»GLAS« v vsako gorenjsko hišo! VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BO V ČETRTEK, 31. MARCA V ŽELEZNIKIH — DO 25. MARCA ŠE LAHKO NAROČITE GLAS IN SI S TEM ZAGOTOVITE SODELOVANJE PRI ŽREBANJU — POHITITE, ČAKAMO VAS! LETO XVIII. — številka 23 Ustanovnem, občinski odbori SZDL Jesenice, Krai.j, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno pod-letje »Gorenjski tisk« - Glavni In odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sobota, 19. 3. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od okiobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januar 1a 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob »r?rlab in sobotah ZA GORENJSKO ŠE 5 DNI DO PLANICE 66 Planica čaka na svoje junake Naši najboljši spet na treningu — 60 nastopajočih iz 15 držav Planica bo od 25. do 21. rnarca spet v središču svetovne športne pozornosti. Z velike mamutske skakalnice se bodo vnovič poganjali v daljavo najboljši skakalci sveta ter skušali iz-boljšati dosedanji rekord Planice (Recknagel 127 m). Kljub temu, da organizatorji še nimajo popolnega spiska vseh nastopajočih, lahko trdimo, da bo letošnja Planica res rekordna, saj bo po vsej priliki nastopilo čez 60 skakalcev iz vseh 15 držav, kJ nekaj pomenijo v tt:m športu. Planica v teh dneh spreminja svojo podobo. Kot naročen je zapadel nov sneg, ki je dolino pod Poncami še olepšal. Velikanska 130-m skakalnica je domala nared. Odlični vremenski pogoji v zadnjih dneh, so omogočili skrbnim Ratečanom, da so lahko s pospešenim tempom pri- Prost, plačan dan za dajalce krvi ^ Občinska skupšči-i Kranj je v četrtek sprejela priporočilo vsem delovnim organizacijam, naj dajalcem, krvi priznajo plačan, prost dan. To priporočilo so sprejeli ob ugotovitvi, da je bilo lani v tej občini skupno 411.347 izgubljenih delovnih' dni zaradi nesreč, nosečnosti in porodov ter zaradi poklicnih in drugih obolenj. Pri velikih izgubah v proizvodnji pa je le kaplja v morje število 2.300 delovnih dni, kolikor je na primer za letos predvidenih odvzemov za to občino. # V priporočilu skupščine, # ki ga bodo poslali vsem # delovnim organizacijam 9 občine je tudi predlog, naj f bi prost in plačan dan # za dajalce vnesli v svoje # statute in tako uveljavili § to kot stalno prakso v pri-0 hodnje. K. M. Rloudkova velikanka v Planici je-doživela čast, da je na njej prvič poletel človek čez 100 m. Cez slab teden bo Planica zopet prizorišče smučarskih poletov pravljali velikanko za velike dogodke. Planica bo čez dobrih 5 dni oblečena v praznično oblačilo. Svetovni rekord sicer ne bo v nevarnosti, kajti za se-' daj vodi še vedno Kulm s 145 m (če ne bo priznan nedeljski polet svetovnega prvaka VVirkole s 146 m na novi velikanki na Norveškem). Letos bodo v Planici poleti zadnjič na tej velikanki — (Nadaljevanje na 11. strani) m RAZPRODAJA TEŽKE KONFEKCIJE BLAGOVNICA - KOKRE, Kranj, Titov trg 3, bo v času od 19. do 25. marca raz-prodajala s 40% popustom moške in ženske zimske plašče ter suknjiče, nekaterih tovarn. Potrošniki izkoristite izjemno priložnost za nakup! STAVKE V PLANIKI NI BILO Delavci premalo seznanjeni z novim pravilnikom o delitvi OD Zadnje dni se v Kranju precej govori o stavki v Planiki, do katere da je prišlo zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki so jih za februar izplačali v četrtek prejšnji teden (10. marca). O tem, koliko časa naslednjega dne (11. marca) niso delali, krožijo med občani različne variante. Predsednik delavskega sveta Planike JOŽE ZDEšAR nam je takole povedal: »Stavke sploh nI bilo, delavci so zahtevali le sestanek, na katerem naj se jim pove, kako je prišlo do izplačila osebnih dohodkov za februar. V januarju smo namerč sprejeli nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, s katerim pa člani kolektiva niso bili dovolj sez-znanjeni; krivi za to so sa- moupravni organi in družbe-ho-politične organizacije. Zdaj sindikalna podružnica skupaj s tehničnim vodstvom po vseh oddelkih prireja sestanke, kjer delavce s tem senzanjamo. Bistvena razlika med starim in novim pravilnikom je v tem, da smo zvišali urne postavke, kajti prej so delavci povprečno ZASTOJ NA ŽIČNICI NA VELIKI PLANINO V sredo je takoj zjutraj obstala žičnica na Veliko Planino; v gondoli sta bila skoraj ves dan zaprta dva uslužbenca, ki so ju spravili v dolino šele pozno popold-ne/Danes smo zvedeli, da ni šlo za hujšo okvaro in da ni žičnica stala zato, ker niso imeli rezervnih delov, ampak da je bil zelo močan veter, ki je v sredo pihal s hitrostjo 26 m na sekundo, vzrok, da se je izklopilo končno stikalo, ker je gondola premočno nihala, zato se je tudi ustavila. Vreme je bilo torej krivo za zastoj, ki je trajal le en dan, dokler se vreme ni pomirilo. Žičnica je v četrtek delala že ves dan, v sredo pa turistov ne bi vozila zaradi premočnega vetra, tudi če se končno stikalo ne bi izklopilo. — a presegali normo tudi za 150 % ali še več. Ker pa smo to nenormalno preseganje norm hoteli odpraviti, sm0 spremenili pravilnik, v katerem smo dali poudarek proizvodnji, ljudje so pa mislili, da bodo več dobili kot prej, ker z načinom delitve niso bili dovolj seznanjeni. Vendar smo skupnih osebnih dohodkov kljub temu, da je februar krajši mesec, izplačali prir bližno toliko kot decembra lani. Morda je zdaj res nekoliko prizadeta režija in tisti, ki so prej največ presegali norme, drugi pa ne. Vzrok za kratko, približno polurno prekinitev dela pred sestankom, ki so ga delavci zahtevali, je bila torej psihoza med člani kolektiva, da bodo več dobili, vzrok pa je bila preslaba informiranost o novem pravilniku.« • Spet torej stara napaka, 0 da najprej nekaj sprej-£ memo, potem pa o tem # razpravljamo. — t Gorenjska kreditna banka Kranj to'>to(Sfc/i>.v • -^3 s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje Novo nagradno žrebanje vezanih hranilnih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000,— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. Nagrade so: avto zastava 750, pralni stroj, moped, šivalm stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa Vloge sprejemajo vse njene podružnice. — Vezane vloge sc obrestovane po višjih obrestnih merah. NOTRANJA POLITIKA 19. MAREC 1966 * GLAS ODMEVI TRETJEGA PLENUMA CK ZKJ PO NAŠIH KRAJIH V Radovljici brez ovinkov Ze na prvi seji občinskega komiteja ZK so ob pregledu sklepov plenuma takoj ugotavljali primere v tej občini, še konkretneje pa bodo stvari začeli reševati na posvetovanju s komunisti na vodilnih delovnih mestih, na pogovorih s komunisti v delovnih skupnostih in na posvetih s sekretarji organizacij ZK po terenu, ki bodo v Bohinju, na Bledu, Radovljici in morda tudi za območje Krope. delovnih organizacijah. Omenjali so primere, ko so ob razpisovanju delovnih mest za vodilno osebje nezakonito popravljali celo statute in jih prilagajali trenutnim težnjam ožjega kroga, kako so posamezniki izkoristili priložnost za draga potovanja po inozemstva! na račun kolektivov in podobno. O tem in marsičem drugem delavci veliko govorijo po kolektivih. Komunisti pa, namesto, da bi v obrambo pravice postavili y stvari pred samoupravne organe, so ponekod celo sami »spregledali« razne postopke in »preslišali« utemeljene kritike nekomunistov. O malo-dušju posameznih organizacij ZK in neprincipielnih stališčih posameznih njenih članov, kot je bilo slišati, je veliko govorila celo mladina na nedavnih sestankih pred drugo republiško konferenco. Čeprav je morda del kritike To so se domenili na seji komiteja ZK v Radovljici v torek 15. marca, ki je bila sklicana posebej za razpravo o uveljavljanju sklepov tretjega plenuma CK ZKJ. Največ so navzoči govorili o prvem delu teh sklepov, ki so osredotočeni na razvoj samouprave, investicij in druga ekonomska gibanja. Sproti so odkrivali primere slabosti na njihovem območju in nakazovali naloge, ki ob tem stoje pred komunisti. Tako so med drugimi omenili kolektiv kmetijske zadruge, kjer gre gospodarstvo rakovo pot, 2i-imoprejo, kjer si delijo lepe osebne dohodke in pred družbo izkazujejo izgubo in se nikjer komunisti niso resno zavzeli, da bi samoupravnim organom pomagali pri reševanju teh stvari. Precej so govorili tudi o maličonju demokratičnih in samoupravnih pravic po Stari in mladi Mi starejši, zlasti borci in komunisti, smo nosilci določenih idej, ki nam jih je utisnilo nekdanje trdo iivlje-nje in revolucija. To je povsem razumljivo. In s temi idejami tudi danes nadaljujemo, jih skušamo razširjati na okolico, jih prenašati na mlade, jih uveljavljati v našem družbenem življenju. Toda ob tem dostikrat ne pomislimo, da je v tem času zrastel popolnoma nov rod s pečatom, ki mu ga je vtisnilo današnje, lepše, mirno življenje, rod, ki ie prihaja iz šol. To pa dostikrat na upoštevamo. Mi zahtevamo od mladih do nas neko spoštovanje, prostor za naše nekdanje zasluge, zahtevamo, da bi morali mladi pisati celo pesmice, kot si mi zamišljamo. In če to ni tako, govorimo, kot da je v nevarnosti vse, obsojamo mladino vsevprek. Take so bile osnovne misli enega izmed govornikov na izredni občinski konferenci ZK v Tržiču pred kratkim, ki so jih drugi s ploskanjem pozdravili in še naprej razglabljali o današnjih pojavih, ko govorimo o mladih kadrih, o vključevanju mladine v samoupravni sistem in o dostikrat pavšalnem ocenjevanju odnosa današnje mladine do družbe. Če govorimo o borcih in komunistih mislim, da ne bi smeli opustiti razrednih, re- volucionarnih izkušenj in tudi pridobitev, ki jih je treba še vedno uveljavljati v današnjem razvoju — se pravi prenašati na mlade. Toda ob tem je tudi res, da tako kot stari (vsekakor sodim mednje!) hkrati ob zahtevah, da nas mladi spoštujejo za naš delež v preteklosti, moramo spoštovati tudi mlade, razumeti, da so to ie formirani, sposobni ljudje, jih sprejemati kot enakopravne v družbi ob upoštevanju, da so oni rasli, se šolali in izoblikovali svoje nazore v drugih pogojih, v drugačnem prostoru in času. In če se s tem sprijaznimo, bo verjetno odpadlo mnogo splošnih kritik na mladino, mnogo zaskrbljujočih pogledov na prihodnost in spremenilo marsikateri odnos do mladega kadra na delovnih mestih, kjer je, kot je dejal tovariš Tito v razgo-varu s predstavniki delovnih organizacij v Varaždinu, še marsikje pravilo: d Jaz sem bil pred teboj!* K. M. iz vrst mladine posledica nepoznavanja razmer in nalog ZK, pa je treba njihove pripombe resno vzeti. Zato je predviden tudi skupni plenum obeh organizacij občine. Nekateri člani komiteja so ugotavljali, da so zaključki tretjega plenuma CK, zlasti pa besede tovariša Tita v resnici zbudile v javnosti večjo pozornost. Od komunistov pričakuje javnost konkretne ukrepe proti najrazličnejšim slabostim. To zaupanje do komunistov kot so omenjali, je pa hkrati samo večja obveznost organizacij ZK, ki pa sama ne more stvari reševati kot organizacija, ker nima »škarij« in platna«, marveč so stvari rešljive le preko samoupravnih organov, preko proizvajalcev, ljudi v celoti, med katere pa bodo komunisti skušali vnašati težnje za najnaprednejše in najboljše rešitve. — K. M. ODMEVI NA III. PLENUM CK ZKJ Ali se bodo stališča izvajala? »Tito je eden redkih, ki realno gleda na razvoj naše ekonomike in družbe«, je splošni komentar ljudi po govoru tovariša Tita na plenumu Odkritosrčno moramo priznati, da je III. plenum CK Zk zasedal v času, ko smo bili od vseh sredstev za inform« nje (radio, televizija, tisk, bleščeče reklame itd.) olupini pretežno z dogodkom leta: hokej 66. čeprav je plenum ne pravljal o tako pomembnih stvareh, ki se posredno ali % posredno tičejo nas vseh, se v javnosti največ govori c t vorih tovariša Tita, Kardelja in Rankoviča. Komentarji Ijoc v Zgornjesavski dolini so pretežno naslednji: — da je treba tekoče odstranjevati vse elemente, ki »i-rajo izvajanje gospodarske reforme. Nekateri so mnenja, i je v sedanji situaciji še vse preveč možnosti za gospodah nje po starem (navijanje cen, apetit po kreditih,"investi, po ne dovolj premišljenih programih — pri tem pa se & večkrat v sedanji fazi o men j? turistični kredit). — pojavljajo se dvomi v to, kako bodo v praksi mfc rana stališča plenuma, ker »da j; tovariš Tito tudi t »nje znanem govoru v Splitu ostro kr?tiziral negativne pojav« ? nas, pa ni nič pomagalo. V organizacijah Zveze komunistov in drugih družbeaor. litičnih organizacijah pa se šele te dni načrtno pristaju proučevanju gradiva s plenuma. Tudi tu bo treba predvs:. konkretno razpravljati. Zamenjava osebnih izkaznic torai popolnoma uničile jez na kopališču v škof ji Loki. Te dri nt#l Zadnje P»PIav* s° bodo morali v dolžini okoli 45 m, za kar bodo potrebovali 15 milijone« * nov jez. Naremu ga bo g tem dokončno rešen probiem, Saj bovflj«; nariev. Investicija je cementa ter prevlečen z leseno oblogo Tečaj za kurjate V jeseniški občini je okw 50 kurjačev centralnih te jav, od katerih vecifla nte položenega strokovnega i$ ta. Po novi odredbi pa w rajo vsi kurjači cefltnbT kurjav v letošnjem ktti F ložiti izpit. Zato je delavska miren razpisala pripravljalni ttft ki pa ima zelo obširen pit gram. Program pređvkfo 226 učnih ur, kar menijo, »i je dovolj za vsakega ki * izpit položiti. Delavska Un verza se je dogovoril* * ft* | štvom strojnikov in Kurjav v Ljubljani, da ta teiaii ime de na Jesenicah. J. Vidic Organi za notranje zadeve so že začeli s pripravami za zamenjavo osebnih izkaznic. Nove osebne izkaznice bodo dokaz o identiteti, o jugoslovanskem državljanstvu in o dejstvih o rojstvu. Njih veljavnost se podaljšuje od sedanjih treh let na sedem oziroma petnajst let, pri osebah nad 55 let starosti pa ima trajno veljavo. Vsak občan, ki mu bodo zamenjali osebno izkaznico, bo moral predložiti dve fotografiji v velikosti 3x4 cm. Fotografije, ki ne bodo ustre- zale predpisom, bodo zavrnili. Dobro bi bilo, da si občani že sedaj priskrbijo pravilne fotografije. V osebno izkaznico bodo vpisani podatki iz rojstne matične knjige. Kot osnova za zamenjavo bo služila sedanja osebna izkaznica. Dokumente kot je izpisek iz rojstne matične knjige, poročne matične knjige in potrdilo o državljanstvu bodo morali predložiti le občani, ki ne vedo kje so vpisani v državljansko knjigo ali so rojeni v drugi občini. DVE POTI DO ISTEGA CILJA - P0M0C INDIJI Bled 16. III. — Pred kratkim se je sestal občinski odbor RK Radovljica, ki sta se \ga udeležila tudi predstavnika občinskega odbora sindikata in SZDL. Pogovarjali so se o tem, kako naj bi zbirali pomoč za lačni prijateljski narod Indije. Sklenili so, da bodo akcijo zbiranja pomoči izvedli v dveh smereh in to po sindikalnih podružnicah in preko krajevnih odborov RK, kjer se bodo zbirali prispevki pri osebah, ki niso člani sindikalnih podružnic (kmet- je, obrtniki, svobodni poklici in si.). To pa zaradi tega, da bi bila akcija enotna na celotnem področju občine. Vsa zbrana sredstva se bodo direktno pošiljala na tek. račun RK v Beogradu. Te dni so tudi zaključili z akcijo zbiranja porrtoft s poplavljence Prekmurja. V občini Radovljica sC iK^ denarja ali raznega materi^ v vrednosti okrog 15 milijo-nov S din (od tega '-680.111 din v gotovini). J v • ŽIVOTARJENJE ČEVLJARSTVA NA SOVODNJU NIZKI OSEBNI DOHODKI Z osamosvojitvijo 15. 7. lani se je število zaposlenih zmanjšalo od 40 na 20. Ti so si nadeli naziv Obrtno čevljarstvo So-vodenj. Po prvih korakih, ko so spoznali, da ne morejo trajno organizirati samostojne proizvodnje copat in z njimi nastopati na trgu, so se navezali na kranjsko Planiko, za katero sedaj šivajo gornje dele čevljev. S stroji iz stare Jugoslavije, ki imajo vsi skupaj 1,158.000 S din knjižne vrednosti, so lani ustvarili 20 milijonov din realizacije. Z osebnimi dohodki 30 do 32.000 S din na mesec, kolikor jih imajo zaposleni, so kljub temu konec leta ustvarili 2,2 milijona S din za sklade. V letošnjem letu nameravajo odkupiti stavbo nekdanjega gasilskega doma, kjer imajo delavnico in jo začeti popravljati, se- veda kolikor jim bodo dopuščala sredstva. Kot trdijo sami, zaradi brezposelnosti v tem predelu občine, še vedno dobivajo številne prošnje za zaposlitev kljub tako nizkk« osebnim dohodkom. Zaradi svojega idealizma, ki jih drži skupaj, o povprečnem osebnem dohodku 75.000 din kot naj bi bil letošnje leto v škofjeloški občini in o prehodu na 42-urni delovni teden sploh he sanjajo. — V. P. IZKUŠNJE PODJETJA LIP »ĆEŠNJICA« Perspektiva: velikoserijska proizvodnja »Pri lanskoletni realizacija 1,380 milijonov S din, ki je za 19 odstotkov višja od realizacije leta 1964, smo ustvarili samo 58 milijonov S din sredstev za sklade. Vzrok temu je predvsem podražitev reprodukcijskega materiala za 28 odstotkov v drugi polovici lanskega leta, medtem ko smo mi bili s pogodbo vezani na stalne cene za celoletno proizvodnjo. Drugi vzrok pa je v razmeroma velikem izvozu, ki je še vedno neekonomičen. Vse to nas sili, da proizvodnjo povečujemo še v večje serije In š; z večjo kvaliteto naših izdelkov dosegamo boljše pogoje na tržišču.« Na sliki: v delavnici podjetja — Foto F. Perdan Razen žag, kjer letno raz-režejo 15 m3 rezanega lesa, ima LIP dva večja obrata. V obratu zabojarne izdelujejo razen lesenih zabojev v veli-koserijski proizvodnji, podboje za vrata. Z moder, tega postopka in povečanjem proizvodnje na 100.000 kom. podbojev bodo krili potrebe Jelovice, KLI Logatec in beograjskih podjetij, še večji obrat pa je mizarska delavnica za proizvodnjo finega pohištva. Razen 40.000 ohišij* za televizorje, 19.500 radio kaset in 20.000 ohišij za tranzistorje za potrebe EI Niš in Iskre, izdelajo letno nekaj deset tisoč komadov sobnega pohištva za izvoz. Na tržišča Nemčije, Francije, Anglije in Amerike že vrsto let izvažajo stojala za rože, omarice za čevlje in drugo drobno pohištvo. ® Lanskoletni izvoz namreč • predstavlja 30 odstotkov O vrednosti celotne proiz-0 vodnje podjetja, letos pa # izvoz še povečujejo. Anuitete od investicij za novo proizvodno halo in letošnja investicija v gradnjo žage jim narekuje, da bodo morali nekaj naslednjih let »zategniti pasove« na račun boljših časov v prihodnje. Zato predvidevajo letošnja leto povečati osebni dohodek samo od 55.000 S din lani na 60.000 S din. Tudi prehod iz sedanjega 45-urnega delovnega tedna na sedemurni delavnik so preložili na konec tega desetletja. — V. P. Toplice v Srednjem brdu 22° C topla voda je bila izkoriščena pred 800 leti, sedaj pa odteka po travniku Načrti. Načrti. Vedno imamo veliko načrtov, če bi se jih vsaj nekaj izpolnilo b.* bilo dobro. Ponavadi se ustavljamo ob besedici CE in se pri njej tudi načrti ustavijo. Pa recimo: če... čE bi se uresničila zamisel Šinkovca iz Čabrač, ki želi gojiti na Tavčarjevi domačiji plemenite konje in čE bi se uresničila zamisel »topli-čarja« Toneta Kristana iz Srednjega brda, da bi izkoriščal topli vrelec na njivi, bi postala Poljanska dolina turistično izredno zanimiva. Sedaj so »toplice« v Srednjem brdu le malo znane, saj NA TEMO REELEKCIJA Direktor - najbolj iskano blago na trgu s kadri s«? Na Jesenicah se nikjer nista javila dva kandidata — V vseh delovnih organizacijah ostane isti direktor — Tam, kjer gre dosedanji direktor v pokoj, je več kandidatov! Reelekcija ni prinesla zaželenih rezultatov. Nihče sicer ne stoji na stališču, da se sedanji direktorji (ki so na tem položaju že osem let), morajo menjati, ker to ni cilj reelekcije. Reelekcija pomeni izvolitev najboljšega, če pa takšne pogoje izpolnjuje dosedanji direktor, je povsem razumljivo, da ga kolektiv tudi ponovno izvoli. Toda pravi rebus je dejstvo, da se v devetih kolektivih kolikor jih je moralo po zakonu izvesti reelekcijo v jeseniški občini, nikjer nista javila dva kandidata, ampak povsod samo eden in to dosedanji direktor (razen v »Lekarni«, kjer na tri razpise niso, mogli dobiti niti enega kandidata). -Nihče drug se ni javil, kot 6amo naš direktor!« so mi »otožno« pripovedovali, da nisem vedel ali to resnično obžalujejo, ali pa imajo kaj drugega za bregom. Zanimiv je podatek iz občine Radovljica. Tam, kjer gre dosedanji direktor v pokoj, se je takoj prijavilo več kandidatov. Tak primer je v »Pecivu «Kropa in »Kredi« Ra-dovna, kjer so se prijavili za to delovno mesto po štirje kandidati. 9 Iz tega sklepamo, da je # več kandidatov samo tam, # kjer dosedanji direktor ne # kandidira. To se zelo do- $ bro vidi v primeru reelek-£ cije direktorja v »Graj-$ skem dvoru« v Radovlji-Q ci. Na prvi razpis so se ja-Q vili trije kandidati, med 0 njimi se dosedanji direk-© tor ni javil. Ker pa je 9 komisija ugotovila, da nih-% čc od prijavljenih ne iz-Q polnjuje potrebnih pogo-© jev, so še enkrat objavili •azpis. Tokrat se je javilo pet kandidatov, med nji- 0 mi tudi dosedanji direk-© tor. Od 19 delovnih organizacij, kjer so opravili reelekcijo za direktorja, se je v 11 delovnih organizacijah javil samo po en kandidat in to samo dose- danji direktor (Kemična Pod-nart, Tapetništvo Radovljica, Veriga Lesce, Murka Lesce, Koloniale Bled, hotel Toplice Bled, Lckairna Radovljica, Gradb. podjetje Boh. Bistrica, gostinsko podjetje »Turist« Lesce, Kino Bled in Kovino obrt Bohinjska Bistrica). Po dva kandidata sta se javila na razpis za mesto direktorja v hotelu »Zlatorog« Bohinj in LIP Bled. Splošna ugotovitev je, da je mladim »prepovedan« pristop do direktorskega »prestola«. Kot eden od pogojev, da lahko nekdo kandidira za direktorja ali vodilnega uslužbenca, se vedno zahteva, da je bil kandidat že dolgo na vodilnem položaju. Tako celo na trikrat objavljen razpis za mesto direktorja »Lekarne« na Jesenicah ni nobenega odziva samo zaradi tega, ker se poleg šolske izobrazbe zahteva 10 letna praksa. »Če trave ne pokosiš, tudi otave nimaš!« mi je rekel mladi uslužbenec, ko sva se pogovarjala o reelekciji. S tem je seveda hotel reči, če se stari ne umaknejo, za mlade ni prostora. Kakšne so bile volitve? Tajne ali javne? Zakon to ni preciziral, vendar so povsod organi samoupravljanja (delavski sveti, delovna skupnost), izvolili direktorja ali vodilnega uslužbenca s tajnim glasovanjem. Da pa ne bo nepotrebnih ugovarjanj, da so podatki o številu delovnih organizacij, kjer se vrši reelekcija direktorja letos netočni, naj povem, da je še nekoliko drugih delovnih organizacij, ki so te dni razpisale prosto delovno mesto direktorja, vendar ne po drugem odstavku 112 člena Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. Takšen slučaj je n. pr. v Lesno galanterijskem podjetju na Jesenicah, kjer so tudi že dvakrat objavili razpis za direktorja. Dosedanji direktor tega podjetja je šele leto in pol na tem položaju, dal pa je ostavko zaradi nesoglasij z organi samoupravljanja in posamezniki iz kolektiva glede politike o nadaljnjem razvoju podjetja. Taksnih ali sličnih razlogov, da nekatere delovne organizacije razpisujejo prosto delovno mesto direktorja, pa je še nekoliko. Mogoče bo na reprizi boljše! J. Vidic niti ne zaslužijo tega imena. Majhen razpadel bazenček, v katerega se zlivata dva topla vrelca, ki imata stalno temperaturo 22" C. Včasih, pred 800 leti, je bilo tam urejeno -kopališče. Nekateri so mu pravili tudi kopališče greha. Tja so se hodili kopat škofje. Pravijo, da so včasih s seboj pripeljali tudi v duhovniške obleke preoblečena dekleta. Da lastnik tega ne bi povedal ljudem, je bil oproščen davkov. To je bilo včasih. Vsaj ljudje tako pravijo. Sedanji lastnik Tone Kristan ima velike načrte. Pravi, da bo naredil nov bazen velikosti 10 x 5 m. Narediti namerava tudi centralno kurjavo, s katero bi vodo po?rel celo na 36» C. že lansko" leto je pričel s preurejanjem gostilne. Računa, da bo letos dela dokončal. Z majhnim denarjem lahko uredi od 28 do 30 prenočišč. Prepričan je, da bi se mu to izplačalo. Seveda bi uresničil zamisli čE bi imel za to denar. Malo smo bili skeptični glede teh njegovih zamisli. Dostop do Srednjega brda :e težaven po slabi cesti, cesta večkrat pozimi ni niti pluže-na. Na vse te ugovore je. samo mahnil z roko: »Vse bi se samo uredilo, samo čE bi uspel za goste pripraviti nekaj posebnega. Mislim, da to »posebno« imam. ČE bi le imel denar.« Tone Kristan stanuje v Srednjem brdu že 60 let. Pred vojno je že imel gostilno. Pravi, da je imel tedaj vedno polno. Po porabi kozarcev ceni, da je prihajalo ob sobotah in nedeljah okoli 300 gostov. Še sedaj prihajajo poleti ljudje, ogledujejo si vrelca, ju tipajo in preverjajo temperaturo in pravijo: »ČE bi bilo to urejeno . .« P. Čolnar KULTURA IN PROSVETA 19, MAREC 1966 * GUs SZDL o slovenskem knjižničarstvu V vrsti razprav pred kongresom je GO SZDL Slovenije sklical tudi posvetovanje o razvoju knjižničarstva in sodelovanju k)ijiž,nic z založbami. Doslej so založbe puščale knjižnice bolj ali manj ob strani, kot nezanimivega poslovnega partnerja, saj so knjižnice pokupile komaj 4 % naklad slovenskih izdaj. Stalno se zmanjšuje število šolskih in ljudskih knjižnic. Vseh knjižnic je bilo leta 1961 2.175, medtem ko jih je bilo leta 1964 le 1975 in še te niso vse v redu delovale. Ob vsem tem pa trdimo, da ima knjižničarstvo ob splošnem kulturnem poslanstvu še nalogo spremljati in omogočati šolska izobrazbo, da je osnova vsakega znanstvenega dela in da konec koncev nudi tudi kvalitetno in vzgojno razvedrilo, zajema pa vse nacionalno področje. Zdi se, da smo v zadnjih letih zanemarjali družbenopolitično, idejno pomembnost trdnega razvoja ustrezne, moderne knjižnične mreže, puščali skrb za razvoj knjižnic, kljub zakonu o knjižnicah, bolj na stranskem tiru. V dokaz za to trditev naj navedem, da po tolikih letih še vedno nimajo vse občine ustreznih matičnih knjižnic in da jc bilo doslej vpisanih v centralni razvid knjižnic pri republiški matični službi le nekaj 10 % vseh obstoječih knjižnic. Vzrok za to zaostajanje lahko iščemo v pomanjkanju materialnih sredstev, pomnajkanju strokovnih kadrov, neurejenosti stališč glede razvoja mreže knjižnic itd. — osnova vsega zaostajanja pa je premajhno družbeno priznanje vloge in dela knjižnic, če bi bilo to večje, bi vse drugo ne pomenilo nobenega problema in prav zato se bo SZDL postavila knjižnicam ob stran na svojem prihodnjem kongresu. Ob tčm pa bo treba poskrbeti še za naslednje: izobraziti večje število knjižničarjev širokega profila, spremeniti strukturo knjižnega fonda javnih — ljudskih knjižnic v korist po-Ijudno-znanstvene literature. Knjižnice naj postanejo kulturno žarišče svojega kraja, odpreti bo treba nove vidike financiranja knjižnic, ki naj sprostijo ustvarjalno samostojnost in samoupravljanje knjižnic, ki naj bodo obenem močnejši in stalne jši vir dohodkov, ki ne bo odvisen od subjektivizma občinskih faktorjev, ampak naj bo merilo dela in družbene vloge. Ko bo vse urejeno, bo naše knjižničarstvo tako močno, da bo postalo zanimivo tudi za naše založbe. Sodelovanje se bo lahko razvijalo v treh smereh: nakup, analiza knjižnega trga in želja bralcev ter direktno posredovanje in seznanjanje Z novitetami. Upajmo, da bo prav kongres v tem pogledu odprl nove perspektive. — Janko Krek ZBOR VOLIVCEV V GORENJI VASI ODLOČA O ŠOLI Adaptacija doma TVĐ „Partizan"? Jutri ob 8.30 v Gorenji vasi zbor volivcev — 609 učencev v 26 oddelkih pričakuje najboljšo odločitev Po sklepih občinske skupščine iz leta 1964 imajo pri gradnji šol v škofjeloški občini prednost Železniki in Gorenja vas. Prvotne zamisli so bile sicer lepe, vendar bi bila gradnja povsem novih šolskih poslopij za občinski žep finančno le prezahtevna. Zaradi takšne orientacije bi se vse skupaj zelo zavleklo. Težke razmere pa zahtevajo učinkovito in hitro rešitev. Prebivalci Gorenje vasi bodo morali odločati predvsem med dvema možnostima: ali so za gradnjo nove šole ali za adaptacijo doma TVD Partizan. Na skupščini občine škofja Loka smo povprašali, kakšne so možnosti za eno in drugo rešitev. Poglejmo prvo, začetno zamisel. Šola v Gorenji vasi je potrebna. To je dejstvo, ki mu ne more nihče oporekati, vendar je vprašanje, če je res najbolje pričeti graditi novo šolo. Ta pomislek najbolje podkrepijo številke. Po izračunu bi stala nova šola od 300 do 350 milijonov starih dinarjev. To ni malo denarja. Skupščina ga nima. Pravijo sicer, da bi bili pripravljeni takoj najeti posojilo ... Vemo, da tega sedanji položaj ne dovoljuje in smo zaradi tega prepričani, da bi se gradnja nove šole končala že pri začetku ter bi se potem vlekla iz leta v leto. To ne*bi bil prvi primer. Gospodarska reforma nas je vsaj toliko iztreznila, da se moramo tega zavedati. In adaptacija doma TVD Partizan? Tudi tu so težave, IZREDNA SEJA SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO JESENICAH NA Ce vsak gleda le nase Spori pri delitvi sredstev — Ostavka predsednika sveta »Člani sveta ne smejo biti advokati, ki zastopajo samo svoje interese,« je v uvodnem govoru dejal predsednik Sob Jesenice tovariš Slamnik na skupni seji sveta za kulturo in prosveto ter upravnega odbora sklada za finansiranje kulturno prosvetne dejavnosti. Vzroki, da je to sejo vodil predsednik občine, so bili v ostrih sporih članov sveta in sklada, ki so se na eni zadnjih sej tako močno sprli, da je prišlo do kričanja, žalitev in udarjanja s pestjo po mizi. Nekateri člani sveta so prihajali na sestanek kot advokati, da bi branili samo svojo dejavnost, niso pa hoteli obravnavati problematiko kulturni prosvetne dejavnosti v občini kot celoto. To se je riosebno pokazalo pri vpnišrniu, kako razdeliti razpoložljiva finančna sredstva ?a tekoče leto. Pred Stavnik muzeja ie zaslosal samo interese muzeja, predstavnica knjižnice samo svojo dejavnost itn. Vse to pa je prisililo predsednika Sveta za kulturno prosvetno dejavnost ing. Avgusta K. da je podal pismeno ostavko. »V svetu je treba voditi določeno politiko ter narediti red tudi pri kulturno prosvetni dejavnosti. To je naša naloga v skldau s cilji reforme,« je dejal tov. Karba. Na zadnji seji, ki jo je vodil predsednik občine, so govorili izključno o načelni politiki sveta. Šele, ko so člani sveta priznali, da so premalo sodelovali in nudili pomoč predsedniku sveta, je ing. Karba pristal, da bo še nadalje ostal predsednik. Prišlo je tudi do pomiritve med člani, ki so bili od zadnjega sestanka sprti. PISATELJ JANEZ JALEN težko bolan Pisatelj Bobrov, Ovčarja Marka in še mnogih drugih zanimivih knjig, je že dalj časa težko bolan. Janez Ja-^ len, ki je sedaj star 75 let, živi v vasi Ljubno na Gorenjskem. Z3 — so Roisma hiša Franca Šaleškega Finžgarja, ena najstarejših v Doslovčah in okolici Foto: F. Perdaa tudi statve. Oče je bil tudi odličen tkalec in e njim moja teta Neža. Suknjarstvo je bilo od nekdaj pri hiši. V kamri pa je bila spalnica za očeta in mater in za naju z bratom...« Pisatelj je svojo rojstno hišo obiskal zadnjič 4. VIH. 1957. leta in se podpisal v knjigo obiskovalcev.1 Zgodovinarjem ne bo potrebno brskati po arhivih, materialu in delu. Za te namene je bil postavljen gradbeni odbor. Izdelali so tudi že načrte za zidavo nove hiše, komisija pa je izdelala osnutek kupoprodajne pogodbe. Tu pa se je stvar zaustavila. »Muzej na mrtvi točki« ie bil naslov članka E. Hrau-skvja v »TT« marca 1965.1, v katerem seznanja bralce, da se je glede preureditve Finžgarjcve rojstne hiše v intervencijami, da bo sta« »Kdo bo drugi vol, ki bo potegnil voz iz drage?« (Prvi je bil namreč F. S. Finžgar) — Zakaj rojstna hiša F. S. Finžgarja še ni preurejena v muzej? — Kam je veter »odpihnil« štiri milijone dinarjev? — Ali se bo res ponovila zgodovina in bomo po šolah zbirali sredstva, tako kot jih je pokojni F. S. Finžgar za preureditev Prešernove rojstne hiše v muzej? Jernej šušteršič in France žvah (prva dva v imenu Društva slovenskih književnikov. J. Šušteršič za Zavod za spomeniško varstvo Kranj in F. Žvan kot predsednik sklada za kulturno prosvetno dejavnost občine Jesenice). Načrtno delo se je torej začelo pred tremi leti. Zanimivo je povedati, da se je sedanja lastnica 1952. leta obrnila na pisatelja s prošnjo, naj opiše svojo rojstno hižo. Finžgar se je prošnji odzval in opisal svojo rojstno hišo: j'Kdaj bi bila ta hiša zidana, bi bilo težko dognati. Gotovo pa je, da je to ena izmed prvih kajl priseljencev, ki so od drugod prišli v vas Dosloviče... Hiša je bila prvotno lesena, kakor vse staroslovenske ... Oče je imel svojo delavnico v sobi, kjer je hišna peč. Ko sem bil pred nekaj leti v hiši, sem ugotovil, da je ta krušna peč še tista, samo zelo zakrpana. Oče je šivaril ob veliki javorovi mizi, ki je stala, kakor po vseh hišah v desnem voglu. V letih moje prve mladosti so stale v hiši saj je Finžgar dovolj nazorno opisal svojo rojstno hišo. Pred dvema letoma (1964. leta), pa so bila dodeljena v ta namen že prva finančna sredstva. Iz sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti občine Jesenice je bilo za te namene dodeljenih dva milijona dinarjev. Tudi i/, sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti SRS je bilo Društvu slovenskih književnikov dodeljenih dva milijona dinarjev, ta pa je omenjeni znesek odstopil Zavodu za spomeniško varstvo v Kranju. Skupno je bilo 1964. leta namensko dodeljenih za preureditev Finžgarjeve rojstne hiše štiri milijone dinarjev. Po prvotnem načrtu naj bi Finžgarjevo hišo odkupili, sedanjemu lastniku pa omogočili zidavo nove hiše v bližini, tako da bi Knafljeva žena bila še naprej oskrbnica pisateljeve rojstne hiše. Sodni cenilec je hišo ocenil na 1.467.000 dinarjev. Ker pa je ta vsota bila premajhna, da bi lastnik lahko zidal novo hišo, je komisija za spomeniško varstvo obljubila Knaflju dodatno pomoč v novanjska zgradba vseljiVa ^ 15. maja 1967, v kolikor b^ finančna in druga sredstYa in gradbeni material na raz. polago.« Torej »pomoč«, tervencije«, ampak samo bodo finančna in druga stva.« Ali je k temu potreba komentar? Muzej .ni M mrtvi točki zaradi »ne*aup. ljivosti« preprostega delavca, ampak zaradi našega Ptepd. čanja, da ta preprosti \aju človek mora našim obljubam verjeti. Ce bi takrat Kitafiju namesto obljub dali milijon dinarjev, poleg 1J5OO.000 ^ din odškodnine za hlŠo> ^ on danes imel novo hišo, mj vsi pa muzej. In takrat bi x to dalo storiti! štirih milijonov din, y so bili namensko dodeli^ za preureditev Finžgari^.j rojstne hiše v muzej ni več ker so bili uporabljeni ^ druge namene. Danes ali pa jutri pa boimo zopet Prosil za ta sredstva. Pred dv^j letoma so bile cene drugačne i kot danes. Ta »puževa« hoja nas bo precej drago stala. Ali bomo feopet ^ šolah zbirali dinarje, tako « Vsa ! k°t jih je pokojni Ftniga, postavitev ™ za Prešernovo rojstno ' krivica je bila pripisana »»c muzej zataknilo. Kmalu je bil v istem časopisu, odgovor Mari Podbevšek iz Ljubljane. »Vsa zadeva pa se zatika zaradi nezaupljivosti sedanjega lastnika Finžgarjeve rojstne hiše,« piše Mari, »ki se boji skleniti "pogodbo za zaupljivosti« sedanjega lastnika Finžgarjeve tojstne hiše. »To ni točno!« mi je pred dnevi dejal tovariš Knafelj. »Pogodba je bila zelo pomanjkljivo sestavljena. Preveč je bilo obljub.« Odšel sem na skupščino občine Jesenice in pregledal tekst pogodbe. Mislim, da je bil osnutek pogodbe zelo površno narejen. • Da to podkrepim, bom navedel podatek, da so že ob osnutku kupoprodajne pogodbe naredili dopolnilno pogodbo, pa zopet zveni kot ofol;: % Naj bralci sami ocenijo, či je to točno ali ne. Točka 3 dopolnilne pogodbe se glasi: »Skrbniški svet se obveže, da bo tov. Knafelj Jožetu omogočil s svojo pomočjo in v Vrbi? Naj to reportaž, končam s citatom iz tojigg »Leta mojega popotovanja v kateri F. S. Finžgar oj>is^ je svoje delo v zvezi s pr$. ureditvijo Prešernove rojst^ ne hiše v muzej: »Vesel sem pa sam sebtt da sem zastavil vse moti ^ to delo, da se nisem zJol »i potov ne stroškov (takm m-bilo dnevnic — op. J. V.), nt plezanja in ne plazenju pq zaprašenih podstrešjih, kjft sem stikal za hišno očkovo, ki je zares iz Prešerno^ dobe. Ne zamerite mi, če ^ ob tem veselju po gorenjsko pomaham, da sem bil jat tisti vol, ki je ta voz potegnil £ drage«. Torej kdo bo »drugi ki bo premaknil muzej P. S. Finlagrja z mrtve točke? Jože Viegniii zahtevati od Francije celo plačilo za stroške evakuacije. Francija se je pred kratkim prvič uradno izrekla za pristop Velike Britanije k evropski gospodarski skupnosti. Znano je, da je doslej prav Francija temu nasprotovala. Iz Indonezije še zmeraj prihajajo vesti o nemirih. Računajo, da je nekaj bivših ministrov vojska zaprla, med njimi celo zunanjega ministra Subandria. Načrt združitve dveh ladij v vesolju ni povsem uspel. »Gemini 8« se je sicer spojila z »Ageno«, a se je takoj ločila od nje in spustila na Zemljo, ker je prišlo pri združitvi do »resnih zapletov«. Ponesrečen poskus s srečnim koncem! Ameriški predsednik Johnson letos aprila, oziroma maja ne bo obiskal Evrope. Razlog za odpoved obiska je predvsem de Gaullov sklep o NATO. Po predlogu zakona, ki ga je že podpisal predsednik ZDA Johnson, naj bi ZDA sodelovale v pred kratkim ustanovljeni azijski banki za razvoj z deležem v znesku 200 milijonov dolarjev, kar bi predstavljajo petino celotnega kapitala banke. 12 SLOVENSKIH ZAMEJSKIH ČASOPISOV Matajur: BEG Z GORA Iz hribovskih, malo rodovitnih krajev Benečije, kjer v večini živijo Slovenci, je zabeležena v zadnjih desetletjih velika emigracija v druge industrijske kraje in sosedne dežele. Tako je ugotovljeno, da se je prebivalstvo na območju 16. občin zmanjšalo od 52.035 v letu 1921. do leta »61 na 37.320, kar po-menfrzmanjšanje v' štiridesetih letih za 14.715 prebivalcev. " Slovenski vestnlk: HUMOR V BILCOVSU Prosvetno društvo v Bil-čovsu, ki ga vodi Peter Sitar, je zadnjo nedeljo februarja pripravilo lepo prireditev. Poleg izbranih pesmi so čla- r -Ljudje in dogodki — Žolčni kamni v. Sklep o umiku sil atlantskega pakta s francoskega ozemlja je koledarsko že nekoliko zastarel, vendar smo o možnosti takšne preusmeritve francoske politike do svojih zahodnih zaveznikov med Vrsticami že večkrat govorili pred uradno razglasitvijo in sklepom francoske vlade. Sam sklep popolnoma spreminja odnose med zahodnimi silami in kaže na važno prelomnico v vojaški dokritni zahodnih sil. Francoski sklep temelji na realni presoji mednarodnega položaja v Evropi in na pomembnem dejstvu, da je oblika vojaškega po- vezovanja pred dvajsetimi leti močno zastarela, zakaj z nevarnostjo vojaškega napada na zahodni svet zdaj realno nihče več ne računa. čeprav je bila francoska zahteva o umiku sil atlantskega pakta s francoskega ozemlja izrečena že pred dnevi, pa šele z zamudo lahko zbiramo uradne ocene tega ukrepa pri zahodnih vladah. Ocene so med članicami atlantske zveze zelo različne. Večina vlad negativno ocenjuje francoski sklep, še bolj kritično pa sam postopek. Vendar so med njimi razločki v stilu negodovanje in ogorčenje je najbolj žolčno v VVashing-tonu in Bonnu, zmernejše pa v Rimu. Večina z britansko vlado na čelu je povedala, da francoski sklep še ne pomeni konca atlantske zveze. Veliko bolj zanimivo pa postaja proučevanje, kakšne posledice bo imel sklep francoske vlade v odnosih med Francijo in ostalimi zahodnimi državami. Posamezne vlade so že izoblikovale določena stališča. V ameriških krogih prevladuje mišljenje, da je treba Francijo ločiti od »mize in postelje« v atlantski skupnosti. Z drugimi besedami pomeni to, da bi morali francoskim četam v Zahodni Nemčiji odvzeti jedrsko orožje, s katerim razpola- gajo te čete v sestavu at lantskega pakta, razen tega pa bi jim »porezali žice« v enotnem radarskem sistemu. Maščevanje nad francoskim sklepom pa pripravljajo tudi Nemci. Kancler Erhard je uradno izjavil, da bo morala Zahodna Nemčija s tako nezanesljivim zaveznikom kot je Francija drugače zasnovati odnose in spremeniti predpise o položaju francoskih čet v Zahodni Nemčiji. Kakšni bodo skupni ukrepi članic atlantske zveze proti Franciji pa bomo izvedeli po konferenci, ki jo pripravljajo v Londonu. KOMENTARJI PO HOKEJU Razočaranje na Jesenicah in Blede Sovjetski hokejisti niso bili prvi, ker je prvo mesto v Hokeju 66 osvojila propaganda, * zadnje pa turizem Propaganda je brezhibno delovala, ampak samo na domačem terenu, dočim je v tujini doživela precej velik poraz. Gostinci so upravičeno razočarani. NA JESENICAH JE REZERVIRAL SOBO V HOTELU »POŠTA« ZARADI HOKEJA SAMO EN TURIST IN TO IZ ZAPADNE NEMČIJE, POTEM PA SE NJEGA NI BILO. »Hokej 66 je za nas čista izguba!« pravijo v hotelu, istega mišljenja pa so tudi v hotelu Korotan na Jesenicah. Tam vedo povedati, da je prve dni hokeja bil hotel skoraj prazen in da v hotel ni prišlo celo nekaj stalnih gostov, ki službeno prihajajo na Jesenice. Vsi so bili prepričani, da so zaradi hokeja vsi hoteli polni, pa so ni društva nastopili s Šalo-igrami »Bucek v strahu« in »Hlače«. Izvajalci teh humorističnih del, kokor tudi pevci, so bili deležni dolgih aplavzov iz napolnjne dvorane. 8. MAREC V CELOVCU Žene Celovca so letos prvič slovesno praznovale dan žena. V Peternofu so se zbrale mnoge žene, ki so bile za časa druge svetovne vojne v raznih taboriščih oziroma so sodelovale v protinacističnem gibanju. PEVCI V ŠT. PRIMOŽU V št. Primožu ob Zablatni-škem jezeru je bil dvodnevni tečaj za pevovodje raznih slovenskih društev. Tečaja so se udeležili iz železne Kaplje, št. Vida, Podjune, škocjana in od drugod, vodila pa sta ga znana pevovodja Radovan Gobec iz Ljubljane in Peter Lipar iz Kranja. Slovenska prosvetna zveza ima podobne tečaje predvidene še v Bil-čovsu in Pliberku. iskali prenočišča drugod. Blejčani so pričakovali (tako jim je bilo rečeno) dnevno 2.000 gostov, od tega kar 1200 Švedov. Vseh deset dni pa so imeli skupno okrog 2.500 prenočnin od tega okrog 2.000 tujcev iz 18 držav in okrog 500 domačih turistov. V hotelu »Jelovica« so imeli pogodbo za pet skupin Ho-landcev, ki so v skupinah po 43 oseb prihajali za"12 dni na Bled. Ker pa je bilo rečeno, naj vse kapacitete rezervirajo za hokej, so odbili šesto grupo Holandcev, za katero bi se lahko dogovorili, da ^pride na Bled. O Sedaj kroži krilatica, da % prvo mesto ni osvojila © ekipa SZ, ampak domača 9 propaganda, ker je z go-9 stinci »igrala« na doma-9 čem terenu. Gostinci so 0 zelo rezervirani do hipo-9 teze, da se bo hokej 66 # obrestoval, ker bo naša 0 domovina kmalu preplav-© jena s tujci. JOŽE VIDIC Turisti na konjih Dopust »po madžarsko« privablja tuje goste Madžarska, ki je bila za turiste iz zahodnih dežel dalj časa »neznana dežela«, se trudi, da bi privabila čimveč tujih gostov. Pri teh naporih s pridom izkorišča ljudske običaje, zgodovinske spomenike, naravne lepote in slovečo dobro kuhinjo. Vse skupaj zagotavlja gostu nepozaben dopust. Madžari so bili stoletja znani kot polnomadski narod z vojaškim načinom življenja. Nepoučeni tujci si Madžarsko še danes zamišljajo kot deželo step, pastirjev, ciganske glasbe in osamljenih podeželskih dvorcev. To okolje je večinoma izginilo, toda ko Madžarska izkorišča in neguje tradicijo, lahko nudi turistom nevsakdanje doživljaje. Vsako leto organizirajo za tujce potovanja po državi — na konjih. Jahači iz zahodnih držav imajo priložnost, da na 3 do 6 dnevnih potovanjih dolgih do 150 kilometrov, spoznajo lepote posameznih krajev ter njihove kulturno zgodovinske spomenike. Vodijo jih potomci slavnih »Či-košev«, jezdecev iz stepe. »Skupi" obiskujejo prastare krčme, jedo skupaj z ribiči na obalah Blatnega je- zera in se udeležujejo srednjeveških viteških iger, ki jih prirejajo člani jahalnih klu- bov v restavriranih dvorcih. Ta potovanja privabljajo vse več bogatih turistov, ki so željni dopusta »po madžarsko« — saj le-ta izključuje številne »dobrine« civilizci-je, ki delajo dopust vse bolj enoličen in v mnogih deželah dolgočasen. Kratko - zanimivo £ V Singapurskih vodah sta nedavno trčili britanski ladji. Ladja White Mountain (7000 brt) se je pri tem potopila. %VZR Nemčiji so registrirali okrog 400.000 potepuhov oziroma ljudi brez stalnega bivališča in zaposlitve. £ V Domu onemoglih Va-rel pri Bremnu je 81-letni upokojenec po hudem prepiru zabodel 93-letnega sostanovalca, nato pa še sebe. Vse kaže, da je starec to storil v trenutku zmanjšane prištev-nosti. % Norveška firma Norelek- tro bo v SZ na reki Pasivk zgradila veliko hidrocentralo s 45.000 kWh. • ® Po neuspelem pristanku nekega belgijskega transport' nega letala na milanskem le' tališču Malpensa so se smrtno ponesrečili trije piloti, poginilo pa je tudi 167 telet. AFRIKA DANES Delavska univerza v Kranja in Klub kranjskih študentov prirejata v sredo 23. marca zanimivo predavanje tovariša Drenovca iz Ljubljane in sicer z naslovom »Afrika danes«. GORENJSKA !n ljuDJE 9 GORENJSKI KRAJ I* IN LJUDJE @ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI IN PANORAMA 9 PANORAMA # PANORAMA 9 PANORAMA & PANORAMA • PANORAMA ® PANORAMA e PANORAMA Voluhar nevaren škodljivec Sedaj je čas, da ga uničimo in preprečimo škodo, posebno v sadovnjakih SnoS Rvanje voluharjev Je prav, da vemo nekaj LZSt*,nOStl 16 Živali' W vsako leto marsikateri »adovnjak m s tem tudi ure in ure napornega dela. Voluhar se naseli ne samo na primerno vlažnih zemlji ščih in kjer ima določeno vrsto rastlin za prehrano. Važna je tudi struktura zemlje. Zemlja mora biti primerno mehka za kopanje rovov, vendar ne sme biti prerahla, ker se v tem primeru rov zasiplje. Mrežo rovov si voluhar zgradi v globino do 120 m. Iz izkušenj vemo, da je nekoliko vlažna in primerno rahla zemlja ravno v sadovnjakih. Vsekakor si vedno poišče senčne in severne kraje za delanje gnezd (običajno pod drevesi). Nikoli se ne naseli v globokih ravninah, vedno so mu bolj všeč nagnjena, odcedljiva področja. Izogiba se terenov z visoko talno vodo, zato nekateri sadjarji namakajo površino sadovnjakov z vodo. Ta način pa ni uspešen, ker samica zelo dobro plava in ker se takoj ob odteku vode zopet naseli na svoje prejšnje bivališče. Največjo škodo povzročajo mladiči. Te zapode stari voluharji iz gnezda že po desetih dneh. Najprej si mladiči poiščejo travnike z visoko travo in si iščejo hrano le na površju. V tem času jih sovražniki zelo hitro dosežejo in uničijo. Zanimivo vprašanje je, ali krt pripravlja voluharju jamo, Odgovor je pritrdilen. Mladič, ki najde krtovo jamo 8 hitro zaide vanjo in začne zreti ostanke korenin, ki jih je pustil krt. Ob času izrednih suš se poslužujejo krtovih rovov tudi stari voluharji. Zato moramo biti zelo pazljivi pri uničevanju krta in voluharja. Obstajajo posebne metode za uničevanje voluharjev. Najuspešnejša je metoda z raznimi plini, sledi površinsko škropljenje, s posebnimi kemičnimi sredstvi, zatiranje s samostreli in v skrajnem primeru zatiranje voluharjev z izpušnimi plini. Uničevanje je uspešno le spomladi in jeseni. 0 Uspešno zatiranje volu-6 harjev je dokaj trdovrat-6 na stvar. Najbolje je obr-6 niti se na zavode, ki ® opravljajo to strokovno ® in tudi z močnejšimi sred-# stvi. Tudi Zavod za zdrav-% stveno varstvo Kranj je $ na splošno željo usposo-9 bil posebno ekipo DDD O službe za uničevanje vo-0 luharjev. HUDA NESREČA PRI ZIDANJU CERKVE PET MRTVIH Gore^ gospodinje in sodobB^ditev stanovanj ko |4W pred pr.-omai*^ki O velik« je čas, ko ^"k vi j o pomla&c t tj. še in okolice ;'C!;.'Q in uredijo svo.;|^Ja, Gospodinje demizirajo sv^J^Ja s hladilniki, štedilniki, s p\ ekonom lonci, hištvom in jx» ba je iti s & Mnogi moden olajšajo težaši* sko delo, ki 9. sih vse prem upoštevajo. Gorenjske so znane po "-' bi še v urejanj jjj^-vanj šle nap*'IJ. ^ dohitele mesi* urejanju statf'jV,^ stičnih sob. sikatera že ne modne je videti A stanovanja, k;' 1^ derne opreme vanjskih kosov pohištva in predmetov iz preteklosti. Ob .tem se sprašujemo, ali so gorenjske gospodinje res še toliko zaostale, da niso sposobne vključiti v svoja stanovanja predmete, ki jim leže na podstrešju brez haska in jih celo kurijo in odmetuje-jo v staro železo. Lepe barvane rezljane skrinje leže po podstrehah in se kvarijo. Le malo jim je treba, da jih postavimo v stanovanja. Te skrinje so tudi praktične, saj vanje lahko spravimo posteljnino in zimska oblačila. V lep okras so stanovanju kmečki stoli ali stoli z lepimi naslonjali iz preteklih dob. Prav tako velja to za kmečke mize, z struženimi nogami in klopi iz kota, ki danes največkrat najdejo mesto pred hišo, kjer jemljejo konec na soncu in dežju. Ali so gorenjske gospodinje kdaj pomislile, koliko truda je bilo vloženega v te pohištvene kose in ko- likšna je njihova vrednost danes. Najbrže ne, sicer bi z njimi ne delale tako. Gospodinje kupujejo ničvreden kič, neokusne polivi-nllaste punčke v steklenih škatlicah in nabožne reprodukcije slik brez umetniške vrednosti, kar vse izdaja slab okus tistega, ki jih kupuje in tistega, ki jih ima v svojem stanovanju. V ta kič sodijo z oljnatimi barvami pobarvani mavčni ali keramični kipci, ki predstavljajo škrate, ženske s psi in podobno. Če že tako radi posnemamo mesto, tega kiča v modernem kulturnem mestnem stanovanju ne bomo na- . šli, pač pa bomo dobili kot okras slike na steklo, panj-ske končnice,- stare kovane in lesene svečnike, stare petrolejke, starinsko pločevinasto, porcelanasto In kositrno po-jsodo, svetilke iz lesa, križe, tabie izrezane iz starih skrinj kot slike, stare pečnice s preprostimi ornamenti ali svetimi podobami, stare mere iz lesa in slame, peharje, lesene stružene sklede, kamnite lesene kovinske možnarje s tolkali. Celo stari likalniki so že našli mesto v modernih -stanovanjih tako, n. pr. upo- rabljajo star likalnik na oglje, da vanj vsade rože. Stara lončena posoda, čeprav že ni več cela, je v okras stanovanju, pa naj si bodo to. starinski lonci, latvice, krugle, majolike, vrči za vodo, vino in kis. Te predmete lahko namestimo v star sklednik ali vrhu omar ali pa jih pritrdimo in obesimo na steno. Vrednost ima preprosta stara ali okrašena ste-klenina, od kozarcev do vaz. Celo stari okrašeni jarmi, tehtnice funtaricj so lahko okras v veži in predsobi ali 'vsaj nad vrati hleva ali garaže. Zmotno je mišljenje, da ti predmeti sodijo samo v muzej. Ti predmeti prav zažive le v kraju in okolju, kjer so bili nekdaj v rabi. In končno je sodobno mišljenje o opremi stanovanj takole: 9 Moderno stanovati ne. pomeni imeti le moderno pohištvo in moderne okrasne predmete, temveč so prav starinsko pohitšvo in starinski predmeti tisti, ki dajejo toplino in domačnost vsakemu domu. 0 Le malo domiselnosti je treba, da bodo ti predmeti zopet zaživeli z nami In se ne bodo kvarili na podstrešju. Upamo, da nam bodo gospodinje pisale, kako so vsaj nekaj teh predmetov vključile v svoja stanovanja, če pa bi imele težave s čiščenjem, jim bomo v prihodnje za posamezne vrste materiala in predmetov dali nekaj nasvetov, ki jih bodo uporabile tako pri novejših, kakor tudi pri starejših predmetfh. Jernej šušteršič se večino sveti, ce ne v Šenčurju pa v okolici . Dopolnilo članku: »V Šenčurju so dali luč v vodo« Ta navada se je ohranila prav do danes, kajti pretekle dni so kurili gregorčka v Srednji vasi pri Šenčurju, Lužah in na Olševku, kjer še vedno leče potok Olševnica. Ko je ogenj v pomeni razmahu, ga vržejo v vodo v znak nove pomladi za kmete. Zanje je to gregorjev aH prvi pomladanski dan. V Šenčurju so to navado opustili zato, ker se potok izteka v gozdu pred Šenčurjem, na njegovem mestu pa je danes asfaltirana cesta s kanalizacijo. Tudi navada kurjenja pu- sta se je ohranila do današnjih dni. Otroci pobirajo po hišah butare, če pa jih ne dobrjo z lepo besedo jih kar sunejo. Vse znosijo na velik kup sredi vasi in ga tam zakurijo. To je veliko ogenj in pomeni, da so pokopali pustne dni. Bojan Kadunc Dopisujte v našo rubriko! • ^ ^—-»w^Sh. ■flk •^.^•<«fc--^--^k.'%.'^.^».-T»--<».-»fc'-qfc--' VIIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJi -sk, ^, ^ Pretekli ponedeljek zjutraj okrog 9. ure se je zgodila v vasi Odranci, ki leži ob cesti Murska Sobota — Lendava, okrog 10 km od Murske Sobote, ena najhujših nesreč v Pomurju. Pri gradnji nove cerkve se je iz doslej še nepojasnjenih vzrokov zrušil del kupole. V trenutku rušenja je delalo na kupoli in v cerkvi okrog 40 ljudi. Kmet Ivan FerenČak, star 53 let in kmetica Verona Zver, stara okrog 66 let, sta bila na (mestu, mrtva, Ivan Kavaš, zidar 45 let, Jože Maric, 3-letni otrok In Vincenc škafar 35, pa so podlegli poškodbam na poti v murskosoboško bolnišnico. V bolnišnici je pozneje umrl Se zidar Vinko Škafar. To je bila že Šesta smrtna žrtev. 17 ljudi pa je huje In laže ranjenih. To je ena najhujših nesreč v Pomurju. Tehnična dokumentacija je bila v redu. Največji vzrok za rušenje je bilo nestrokovno delo. S prisebnostjo je rešil hčer V mestu Kemerovu je gostoval . slavni sovjetski dreser levov E. Eder. Med eno od predstav je krotitelj doživel zares dramatične trenutke. 2e ob pričetku predstave je opazil, da je lev Zjama nervozen. Skupaj z dre-serjem je v areni nastopala tudi njegova hči Valentina. Naenkrat je lev povesil ušesa in se pripravil za napad na mlado krotiteljico. Eder je s svojim telesom v zadnjem trenutku zaščitil hčer pred tevjimi šapami. Strelnega orožja ni upora- 9 bil, ampak se je levjega # objema osvobodil s krep-% kimi udarci po gobcu zveri. Mudilo se je % Tri dni po četrti ločitvi je # (po škandalih) znana film- # ska igralka Zsa Zsa Ga-9 bor stopila v Santa Mo- # niči (ZDA) v peti zakon. # Petemu izbrancu je ime # Joshua S. Cosdcn, star je 51 # let in je — petrolejski mi- # lijonar iz Teksasa. Pa naj # še kdo reče, da to ni za- # kon iz ljubezni (do mili- # jonov). Kaj neki to pomeni? Ni jim treba dolgo ugibati. * hod. Zjutraj se bodo odpeljali• n* zaledju. Tako se bodo hitreje pri** Poparjeni so. Mislili so, da na predpisani dopust. Pa saij ne gredo na fronto, ntf-* Vseeno! Ce si enkrat tair.. ne, ali si izurjen ali ne, ali si Čuden peklenski vrtinec je v-V I Se "preden mine noč, jih *4r~l gneča. Kaj bodo rekli doma, ko V smeli pred odhodom iz kasarne "* »Odhajamo na zahod!« ,v'C*'i Mnogi so tako napisali, ^P^p^ Toda oficirji jim niso branili, da so domačim izd.^.. ^r.vnost. Zakaj, so kmalu spoznali. l> severu in potem zavil proti vzhodu. Zdaj vedo. &j\S vzhodno fronto. Sooro/Ml« v koćo™; ;~ w» c naj bi prevaralo ^ pripraviti na od-^ bodo v frontnem %i na fronto smeli n. 1 ^,^*^m, kako plah je bil pred tistim podoficirjem. K**f l H nikogar ne boji. Treba bo počakaiti mamo. \J%k> A mame še ni. Zato stopi v ^P^A^kal na mamo pri oknu, a se zagleda v mamino in ^fc^'ko. »Ah, očka, zakaj te ni bilo? ^R^ojak?« Spravi se na posteljo, ker Se^Jjf^varja se z očkom na sliki. Pripoveduje mu, kje je D" Stcfi pa ec vrača z mlekom. Ko sreča Kunigundo, se začudi ko jo klepetulja pozdravi. In še bolj, ko obstane in jo nagovori. Le kaj neki ji ima povedati? Pa ne da bi se klepetulja sprla z njeno taščo in jo bo začela obrekovati? Ne, za tak pogovor Kunigunde ne bo naletela na odprta ušesa. Toda Kunigunde ne pripoveduje o tašči. Pripoveduje, da je bila včeraj v Munchnu v nekaterih vojašnicah. Polne roke dela ima s svetinjicami, ki jih je dal kovati gospod župnik za naše hrabre vojake. Toliko opravkov ni imela niti pred vojno, ko je pobirala prispevke za uboge zamorčke in svete misijone v naših afriških in azijskih kolonijah. Vendar ji za dobrodelne namene ni žal časa. Večina vojakov je kupila posvečene svelinjice, ki jih bodo varovale' pred francoskimi in ruskimi kroglami. Zares, greh bi bil, ko bi taki postavni fantje, kakor so naši hrabri vojaki, darovali svoja življenja za cesarja in očetnjavo brez teh svetinjic, ki jun prinašajo blagoslov, odpuščanje vseh grehov in večno življenje pred božjim obličjem. In vojaki veliko greše. Nobene spodobnosti ne poznajo ne ženske ne moški. »Veste, saj nimam nič proti, če se poljubujejo poročeni. Toda ne javno. Ne javno! To pohujšuje druge! To sem vam hotela povedati.« A zakaj? »Včeraj sem vas videla na postaji v Munchnu, ko ste se javno poljubljali s Francom. Zato vas opozarjam, ne počenjajte takih stvari.« »Kaj govorite? Ne mene ne Franca včeraj ni bilo v Munchnu.« »Pač! Franca sem natančno videla. Povedala sem tudi njegovi materi, naj ga opozori.« »To je laž!« »Toliko bolj pohujšljivo! Toliko večji greh, če niste bili vi!« ' Stefi se loteva omedlevica. »Lažete! Lažete! Ne obrekujte Franca z vašim umazanim jezikom.« »Bog mi je priča! Bil je. A vi mislite, kar hočete.« Stefi je le s težavo obdržala ročko z mlekom v roki. »Laže! Laže!« Kunigunde je klepetulja in zdraharica. Rada bi zanetila prepir med njo in možem. In prodajalka svetinjic se upa celo zaklinjati na boga. Se ne boji smrtnega greha? Ali pa misli, da ji je vse, kar stori ljudem zlega, odpuščeno. Ne verjame ji, a vseeno se plazi vanjo ljubosumje. Prvič v življenju postaja zares ljubosumna. Franca v soboto ni bilo. Prav lahko bi bil z drugo. Vojska pridi ljudi. Celo najbolj zvesti postajajo nezvesti. Ne, opravljivki ne sme verjeti. Iz golega sovraštva do nje jo je nalagala. Nobenega dokaza nima, da bi ga sumničila nezvestobe. Ne bo zapadla nesmiselnemu sumničenju, kakor bi kmalu zapadla vanj po vrnitvi iz Hartberga, ko je srečala natakarja Ludovica iz hotela Central in ko ji je govoril o tistem slikarju, ki ga je spoznala njegova nezvesta ljubica v Opatiji v družbi z neko damo, njena do- mišljija pa je potem iz te dame ustvarila tisto vdovo, pri kateri je Franc stanoval v Grazu in ki je tisto noč, ko je prišla ona v Graz, hotela sredi noči k nekemu slikarju, Francovemu sosedu. Noče, da bi ji sumničenje ponovno razburkalo domišljijo in ji odtujilo moža. In vendar sumničenje se plazi vanjo in se ji zajeda vse globlje. Hoče se prepričali, ali je Kunigunde govorila resnico ali ne. Pisala bo Francu pismo. Sam ji mora odgovorili, zakaj ga v 6oboto ni bilo in s kom je bil včeraj zvečer na postaji v Munchnu. Naj ne tajil Naj ji odkrije resnico. Tako bo storila. Takoj mu bo pisala. Za'to pohiti domov. Gredici pred hišo sta kakor dva tepiha, stkana iz razcvetelih in modrih žametnih mačic. Ko vstopi v kuhinjo, ni Slavka. »Slavko!« Slavko je zatopljen v pogovor z očkom na sliki; lako se igrajo otroci, kadar se zatope v pogovor z igračami. In prav tako kakor otroci, če jih zmotiš iz njihove zatopljenosti v igro, se prestraši tudi Slavko. Slika, ki jo boža, se ob njegovem trzljaju sname s žeblja in s truščem pade na posteljo. Okvir, ki ga je že dolgo razjedal črv* se razbije skupaj s steklom, ki je pokrivalo očkovo in mamino poročno sliko. Stefi stopi v sobo. »Kaj si razbil?« Slavko zajoče. Ni nalašč. Samo z očkom se je pogovarjal in mu pripovedoval, kako je bilo včeraj, potem pa se mimo nje izmakne v kuhinjo. Stefi odmakne posteljo in se skloni k sliki. Slika ni poškodovana, toda steklo in okvir sta razbita. »Vidiš, kaj si storil! Okvir si razbil.« Slavko joče. Opa bo napravil nov okvir, saj je mizar. Zato naj ga mama ne kaznuje, ker se. mu mudi v šolo. Kaznovala ga bo potem, ko se bo vrnil, če misli, da je sliko razbil nalašč. Stefi bi se nasmehnila, ko bi ne pritegnila njene pozornosti odprtina na steni. Te odprtine še ni nikoli videla, ker je sliko obesil Franc, kadar pa je brisala prah je ni jemala s stene. Popolnoma nehote je segla v odprtino in otipala za opeko debel papirnat ovoj, prevezan z rdečo vrvico. Ne spominja se, da bi že kdaj videla ta zavoj. Najbrž ga je pozabil bivši stanovalec, Ceh, ki se jc odselil na Češko. Treba ga bo oddati gospodarici. »Slavko! Slišiš, Slavko!« Toda Slavka ni več v kuhinji. Vzel je šolske stvari in stekel.' Vidi ga pri vrtnih vratih. »Bova že obračunala,« zažuga za njim. Tedaj pa se ji zavoj razveže. Iz zavoja zdrsnejo pisma: vijoličasta, rožnata, modra, zelena} vsa iz finega pisemskega papirja. 9 Gl AS Naši ŠDortni dnevi Kadar v šoli zvemo, da bomo imeli športni dan, v vsakem razredu tako zašumi kot v panju. Tudi ko smo zvedeli, da bomo odšli na Krvavec, je bilo v šestih do osmih razredov vse veselo. Za izlet smo se začeli pripravljati že nekaj dni prej. V soboto, 26. februarja, smo odšli z avtobusom na Krvavec. Vso pot nas je spremljala sreča. Ni trajalo še pol ure, ko smo dospeli do prve postaje žičnice. Izstopili smo iz avtobusa in odšli proti gondolam in sedežnicam, ki so nas približno čez eno uro potegnile na zgornjo postajo žičnice. Krvavec je bil zavit v meglo in zato se je pot še bolj vlekla. V domu smo se okrepčali in popili Vsak skodelico čaja. Kmalu so prispeli na vrh še zadnji smučarji iz 8. razredov. Vsi smučarji so se zelo veselili, saj se bodo po dolgem času spet lahko nasmu-čali. Med temi veselimi smučarji je bil tudi učenec osmega razreda Brane Bizjak, ki pa si je kmalu po prihodu tlomil nogo. Bila je zelo hitra pomoč in bolečine so mu bile kmalu olajšane. Vsi mu želimo čimprejšnjega ozdravljenja in snidenje v šoli. Kmalu po nesreči sem se sama odpravila do televizij- skega oddajnika. Ogledala sem si oddajnik in se vrnila. Sredi hriba pa mi je spodrsnilo in po zadnjici sem se pripeljala do dna. Vsi so se mi zelo smejali, posebno pa še prijateljica. . Nismo si še vsega dobro ogledali, £.o je bilo treba zapustiti naše prijetno letovišče in se od njega posloviti. Vsi bi bili zelo veseli, če bi ga obiskali vsak mesec. Marta Mali, 6. razred osn. sole »France Prešeren« Kranj Orientacijski pohod V soboto, dne 26. februarja, smo imeli Orientacijski .pohod v Predoslje. Zjutraj smo se zbrali pred šolo, kjer nas je tovariš razdelil v skupine. V vsaki skupini je bilo pet učencev. Eden je bil vodja. Našo skupino je vodil Bojan. Ko smo dobili listke z navodili, smo šli v Gregorčičevo ulico. Od tam smo šli v Partizansko ulico in na cesto Staneta Žagarja, kjer nas je pri mostu čakala kontrola. Na križišču smo si ogledali prometne znake in jih vpisali na list. Pri mostu smo cesto prečkali in smo šli mimo letnega kopališča, tovarne pohištva TROJNO GORJE Bilo vasi je je leta 1890. V nasi živel brezdelnež in potepin Janez Rozman. Njegovo veselje je bilo dokaj čudno, kajti tudi danes se najde malokdo, da je požiga-lec. Da, tudi takrat je bilo to čudno, vendar resnično. V vasi je Janez dvanajstim družinam požgal dom. Nekega dne je hotel požgati tudi doma, vendar pa ga je bližnji sosed pri tem ravno opazil in mu to preprečil. Zato pa je Janez odšel k našemu sosedu. Po domače se reče »pri Kuharju«. Bila je nedelja popoldne. Kuharjevi so odšli v cerkev. Janez je prišel po vrtu do hiše in nanosil na skedenj slame in sena ter zažgal. Seveda so ljudje ogenj takoj opazili in prišli gasit. Med Počastili smo mamice in žene Kot vsako leto, tako smo se tudi letos ob 8. marcu spomnili naših mamic in žena. Ob tem prazniku nam misli uhajajo nazaj v čase, ko našim ženam niso bile priznane pravice, kot jih uživajo danes v socialistični družbi. Ko beremo zgodovino naše borbe za »vobodo, najdemo pogosto imena naših deklet in žena, katere so se z orožjem v roki borile proti sovražniku. Po osvoboditvi pa je bilo treba še dosti truda, za obnovo naše domovine, pri vsem tem pa niso držale križem rok naše žene. V počastitev tega dne smo jim priredili v Zadružnem domu proslavo. Zapeli smo ter recitirali nekaj pesmic, našim mamicam pa so žareli obrazi od zadovoljstva. Vsaki ženi smo še pripeli rdeč srček in poklonili šopek spomladanskega cvetja. To je bil dan veselja naših mamic in žena, pa tudi dan veselja za nas pionirje. Nežka Eržen, 5. razred osnovne šole »Stane Kovačič« Kranj POZDRAVILI SMO BORCE temi ljudmi sta bila tudi Štirogov Martin in Sahovčov Matevž. Ker je bil Kuharjev vodnjak pokvarjen, sta ga hotela Matevž in Martin popraviti. Vodnjak je bil najgloblji v vasi, saj je bil globok kar 23 m. Torej, Matevž in Martin sta popravljala vodnjak. Ker je hiša hitro gorela, se je daleč naokrog valil tudi gost dim. Gost dim je napolnil tudi vodnjak, zato sta se Martin in Matevž v tem dimu zadušila. Strašna novica se je raznesla daleč naokrog, saj sta Janezovo brezbrižnost plačala Matevž in Martin s svojim mladim življenje, poleg tega pa je ostala Kuhar jeva družina brez strehe. To mi je povedal Kuharjev stari oče. Erika Ahčin, 8. razred osnovne šole Preddvor »LIK«, do spomenika padEh borcev pri Šorlijevem mlinu. Spomnili smo se jih in napisali imena padlih. Nato smo si ogledali gore, ki smo jih videli pred seboj. Od tam smo šli po Očanovem travniku ob gozdu do druge kontrole. Tovarišica nam je podpisala list in nam odkrila xe-leno ruto, pod katero so bili različni predmeti. Napisati smo jih morali na papir. Nato smo krenili ob gozdu, kjer smo morali poiskati na smreki rimsko številko deset Prišli smo do Rupe, kjer tU nam podpisali še dve tova-rišici. Z Rupe smo Šli na stadion, kjer smo četrti naredi odigrati medrazredni tekmi med dvema ognjema Pohod je bil zanimiv in zahteven. Ves čas smo morali reševati naloge. Delo je bilo resno, ker so skupine tekmovale v znanju. Dan je bil lep in sončen. Ko sem prišel domov, sem šel spat. ker sem bil utrujen in so me bolele noge. Rado Jelovčan, 4. razred osnovne šole »France Prešeren« Krrj Prešernova nagrajenca med pionirji na Primskovem Vsako leto 8. februarja se Kranj še posebno spominja največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Poleg tega, da se po pesniku V soboto smo odšli na občino, kjer smo pozdravili občinsko skupščino ZB. S seboj smo nesli šopek, katerega sem izročila zastdp.niku. Sredi govora nas je šest učencev stopilo na sredo dvorane in pozdravilo ZB z naslednjimi besedami: »V imenu pionirske skupnosti prisrčno pozdravljamo vašo današnjo rkupšči**© Ponosni smo, da smo vaši otroci. Otroci tiste generacije, ki Je pred 25 leti zanetila vstajo in se žrtvovala za našo srečnejšo sedanjost. Mi vam obljubljamo, da bomo hodili po poti, ki ste nam jo začrtali. Trudili se bomo, da bi bili vaši dobri nasledniki!« Branka Marčan, 4. razred osn. Šole »France Prešeren« Kranj MATI —■ Marija Debeljak, 7.b, osn. šola »France Prešeren« imenuje ulica, gaj, šola, gle dališče, muzej in da mu je postavil lep spomenik, je Kranj v čast in spomin svojega pesnika ustanovil tu* Prešernove nagrade. Mod letošnjimi tremi nagrajenci sta kar dva s Priai-skovega, to sta ' tovariš* Stanko Bunc in Črtomir Zoreč. Ker sta doma v našem šolskem okolišu, smo nair'J še posebno ponosni in sao ju zato povabili na našo Ml da bi nam kaj več povedi* o svojem delu, za katero 0 bila nagrajena. Prisrčno smo jima ČestitaS in zaželeli še v naprej mnog« uspehov pri kulturnem del* Mnogo vprašanj smo irnelfc zato ni bilo mogoče na ts» odgovoriti. Tovariš Bunc nai» je pripovedoval o važno* slovnice, zlasti še o vejici Povedal nam je primer, i« je celo človeško življenje odvisno od prav postavljen* vejice. Tovariš Črtomir Zoreč pa nam je odkril marsikatero zanimivost iz Prešernovega življenja v Krair> Tako nam je ura srečanj* kaj hitro minila in smo * morali posloviti. Ta kratek razgovor s Prešernovima nagrajencema na» bo ostal Še dolgo v leper« spominu. Nežka Eržen, 5. vn. osa. šole »Stane Kovačič«, Kranj »GLAS« OCENJUJE SMUČARSKE KOLEKTIVE Teki: Gorje, Triglav, Lovrenc Pri ocenjevanju tekaških kolektivov smo dobili precej presenetljivo sliko. Posebej v radnji sezoni se je razvila debata o vrednosti posameznih klubov. Največ je bilo govora o vrednosti tekmovalcev ljubljanske Enotnosti, ki so ji ostali klubi oporekali naslov najboljšega tekaškega kluba v državi. Naše ocene so poka-zale, da so imeli prav. V skupni razvrstitvi (mlajši in starejši mladinci in mladinke, člani in članice — slovenskega in državnega prven-ttva pionirjev v tekih ni bilo) nno dobili naslednjo lestvico najboljših: 1. Gorje 2. Triglav 3. Lovrenc 4. Enotnost 5. Jesenice 59 točk 46 točk 45 točk 42 točk 35 točk Sledijo: 6. Bohinj 28, 7. JLA 14, 8. Rateče-Planica 12, 9. Bled 10, 10 .Fužinar 9, 11. Dol 6, 12. Mojstrana 5, 13.-14. Orosavlje in Delnice po 4, 15. Ihan 3 in 16. Maribor 2 točki. Gorjanci so si zaslužili najvišji naslov predvsem po zaslugi odličnih mladincev, saj so osvojili v mladinski konkurenci prvo mesto z 49 točkami in so dobili pri članih le 10 točk. Pri mladincih (mladinci in mladinke) je vrstni red naslednji: 1. Gorje 49, 2. Bohinj 27, 3. Jesenice 25, 4. Triglav 24, 5. Lovrenc 18, 6.-8. JLA, Dol in Bled 5, 9.-10. Orosavlje in delnice 4, 11. Enotnost 3, 12.-13. Maribor in Ihan po 2 ter 14. Fužinar 1 točko. Ce razčlenimo šc naprej mladinsko lestvico, dobimo sliko koliko točk odnosno moč. klubov med mladinci in mladinkami ločeno. Mladinci: 1. Gorje 45, 2. Triglav 24, 3. Jesenice 21, 4. - 6. JLA, Rateče - Planica in Bled 5, 7.-8. Lovrenc in Orosavlje 4, 9.-10. Enotnost in Ihan 2, ter 11.-13. Delnice, Fužinar in Bohinj po 1 točko. Mladinke: 1. Bohinj 26, 2. Lovrenc 14, 3.-4. Gorje in Jesenice po 4, 5. Delnice 3, 6. Maribor 2 in 7. Enotnost 1 točko. ® V članski konkurenci jc razvrstitev naslednja: 1. Enotnost 39, 2. Govrcnc 27, 3. Triglav 22, 4. Rateče-Planica 12, 5.-6. Gorje, Jesenice 10, 7. JLA 9, 8. Fužinar 8, 9.-10. Bled, Mojstrana 5, 11.-13. Bohinj, Dol in Ihan 1 točka. Zaskrbljujoče je, da gojijo ženske teke le trije klubi: 1. Lovrenc 22, 2. Enotnost 12, in 3. Mojstrana 5 točk. Zaradi tega je Lovrenc prišel na precej lahki način do drugega mesta pri članih v skupni uvrstitvi. Moški: 1. Enotnost 27, 2. Triglav 22, 3. Ralcčc-Planica 12, 4.-5. Gorje in Jesenice 10, 6. JLA 9, 7. Fužinar 8, 8.-9. Bled in Lovrenc 5, 10.-12. Dol, Bohinj in Ihan po 1 točko. O Če se povrnemo še enkrat na končno uvrstitev, moramo Gorjancem priznati njihov uspeh. Le pri ženskah v članski konkurenci nimajo zastopnice. Triglav jc osvojil vse točke pri mladincih in moških in niti ene pri mladinkah in članicah. Čeprav je Lovrenc nepričakovano na tretjem mestu, so njegovi tekmovalci to opravičili. V vseh kategorijah imajo svoje zastopnike! Favorizirana ljubljanska Enotnost je na četrtem mestu predvsem zaradi slabe uvrstitve mladincev in mladink. Tudi Jeseničani so O O. dosegli svoje šesto mesto zaradi odličnih mladink in je v ostalih konkurencah bolj sla-« bo zastopan. V zadnjem času so nekateri smučarski kolektivi poizkus šali dokazovati svojo kvalitet to skozi časopisno polemiko. Čeprav se zavedamo, da tudi ta razvrstitev ni najboljša (ocenjevati smo morali le po pet tekmovalcev), smo mnenja, da je vseeno veliko pokazala in upamo dala jasnejšo sliko o moči naših najboljših tekaških kolektivov. 0 Torej, prva naša prizna-9 nja prejmejo naslednji 9 gorenjski kolektivi: # Gorje, Triglav in Jesenice. 9 Čestitamo! (V naslednji številki SKOKI) P. Čolnar Naši skakalci v Planici Koliko naših bo nastopilo? Mnenja strokovnjakov so pri tem različna. Kaže da bo nastopilo 10 skakalcev: Eržen, Pečar, Zaje, Oman, Giacomelli, Koprivšek, Stefančič, Jurman, Mesec in štrucelj. Seveda se kdo lahko še »vrine«, če bi pokazal zadovoljivo znanje na velikanki v sredo. Seveda pričakujemo največ od Eržena, ki je ime; med našimi najboljše rezultate na velikih skakalnicah. Naši najboljši skakalci so se včeraj zopet zbrali v Planici, kjer bodo vadili na 90-metrski skakalnici. V torek bodo prelskusili znanje na 130-m skakalnici. Našim skakalcem želimo na tej veliki prireditvi vso irečo. SLOVENSKI PRVAKI V KEGLJANJU — (od leve proti desni) - stojijo: Milna Jereb, Anton česen, Stane Bregar, Vlado Martelanc, AndrejRopret, Lojze Kordež; sedijo: Marjan Rogelj (rezerva), Miro Ambrožič, Stane Rebolj (tehnični sekretar) In Jože Turk. Gorenjski letalci pred sezono Lep prispevek k popestritvi našega turizma Novo letalsko in s tem tudi turistično sezono pričakujejo letalci Alpskega letalskega centra Lesce s precejšnjo zaskrbljenostjo, saj bodo letos letenja željnim turistom ustregli le { enim letalom. Lani, ko so razpolagali s Cessno -170 in z letalom domače proizvodnje KB-11, je skoraj brez vsake propagandne akcije obiskalo letališče in poletelo z letali več kot 1200 turistov, med katerimi je bilo 90 odstotkov tujih gostov blejskih hotelov in šobčevega camplnga. Med tujci je bilo •ajveč Švedov, Nemcev, Italijanov, Avstrijcev in Angležev. Za novo sezono so na Bleti in njegovi okolici pripravili primerno propagandno *kcijo. S tam se bo brez divotu obisk tujcev na letališču tovečal, vprašanje pa je, če }o eno samo primerno letalo zmoglo zadostiti povpraše-^nju. Zato uprava centra če-tyje bolj postavlja v ospredij nujnost nakupa novega, Modernega, za vsako letenje Vemljenega dvomotornega Vala. Nakup tega pa bi bil ^ center z njegovo letalsko Vjavnostjo preveliko breme, \io so samoupravni organi 1 # Vatra pričeli razmišljati o I © možnostih, s katerimi bi zainteresirali gospodarske organizacije, med katerimi že razmišljajo o nakupih letal za svoje potrebe. Če bi v centru našli skupni jezik z zainteresiranimi organizacijami, bi bilo tako letalo, ki bi bilo na letališču Ljubljana na Brniku, lahko vsestransko izkoriščeno. Služilo bi turizmu in poslovnim stikom naših gospodarskih organizacij. Turistično in poslovno letenje pa nista edini obliki gospodarske aktivnosti Alpskega letalskega centra. Letos bo po vsej # verjetnosti zaživela še dru- # ga, pri nas popolnoma iz- # virna oblika letalskega tu- # rizma. Med tujci, ki pri- # haj a jo na Bled in Lesce, # je čedalje več letalcev in # padalcev, ki se med leto- # van jem radi posvetijo # svojemu konjičku. O tej # dejavnosti so že obvestili # nekatere tuje letalske or- # ganizacije, v centru pa 0 uredili učilnice in spalni- # ce. Turi^ični aktivnosti cen-» tra pa je prilagojen tudi program letalskih prireditev, ki bodo na letališču Alpskega letalskega centra, na Blejskem jezeru in na šobčevem bajerju skoraj vsako nedeljo v sezoni. S tako aktivnostjo bo Alpski letalski center, ki že danes sodi med najbolje organizirane in uspešne letalske centre v Sloveniji, na svojem ugledu le še pridobil. T. POLENEC Planica čaka na svoje junake (Nadaljevanje s 1. strani) čez tri leta bodo namreč v Planici poleti že na novi 150 metrski skakalnici. Gotovo pa je, da bo sedanji rekord Planice zaradi manjše rekonstrukcije skakalnice padel. Kritična točka je sedaj pri 123 m, kar pomeni, da se bo dalo ob lepih vremenskih pogojih brez nevarnosti poleteti za 10 % dalje t. j. do 135 metrov. Za ilustracijo naj danes navedem kakšen je bil razvoj svetovnega rekorda od leta 1860, odkar uradno beležijo rekorde. Pred dobrimi 100 leti je znašal rekord 30,5 m in so ga skakalci do letos popravili 33 krat. 50 m znamka je bila prekoračena leta 1914 in potem je trajalo zopet 20 let, do leta 1933, ko je Sig-mund Ruud postavil rekord s 86 metri. Od tega leta dalje se je popravljal rekord hitreje in leta 1936 je Bradi skočil v Planici 101 m. Ta skakalec je kasneje, kljub svoji visoki športni starosti, dosegel leta 1951 dolžino 130 metrov v Oberstdorfu Razvoj svetovnega rekorda po letu 1940 se je gibal takole: 1941. Rudi Gehring (DDR) 118 m, 1948 — Fritz Tschanen (Švica) 120 m, 1950 — Dan Netzel (švedska) 135 m, 1951 — Tauno Luiro (Finska) 139 metrov, 1961 — Jože šlibar (Jugoslavija) 141 m, 1964 — Nilo Zandanell (Italija) 144 metrov, 1965 Peter Lesser (DDR) 145 m. Več kot 140 m je skočilo doslej na svetu le 8 skakalcev: VVirkoIa (Virkensund — Norveška) 146 m, P. Lesser (Kulm — Avstrija) 145 m — priznani svetovni rekord, Zandanell (Oberstdorf — Zahodna Nemčija) 144 m, šlibar (Oberstdorf) 141 m, Shosr-berg (Oberstdorf) 141 m, Neundorf (Kulm) 141 m, Kanfosky (Kulm) 140 m, Ohl-mayer (Kulm) 140 m. Jože Javoruik SMRTNA NESREČA NA CESTI RADOVLJICA—ZAPUŽE "olesar obležal na ces Kolesar Janez Zupan je kmalu po nesreči umrl V četrtek zjutraj nekaj minut pred eno uro se je pripetila na cesti Radovljica—Zapuže huda -prometna nesreča, ki je terjala življenje kolesarja Janeza Zupana, starega 30 let iz Zapuž. Pokojnik je bil zaposlen v tovarni Verig v Lescah pri Bledu. Iz Radovljice se je peljal z osebnim avtomobilom Fiat 750 proti Zapužam 28-Ietni Slavko Mali. Pri odcepu ceste je tik pred seboj zagledal neznanca, ki je ležal na cesti. Zaradi prekratke razdalje, na kateri je neznanca zagledal, je bila nesreča neizbežna. Mali je kolesarja Zupana povozil. Komaj uro po nesreči je Zupan poškodbam podlegel in je umrl. Kot so kasneje ugotovili se je pokojni Zi\pan peljal s.kolesom proti domu v Zapuže in jc zaradi doslej neznanega vzroka obležal na cesti, kar pa je bilo zanj usodno. Materialna škoda znaša 700 N dinarjev. V teh dneh bodo skušali ugotoviti, zakaj je pokojnik obležal na 4;esti. -jj NENADEN PADEC V torek zvečer se je pripetila v neposredni bližini Cer-kelj huda prometna nesreča. Kolesar Jože Kordež se je okoli pol devete ure peljal po cesti III. reda iz Cerkelj. Med vožnjo pa je nenadoma padel. Kmalu zatem je za Komisija za delovna razmerja pri podjetju »AVTOPROMET GORENJSKA«, Kranj razglaša naslednja delovna mesta: 1. Mojster mehanske stroke • 2. Mojster karoserijske stroke 3. Tehnični kontrolor motornih vozil 4. VK avtomehanik za opravljanje remontnih del v delavnici 5. K V avtomehanik za servisne preglede na terenu (2) 6. K V strugar za opravljanje strugarskih del na vreteničnih stružnicah (2) 7. PK delavec za deja v mehanični delavnici 8. Čistilke avtobusov (3) Pogoji pod točko 1 Delovodska šola ali mojster in najmanj 5 let prakse v vodenju mehanične delavnice. Pogoji pod točko 2 a) Srednja tehnična šola, delovodska in 5 let prakse v vodenju karoserij ske delavnice. b) VK delavec karoserijsko-kieparske stroke, tečaj za vzgojo kadrov in 8 let praktičnega dela v avto-kleparski stroki. Pogoji pod točko 3 VK avtomehanik in voznik motornih vozil »D« kat. Pogoji pod točko 4 f VK delavec mehanske stroke Pogoji pod točko 5 KV delavec avtomehanske stroke Pogoji pod točko 6 VK delavec strugarske stroke Pogoji pod točko 8 NK delavec Prošnjo z dokazili o zahtevanih pogojih se vloži v tajništvo podjetja. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pod točko 4, 5, 6 in 7 imajo prednost delavci, ki stanujejo na območju Cerkelj. Stanovanja niso zagotovljena. Razpis velja do preteka 15 dni po objavi v časopisu. V Kranju, dne 12.3.1966 Komisija za delovna razmerja njim pripeljal motorist Franc Prosen. Zal ga je prepozno opazil, ko je ležal na levi strani ceste. Motorist se je trudil, da bi ga obvozil, vendar mu to ni moglo uspeti. Zaradi tega ga je zadel. Hudo ranjenega so takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu tudi odvzeli kri za preiskavo. O nesreči bomo še poročali — jj. V obcestno ograjo V sredo ponoči se je pripetila na cesti I. reda pri nadvozu v Naklem huda prometna nesreča. 21-letni Franci Žepič se je peljal z .mopedom iz Naklega proti Bistrici. Ko je pripeljal na nadvoz se je iz neznanega vzroka zaletel v desno stran obcestne ograje. Pri nesreči se je Žepič hudo telesno poškodoval. Takoj so ga pripeljali v ZD Kranj, kjer so mu nudili prvo pomoč.— j j j;. OBlSCif §ši v aprilu • spomladanski sejem v Kra-jL V Kranju Krompir 0.80 do 0.90 N din, solata 4 N din, radič 6 N din, čebula 1.50 do 1.60 N din, jabolka 1.20 do 1.80 N din .korenček 140 do 1.60 N din, peteršilj 2.40 do 2.50 N din kisla repa 1.20 do 1.40 N din, črna redkvica 1 do 1.20 N din, skuta 4 do 4.50 N din, surovo maslo 16 N din, zaklane kokoši 10 do U N din, živa perutnina 8 do 9 N din za kg; ješpren 2.60 N din, kaša 4!20 do 4.50 N din, proso 1.60 do 1.80 N din, pšenica 0.90 do 1 N din, oves 0.70 do 0.80 N din, suho sadje 2 N din za liter; regrat 1 N din, motovileč 1 do 1.20 N din za merico; jajca 0.50 do 0.55 din za komad PRETEPI NA JESENICAH Noži in boksarji v roliah... V sredo dopoldne je prišlo do krvavega obračuna ifled d* ma delavcema v gostilni pr: »Hermanu« na Jesenih, fti tem pretepu je bil Vid Kondič !z Sanskega mosta nožem po čelu, nosu in licu, tako da je moral iskati afc» niško pomoč. Istega dne zvečer ob 23 90 h pa je prišlo do pretepa * 8K*I pri »čebularju« na Javorniku. Drugi dan sem si ogledal prizorišče pretepa v tej gostilni, že tako zamazani zi- Jugoslovanska loterija Poročilo o žrebanju srečk 11. kola, ki jc bilo 17. marca 1966 Srečke s so zadele ončnicami Ndin 0 4 C5200 604 01 6 41 8 03241 608 09791 400 46361 ' 1.000 47351 400 80401 1.006 72 8 662 80 20702 400 67972 408 022012 4.000 3 4 07303 604 36873 604 66383 604 95013 404 216913 4.004 261663 50.004 64 8 384 100 16794 600 50734 600 56744 400 623034 10.000 55 8 85 6 02885 406 18425 600 75335 1.000 84145 400 06 10 i 46 6 W 67 6 1 97 20 657 40 45487 2.000 78 6 5358 200 78298 600 85788- 400 353368 4.000 189408 100.000 771658 20.000v 19 6 99 . 10 50349 600 81249 1.000 84229 400 Slaščičarna — Kavarna Kranj proda naslednja osnovna sredstva in inventar: — električni pečnjak — tricikel - nerabljen — mize, stole - rabljene dovi so bili krvavi, knitf pa so bile tudi mize in st«5. Osebje Ijih še ni uSP^o stili. x »Bojim se zvečer biti» službi!« mi je dejala naiab rica Tilka in nadjev« »domači gostje zvečer ne pohajajo radi, ker *e bo^ večnih pretepov i# razji* janj. Imamo pa s^ne ste, delavce »Vatrostalne« I Zenice, ki zidajo v Ww» peči, stanujejo pa hita; bližini. Nič nimafl p* njim, zato«ker so Bos-ampak poglejte zid^'C Sar' pred dvema dnevofl13 so vri v zid 12 velikih in 10 Bil kozarcev. Med njiJ^i je p sebno nasilen upravni | ma Zenice na JavTniku, I je invalid in zato n^n:, i mu je vse dovoljenj- Pri rajšnjem pretepu Je M zoč, čeprav ni v pretepu 9 deloval. Bojim se b«i turi v službi. Pred dnc\'i sem » šla v stranišču skrit noi !•* lefona pa v loka*1 niru-i tako da nas lahfc0 vse " kega dne pobijejo, pa n tega ne bo zvedet do jut.-' • Pogledal sera j^ove. K' • kava in pelinlc^vec t-' • jo, naj odgovori v prf • jetjtt in občini UMilB 9 o tem pojavu? Ali Wt!l • vrniti ugled, aH' P« p m • preti! Lokal, K*«aij • no imeti na zj!°Si HM • ce za razbijal, kjet J • napadejo takrat, ko gV-H • televizijo, lokal ^Jer a >• i • liki kozarci Pelinto^ • mečejo čez gl3V0 • zid je treba ocisti- M • m o umazanije Po : • ampak tudi u/a*anii?' • ugledu. > J. v. Komisija za t^r.* razmerja pri tovarni pil »TRIGLAV TrikV razpisuje delovno mes** komercialnega referenta Pogoji: 1. ekorn^sfc t?V nik ali visokoK^lific«; delavec trgovsko Merske stroke. 2. P^^ni p goj, 2 meseca p^kusiop dela. Prednost i'Hjo pjti silci s prakso. 0s*?bm hodki po pravil^««* ' litvi OD. Sta»0V»Hje ■ preskrbljeno. ^Uite :' ustno dokumen^jo m kandidati pošlji0 Radnji naslov. Ra^Ns ijm 15 dni po objav'- &. MAREC 1966 * GLAS OGLASI — SPOREDI 13 KOMPASA Kranj i VAM NUDI SLEDEČE USLUGE: 11 ORGANIZIRA izlete po Jugoslaviji in inozemstvu s PRODAJA vse vrste vozovnic za tu in inozemstvo POSREDUJE nabavo potnih listov z vizami REZERVIRA hotelske usluge in privatne sobe j| IZPOSOJA osebne avtomobile brez šoferjev Komisija za sprejem in odpust delavcev Obrtnega podjetja »Pleskarstvo« Kranj, razpisuje po sklepu 99/a statuta podjetja delovno mesto RAČUNOVODJE za del. čas od 1 do 4 ure dnevno. Pogoji: Končana ekonomska srednja šola z najmanj 2-letno prakso. Nastop službe po dogovoru. Komisija sprejema pismene prošnje do vključno 31. 3. 1965 . BRALCI SO ŽE IZBRALI NOVO II! MOST Ljubljana Letnik II. Št. 3' Marec-april 1966 . Cena 50 N. par - 50 S. din ALI STE ŽE KUPILI HOVft ŠTEVILKO? Tovarna čipk, vezenin in rokavic Bled razglaša prosto delovno mesto KORESPONDENTA, z znanjem strojepisja, stenografije ter nemškega in angleškega jezika. Pogoji: Višja šolska izobrazba z diplomo in prakso Nastop po dogovoru, osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke. Prijr.ve z ustrezno dokumentacijo in življenjepisom naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Razpis velja 10 dni po objavi razglasa. Oglas v »Glasu« - vaš poslovni uspeh! i i m mL m %m im aga AERODROM LJUBLJANA podjetje za aerodromske usluge — Brnik potrebuje za turistično sezono od 15. aprila do 30. septembra 1966 več dess Pogoj: Srednješolska izobrazba in perfektno znanje angleškega jezika v govoru. m Pismene ponudbe s HI dosedanjega dela ali 1966 m m m m m m £93 m i kratkim življenjepisom, opisom ^ffi studija sprejema do 1. aprila AERODROM LJUBLJANA m Komercialni sektor KRANJ, p.p. 33 Ig KINO Kranj »CENTER« 19. marca ameriški CS film SVETIŠČE GREHA ob 18. in 20. uri, premiera zap. nem. jug. barv. CS film OLD SHATTERHAND ob 22. uri 20. marca zap. nem. jug. barv. CS film OLD SHATTERHAND ob 13. uri, amer. CS film SVETIŠČE GREHA, ob 15., 17. in 19. uri premiera ital. barv. CS filma' VČERAJ, DANES IN JUTRI ob 21. uri 21. marca ital. barvni CS film VČERAJ DANES IN JUTRI ob 16., 18. in 20. uri 22. marca ital. barvni CS film VČERAJ DANES IN JUTRI ob 16., 18. in 20. uri 23. marca zap. nem. jug barv. CS film OLD SHATTERHAND ob 16., 18. in 20. »ri - Kranj »STORŽlč« 19. marca angl. film EN KROMPIR, DVA KROMPIRJA ob 18. in 20. uri 20. marca ital. barvni CS film VČERAJ, DANES IN niTRT nh 16. 18 in 20. uri 1 22. marca francoski film POKLICNA SKRIVNOST ob 16., 18. in 20. uri i 23. marca francoski film -POKLICNA SKRIVNOST ob Stražišče »SVOBODA« 19. marca premiera franc. filma POKLICNA SKRIVNOST ob 20. uri 20. marca francoski film POKLICNA SKRIVNOST ob 16. in 20, uri 23. marca ital. barvni CS film VČERAJ, DANES IN JUTRI ob 19.30 Cerklje »KRVAVEC« 19. marca zap. nem. barvni film GORSKA ROŽA ob 20. uri 20. marca amer. barv. W film TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA ob 15., 17. in 19. uri Kropa 20. marca nem. jug. barv. CS fiim WINETOU I. DEL ob 15., 17. in 19. uri Naklo 20. marca premiera ital. barv. CS filma VČERAJ. DA- NES IN JUTRI ob 16. in 18. 'uri 22. marca zap. nem jug. barv. film OLD SHATTERHAND ob 19.30 Jesenice »RADIO« 19. do 20. marca amer. barv. CS film POMIRI SE DRAGA 21. marca nemški film SKRIVNOSTI ORIENTA I. DEL 22. do 23. marca jap. barv. CS film PIRAT 24. marca mehiški barvni film ČRNI OREL 25. marca ruski barv. film PRED 300 LETI Jesenice »PLAVŽ« 19. do 20. marca jap. barv. CS film PIRAT 21. do 22. marca amer. barv. CS film POMIRI SE DRAGA 23. marca mehiški barvni film ORNI OREL 24. do 25. marca poljski film BOLEČINA JN UPANJE Žirovnica 19. marca francoski film SEJEM NAVIHANCEV 20. marca amer. barv. film LEGENDA O VOLKU 23. marca ameriški barvni CS film POMIRI SE DRAGA Dovje-Mojstrana 19. marca amer. barvni film LEGENDA .O VOLKU 20. marca francoski film SEJEM NAVIHANCEV 24. marca amer. barv. CS film POMIRI SE DRAGA Koroška Bela 19. marca poljski film BOLEČINA IN UPANJE 20. marca amer. barv. CS film SLADKA IRMA 21. marca jap. barv. CS film PIRAT Kranjska gora 19. marca amer. barv. CS film SLADKA IRMA 20. marca poljski film BOLEČINA IN UPANJE * 24. marca japonski barv. CS film PIRAT 25. marca amer. ban*. CS film POMIRI SE DRAGA Kamnik »DOM« 19. marca nemški barvni film MED JASTREBI ob 20. uri 20. marca nemški barvni film MED JASTREBI ob 17. in 20. uri 21. nemški bravni film film MED JASTREBI ob 20. uri 22. marca ameriški barvni film BAMBI ob 20. uri 23. marca ameriški barvni film BAMBI ob 20. uri 24. marca ameriški barvni film BAMBI ob 17.15 Sovodenj »DOM« 19. do 20. marca zap. nem. film FALSIFIKATOR IZ LONDONA GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ SOBOTA — 19. marca ob 17. uri Župančič: VERONIKA DESENIŠKA zaključena predstava za dijake šol Franceta Prešerna in Simona Jenka NEDELJA — 20. marca ob 10. uri URA PRAVLJIC, ob 16. uri za IZVEN Župančič VERONIKA DESENIŠKA Ugodno prodam novo kuhinjsko opravo z vgrajenim 130 litrskim hladilnikom. Nasl. v ogl. odd. — 1241 Prodam semenski krompir. Kranj — Čirče Starelova 13 — 1242 Prodam mladega konja, sposobnega za vsako kmečko vožnjo. Strahinj 68, Naklo — 1243 Prodam drobilec (šrotar) »Alfa« in ladijski pod, Šenčur 86 1244 Prodam 1000 kom. strešne opeke (špičake) Voglje 66 Šenčur . — 1245 Prodam motor java 250 ccm Kranj Kokrica 80/a — 1246 Prodam nove omare dvo in trodelne. Ogled pri Čehov i-nu, St. Žagarja 43 — 1247 Prodam 500 kg korenja, Cerklje 79 — 1248 Prodam leseno barako krito z opeko 4x3. Pogačnik, Predoslje 30 Kranj — 1249 Prodam krompir. Zg. Bela 44, Preddvor — 1250 Prodam tri leta staro kravo in tri mesece brejo. Moše 40, Smlednik — 1251 lepo ohranjen, prodam. Peč- Otroški športni voziček, lepo ohranjen, prodam. Peč-nik, Kranj Savska loka 9 — 1252 Prodam bika 400 kg težkega in motor pri|rha 175 ccm. Zupan Ivan Trboje 70, Smlednik — 1253 Prodam NSU prhno, dele fiata karoserije, vrata, pokrove in stranice. Kranj Kutinova 7 (Orehek) — 1254 Prodam televizor »Orion« Nasl. v ogl. odd. — 1255 Prodam gradbeni les (deske, opornike) Kranj pot na kolodvor 1. Ogled vsak dan od 15—17 ure — 1256 Prodam vprežno kosilnico, konjsko vprego novo in navaden voz. Voklo 53, Šenčur — 1257 Prodam prašiča 150 kg težkega. Prebačevo 30, Kranj — 1258 Težko kravo dobro mleka-rico, vajena paše po teletu Komisija za delovna razmerja pri podjetju »Avtopromet Gorenjska« — Kranj razpisuje presto delovno mesto TOCAJKE Pogoji: Kvalificiran gostinski delavec in 3 leta prakse v gostinskih obratih Prošnjo z dokazili o zahtevanih pogojih se vloži v tajništvo podjetja. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do preteka 15 dni po objavi v časopisu. Kranj, dne 16/3-1966 Komisija *za delovna razmerja prodam. Lahovče 17 Cerklje — 1259 Prodam »Renault Dauphi-ne« 1960. Ponudbe poslati pod »Gotovina« — 1260 Prodam globok otroški voziček. Stevanović, Ul. 31. divizije 50 Kranj — 1261 Prodam nov pralni stroj »Castor« in skoraj novo kredenco. Britof 82 — 1262 Prodam praiiičke po 30 kg težke. Pivka 14, Naklo — 1263 Prodam konja 5—6 let starega ali zamenjam za starejšega. Visoko 5, Šenčur — 1264 Prodam 400 kg krompirja. Sr. Bela 6, Preddvor — 1265 Prodam ' primo 150 ccm Oiševek 9 Preddvor — 1266 Prodam smrekove plohe in deske. Šenčur 16 — 1267 Prodam salonitno strešno opeko 92x25 in cementno strešno opeko 24x41 oboje s koriti. Zaje Franc, Zg. Pir-niče 88, Medvode — 1282 Prodam dobro ohranjen motor »Maks«, Trstenik 2, Golnik — l283 Zaradi vojaščine prodam motorno kolo »Maksi« 175 ccm prevoženih 8000 km. Trboje 10, Smlednik — 1284 Prodam 500 kom cementne strešne opeke špičake veliki format. Vidmar Ciril, Fužine 6, Gor. vas — l28-' Otroško posteljico prodam. Sp. Brnik 2, Cerklje — 1286 Prodam 300 kg semenj ske-ga krompirja cvetnika. Šenčur 21 — 1287 Prodam mlado kobilico. Voglje 72, Šenčur— — 1296 Prodam pralni stroj »Al-balux«. Nasl. v ogl. oddelku — 1297 Prodam nov raztegljiv kavč. Zg. Bitnje 19, Žabnica — 1298 Obvestilo Ker se širijo netočne govorice o odškodninah pogorel-cem, obveščamo javnost, da je Zavarovalnica Kranj izplačala: dne 26. 2.1966 tov. PLEVEL Jožetu s Trate št. 9 pri Cerkljah 2,414.181 starih din, dne 12. 3. 1966 tov. MUŠIČ Janezu iz Sp. Brnika št. 31 pa 3,812.982 starih din odškodnine. ZAVAROVALNICA KRANJ Prodam motor, menjalnik, sprednjo in zadnjo premo za fiat 600. Informacije na telefon 85-539, šk. Loka — 1215 Prodam pralni stroj Castor 509 superavtomat. Hafner Alojz, šk. Loka, Partizanska 37 — 1231 Prodam seno in rabljen levi vzidi j iv štedilnik z bakrenim kotličem. Orehovlje 14, Kranj — 1232 Prodam alfa kotel nov za žganjokuho. Žirovnica 81 — 1233 Prodam jabolka in korenje. Naklo 101 — 1234 Prodam vp^režni kultivator. Voglje 43, Šenčur — 1235 Prodam plemensko telico in eno kravo. Podreča 35, Smlednik — 1236 Poceni prodam dva fotelja in dve rabljeni postelji. Zasavska 20, Kranj (Orehek) — 1237 Zajce in breje zajkle prodam. Šenčur 217 — 1238 Ugodno prodam kavč, divan mizico in dva fotelja. Nasl. v ogl. odd. — 1239 Prodam tovarniško nov pralni stroj superavtomatic »Rex«. Kranj, Jezerska 47 — 1240 Kupim primo NSU na obroke. Kranj — Stražišče, Ješetova 24 — 1268 Kupim razstavljeno ali stoječo leseno barako 4x6. Nasl. v ogl. odd. — 1269 Odstopim vrstni red za »Ami 6« najboljšemu ponudniku. Dobava v marcu 1966. Nasl. v ogl. odd. — 1270 Izgubil se je brak jazbečar jelenje rdeče barve. Galjot, Kranj Begunjska 1 — 1271 Izgubila sem poročni prstan z imenom Henrik 9.64. od transturista do mlekarne in zelenjave v šk. Loki. Najditelja prosim, da proti nagradi vime Mesec Henrik, Luša H šk. Loka — 1272 Izgubila sem denarnico v | avtobusu 12. 3. 66. ob 5.20 iz Golnika proti Tržiču v Ljubljano. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi i vrne v poslovalnico SAP Tržič. — 1273 Iščem 1.800 novih din. za dobo enega leta. Ponudbe poslati pod dobre »Obresti« — 1274 Našla sem moško kolo med Inteksom in Zvezdo. Dobi se Savska c. 46, Kranj — 1275 Tovarniški delavki nudim vso oskrbo za pomoč na manjši kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku — 1276 Iščem inštruktorja matematike za osemletko. Naslov v ogl. odd. — 1277 Zamenjam enosobno stanovanje na" Jesenicah za kjerkoli. Ponudbe poslati pod »Stanovanje« — 1278 Iščem prazno sobo kjerkoli na Gorenjskem. Dam 1500 novih din nagrade. Nasl. v oglasnem oddelku — 1279 Zakonca brez otrok iščeta enosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Za nagrado dam nov televizor. Nasl. v ogl. odd. — 1280 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Pirnat, Kurirska pot 31 Kranj — 1281 Kdor mi posodi 2.000 novih din mu dam 30% obresti za dobo štirih mesecev. Nasl» v ogl. odd. — 1288 Našel sem čistilec zraka za motor puch 250 ccm. Nasl. v ogl. odd. — 1289 KUD v Voklem priredi v nedeljo 2. 3. 1966 ob 16 uri do 21 ure PLES. Igral bo ansambel električnih kitar »Bagati« Vabljeni! — 1290 piiiiiiiiiiiiii ■ Obrtno podjetje »Komunalni servis« Jesenice g IŠČE LOKAL V KRANJU jj za Zbiralnico oblek za kemično čiščenje. Možna je tudi jj JU zaposlitev osebe lastnika lokala ali osebe, ki nam pre- M HI skrbi lokal. H Ponudbe je poslati na Komunalni servis Jesenice, Cesta jj B železarjev 5, najkasneje do 31. marca 1966. Uprava H 27 letni kmečki fant * lastnim posestvom želi sp^' nati sebi primerno de* Ponudbe poslati pod »^e^j Nujno iščem garažo ti* koli v Kranju. Nasl. v oddelku - 1* Komfortno stanovanje * kv. metrov v centru Beo?-* da zamenjam za enako <*J nov Kranju. Nasl. v ogl-o*; DIABETIKI POZOR! Testenine »Breda« za sladko^ bolne in za vse tiste, ki *! lijo shujšati. Preizkušene f-zavodu za napredek ž0^ dinjstva in priporočene * zavoda za zdravstveno stvo. Testenine dobite v PfT dajalnah Knanj, Radodjg Bledu in Jesenicah -~ ' Opremljeno sobo °d^ starejšemu inteligentu. ' nudbe poslati pod »Solio*. Iščemo prostor v Kr^f1 za pisarno. Brivsko fnzeI^( salon Kranj — u Brivsko frizerski »JJ i Kranj obvešča cenjene da bo podjetje s 1. apn'0*. 1966 pričelo obratovati £ 6—20 ure neprekinjeno-obisk se priporočamo! ^ CARINARNICA JESENICE NA GORENJSKEM proda na ustnMicitaciji, dne 31. marca 1966 ob 10. uri v svojih prostorih na Jesenicah Cesta Maršala Tita 37. sledeče: Ndia 15.000 7.000 1. Osebni avto »Mercedes 190« izdelave 1956 — v dobrem stanju 2. Osebni avto »Mercedes 180« izdelave 1959 — ni v voznem stanju 3. Osebni avto »Opel Karavan« izdelave 1959 — ni v voznem stanju 6.000 4. Osebni avto »Opel 01ympia Rekord« izdelave 1955 — poškodovan 3.000 5. Osebni avto »NSU-Prinz« izdelave 1959 — poškodovan 3.000 6. Osebni avto »Mercedes 180« izdelave 1956 — karamboliran 9.000 7. Osebni avto »Opel 01ympia Rekord« izdelave 1954 — karamboliran 2.500 8. Osebni avto »Studebacker-Avanti« izgorjen, motor, kolesa uporabni 1.000 9. Motocikl »Puch« 175 — ni brezhiben 900 10. Motocikl »Java« 125 — ni brezhiben 900 11. Motocikl »Norton« — ni brezhiben 1-^ 12. Okvir za »NSU-Lambretta« brez zadnjega kolesa — razstavljen — rabljen 200 Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse pravne i0 fizične osebe. Udeleženci morajo pred pričetkom l'c1' tacije položiti jamstvo 10% od zgoraj navedene zače{ne cene. Pravne osebe lahko položijo jamstvo z bia11,00 bariranim čekom, priložiti pa morajo tudi pooblasti!0 za udeležbo na licitaciji. Fizične osebe položijo stvo v gotovini. Interesenti si lahko ogledajo navedena vozila dan pred licitacijo predpoldne in na dan licitacije. To P*j vozila pod red. štev. 1, 2, 3, 4, 7, 9 in 12 pri tukaj^i1 Carinarnici; vozila pod redno štev. 5, 10 in 11 pri P0! staji milice Rateče-Planica; vozilo pod red. štev. 6 P/1 Hočevar Antonu v Begunjah na Gorenjskem in vo^° pod red. štev. 8 pri Postaji milice Bohinjska Bistri^- Vsa pojasnila dobite pri Carinarnici Jesenice vsa* delavnik tudi potom telefona 82-293. Carinarnica Jesenice RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8. 10.; 12. 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15. 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. -I. — 10.00 Se SOBOTA — 19. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo 6topnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška — 10.35 Iz oper mojstrov klasike — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 41.15 Nimaš prednosti — 12.05 Igor Ozim gost simfomčnega orkestra RTV Zagrj&b — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Borisa Franka in ansambel Boruta Lesjaka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Scena iz opere »Deseti brat« — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Popevke tega tedna — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Iz naših relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe — 20.30 Pokaži, kaj znaš — 21.30 Pol ure z orkestrom Billy Vaughn — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 23.30 Melodije za lahko noč NEDELJA~^ 20. marca 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 9:05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 1-0.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1145 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Ansambel Štirje kovači in ansambel Plcško — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreske tega tedna — 17.05' Slavni pevci — znamenite arije — 17.30 Radijska igra — 18.30 Chopin: nokturni, preludiji in scherzo — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Sodobna madžarska komorna glasba PONEDELJEK — 21. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroška igra s petjem — 9.25 Naš juke box — 10.15 Koncertna .skladba za klavir — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje geste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Tz opusa Iva Petriča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz skladateljske mape Ferda Juvanca — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zborovska skladba Emila Adamiča — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Zvočni razgledi — 18.45 Fota sodobne medicine — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Mozaik zabavne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK 22. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod' z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere Manon — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi vam igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vaški kvintet -z Božom in Miškom — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.C0 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mali koncert zbora Lira iz Kamnika — 20.20 Radijska igra — 21.20 Pesem godal — 21.30 Plesni orkester v besedi in glasbi — 22.10 Medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Popevke za lahko noč SREDA — 23. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisain svet pravljic in zgodb — 9.10 Pojo naši mladinski zbori — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.15 Pianistka Jelka Suhadolnik-Zalokar- rjeva — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Trije prizori iz opere Aide — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in ' pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert pihalne gedbe hoLandiske kraljeve mornarice — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Nacionalne smeri v glasbi — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18,40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Veronika Deseniška — opera — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK 21. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Glasbena pravljica — 9.40 Stari in novi znanci — 10.15 Pojo solisti zagrebške opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Spomladanska razpoloženja pri Beethovnu — 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Na kmečki peči — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Ljubezcn-čarovnica-balet — 14.35 »Enajsta šola« — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igra Mariborski pihalni ansambel — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po vsetu — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in riapeVGV — 21.00 Izročilo dvajsetega stoletja — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Baročna orgelska glasba — 23.05 Plesna glasba PETEK — 23. marca 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domači ansambli — domače viže — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Drobne klavirske skladbe domačih avtorjev — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12i>5 Odlomki iz oper — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radi\ska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Švicarske narodne pesmi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 V o k dan za vas — 17.05 Pelksov simfonični koncert 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Kulturne diagonale — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v besedi in glasbi — 21.15 Odaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz sodobne sovjetske koncertantne glasbe SOBOTA — 19. marca RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Beograd 17.30 Kje je, kaj je RTV Skopje 17.45 Lutkovna oddaja RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Mladinska igra 19.25 Ko sem 'bil še majhen RTV Ljubljana 19.40 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Ansambel Dragana Paradjika RTV Ljubljana 20.40 Ažbetova slikarska šola RTV Beograd 21.10 Črn sneg RTV Ljubljana 22.00 Bonanza — serijski film 22.50 Zadnja poročila ~ NEDELJA — 20. marca RTV Ljubljana 9.25 Poročila 9.30 Po domače RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Zagreb 10.45 Združenje radovednežev TELEVIZIJA RTV Ljubljana 11.30 Lassie — film za otroke RTV Zagreb 12.00 Odbojka Mladost : Dinamo RTV Ljubljana 14.55 Posnetek nogometne tekme Francija : Italija 16.30 Pokaži, kaj znaš 17.35 Zgodbe za vas RTV Zagreb 18.00 Telesport RTV Ljubljana 19.00 Glasbena oddaja 19.25 Rezerviran čas 19.54 Intermezzo N RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Mladinska olimpiada RTV Ljubljana 21.45 Zadnja poročila PONEDELJEK 21. marca RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli RTV Beograd 17.40 Tečaj angleškega jezika 18.10 Risanke RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Zanimivosti RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Dve aktualni temi RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 TV drama RTV Skopje 21.30 Biseri glasbene literature 21.45 Reportaža RTV Ljubljana 22.00 Pogovori o slovenščini 22.30 Zadnja poročila TOREK — 22. marca RTV Ljubljana 18.20 Gora Fidži 18.45 Torkov večer 19.00 Svet na zaslonu 19.50 TV obzornik 20.00 Celovečerni film 21.30 Serijski film 22.00 Za lahko noč 22.15 Zadnja poročila SREDA — 23. marca RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli 16.35 Poročila 16.40 Tečaj ruskega jezika 17.00 Tečaj angleškega jezika RTV Ljubljana 17.40 Tik tak 17.55 Pionirski TV studio 18.25 TV obzornik 18.45 Opera skozi stoletja 19.15 Filmski pregled 19.40 Cik cak 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Tango — drama 22.20 Kulturna panorama 23.00 Zadnja poročila ČETRTEK — 24. marca RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Beograd 11.00 Tečaj angleškega jezika RTV Ljubljana 16.10 Televizija v šoli RTV Skopje 17.05 Poročila 17.10 Rezerviran čas RTV Beograd 17.40 Tisočkrat zakaj RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Po Jugoslaviji RTV Ljubljana 19.10 Iz arhiva plesnega orkestra RTV Ljubljana 19.40 Brez parol RTV Beograd 1 20.00 TV dnevnik 20.30 Aktualni razgovori 21.10 Oddaja narodne glasbe RTV Ljubljana 21.20 Studio ena RTV Zagreb 22.20 Poezija RTV Ljubljana 22.30 Zadnja poročila PETEK — 25. marca RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli 16.35 Poročila 16.40 Tečaj ruskega jezika 17.00 Tečaj angleškega jezika 17.30 Televizija v šoli 18.00 Mali svet RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Aktualna politična oddaja 19.15 S kamero po svetu 19.40 TV akcija RTV Beograd 20.CO TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Celovečerni film 22.15 Glasbeni magazin 23.15 Poročita Srečanje mladih gostincev treh dežel CERKLJE Vse priznanje RK Krajevna organizacija Rdečega križa iz Cerkelj jc brez dvoma ena naj delavne j ših organizaeij na terenu. Že nekaj zadnjih let so občani tega okoliša med prvimi dali kri, Tako je bilo tudi letos. V planu letošnje krvodajalske akcije morajo zagotoviti 141 odvzemov krvi. Vendar so že do sedaj na pobudo Transfuzijskega zavoda iz Ljubljane dvakrat priskočili na pomoč in pred glavno akcijo plan celo presegli za 26%. Svojo kri je darovalo 178 občanov. Nedvomno je to velika zasluga odbora RK, posebno pa njegovega predsednika dr. Franca Mezga, ki je s svojim aktivnim delom veliko pripomogel k takemu uspehu. Cerkljani so lahko marsikomu za vzgled! Iskreno jim čestitamo in se jim v imenu vseh, katerim so s svojo krvjo rešili življenja, zahvaljujemo! J. Košnjek Beljak, 18. marca — Na pobudo mladinske sekcije pri Gospodarski zbornici v Celovcu je bilo tukaj včeraj srečanje mladih gostincev iz Julijske krajine, Gorenjske in Koroške. Namen srečanja je bil, da se mladi delavci te dejavnosti kot nosilci novih idej in oblik dela seznanijo z izkušnjami iz raznih krajev ter se na tem gorskem območju z neomejenimi možnostmi razvoja turizma krepi vse tesnejše sodelovanje. Srečanje, ki je ta namen tudi doseglo, naj bi bilo kot so zaželeli udeleženci, stalna oblika sodelovanja teh treh sosednih dežel. Uvodne misli k srečanju in o turističnem prometu v Avstriji, zlasti na Koroškem je Dan žena v Mavčičah Tudi v Mavčičah so kljub nekaterim pomislekom posameznikov lepo proslavili Dan žena. Nekateri so namreč menili, da zaradi slabe organizacije v prejšnjih letih, letos temu prazniku ne bi posvetili toliko pozornosti. Vendar pa tem, vsekakor nepravilnim mnenjem, niso prisluhnili odborniki krajevne organizacije SZDL. Skupno z učenci in učiteljskim zborom osnovne šole v Mavčičah so pripravili ženam na sam praznik lep program. Prav tako so zvečer obiskali bolne vdove in matere padlih borcev, jih skromno obdarili in jim zaželeli vse najboljše, predvsem zdravja. Vsekakor zaslužijo organi- zatorji in izvajalci programa na tem večeru vse priznanje, saj so si žene zaželele na koncu še več tako prijetnih srečanj. -n G lAS'V vsako hišo povedal dr. Gustav Pogat-schnigg. V pogovoru in prija-ateljskem srečanju, ki je sledilo, so mladi gostinci izmenjali svoje poglede in izkušnje. V okviru srečanja so udeleženci obiskali tudi hote! Astoria ob Vrbskem jezeru, kjer so jim pokazali oblike opreme, porcelana, jedilnega pribora in način postrežbe. J. P. m umna Pred petimi leti je bila Močnikova mama iz Cerkelj operirana. Operacija je bila tako huda, da so ji zdravniki morali dati okrog pet litrov krvi. A ne samo njej, ampak tisočim in tisočim, katerim je transfuzija rešila življenje. Od tega časa dajejo vsi v družini vsako leto svojo kri: oče, dva sinova, in dve hčerki. »To je naša sveta dolžnost«, je izjavil oče na svojem zadnjem odvzemu v Ljubljani, »če ne bi bi- lo dobrih ljudi, humanih in polnih ljubezni do sočloveka, moje žene, mame ne bi bilo več med živimi!« Solze so mu privrele v oči, ko je izgovarjal te besede. »Nas ni treba vpraševati, ali bomo darovali kri ali ne. Pošljite nam vabilo, kdaj in kam naj pridemo. Zanesljivo se bomo odzavli.« ^ Tako so pri Močnikovih že štiri leta vsi krvodajalci. Takih družin naj ne bo nikdar premalo!. J. Košnjek SANITARNA NA DELU Pokvarjena živila na Jesenicah • »Vse za hokej«, je bila pa-9 rola letošnje zimske sezo-C ne. Temu klicu so se od- m m i i? m i p m i M m 5 ga I i m I i W £58$ i Veliko nagradno žrebanje Za vse stare in nove naročnike prirejamo v četrtek, 31. marca, veliko tradicionalno nagradno žrebanje v Železnikih v Selški dolini. Vstopnice za prireditev dobite pri kino blagajni v Železnikih, še je čas, da poravnate polletno ali letno naročnino ali pa se na novo naročite na GLAS. Pripravili smo vam sto lepih in praktičnih nagrad. Med drugimi tudi hladilnik, pralni stroj, tranzistorje, gramofone, mikserje, likalnike, kavne mlinčke, kuhalnike, ženska krila in druga oblačila, klobuke, blago za obleke, umetno usnje, lepe knjige in še vrsto drugih nagrad. NAGRADE SO PRISPEVALA MED DRUGIM TUDI PODJETJA: ELRA — SKOFJA LOKA, GORENJSKA OBLAČILA KRANJ, ŠESIR - ŠKOFJA LOKA, ISKRA KRANJ, ALMIRA — RADOVLJICA, TEKSTILINDUS — KRANJ, STANDARD — KRANJ TER DRUGA GORENJSKA PODJETJA. Še je čas, da postanete srečni dobitnik naših nagrad! Naročite »GLAS« in plačajte vsaj polletno naročnino (ION din). Ce želite sodelovati pri žrebanju z dvema glasovoma, plačajte celoletno naročnino (20 N din). //i m m m m as? m m /M m )M i i w m t« i«<<; gjNđ tjč<, gsfcfi iCisj i£%6 ic^ >$nmm /rvs-i ttfcfi efccj hsk, iLi 9 zvali tudi člani sanitarne 9 inšpekcije, ki so poostrili • nadzor v javnih lok»M 9 da bi tako preprečili • obolenja ali zastrupili 9 zaradi pokvarjene hrM< • ali pijače. • Na Jesenicah so inšpektor- • ji od 24. II. do 10. IH. • opravili 148 pregledov, in • sicer 43 v trgovinah i h-9 vili, 78 v gostinskih obr.i-9 tih In 13 v poslovalnicah • mesarskega podjetja. Sani-0 tarna inšpekcija je ed- • vrgla za preko 300.000 di-9 narjev pokvarjenih živil. 9 Vsa ta poostrena akcija je • bila v skladu s sklepom 9 sveta za zdravstvo pri • skupščini občine Jesenice. J. V. C J 1L# A S IN URADNI VESTNI K GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski Usk« Kranj, Koroška cesta 8*. Naslov ured ništva: Kranj, Cesta Sta neta Žagarja 27 In uprave: Kranj. Koroška cesta 8 Tekoči račun pri NB » Kranju 515 1 1135. Telefoni redakcije 21-835, 22 152 uprava In tiskarna 21190 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n.d.) aH 2.000 starih dinarjev (s. d), mesečno 170 n. d. aH 170 s. d. Cena posameznih številk 0.40 n.d aH 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. aH 40 s. d, za nenaročnlke 050 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne ob javljamo