne pošiljajo sinov na jfUTTcBano fakulteto, kadri števrJIo pravnikov v državni sfcžbi. je bilo nedavno znata) omejeno. Končno jkn ie svetoval naj posfcrbe, da se bodo njihovi stoovl aiv^javfeli raje v praik-tiičnean življenju in da ne bo tožilko in-teTjgešrtrrih proletaircev.
Še enkrat 6algoizy
General Galgotzv je bil demokrat in ni trpel, da bi se višji častnik ali vojak pred njim poniževal ali tresel. Ko je prispel nekoč na vojaško para? do v neko mesto, se je ustavil po pa* radi pred stotnikom in mu nekaj zapo* vedal. Stotnik je salutiral in hitel iz* polnit povelje, tako da se je kar zaka* dila za njim. »Stojte, pardon!« — je zaklical za njim general. Stotnik se je ustavil in obrnil. »Kaj ste?« — ga je vprašal Galgotzv. Stotnik je v zadre? gi molčal. »Kaj ste?« — je ponovil ge* neral vprašanje. In zopet ni bilo odgo* vora. »Ne veste, kaj ne?« je zaklical Galgotzv. »No, torej vam pa jaz po* vem. Gospod ste, gospod stotnik. Go* spod pa nikoli ne beži, temveč gre po* časi in premišljeno.«
Nekoč se je Galgotzv napovedal v neki garniziji in kmalu so bile vse vo* jašnice v najlepšem redu. Vse je bilo osnaženo, po vseh kotih so stali nedo* taknjeni pljuvalniki z drobnim peskom in celo stranišča so bila osnažena, ka* kor še nikoli. V vsakem stranišču je visel sveženj razrezane »Neue Freie Presse«. Galgotzv se je pred prvim straniščem ustavil in pokazal na raz* rezano »Neue Freie Presse«, rekoč: »Cemu pa tole?« Častniki njegovega spremstva so prišli v zadrego. — »No, čemu visi tu ta papir?« — se je zadri general. Višji častnik je zardel in po* vesil oči. Galgotzv se je pa zasmejal, rekoč: »Da mi zabrišete oči, kaj ne?«
Šef angleške policije v Diissel-dorfu
V nedelio ie prisne! v Diisseldorf šef Scotland Yarda William C. Gough, ki ie iziavil, da ga ie privabila diissel* dorfska senzaciia in da njegov poset nima oficiielnega značaia. Gouhg ie član vrhovnega angleškega varnostne* ga sveta (The Big Five). Posetil ie naj* pre i diisseldorf skega policijskega rav* natelia, potem se ie pa odpelial z avto* mobilom v predmestie. kjer si ie ogle* dal vse kraie. kier so padle žrtve diiss seldorfskc bestiie. Novinariem ie po* dal daljšo izjavo o dusseldorfskem mo* rilcu^o katerem ie dejal med drugim:
Iz novin sem zvedel, da smatrajo ciiisseldorfskega morilca za naslednika londonskega Jacka Razparača. V resni* ci ta primerjava ni točna. Jack Razna* rač ie umoril vseh šest žen po pravilih, ki pričaio. da se ie spoznal na anato* miio. Iz tega so mnogi sklepali, da ic zdravnik Po mojem mneniu ic bu ku* har ali mesar. Vsekakor ie pa bil mte* ligenten zločinec. Nihče na svetu ga ni videl. Z dusseldorfskim morilcem ga ne moremo primerjati. Ugotovil sem, da ie v Diisseldorf u 15 opisov drznega morilca in da se večinoma ta? ko razlikuieio. da se moramo nehote vprašati, če ne gre za celo zločinsko tolpo. Videl sem krai. kier ie bilo na i* deno dobra dva meseca po umoru tru* plo Mariie Hahnove. Človek, ki riskira kopati grob kom a i 400 m od hiše. ni inteligenten morilec. Na policiji ie pa Gough iziavil. da morilca ne bodo iz* sledili, če jim ne bo pomagalo srečno nakliučie.
Ciemenceau kot brezverec
V značaiu velikega francoskega dr? žavnika ie igral važno vlogo njegov cinični ateizem. Ko ie ležal 1. 1918 ra/ njen v bolnici, mu ie stregla redovni* ca, ki mu ie bila zelo udana. Redovnico ie mučilo niegovo brezverstvo in pri? zadevala si ie, spreobrniti ga, da bi postal dober katoličan. Prosila ga je, naj gre k spovedi, da mu bodo grehi odpuščeni. Ciemenceau |i W obljubil, da bo o tem razmišljal. Nekega 11 ie pripovedoval, kai se mu ie ponoči sa* njalo. Zdelo se mi ie, da sem umrl in prišel pred nebeška vrata, kier mi je odprl sv. Peter. Kdo si. ie vprašal? Georges Ciemenceau. sem odgovoru. Tebe "ne morem pustiti v nebesa, vrniti se moraš, ker nisi bil pri spovedi. Pro* sil sem ga. naj pogleda, če imaio v ne* besih duhovnika, ki bi me izpovedal. Peter je odšel in dolgo se ni vrnil. Ko se ie pa vrnil, ie zmaial z glavo, re* koč: Obžalujem, po vseh nebesih sem iskal duhovnika, pa ga nisem našel.
Ista redovnica ie prosila Clemen* ceaua. na i moli za dušo pariškega kne* zoškofa Ametta. ki ie bil nekaj dni po* prej umrl.
Ciemenceau jeodgovoril: Če Bog ne ve kai početi s knezoškofovo dušo in mora vprašati Clemnceaua, se bojim, da mu ne bom motfel pomagati. Kat o? liška cerkev Clemenceaua ni mogla pozabiti, da ie ateist. Napela ie vse sile. da pri volitvah novega nrezidenta republike Clčmenceau ni prišel v po* štev.
Bala belgijske princese
Poroka princes je tudi v sedanji demokratični dobi dogodek, ki zanima posebno ženski svet. Tako je bilo lani pri poroki belgijskega prestolonasled* nika s švedsko princeso Marto in tako je tudi letos pred poroko italijanskega prestolonaslednika z belgijsko prince« so Marijo Jose. To je nevesta, za ka* tero se zanimajo ženske po vsem svetu.
Princesa Marija je bilo vzgojena strogo v verskem duhu m za svoj vi* soki položaj dokaj skromnih razmerah. Je izborna pianistka, poleg tega se pa pridno peča s karitativnim in socijaN nim delom. Luksus odklanja in prt d poroko je izrazila željo, da bi bila njena bala izdelana v Belgiji. Krasna belgijska domača umetnina bo poseb; no nevestin pajčolan iz starih čipk. Ker sc je princesa učila tudi umetnostne obrti, si bo marsikaj napravila sama. Princesa je izrazila tudi željo, naj sc poedinci in korporacije namesto po* ročnih daril spomnijo siromakov in dobrodelnih zavodov.
Konzum sladkorja narašča
Porast konzuma sladkorja v Evropi v kampanji 192S/29 n: bil tako velik, kakor predlanskim, ko je znašal celih 9 milijonov meterskih stotov. Kljub temu pa izkazujejo države, v katerih se vodi točna statistika, povprečni porast konzuma 3.73%. Trinajst evropskih držav je porabilo v lanski kampanji 7,371.125 ton sladkorja, predlanskim pa 7,108328 tako, da znaša porast 262.897 ton.
Drugih 18 evropskih držav, za katere statistični podatki še niso znani, je porabilo v lanski kampanji okrog 2,405.000 ton sladkorja. Ker je zelo verjetno, da je porastel konzum sladkorja v enaki meri tudi v teh državah, lahko računamo, da so ga porabile v lanski kampanji 2,628.875 ton. V tem je zapopaden tudi konzum sladkorja v Rusiji, kjer so ga porabili nad 1,200.000 ton. V Rusiji se je zvišal konzum sladkorja v lanski kampanji približno za 200.000 ton. Evropa je porabila v lanski kampanji okroglo 100 milijonov meterskih stotov sladkorja, torej približno 15 milijonov stotov več, nego ga pridela Primanjkljaj je morala uvoziti iz prekomorskih držav. V lanski kampanji je porabila največ sladkorja izmed evropskih držav Anglija ,na katero odpade nad ena petina vsega konzuma v Evropi. Na drugem mestu je Nemčija, na tretjem Rusija, na Četrtem Francija, na petem Poljska, na šestem Češkoslovaška.
Evropa je ostala tudi v lanski kampanji največji konzument sladkorja na svetu. Prekosila je ni niti Amerika, niti Azija, čeprav sta gosto naseljeni. Konzum sladkorja v ostalih štirih delih sveta je znašal v lanski karnpanji približno 17 milijonov ton.
KUUC
13
Pametna žena.
Mož prinese domov velik kos mesa in pravi ženi:
— Razrezi meso na tri dele, en košček skuhaš, kajti kuhano meso je dobro za želodec, drugi košček spečeš, ker je pečeno meso zelo redilno, tretjega pa ocvreš na ražnju, kajti ocvrto meso vzfbirja požeJende po Ijubeizsni.
— Nimam ne lonca, ne peča. odgovori žena. Najbolje bo, da vse meso ocvrem na ražrrju.
Pred poroko.
— Zapomni si, Ida, da sc dekle nc sme poročiti s fantom, prodno ga dobro ne spozna.
— Meni se pa zdi, da bi moralo vsako dekle spoznati dobro več fantov, pre<fno se poroči.
Zid pred sodiščem.
Rosendarit stoji pred sodiščeni zaradi ponairejainja keimikahg. Obrne se na predsednika sodišča, rekoč: Gospod sodnik, ali se raem.rnete na kemijo?
— Ne, na kemijo se razume izvedenec.
— Gospod izvedenec, ali se razumete •raa kazenski zakonik?
— Ne, ma zakone se razume gospod sodnik.
— No, torej vidite, vi se ne razumete oa zaikone, gospod sodnik pa nima pojma o kemifjj, a jaz, ubog: žid, raj se ra-znimem na oboje.
PRI CIVILNI POROKI.
»Gospodična, ne morem vas poro* čiti, ker je vaš ženin pijan.«
»Oprostite, gospod, če bi bil trezen, bi ga ne spravila na magistrat.«
NI KRIVA. »Poglejte Ančka, na klavirju ie pra* hu, najmanj za štiri tedne.«
»Jaz sem pa šele teden dni pri vas v aluibU
tna&tia
— T5 si poisipesiil mo-io srrmt, Prior. Vedno si presegai da storiš to, ti nemi satan. Pred smnfcjo bi bU rad kazne-vađ tebe. CoCentsa in vagine pajdaše, ne so vas kaiznoval'i dinuei. Zdao som zadovoljen,
(Bas mu je pojemal
— Kje je Heptarn? — je «ažejpetal in se ozrl. — Ponosni monarhe biti na mojo hčerko, Hepourn. In lopo morate ravnati z njo. To je prošnja moža, katerega je vse žSvrtjeff&je po pravtci sovražila. Bdina ženska, ki sem jo kdaj Uuoii, Je njena mati, a ona me je patoma od sebe.
Glas mu je zasita'1 v ©rlfli, omahniS je na blaizfjnice in poskusH iategrM roko.
— Kje je Rosamunda? Privadite jo.. Podaj mi roko. Rosa. Povej svoji materi, da sem jo sovradHi, ker me je pah-nffa od sebe. Povej jS, da sem umiral, prekliinjaijoČ in ljubeč jo obefietfn. To K cfivrta Žentsfca.
Ozr\ se je na hčerko.
— Solze imaš v očeh, Rosa. Ne bodi se^timenta'lna. Nobenega clovete sc našem bati in tudfl smrti se smejem v obraz.
Začni se je gllaisen, osoran snveh, U ie zamrl na nje^ovrli ustnioafa. Kzur se je vtsraviaal in iizte®r*fl roko po Rosajmfujrjdfi z zadnjo prosečo 'kretnjo. Iz gTlase je začulo čudno grg^ramije im oma^mfl je nazaj na blaziirrfce.
John Prior se je ozrl na rartvaSko lice mrtveca dinjižaftnrSca.   Potem   se je
smeje obmfll k vratom hi odkorakal s
rx)(lacadema iz sobe.
Cez petnind/v-ajset nvpuit Policrja je zasedta h So Johna Pirtora in vsa ski-žinčad je bita zbrana v zadnji sobi, katere vhod je bcfl dobro zastražen. Po vrsti so kfieafi vse ushužbence v jedSJnico, fcter je sedel za rmzo pottciiMd inspektor s knspom allctov pred seboj.
Zaiključiil Je zasKševanje z zinaiki utrujenosti na obrazni, toda njegove blazirane oči so prestregrle pomen vsake kretnje fn vsakem tresfeia mstrfc aUfi glasu. Kmalu se je iedkazaito, da so WW usfaDžTbencj Johna Priora večinoma zJo-fritaoi, kj so nbosaUi gospodarja bodfei te sbrairra ali pa zato. ker so Mft na varnem, pa so vendaT dHbro zashnzVfli.
FaSrfacc itn detektiv Spencer sta že od-Hadađa *z ha'Se št. 19 Lincoln Street. Parft Lame. tetor sta postila več polkrrjsk* «9trokovnia!kov. ki so stetemia-tfčjno prestali fi-srtfjn«, spravljene v ieMerti dvorani
Dom Johna Priora je ostal zapuščen. V veži bteu gftevnrh vrat je stal Hep-baitnn, zaMkt v pflaSč, in s Sandrjem srfca si PT&povedovaila o dogodikih zadnjih dffJL
— Če se ne motim, je to naš avtomobil. — je prekM Sandy pogovor. — PoČalkad, takoj se prepričam. Ti pa po-:S3i ta čas Rosajnomdo.
Odbiite3 je po stopnicah, Hepbiirn je pa stopi*] v udobno sobo, kjer je bUa peć zatounem. Rosamundta se je na-smehiria io vstaia. BSka je utrujena, obenem pa srečna, da so jo resiad iz rok strašnega tirana.
— Kad Je že čas, da gremo?
— Da. Veselo novico vam prmaSairn, Rosamumda, — je odgovori Herjbunn.
Radovedmo ga te pocledafla.
— Prav kar je praapete tdefonska
vest za Fačr*axa itz Park Lane,
— Toda njega ni tu, če se ne motim. Menda se je odpeljali z drugim avtomo-bHom
— Da. Ker se pa tace ta vest fcftl vas, kafaflco povem, za kao gre. Kakor veste.
je pustih Faarfax v jekleni dSrorand več poJicaSMb izvedencev, ki pregledujejo letine. Naročil ftn je, naj se zanirna'jo posebno za dokumente, tfičoče se procesa vatSc matere.
— fei? — Rosarnurrda je lovila vsako besedico,
— No, torej, prav kar so telefonirali Naši: so cel sveženi lFjstim. $5oč3h se vaše matere. To bodo najbrž dokumenti, ki ste Jih pogrežaffi v svoji aktovki. Torej je vse v redni.
Rosarrron»dfri obraz je zažaTel od radosti ta njene velfike oči so zabite solze. Najsrečnejši trenartek njenega živ-rjenoa. za katerega se je toliko borite, se ie p^fM^žal. Dokazi, ki očlsttjo ime riTene matere, so brli na varnem kljub vsemu pr^radevaniu z^o5w*ske tolpe, znpne v Evropi m A.rnerik5.
rler»bmrn je stopfi k nji i»n jo pr^jd za obe roki.
— Sandv se je poumidil, da odpotuje s prvim vlakom na sever, da vam prinese vašo aktovko. Se srx*nBfnjaite, kam ste jo spravi ? Se spoinirijate kopice sena za ovčarJevo kočo?
— Da, vsega se spominjam, — je odgovorila vsa srečna. — Vsake maflenko-sti se spominjam.
— Tudi drevja Wmi bass^ndalskega građu? In trenutka, ko sem vam dejal, da vas Ijtibšm in ko ste biM tako ljubeznivi, da me niste spodi^f?
PovesaJa je ^iavo tako, da ni vSded njenega obraza.
— To ni tri-ta Uubezrrrvosit, — je zaše-
pe.ta»la. To ... to je bla . ..
Kar je dvi'gn3a glavo. Iz njenih oči je odsevalo nekaj, kar mu je pcignalo vso kri v -glavo Sam ni prav vedel, kdaj jo je objel.
Kanec
B3o je oetoj tedmov pozmeje.
VeMk prekooceansld paraik ie odp^ul na širno morje. Na krovu je kar mrgo-leio potnikov, ki so hoteli zadmjič videti Newyoiik in poslovits od njega. Nad mestom z nazobčanim obzorjem nebotičnikov je ležala v solnčnih žarkih bela me-j?la. Kmahi je brla ta megla edino, kar ie še ostao od ogrorniTic-g^ mesta, kakor senca sikr^vriosrne^a obraza, a zemCja je WIa podiDbna cmn Pisi na obzorju. Na krovu so bTii pa st5rie prtniki, katerih misli so brle že prekoračile pet do'g'li drli 'm noci in so se zdaj mudrCe v An-
Vsi Sfirje so stali na kraju krova, kjer se je morje penijo in kjer so valovi bu-tai ob parnik. Zrli so na sinje obzorje pred seboj, ne da bi se za.ni:<mali za so-potnrke.
Prva je Rosanuirida Grey. Njena Roka počiva v roikt Richarda nepboiroa in iz njen "h oči odseva nepopisna sreča. Vzrok te sreče in zadovoljnega smefa-rjaja na Hepbiirnovem obrazu ne potrebuje r>osebn<e>ga potasm^a Rosarnuaida in rleoiburn se poročata ta'koj po prihodu v London in Sandv Croziier - Tate, Id je bi! že obveščen brzojavno. presCcrbi vse potrebno za svatbo.
— Mama, — je zašepetaHa Rosainain-da. Vzdibnrila je in prijela mater za roko. — Ali ni to dEvno?
— Prelepo se af, — je dejala njena matt globoko ffinjena.
Zakasnila ie oči, Za hip so se pojavili na njenem obraeu sledovi ponižaTiua in
trpljenja v ječi Zdelo se je, da senca
še vedno visi nad njo, čeprav so jo pred dVema dnevoma kapusrtt&i in čeprav je bdha njena čast oprana.
Potem se je pa obrnula k Petni Fair-faxu, zadnjerriu članu te sicupine, u oči ji je odsevala globoka IrvaJežnosL Pet* najst let je bH o^etndk Fačrtajt njen prijateij, ostai i je zvest v sreči in nesreči. Zdaj, ko je bčfl rrjen moč mrtev, se je Fa'!irrax oženil z njo, ki jo je bubU oeiih petnajst let.
— Daim groš za vaše rms^i, — je dejala Rosamnnda in se nenadoma obrnite k Hepburmi.
— Mislil sem na Sandyja in Jmia, — je dejal smeje. — Da ni bilo teh dveh prtjateiljev, bi m; zdajle ne stali tu.
— Prav pravite, dragi moj. — je pjj-tird^ Fač»riax. — Odikrioem se jama. Se nikoli nisem videl kaj takega, kafleor Jft bila naša pot ;z Glaevgowa v London. Treba je imeti železne živce, če hoče čiO\-ek premaigaiti take miire.
Potem se je ozrU na Hnw morje, rekoč:
— Toda pozabimo na to in mfcfiiimo raje na rx>dočnost.
Pokaza/1 je z roko na sćnj"! Atlantski ocean, žareč v solnčmili žarkih. BVwn parnlika ?e ic spusti na morsko stfadino gaCdb.
— Glejte, gtejte! To pomerH srečo! — je \TZjkflIoti3 Fa«irfax.
Ro55Qtrrwum<da je stfsnćla He^bumnu roko.
— Srček, upam, da prinaša gaM> srečo tudi nairna, -- je zažepetaila v»« srečna.
— Saj jo je že davno prinesel, — je odgovoril Hepburn smeje in objel Rosa-inurido čez pas. — PrjneseJ jo je ti-s-tega večera v Lcndonu, ko so se odprla vrata moje®a stainovenja in ko si vistopU la .
!
1
Letos bo Miklavž osrečil
pridno deco z velezabavnimi pripovedkami, ki so izšle v lepili knjižicah s številnimi slikami.
đanfio ttf Stanice — <2*t*f£c<fe iesnoda &Coxanturniiea — Sito G, ^Cmoie in đoicica Prisede nerednega  (Bebipa  — Sinite dehelinice — (Princes ic a Zveatdana Za oi a 1 denar mnogo srečnih
Knjige' se dobijo po Din 12.— v Ljubljana: v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici, v Tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici v Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti ter
v podružnicah »Jutra« v Maribora in v Celju. Poštna naročila je nasloviti na upravo »Jutra« v Ljubljani-
ln veselih uric mladini
Miklavževo d
asa šolsko mlarfino je
otroška pisalna
lza
Kdor ima šofefco deoo in Idi od ni« VTZ!tT«i jn««a nčecia, oaj modi otroku nadvse praiota&Do
otroško pisalno mizico
ksatera. >e uporaWjirva od 6. do 18. kata & ka prisiG otroka, k pramiine-tnn driairJ'J telesa, doc te rok, ter rmi obenem nudi vso komodeost. Mizico, ka )e tuda sbraimba ra
Ignac Repše,
tvornica kn zalog« pohištva, LJUBLJANA, DVORNI TRG 1.
S Hi>a'e£"a m<klautcua fn |
bo Učna dar la "
S
■ ■
s
■ ■
i
p
vseh pisarniških strojev, blagajn, Joto-aparatov
in gramofonov Vam najugodneje izvrši tvrd k a
LUD. BARAGA, Ljubljana SelenbtirgoM ulita 8      Telefon 29-60
>*Ađa1i o£lasi<
Vsaka beseda SO par. Plača sc lahko tuđi 9 znamkah. Za odgovor mumko) - No irpraianja bm tfiamkm 993 r»d&e> i*o rinm&       Najmanja ođtas Hl*
ĐektTomotOT-DyBanio
istomemi tok, 2» Volt 15 HP, trvnrdfke Siecneas Sobnokert. proda JoSko   Majairoo  v  ĐorovvSoJ. 2662
ILIRIJA oremog
Za MiklaTŽa
ure, briljaati. zapestnice, uhani, doze za sval&ce, srebrni nastavki I — Velika izbira. Ivan Pakiž, Ljubljana. Pred &ofik> 15. 2601
Klavirje
strokovno ugla&uje io popravlja Q. JURASEK, Ljubljana, KljocavničaT-ska ulica 3. Mestni tri 22 92-L
so edinole J. PETELIN-CA ŠIVA NI STRO •! ter pisalni stro URANIA v treh velikostih. DRES-D EN-S Kl fabrikat.
Elegantne opreme, NAJBOLJŠI MATERIAL, 10% POPUSTA samo pri
OSIP »ETSLIHC   * LJUBUmU
h vodi po'eg Pre§ern. spomenika. -Tehf. 2913
IIIIIBMIIH!
Pristen med
na prodaj od 100 kg oanrei. s posodo vred, po 17 Din k« pri Levo
Josip, mizar, poŠta Seterica ob Dravi. 2620
OdJda se
gerer^lnn ZBS opstvo
f>nvxxvTS*tsEJb paseiutvraniii eJekitro-tehniSkib novosti kot poTaboostmh predmetov in reklame za Jn&o&fca-
vijo. _        Samo firme z dokazilom
uspeha naj pdBeđo na: H. Bobi k, Graz,  Stempfencasse 8, Avstrija.
Lepo posestvo
zeonlSjSsee z več stambnimi paroeia-mn, z 2 veBkkna sndnama vnama, kjer se pnUela 10—12 potovnja-kov moJta, z zidano ba&o, kozolcem m Se papokMcna novim eosDodar-skim poslopjem, redf se laihko 2 kravi to več svio), pripravno za vsakega obrtnika aJi trgovca, na urontetiieni kre)o v Soitanhi takoj proda Josmp Ropao. pekama. Šoštanj.  Za odkgorvor pdDofi^e zmamiVo.
20odatotne kronske bone
cupq)e Pnčka f tedaonica, zalnžnj zavod d. d., Osijek, DesatiCina al. J7. 974-
Mizarfi!
Pata^ebajean sitatoo lesene škarje raal'1-finith vefikosti. Hogise na os-siorv: V. Jefteosky. Ooraja Radno-oa. PokopaiiScna 72. 2630
Bolničarko
za sanaitorji, veSfio mštrtamentarfoa, z dobrtoi spričevali in dađj&o prakso, ssvre^meroo. Knoainca, ki razume dijetno kuhanje, tenko nastopi takoj, rtova Sad. Dr. Uzefac. 2654
Vino opolo
zajamčeno pristno, za praznike azrnoma ves december, čez ntk» po Din 10. —. brez mestne udHtui-ne Din IM t hotela »Betievue«, tucfi v tod9k9i. Ne zatmdite n»od-ne prdUke! 2645
Hotel-restavracito
peazijon ala sanatorij v Krap«n-skib TopUcah vin-a-vis tcopaittča oddam v oa^em. Moderna zgradba, brez inventarja, v pritVfcjn 3 krasni vedd kokaJS. 2 manJSI sobi za restavracijo in kavarno, kn-hinja. loža za portirja in vse potrebne prkikline, v prvem nadstr., 10 v-elfkih sob. 3 man^e, vse parke turano ki opremljeno z modernimi pečmi s pećnicama ko lestenci, sobe za stofinead. 2 velik! ve-ranoU ves komfort. anaie&ki klose-d. vodovod, napeijana razsverlla-va. klert. kanakzaciki. tetefon, senftn*t vrt in zeknjadni vri. postala rišče avtobusov. zartSce vsesa odličnega družabne** *ivf}«n|a. odprto poleti io pozkni. Pofodba na več tet. Odda se s 1 jacraar-\tm 1930 V postev pridejo samo resni ponndniiri. zmožni ak>v» išči-ne in ntmš&ine Ponudbe nas'oviti na: Jurkpvić, lastnik, Zagreb. Pri-tai 6. 10»^
Stara divane
nodroce v pokvarenom stanju, kar pojem > Pridem na dom. Metod 24-rorvoit. ZeJSmJsm iss. 2649
^ Premog
ki DRVA oafbotiSc  mte dobavila
L Pogačnik
Bohoričeva 5. Telefon 2059
•44.
Srebrne krone
vsakovrstno zia.:o, zUcndke kopoja P   Čuden, Prešernova 1. 96/2
Oslabelimi in
onerno^JKrTi
Tisoči trpecoh kakor VI so zopet CTdototlfi moč in enerafto po knri z ztiaimen&am »Kalefiuidoen-t. Zah-tcvajte talko] brespiaono dotajtoo fierrartjuro z oeeoatm sdraivvakov in boaaakov samih: Miioi Merfcovtc, Beorrad. Krafta MHaoa 58. »Kafe-Duid« se dobi v vseb tekamah.
2653
ILIRIJA
drva. oalje
Zaluziie
lesenih tekstUmb rolet (dervo-nitki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki
PETER KOBAL Kranj — Slovenija TeL taterurb. 32
		
		
k_----- _	9^ši	
Za jesen in zimo
se prčrporoča za ortoped Ične m anatomne čevlje
več ktt ustorxo pri brvši rvnikn Szaartnctr
FRANC ZUPAN,
DtinajsKa cesta $t 15. Kavoinna  Evropa (dvorišče).
TO
NA1BOL3&A ČOKOLADA
TOVARNA ČOkOlA* RODA i LA O606NI MUN
82
S čim   napravim veselje?
Mamicure . kaseta	od lin 20		D. nogavice mele zelo trpežne	Din 36	D. večerni sati, svileni z doliginrti Tesrrni	od Din 265	
Šivalna garnitura		40	D. nogavice iz čiste vodne	„60136	D. obleka pletena nz oajfaieašc voJne	ti	290
Cesalna garnitura		80	D. nogavice iz prafoe Bembers svfle	„ 23	D. vestice pletene iz la. oefir volne	ff	75
Torbice za dame		48	D. domača halja žz doulble flaoeAe	„ 175	D. pullover vzor^'	i?	95
Torbice otroške		14	D. domača halja iz najfinejše ftane&e	* 128	D. tricot hlače	s*	48
Garnitura za britje		136	D. rokavice usojene podfSocbene, pnvavratne	n 74	D. tricot hlače bomb.		IS
D. robci, tucat		30	D. rokavice tricot zimske	„ 15	D. tricot kombineža	59	28
Otroški robci, tucat
22
Za gospode:
Pvžama v zor čast a
iz najfinejše flamele
Pyžama iz double Han. Suknjič jutranji
iz dombSe fienefle
Suknjič jutranji
iz čiste vohie (Kasndlvaar)
D. pullover vzorčasti
iz   la. cefrr voffirre
Vestica modna
iz na$xv!]ge£a materijala
Svilene rute
Samoveznice najnovejši vzorci
55
55
Din 168 260 220 385
vlHIilN 180
118
„63 BiH 45
MSuA Kljub nizkim cenam - prvovrstno blago!
LJUBLJANA,
lMaku£atu%ni paph
p\odaja uprava f&£cven&&eQa Tla f
Premog in drva
dobite najboijše vrate pni RUDOLF VCLEPICU, trgovina s haravoia, Ljubljana VIL Sv. Jerneja cesta It 28. Tetefon 270S. 101-L
in GALOŠE sprejema t popravilo tvrdka M. TREBAR, Sv. Pe-tra cesta 6.
Krušno molio
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
■A. M. Zor man
Ljubljana, Stari trg 32
ILIRIJA
koks
Dunajska c. 46.
Telefon 28-20
Frizerko in ondulerko
prvorazredno, z datfšo ncaJeso, iščem pod ugodininH pogoji. Ponudbe na: Sailan Plieger, Sarajevo, KraJia Petra 24. 2647
IZVANREDNA PONUDBA.
Za tfeže-vni letni čas pri-porooacno,    d«   si padbatvat«
kožno pelerino za dež
C. O. V. tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože fnm Odikicno se ie ta pederonei izkazala, ker nc prepušča mokrote, je ko-inodno zložljiva, kakor majhna žepna bel žnrica, k! se Jo nosu vedno lahko s sebou, ter >e nadvise trpežna. Zeio priporočljiva za dame in gospode (tudi za otroke) v dežju in snegu, za izlete tn srport. — Reklamna cena s posebno kapuco in etnijem samo 70 Din, franko, zacarinjeno, poslana po postnem   povzetja,   2 bosa
138  Din. - Razpošilja
A. MARIK, cxport, PRAHA
XII.. Londonska 57. (Če ne bi ugađala, jamčimo
zameno.) Naslov nataoSno mgšmmH.
Klavirii!
Svarim  pred  nakupom navideznega blaga, cenib klavirjev!
Kupujte na obroke
od Din 400'—
prve svetovne fabrikate: Bosen-dorfer. Ste!nway. Forster. Holzl, Stlngl original, ki so nesporno najboljši! (lahka, precizna meha« alka). Prodaja jih Izključno le sod. izvedenec tn biv. učit. Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 3 Najcenejša posojevalnlca.
Železnato vino
lekarnarja dr. G. Plccoll-Ja
/ Ljubljani krepca oslabele. maJo-fcrvne. odrasle in oeroke. 87-L
Ribje olje
sveže, najfinejše, norveško, iz lekarne dr G PiccoMa v Ljub*and, se priporoča bledim, slabo trum osebal. 87-L
Želodčno tinkturo
preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca priporoča dr. Q. PiccoM, tekarnai v LJubljani. 87-L
L Mikuš
. JUBUANA Mestn  tro 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni? palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno —
Znižane ceee za Minlama.
Oglejte si tgračne m otroške vozičke, triciklje. hotenderje, male avtomobile, bivalne stroje, najnovejša dvokolesa, pnevma-tiko itd. Velika izbira. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
«TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovsk- c. 4.
Dr. Schaferjev Epilepsan proti
epilepsiji - krčem - padavici
Že 15 let najbolje preizkušen. — Vsak dan dohajajo priznanja. Natančnejša pojasnila daje in razpošilja
ekarna Sv. Stapana JKr. JK. fister, Osi'ek lil.
BREZPOSELNI!
Poslužite se najusodnejše prilike pletilnega   stroja  VValter. ki Vam sa nudi F. KOS v LJubljani, Židovska ni. 5, s popolnim poukom ln najsigumejšo eksistenco.
ROJIIM
H ROJ C
za DAME in GOSPODE
se je PRESELIL na Celovško cesto štev. 34, vogal Fra/nJkopansike, ter sc dose-dtaimjiim kakor bodo&m na-nočnifkorn naijtopdcoe p-rTpo-roča.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
puh - perje r.miklaoc LJubljana
!
Dalmatinski vinotoč
Poljanska   cesa  17, toS pristna dalmatinska rim ia kfltoih | vinogradov. Pnporočaan se, da se prepričate o prvovrstni k«f>-rjjoi      JVMkftavža. in božične praznike. Z* o6n*m otttelk prosfl
V. MILOs
Ćoj le zlato!
HM PO
i
wTWcHJNA"JMft.Lft UMana. Kartonu cmm 4
Ji
QQQQQQQGXčQQQ<
sou-tirana v vseh tfUJMlll diebeiiiuah, za vse raz-Mone kloibase, krvave, jetrne, mesene, za salame jtd., ianiain v zalogi po novo zniižain^i cenah. Trgovcem in večjim odjemalcem morem nudita primeren popuši Praporočaim se vsem svojimi dosedanj-imi oduemail-cem im vabčm nove Me reserute, da  si ogiledago
zafiogo.
BERGMAN JOSIP, trgovina črev na drobno in debelo ? I   LJUBLJANA, Poljanska cesta štev. 85. 87.
moških zimskih oblačil si oglejte velikansko zalogo v konfekcijski industriji
Josip Ivančič, Mnbl,ana' »>»°»»sh» y
HfMmtm roetfj SmdelŠci t
Cen« hm fiwifiuf€iic«/
UreMe: Jo* ZmpuAA, — Za »Nacodno taskajno*: Fran Jezerikk. — Za upravo in inserauu del lista: Oton Christof. — Vsi v UubljanA.
809097