s
% s
Geslo: Za vero in narod — za pravico fn resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO.
ŠTEV. (No.) 25.
Bolgarski poslanik umorjen.
CHICAGO, ILL., TOREK, 17. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY, 17, 1925.
LETNIK XXXIV.
PROF. NICOLA MILEFF, KI JE BIL IMENOVAN ZA POSLANIKA V ZDR. DRŽAVE, JE BIL PO NAROČILU VLADE V MOSKVI UMORJEN.
Sofija, Bolgarija. — Glasom ~
poročila iz Sofije je bil na no- DRUŽINSKA TRAGEDIJA.
vo imenovan poslanik za Zdr. i
države prof. Mileff zavratno u-L	"
morjen. Prof. Mileff je bil pred-1 Ustr«,n žen° in sebe do smrti,
KRIŽEM SVETA. jO REŠEVANJU COLLINSA.
sednik odbora za zunanje zadeve v bolgarskemu parlamentu. Bil je žurnalist in tudi predsednik društva žurnali-stev v Sofiji. Kot takemu je bila dana možnost, da je diktiral politično smer dvajset različnim listom, ki izhajajo v Sofiji. Zavzemal je vedno proti komunistično stališče, vsled česar je prišel v nemilost pri sovjetski vladi v Rusiji, katera si je izbrala Bolgarijo kot nekako središče za razširjenje boljševiške propagande po Balkanu. Oziraje se na ta dejstva se lahko z gotovostjo trdi, da je bil Mileff umorjen po naroČilu iz Moskve.
Prof. Mileff bi imel prevzeti mesto poslanika v Zdr. državah od Štefan Panaretof-a, kateri je prosil, naj se ga odpokliče iz Washingtona, kjer je zastopal to mesto že deset let. Njegov odstop je bil določen na 1. marca.
težko ranil svakinjo v navzočnosti štirih otrok. Motiv umora in samomora ni znan.
Chicago, 111. — Zopet do-
— Washington. — Prezi-dent Coolidge je v navzočnosti delegacije iz države Illinois in Indiana podpisal predlogo, s katero se dovoljuje omenjenima državama j zgraditi most preko Wabash reke v* Vincen-nes, Ind.
— Washington. — Zdr. države so pristale na zahtevo me- , , ,	„ hiške vlade in bodo izpraznile kot neresmcno- Takoj drop
Vsa poročila, da je Collins že rešen so se izkazala kot neresnična. Reševalno delo počasi napreduje.
Cave City, Ky. — Kakor je bilo pretečeni petek porocano, da je Floyd Collins, kateri je že od petka dne 30. jan. ujet v sklalovju rešen, se je izkaza-
otok Pichilinque, katerega je Amerika rabila že od leta 1860. kaa kam pripelje divji zakon, j kot postajo premoga za svojo je tragedija, ki se je odigra la na 1908 N. Clark cesti.
Mr. John Barbour se je sod-nijsko poročil leta 1920. S ženo sta pa živela v ve d nem prepiru in se zopet ločila leta 1922. Po ločitvi zakona se je podala mlada žena k svoji poročeni sestri na gorenji naslov, kjer sta skupaj živeli. 'Kmalo na to je
mornarico. Zahteva Mehike je upravičena, prijateljski odno-šaji med obema državama o-stanejo še nadalje.
— Capetown, južna Afrika. — Tukajšna vlada bo ponovno prevzela-kontrolo nad trgom demantov. Določila bo kvoto produkcije raznim pro-ducentom in minimalno ceno,
pa ločeni soprog pisal ženi naj j imenovala bo tudi odbor, ki bo mu odpusti in pristane na to,'fungiral kot posredovalec v
dan se je pa zopet raznesla vest, da so reševalci prišli do njega in da je baje tako oslabel, da tehta le 80 funtov, kar se je pa zanikalo, kot izmišljena govorica.
V soboto jutro je bilo porocano, da Collins še živi in po pričah potrjeno, da so ga slišali kaši jati. Popoldan istega cfne so imeli predor, ki ga kopljejo od vrha že 55 čevljev globok, od koder se jim je odprla neka razpoka, po kateri so u-
Iz Jugoslavije.
KAJ PIŠE AMERIŠKI POROČEVALEC O VOLITVAH V JUGOSLAVIJI. _ JUGOSLAVIJA BO DOBILA KOVANI DENAR. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. •
Po volitvah v Jugoslaviji.
Newyorski Times prinaša vest pod naslovom "Pašič zmagovalec pri volitvah v Jugoslaviji", da je Pašič bore malo pridobil, in še to s tako silo. Kakor malo je pridobil Pašič, tako neznatno je izgubila tudi opozicija. Radičeva skupina je izgubila le^en mandat, bajoneti so imeli ravno nasproten vspeh. obveljal je pregovor: "Svaka sila do vremena." V političnih krogih v Beogradu splošno prevladuje mnenje, da Radi-čevci ne bodo šli v srbsko skupščino, pač pa kažejo znaki, koalicije z malimi skupinami opozicije.
£ko bi cela opozicija se odločila, da ne pojde v skupščino.
DVE SMRTNI NESREČI MED
- SLOVENCI.
Poulična kara povozila rojaka do smrti. Bridgeport, O. —-Poulična
v Montano. Pri tej priliki je pa brez povoda Mr. Borbour potegnil samokres in ustrelil ob navzočnosti štirih malih otro-čičev svakinje, svojo ženo do kara je dne 10. februarja ob smrti, svakinjo težko ranil, na 11:30 ponoči zadela na tiru v J to pa še sebi pognal kroglo v rojaka Joseph Matko in ga naJgiaVo in bil na mestu mrtev.
da bi zopet skupaj živela. Mrs. Barbour, katera je pa imela službo pri poštnem brzojavnem uradu je slutila nesrečo in ni bila nič kaj "pri volji, da bi se zopet sporazumela s možem, končno pa vendar le pristane. Zopet sta šla pred sodnika in se znova poročila. V soboto večer sta pa napravila odhod-nico in namaravala odpotovati
kupovanju in prodaji demantov.
— Chicago, III. — Ogenj je izbruhnil na 3600 Wabash ave. in se z naglico razširil ter za-branil izhod stanovalcem, ki so pri oknih petega nadstropja o-bupno klicali na pomoč. Gasilci so pristavili lestve in vse do( zadnjega rešili. V poslopju je
stanovanj, i----»-^Jg ti^jpodal izjavo, po ka
Kil n i v« r» o	'posnemamo, da preteče do
mestu usmrtila. Pokojni je bil 50 let star doma iz Šentjernej-ske fare na Dolenjskem in'je bil še samec. Bil je član dr. Edinost S. N. P. J. in dr. od S. S. P. Z. Pogreb se je vršil v soboto 14. febr. ob 2. uri popoldan. — Ludvig Hoge zastopnik.
-o-
Našel smrt v avtomobilski nesreči.
Saragosa, Tex. — Naj Vam poročam žalostno novico, ki se je tukaj prigodila na Svečni-co dne 2. febr. Matt Zemljak je vozil avto in pri tem nekako zgubil kontrolo nad vodstvom avtoja, kateri se je prevrnil in ga tako poškodoval, da je drugi dan po strašnih Bolečinah preminul. Bil je previden s sv. zakramenti in po katoliško pokopan. Ranjki je bil rojen v Stranjah pri Kališovcu (Raj-henbrugu) na Štajerskem. Naj v miru počiva! — Matt Totter. -o-
SLOVENEC IZUMITELJ.
Naš rojak Mr. Mike Gre-gorič iz Calumeta, Mich, je izumil nove vrste gramofonsko pero, ki se automatično samo navije, zatem ko izigra komad. Doslej so morali gramofone navijati, ko se je pero izteklo, a novo izumljeno Gregoričevo pero se automatično samo navije, kar je velike vrednosti na tem polju.
Mr. Gregorič je dobil od vlade Združenih držav patent za svoj takozvani izum "Phonograph Spring Over Winding Automatic." Med vsemi izdelo-vatelji gramofonov je dvignil novi izum veliko senzacijo.
Naš list srečnemu izumitelju naše krvi iskreno čestita na njegovem vspelem jzumu, ki bo d^l^l slovanskemu narodu v svetovni javnosti veliko čast! -o
Motiv umora in samomora se ni mogel dognati.
-o-
Velik požar na razstavi avtomobilov.
ni bil nihče.
—	Lakehurst, N. J. — Nameravani polet vodilnega zrakoplova Los Angeles v Bermuda je preložen na 19. februarja. Poročilo pravi, da pričakujejo, da bo tožnja do Bermu-'da trajala le 10 ur.
—	New Orleans, La. — Od tukaj poročajo, da je ogenj u-ničifc neko leseno hišo v bližini
pali, da bodo prišli do pone-| bi Pašiču ne preostalo drugega, kakor sporazumeti se s svojim zaveznikom premierjem Mussolinijem, voditeljem fašistov.
Kako se je postopalo z volivci poroča ameriški poročevalec lfsta "Evening Post" sledeče : Mariborski kandidat je Štefan Radič, a on je v ječi, poslala je pa vlada na volišča ^ vse polno žant^arjev in voja-
re- IcovT "<3a ščitijo voITTce Vako"
srecenca.
Nedeljsko poročilo se glasi, da ne morejo nič z gotovostjo trditi, je. ponesrečenec živ ali mrtev. Neki poročevalec si je ogledal delo reševal akcije in izjavil, da je le mal9 upanja, da bi se ga moglo rešiti, vsaj živega ne. Superintendent reševalne akcije Mr. Carmichael
kateri
šitve lahko en dan ali pa celi teden.
Delo zopet ovira dež pomešan s snegom in zima, poleg tega se pa tudi delavcem, ki kopljejo podsiplje, kar je nevarno za reševalce in tudi zamuda.
Gen. Denhardt, ki poveljuje tam se nahajajočemu vojaštvu je dejal, da se delo ne bo prenehalo naj vzame časa koli-
mesta. V plamenu je našla ža- , , „........
lostno smrt Mrs. Natalie Lips,|kor ho" <n če imajo cel hrib
Kansas City, Mo. — Ogenj je izruhnil v soboto jutro na razstavnemu prostoru za avtomobile, ki se nahaja v paviljonu "American Royal Live.. Stock." Paviljon je popolnoma	_ *
uničen in škoda je cenjena samo na poslopju na $750.000. Uničenih je bilo avtomobilov v vrednosti $1,500.000, celokupna škoda znaša okrog $2,250.-000. Razstava je bila nekaj krasnega in je bilo veliko obiskovalcev. Na razstavi sta bila razstavljena tudi dva letala in en motorni čoln. Gasilci so bili brez moči, ker so v plamenu sledile eksplozije gasolin tankov ena drugi.
Velika nesreča, 138 rudarjev!plaČ.a| oz'očin um°ra' ki «f ie
z dvema svojima otrokoma.
—	Honolulu. — John Rake-la, vojak, je tako močno kih-nil, da si je izpahnil ramo. Odvedli so ga v bolnišnico, kjer
petnajst
minut, kareje oviralo operacijo.
—	Šangaj, Kitajsko. — Sin vojnega lorda iz Manžurije, Chang Hsuehliang je pri igri Mah Jongg priigral $50.000, med časom ko se je nahajal v Šangaj u pri sklepanju miru med nasprotujočimi se strankami. *
—	Butte, Mant. — Roy Walsh, star 24 let, je v soboto dopoldne v Jefferson okrajni jetnišnici s smrtjo na vešalah
nesreča, mrtvih.
Dortmund, Nemčija — V Rortmundu v Nemčiji se je pretečeni četrtek dogodila velika rudniška nesreča, katera je zahtevala 138 človeških žrtev ko je nastala eksplozija, katero so povzročili plini.
Pretresljivi prizori so se odigrali v bližini rudnika, ko so
izvršil 26. junija 1923. nad trgovcem Albert Johnsonom v Renova, Mont.
—	Manila, P. I. — Tukaj se je nahajal nek! potujoči cirkus, kateri je prirejal predstave z divjimi živalmi, pri čemur je tiger skočil na neko filipinsko ženo in jo na drobne kosce raztrgal.
—	Pittsburgh, Pa. — V tr-
za preobrniti, da pridejo do njega.
Guverner Fields se je izrazil, da so le zlobni jeziki spravili na dan vest, da se Collins nahaja na varnem, ne pa ujet v jami.
-o-
Ugrabljena nevesta.
Chicago^ 111. — V soboto večer sta prišla dva vojaka iz Fort Sheridan in sta ugrabila Mrs. Frances Hillman, staro-19 let, poročena šele dva meseca in z avtom odpeljala ven iz mesta po Armitage ave., kjer sta jo prisilila, da je morala piti neko tekočino, za katero ni vedela je li bilo žganje ali omam-
ljivo sredstvo, nakar sta jo davila in nasilno z njo, postopala,	denar iz leta Neki moški je videl avto in sli-	slika se izdeluje pri ravnatelju šal krik mlade žene, hitro je	francoske državne kovnice1
mi je neki volilec pri tej priliki dejal, da mora glasovati, ker drugače bi postal vladi sumljiv, saj pomaga itak nič, tu vlada le sila. Tako je narod šel s silo na volišče, kateremu so zabičili, da je Pašič izjavil: "Glasovati proti mojr vladi, bi pomenilo — prolivanje krvi."
*
Kovanje dinarjev.
Vlada je sklenila z neko francosko - belgijsko ^ kovnico denarja pogodbo glede kovanja dinarjev po 50 par, in po 1 in 2 dinarja. V smislu pogodbe mora biti prva partija denarja izročena do 1. junija ostanek pa v roku osmih mesecev. S prvo pošiljatvijo debelega denarja bo spravljen v promet tudi drobiž po 5 in 10 par, ki je bil skovan že leta 1920., a iz raznih vzrokov še dosedaj ni bil spuščen v promet. Kovani denar po 25 par pa očivid-no sploh ne pride v promet kajti zlitina, iz katere je sestavljen, predstavlja večjo vrednost, kakor 25 par.
Novi dinarji bodo imeli enako obliko, kakor srbski srebrni 1915. Kraljeva
zene m otroci ponesrečencev jo- .	, . , . . _ .
. .. . , v ... .	govskemu delu mesta je izbruh-
kali m obupno vili roke, med	. . . . VJ
tem ko so moški se zbirali v gručah in obsojali početje pre-mogarskih magnatov, kateri ne skrbijo zadostno za varstvo po rudnikih.
Po bližnjih rudnikih so rudarji ostavili drugi dan delo v znak simpatije in protesta proti brezbrižnosti uprave, katera je zakrivila katastrofo.
-o-
Povišanje plače strojnikom na Rock Islandu. * The Chicago, Rock Island & Pacific železniška družba je
OST" privolila 5 odstot. povišanja
nil ogenj, ki je močno poškodoval 4 poslopja, katera škoda je cenjena na $200.000. Sodi se, da je bil ogenj podtaknjen.
— London. — Iz Bukarešte prihaja poročilo, da je nekdo od potnikov osebnega vlaka zalučal ostanek še tleče cigarete na zavitek dinamita, ki je eksplodiral, pri čemur so bili štirje potniki usmrteni, dvajset pa težko ranjenih.
plače svojim strojnikom. Tega povišanja bode deležnih 1,450 mož.	JjL
šel po pomoč in so z avtom dirjali ter še v pravem času ženo rešili iz rok nasilnežev. Vojaka sta bila aretirana.
' -o-
Smrtna kazen za morilca Scotta.
Chicago, 111. — Russell Scott, kateri je pretečeno leto usmrtil klerka v lekarni je bil obsojen v soboto v smrt na vešalah. Ko je bila sodba izrečena se je oče obsojenega vrgel sinu okrog vratu, in britko jokal.	'
Avtomobilske nesreče.
V soboto so bile tri osebe u-smrtene z avto v Chicagi, to je pomaknilo kazalec usmrtenih po avto nezgodah v Chicagi in okolici od januarja meseca na 74.
Katoliški Slovenci storite ta mesec svojo dolžnost do katoliškega časopisja!

- kAM*.....
■ v
Parizu. Za časa svojega zadnjega bivanja v Parizu je kralj pregledal to delo, ki se mu je nenavadno dopadlo.
Po čl. 286 finančnega zakona za leto 1924.-25. je določeno tudi kovanje zlatega denar* ja; milijon cekinov po 20 Din. Za kovanje tega denarja se bo uporabilo državno zlato, ki se nahaja v Narodni banki. Kdaj prično kovati naše cekine, še ni sklenjeno", pričakuje pa se, da pride to vprašanje na dnevni red šele potem ko bo končano kovanje drobiža. Iz savskih valov pred oltar.
Dva pristaniška delavca v Beogradu pri gornjem savskem mostu sta opazila deklico, ki je tekla po Topničarski cesti proti Savi. Sumila sta takoj[ da namerava izvršiti samomor, in sta ji zato - sledila. Še predno pa sta neznanko dohitela,, je ta že skočila čez ograjo in potem naravnost v savske valove. 70—9th
den izmed pristaniških delavcev je skočil takoj za njo in jo skušal rešiti. Neznanka se je obupno branila in pričela celo daviti svojega rešitelja, tako da sta bila oba v resni nevarnosti. Na pomoč je prihitel tudi drugi delavec, vendar pa se je qbema posrečilo spraviti deklico na obrežje šele potem, ko se je že onesvestila. Odnesla sta jo na to na policijski komisa-rijat v Topčider, kjer je prišla kmalu z<5pet k zavesti, vendar pa ni hotela ničesar izpovedati.
V neopaženem trenotku pa se je neznanka nenadoma izmuznila iz stražnice in zdirjala vnovič proti Savi. Za njo je odhitelo več stražnikov, ki so pozvali tudi pasante, naj jo ustavijo. Mimo prihajajoči delavci so jo v resnici ustavili, nakar je bila vnovič odvedena na ko-misarijat. Tamkaj je pozneje izpovedala, da je Justina Stan-kovič in da je bila od svojih sta-rišev prisiljena, da se v nedeljo poroči z nekim gostilničarjem, čeprav je bila že dolgo tajno zaročena z nekim ključavničarskem pomočnikom. Njen oče in mačeha pa sta kljub temu neprestano silila v njo in zahtevala, da mora na vsak način/poročiti gostilničarja, ki je sicer bogat, a tudi star. Zato je sklenila, da si raje vzame življenje, kakor da postane nezvesta svojemu zaročencu.
Neko jutro je odšla proti progi, ki vodi iz Beograda do Topčiderske postaje, ter hotela skočiti pod vlak. Čakala je dolgo in dolgo, a vlaka ni bilo z nobene strani. Radi tega se je hotela izročiti mrzlim savskim valovom.
Policijski komisar je pozval stariše deklice, ki so med tem že zvedeli za samomorilni poizkus svoje hčerke in so prišli popolnoma preplašeni na policijski komisarijat, kjer so bili mnenja, da je hčerka že mrtva. Ko pa so jo zagledali še živo in samo premočeno in bledo od razburjenja, se je njihov strah izpremenil v srčno veselje. Oba so oblile solze in radostno sta privolila v poroko hčere s ključavničarskim po-(Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima* svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: * Skupno s poštnino:
500 — Din. ................$ 8.75
1,000 — Din..................$ 17.15
2.500 — Din..................$ 42.75
5,000 — Din.........$ 85.00
10,000 — Din..................$165.50
100
200 500 1,000
aH
—	Lir ........ $ 4.90
—	Lir ........ S 9.45
—	Lir ........ $ 22.75
—	Lir ........ $ 44.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din.
nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLO* VENSKO BANKO
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v ^^^^^^^^ Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America.
Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, Četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, 111.
___Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA: Za ZetJinjene države za celo leto .................$4.00
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
_"	For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in ped pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1870.
Najvažnejše vprašanje amer. Slovencev
Leta in leta povdarjamo o veliki važnosti tiska. Nobenega ni med nami, da ne bi bil že kaj slišal ali sam čital o tem vflevažnem vprašanju. Vsi vemo, da je to najnujnejše vprašanje med nami.
Politične stranke, organizacije podporne ali druge ne morejo brez glasila — brez reklame nikamor. Njih časopisi, njih glasila so tisti motor, ki goni njih ideje naprej, jih seje v srce katerigakoli dosežejo. Časopisje je njih glavna moč — brez časopisja, brez reklame bi bili nič.
In mi katoliški Slovenci vidimo to na svoje lastne oči. Poglejte na naše nasprotnike. Nikjer niso imeli nobene za-slombe iz nič so začeli; a eno so znali ceniti in to je moč časopisja. Dokler niso imeli svojega dnevnika so bili ničla. Odkar so dobili dnevnik je njih organizacija rapidno rastla od leta do leta. Reklama jim je pomagala, tisk je kapal v srca Aaših rojakov kapljico za kapljico njih strupa in danes iyih organizacija šteje nad 50 tisočv naša katoliška organizacija, ki je pa starejša šteje pa skoro polovico manj. Rojaki to so suha dejstva, ki jasno pokazujejo, kako moč ima časopisje.
In kljub temu, da katoliški Slovenci vse to vidimo vlada med nami silno velika brezbrižnost. Kljub termi, da vidimo na lastne oči, da vse naše številne cerkve, naše prižnice in vsi napori od strani duhovnikov in lajištva niso».dosegali v splošnem tistega vspeha, kakor so ga nasprotniki za svoje organizacije vlada kljub temu med nami za edino najboljše sredstvo za reklamo za naše lastno časopisje tako velika brezbrižnost, da je že grdo. Pa mi morda kdo poreče, ho, ho, čakaj, kdo pa več velja mi ali oni. Resnica je mi veljamo, če smo tudi po številu manjši veliko več kot nasprotniki. Naše številne slovenske cerkve, naše slovenske šole vse to je veliko bogastvo. Toda bogastvo samo je mrtvo. Brez navdušenja od strani ljudstva ne pomenja bogastvo nič, je mrtva stvar. Navdušena ljudska srca, ta nekaj pomenijo, ta štejejo v teh ima bodočnost svoj dom! Kaj nam pomaga vse to kar smo dosegli ameriški Slovenci zadnjih 30 let z velikimi težavami in napori, ako pa v naš teritorij prodira sovražnik s svojim umazanim zastrup-Ijevalnim časopisjem in cepi v srca naših rojakov druge ideje, s katerega semena polagoma, od leta do leta bolj in bolj poganja sovražni duh do naših idej in vsega kar je katoliškega? Ali ne vidite vsega tega na lastne oči? In zakaj.ste torej brezbrižni ? ? ?
Ameriški Slovenci! Nahajamo se v mesecu, ki je proglašen za mesec katoliškega tiska. Še malo bolj kot dober teden in konec bo tega meseca. In ti, ki to le čitaš, kaj si storil tekom tega meseca za svoj katoliški list? Vprašaj se. Si pridobil kakega novega naročnika ? Ni-sl ? Vidiš in boš zopet rekel, kaj da nam ne dajo dnevnika, ki ga že toliko časa obljubujejo. Sam pa si storil kaj ? ? ? ? — Pa boš rekel kmalu z vso, jezo, kaj da nam ti prokleti brezverci ne dajo miru s svojim časopisjem, zakaj napadajo naše cerkve, zakaj napadajo naše duhovnike in naše katoliške organizacije? — In videl boš, sovražnik bo imel močno časopisje, katoliško časopisje bo pa slabotno, pa se boš hudoval. — In danes ko te pa prosimo, dragi slovenski katoliški sin, hči, pomagaj, da se katoliški tisk dvigne, pa držiš lepo križem roke, še na misel ti ne pride, da bi vprašal svojega prijatelja če je naročen na katoliški list in bi mu ga priporočil. Morda še celo nasprotuješ katoliškemu tisku v svoji omejenosti itd . . ..
Katoliški Slovenci vse to se bo še hudo nad nami maščevalo. Prišli bodo dnevi, ko boste spoznali, kako veliko napako ste storili, ko niste obračali svoje pozornosti v večji meri do katoliškega tiska. Rojaki, če se ne zdramite pravočasno boste v bližnji bodočnosti čutili hude posledice ^a lastni koži. Poglejte samo, kaj je naredilo nasprotno časopisje tekom zadnjih dqset let. Poglejte koliko slovenskih sinov in hčera je pokvaril nasprotni tisk. Poglejte koliko to škodi našim katoliškim društvam in organizacijam, pa tudi našim župnijam. Saj Slovenci smo bili vendar vsi katoličani. Pa poglejte danes samo malo okrog sebe, poglej h sosedu, pa boš videl kakega prepričanja je. In kdo je to storil? Je to prišlo samo od sebe? Ne! — Tega kriv je sovražni tisk! Tega kriv je protiverski časopis ...
Zato rojaki, lahko rečemo, ob enajsti uri Vas prosimo, zdramite se! Na noge za katoliški tisk! Ameriški Slovenci moramo dobiti katoliški dnevnik! Toda vedite, da brez vaše pomoči, brez vašega sodelovanja ga ne moremo. Ko pišemo te vrstice je na roki še nekako okrog 84 delnic tiskovne družbe Edinost. Rojaki sezite *a mesec še po teh delnicah in pokupite jih. Vsaka delnica stane $25. Kupi se jo lahko za gotov denar, ali pa na' obroke po $5.00 na mesec. Kdor tega ne more, naj pridobi listu vsaj enega novega naročnika ta mesec. Ako bomo storili v tem oziru vsi svojo dolžnost, tedaj bo ameriške Slovence v kratkem pozdravil katoliški dnevnik, v kar naj nebo in njega blagoslov pomaga!
danes je zopet čvrst in zmožen za pisanje. Da ne bom zavzel preveč prostora listu, za»-to hočem kratko poročati.
štvo Holy Name Society.
Poročevalec.
Mesec februarij je mesec ka-
Kar naravnost vam povem, j toliškega tiska! — Pridobi "A.
da šele danes spoznamo kako zelo pe bila potrebna cerkvena dvorana. Vsi dnevi v tednu, vse nedelje v mesecu so oddani za društvene seje . Se zgodi, da morajo biti kal' po d/e seji na en večer. To živahno uporabljanje cerkvene dvorane mučno vznemirja nekaternike. Mi pa pravimo: Mimo njih in preko njih! Naprej za pašnimi cilji!
S. & Edinost vsaj enega novega naročnika (ico) !
Bridgeport, Ohio.
Najprvo Vam želim obilo naročnikov in da bi Vaš list postal že skoro dnevnik. Po dolgem presledku se hočem zopet malo oglasiti iz naše naselbine in sem se namenil malo opisati naše razmere.
O delavskih razmerah mo-
25. januarja je obhajalo ram konštatirati, da je še ved-žen. podpr. dr. M. Č. Sp. K. no slabo. Premogovno polje S. K. J. v dvorani veselico ob mehkega premoga v Wheeling
priliki 20-letnice njenega obstanka. Bila je lepa udeležba. Lahko bi bil še bolj zanimivo narejen program, da ni ravno tisti čas obolela predsedni-I ca društva Mrs. Uršula Kučič.
Mladinsko društvo Carniolia Club je bil že v drugič priredil veseli večer v dvorani in sicer sedaj zanimivo in priljubljeno igro Bunco—Party pod spretnim vodstvom Mr. \V. Kompa-re. Udeležba je bila nepričakovano velfka.
Politični Klub, ki ima svojo
Creek in Lansing je še ver!no zaprto za nedoločen čas, kar pomenja, da je veliko premo-garjev brez dela. Za vzrok navajajo slabo obratovanje druge industrije. Uradniki premo-kopov trdijo, da bo spomladi nastalo zopet normalno razmerje na trgu mehkega premoga.
Snega nimamo več, čeravno je mislila sitna starka zima, da bo nas ugonobila s svojimi 16. stopinjami pod ničlo, se je za enkrat še zmotila. Ravno kot
Aurora, Minn.
Iz pota. — Zadnje dni v mesecu januarju smo imeli tudi po severni Minnesoti lepe gorke dneve, skoro kakor v solnčni Kaliforniji. Prav toplo je bilo res, sneg se je topil kot v aprilu. A to seveda samo za kratek čas. Dne 8. februarja je potegnila druga in nam zopet prinesla vreme, ki se skriva pod ničlo. Zapihala je ta ostra in za skrivati je ušesa. Sneg mete in burja igra na svoj inštrument, da se človeku nos in ušesa krive.
V takem vremenu sem se pomikal proti Gilbertu ter se ustavil najprvo pri veleč. g. monsignorju Bilbanu, ki me je z veseljem sprejel ter mi dal več praktičnih navodil in novega poguma za razširjenje katoliškega časopisja. Hvala Vam stotera g. župnik!
Nato sem obiskal še tukajšnjo našo lokalno zastopnico Mrs. Angelo Preglet, ki je še vedno bolna, a je upanje, da spomladi popolnoma okreva. Dobri družini izrekam hvalo za prijazen sprejem.
Obiskal sem tudi Mr. Lappo-vo družino, kateri se iskreno zahvaljujem za udobno prenočišče in postrežbo.
Od tukaj sem jo mahnil na McKinley, kjer je bolj malo Slovencev in tudi v verskem o-ziru so bolj zanemarjeni. Nekaj jih je sicer dobrih .kakor povsod, a ostale pa je spridilo slabo časopisje. Tukaj imamo vrlo zastopnico Mrs. Hegler, ki se zelo veliko trudi za razširjenje dobrega katoliškega tiska, zakar ji gre čast in hvala! Tudi se ji moram zahvaliti za sprejem, pomoč in gostoljubje.
Tukaj moram omeniti žalostni slučaj našega rojaka Rejca, ki si je vzel te dni sam živ-
ljenje. Vzrok se navaja bolezen, večji del pa- družinske razmere. Pokopan je bil dne 7. febr. brez cerkvenih obredov.
Po nekolikih urah sem zapustil McKinley ter se odpeljal z busom v Biwabick, kjer sem bil zopet prav dobrodošel h znani Mr. in Mrs. Globok arjevi družini. Ta vrla družina je od mene kupila tudi eno delnico Slov. kat. tiskovne družbe Edinost in s tem pokazala, da se zanima in zavzema za katoliški tisk. Hvala jim!
Še tisti dan sera dospel na Auroro, kjer sedaj ftišem ta dopis. Sprejet sem bil jako gostoljubno od družine Mr. Ve-ranta, kakor tudi od družine Mr. in Mrs, Smoliča. Obema družinama moram izrekati prisrčno zahvalo za gostoljubnost in za pomoč pri razširjenju katoliškega tiska.
Po vseh navedenih naselbinah, ki sem jih obiskal sem dosegel nov lep vspeh za naš list Amer. SI. — Edinost. Zopet se je pridobilo novih naročnikov in list ima vsak dan več naročnikov. Hvala pa gre seveda onim, ki so mi pomagali pri agitaciji.
Delavske razmere so tukaj bolj slabe, večji del jih dela zunaj tega mesta največ na Eveleth ter tudi na Eiy, da za-morejo na ta način svoje družine preživeti. Za spomlad se sicer obljubuje, da se bo odprlo na Aurori več dela. Dal Bog! '
Še enkrat vsem #skupaj naj-prisrčnejša zahvala in pozdrav!
Leo Mladich, pot. zastop.
-o-
Sv. Jurij v So. Chicago.
Čas je že, da se poročevalec štev. 1 oglasi v zanimivem, vašem listu. Bolezen je bila poročevalcu vzela pero iz rok, a
mesečno sejo v cerkvem dvora- to pišem imamo že gorke je | ni, se lepo množi od seje do, vreme in bo pri nas sodeč po seje. To je lepo znamenje, da ,teh predznakih kmalu spomlad, ima dobrega predsednfka v o- Sicer pa smo še v mesecu fet>-I sebi Mr. Louis Mergole, ki zna bruarju in najbolj zviti mesec j svoje rojake in znance skupaj sušeč šele pride, zato se ne vabiti in lepo spravljati k se- ne smemo še prehritro hvaliti, stankom.	Po drugih naselbinah morda
Pretečeno nedeljo 8. februar-! mislijo, da v te kraje gospa ja je imelo društvo H. N. S. po Štorkfja nikoli ne pride, ali da
prvi sv. maši sprejem novih članov. Na novo jih je bilo zopet 10 sprejetih. Isto nedeljo
morda ne ve kako semkaj priti. Pa ni tako. Ravno zadnji teden je prirajžala iz zahoda in
zvečer ob 7:30 je imelo dru- se je ustavila pri družini Peter
štvo H. N. S. v cerkveni dvorani svojo mesečno sejo. Za naše razmere pred dokaj lepim številom mož in fantov je nastopil znani in nam priljubljeni Mr. Mihael Železnfkar iz Chicago, ki je s svojim mirnim, lepim govorom zainteresiral poslušav-ce, da so tiho in mirno sledili krasnemu in praktičnemu govoru. Po končanem govoru so zbrani možje in fantje bruno ploskali govorniku, kar je pomenilo. da je Mr. M. 2. izborno rešil svojo nalogo. Hvala Mr. Mihaelu Železnikar, ki zna tako spretno navduševati za pre-potrebno društvo H. N. S. Na to je razvil živahen razgovor, kako bomo prihodnji mesec 8. marca v cerkvi slovesno obhajali svojo cerkveno zadevo in
Kroflič in jim je pustila briht-no hčerko. Čestitamo!
Pri društvu sv. Barbare št. 23, K. S. K. J. precej dobro napredujemo. Precejšno število članov je prišlo pomagati za popravljanje naše dvorane in tudi naši mladi člani se zelo zanimajo za razvoj pri društvu in za druge stvari. Pri zadnji seji so se izrazili, da hočejo i-meti Baseball team pod naslovom K. S. K. J. in kakor je razvidno se bodo hudo pokali v poletnem času.
Omenim naj še predno zaključim, da priredi slovensko dramatično društvo tri igre na pustno soboto v slovenski dvorani na Boydesville dne 21. februarja in sicer bodo dve igre v slovenskem in ena igra v an-
smo se do cela pogovorili kak- gleščini. Vse tri igre so jako za-šen bo program, ko bode dru- nimive in podučljive. Prepri-štvo H. N. S. dne 8. marca zve- čan sem, da bo vsem ugajalo, čer ob 7 :30 v cerkveni dvora- Po igri pa bo plesna zabava.
Začetek točno ob 7. uri zvečer. Igrala bo izvrstna godba. Zato vas uljudno vabim, da pridete vsi brez izjeme.
Končno pozdravljam vse či-tatelje tega lista. Tebi ljubi list pa želim, da bi nas prej ko mogoče obiskaval dnevno.
Ludvig Hoge, zastop. --o-
ni priredilo brezplačno tako imenovani družinski večer v večjem obsegu^ Pri tej priliki bo preskrbljeno za slovenskega in za angleškega govornika.
! So. Chikažani! že danes vas opozarjamo, da se vsi dobro-misleči zanimate za imenovani ; družinski večer, ki ga priredi i H. N. S., ki bo drugo nedeljo v marcu. Dobro došli vsi dobro misleči tako možje kot žene; fantje in dekleta! Vsakdo naj zna kaj je in kako deluje dru-
"Včeraj si peljal svojo ženo k zobozdravniku in si gledal, kako so ji Szruvali par zob."
"Da, da; človek mora imeti enkrA svoje veselje."
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine pre vel Peter M. Čemigoj.
"Govoril sem ti resnico, kakor jo vidim," je odgovoril ubogi zvezdoznanec nekako ponosno," toda če želiš, o princ, da ti ^ prihodnje prorokujem samo prijetne reči — zakaj ne, to mi je najlažje! Meni se celo zdi, da ta napoved ni tako slaba, zakaj daje ti več kot dvajset let življenja in moči, veliko več, nego bi mogel katerikoli človek pričakovati v tvoji starosti. Ce po vsem tem pride nadloga in konec, kaj potem?"
"Res je," je odgovoril Abi omehčan. "Slabe volje sem, vse mi gre danes narobe. Prav, moja zlata kupa ti bodi plačilo. Ne zameri mi, prosim te, učeni pisar, in mi zlasti ne pripoveduj neresnic kot sporočilo zvezd, ki jim služiš. Resnice iščem, samo resnice. Da le njo vidim in ujamem; če mi je nje obličje neprijetno, se ne menim.".
Malo potolažen, da so se stvari tako zasukale, in zlasti z obljubo predragocene kupe, ki je dolgo hrepenel po njej, se je Kaku pokorno priklonil. Pobral je svoj zmečkani zavoj in je hotel oditi, ko se je skozi mrak nastajajoče noči prikazalo na blatni ravani, ki
se na tem kraju razteza ob Nilu, nekaj mož, jahajočih na oslil^ proti obrežju, kjer je bila ladja pritrjena.
"Kapitan moje straže," je rekel Abi, ko je opazil, da odsevajo zvezde na bronasti čeladi, "in ^mi prinaša faraonov odgovor, Ne, nikar ne hodi, ostani tukaj in poslušaj. Kaku, ter mi svetuj potem, odkritosrčno svetuj."
Tako je zvezdoznanec stopil v stran in čakal, dokler se ni kmalu potem javil kapitan in pozdravil.
"Kaj pravi faraon, moj brat?" je vprašal princ.
"Gospod, on pravi, da te bo sprejel, čeprav ni poslal pote; on meni, da te je težko pripeljal nujen razlog,'zakaj že zdaVnaj je slišal o tvoji zmagi nad barbarskimi prebivalci v puščavi, in tudi ne želj, da mu podariš nasoljene glave njihovih častnikov, ki mu jih prinašaš."
"Prav," je dejal Abi zaničljivo. "Ta božanski faraon je bil vedno baba v takih stvareh in v drugih. Hvaležen naj bi bil, da ima generale, kateri se znajo vojskovati in rezati glave njegovih sovražnikov, da branijo kraljestvo. Jutri se mu hočemo pokloniti."
"Gospod," je pristavil kapitan, "to še ni vse, kar ti faraon sporoča. Pravi, da je zvedel, da te spremlja straža tristo vojakov. Noče dovoliti, da bi prestopili ti vojaki mestna
vrata. Ukazuje, da se pojavi pred njegovim veličastvom spremljan le z malo osebami."
"O!" je odgovoril Abi z zaničljivim smehom. Ali se mar faraon boji, da ujamem njega in njegovo armado v tem velikem mestu c svojimi tristo vojaki?"
"Ne, princ," je odgovoril kapitan odkritosrčno ; "zdi se mi, da se boji, da bi ga ti u-tegnil ubiti in samega sebe oklicati za faraona, ker si mu najbližji po krvi."
"Ah!" je rekel Abi, "ker sem mu najbliž-nji po krvi, tedaj sklepam, da na dvoru ni otrok?"
"Ni jih, o princ. Videl sem Ahuro, kraljevo ženo, gospod obeh dežel, najlepšo med penami, in druge manjše žene in lepe dekliške sužnje brez števila, toda nobena izmed njih ni imela otroka na prsih ali v naročju. Faraon je še vedno brez otrok."
"Ah!" je zopet vzkliknil Abi. Tedaj je stopil iz svoje lope, pred katero so bili zasto-ri odgrnjeni, in je stal nekaj časa na ladijskem kljunu.
Medtem se je bilo zmračilo in ogromni inesec, ki se je dvigal nad zemljo, je razlival reko svoje srebrne luči nad puščavo, gorami, brezmejnim mestom tebanskim in nad širnim, valujočim zalivom Nila. Ogelni stolpi in obeliski, pokriti z bleščečim bakrom in zlatom, so štrleli v nežno nebo. V oknih palač in tisočerih hiš so žarele svetilke, kakor
zvezde. Z vrtov, ulici in tepeljskih dvorišč so pluli pritajeni glasovi pesmi in godbe, na velikem, nazobčenem obzidju pa so stražarji klicali uro od postojanke do postojanke.
Bil je čudovit prizor in Abijevo srce je plalo, ko se je oziral po njem. Koliko bogastvo je ležalo tam spodaj in kakšna moč! Tam je bila. slavna hiša njegovega brata faraona, boga v človeški obliki, ki kljub svojemu božanstvu nima otroka, da bi mu sl/edil, kadar odide sam k Osirisu, kar se bo, ker je bolan, zgodilo najbrže prav kmalu.
Da, toda pred tem se še lahko zgodi čudež; tako ali drugače se lahko najde in prizna prestolonaslednik, zakaj faraona in njegovo hišo so ljubili vsi Amenovi duhovniki in ljudstvo; in ali se niso njega, Abija, bali in ga zaničevali, ker je bil strog in ker je tekla po njegovih žilah divja in obsovražena kri? O, kateri zli bog je preslepil srce njegovega očeta, da mu je dal za mater princeso iz rodu Hiksov, ki jih Egipčani niso ljubili, čeprav bi bil mogel voliti med najlepšimi ženami sveta ? Pa kaj se hoče, zgodilo se je in se ne da več spremeniti, čeprav utegne on zara-ditega izgubiti pravico do največjega prestola na zemlji. In ali se nima tudi za svojo moč in silo zahvaliti tej hudi krvi Hiksov?
(Dalje sledi.)	m

Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M.
a
»SI
tedenski koledar.
3. predpep. — Jez. ozdravi
slepca. Luk. 18. 31.
22	Nedelja — Stol sv. Petra.
23	Pondeljek — Peter Damijan šk. Wash. roj.
24	Torek — Pust. Matija a-postol.
25	Sreda — Pepelnica. Val-burga, opat.
26	Četrtek — Marjeta Kort.
spoz.
' 27 Petek — Leader, šk.
28 Sobota — Roman, opat.
-o-
OZNANILO.
1. Danes je tretja predpe-pelnična ^ali pustna nedelja.
Danes se bo prečitala po vseh cerkvah postna postava. Različna je po različnih škofijah. V bistvu je za delavce in njih družine povsodi enaka:
1.	Vse petke celega leta s^ zdrži mesa. V postu je ob petkih post in zdržek.
2.	Poleg petkov ne smeš jesti mesa pepelnično sredo, veliko soboto do poldne in pred svetim dnevom (24. dec.)
3.	V 40-danskem postu med tednom sme delavec jesti meso razun petka, kolikor-kvat hoče vsaki dan, njihova! ske ljubezni vsakega kristjana, družina, ki je doma, pa enkrat na dan, pri glavnem obedu.
Druge dni sme ako hoče.
Da, kaj bi rekli človeku, ki vidi slepega človeka, ki tava proti velikemu prepadu, pa bi ga pustil, ne skočil hitro k nje-niu in ga ne rešil strašne smrti? Ali bi ga vsi ne obsojali in ga dolžili, da je on nekako morilec nesrečnega slepca?
Ako pa moramo umeti sočutje s telesno slepim človekom, ali ni naša dolžnost, da je ima-,mo tudi -— ni sicer veliko več z duševnim slepcem? Ali ni duša veliko več kakor telo? A-li ni duševna slepota, zmota veliko večja nesreča, kakor telesna? ko človek začne živeti živ-valjsko življenje strasti, nizkega poželjenja, ko se začne u-dajati grehu- Kaj polni naše ječe, naše norišnice* Kaj koplje milijonom prezgodnji grob? Kaj dela življenje tako težko in nesrečno po družinah? Ali ne greh ? Ali ne duševna slepota ljudi, ki nočejo videti ljubega Boga in njegove luči njegovih naukov in zapovedi?
In ako bi bilo nečloveško o-krutno pustiti slepega človeka zabresti v prepad, ali ni toliko bolj nečloveško ga pustiti tavati v večni prepad, v večni oj genj ? Ali ni dolžnost bratov
Rev, Francis S. Mazir srebrnomašnik.
NA STAREGA LETA DAN JE OBHAJAL TIHO IN SKROMNO PETINDVAJSET-LETNICO MAŠNIŠTVA. — LETA - 1922. PA JE ON KOT SIN ŽEL V STARO DOMOVINO POROČAT SVOJEGA OČETA IN MATER V ZLATI POROKI. — TO JE BIL REDEK — ČE NE MORDA PRVI SLUČAJ.
Za nedelavce velja navadna,
da jskuša jtal^e duševne slep ce, ki tavajo proti svojem stra-jesti meso,! snem prepadu večnega pogub-! ljena, rešiti, jih odvrniti od te
ROMARJEM ¥ RIM.
stroga zapoved. 2. V sredo
je pepelnična
strašne nesreče, jih spraviti nazaj na pravo pot?
Da, slabo vero in še slabšo
sreda. Tudi delavstvo ne sme ljubezen do bližnjega mora i-
jesti mesa. Blagoslov pepela. Pojdi gotovo h pepeljenju, če ne zjutraj, pa zvečer.
3. V petek postne pobož-nosti. )
3. V nedeljo 1. postna nedelja.
-o-
Slepec je stal . . .
Slepec je velik revež in v resnici pomilovanja vreden. Komu se ne smili, ko ga vidi tavati po-ulici s paličko in si na ta način iskati svoje poti. Se bolj se nam smili, če ga pogledamo v njegove ugasle, mrtve oči.
Še večji revež kot telesni slepec je pa dušni slepec.
1. Kdo je duševni slepec? Duševni slepec je oni, ki je slep za vse, kar je nadnaravnega, kar je božjega, česar ne more spoznati s svojimi peterimi o-mejenimi čuti.
Peljite slepca lepega * pomladnega jutra v lep pisan vrt.
REV. FRANCIS S. MAŽIR KOT VOJNI KURAT V ZARJI SREBRNIH MAŠNIŠKIH LET.
Springfield, 111. j Bila je lepa slovesnost v cerkvi. (Izvirno). — V naši sloven- Č. g. župnik Mažir je daroval
meti, kdor nima sočutja z duševnimi slepci in jim ne skuša pomagati, jih rešiti.
3. Toda kako jih rešiti? Taki slepci le prepogosto nočejo rešitve, nočejo pomoči. V svoji slepoti so tako zmoteni, da mislijo, da bolje vidijo kot oni, ki imajo zdrave duševne, oči. Da, v svoji slepoti, celo bla-grujejo sebe v svoji slepoti in pomilujejo one, ki vidijo. Zato so pa ravno toliko bolj usmiljeni in pomilovanja pa tudi pomoči vredni.
Pomagati jim pa moremo, v- a) z molitvijo, da molimo za nje. Milost božja jih edina more ozdraviti.
b)	z lepimi opomini, ako so naši podložni ali nam enaki.
c)	najvspešnejše zdravilo za duševno slepoto je* pa — katoliško dobro časopisje.
Že tri nedelje smo premišljevali o velike j važnosti katoliškega tiska za današnji čas. Vse cvete, vse duhti. Zlato soln- i Današnji evangelij nam odpira ce lije svoje blagodejne žarke novo plat tega vprašanja in te in poljublja nežne cvetlice v dolžnosti. Svet je danes podo-gredicah. Slepec vsega tega ne ben slepcu in dolžnost vsakega
ski cerkvi sv. Barbare smo v zadnjem času obhajali razne slovesnosti. Na starega leta dan je naš č. g. župnik Francis S. Mažir obhajal srebrno sv. mašo. Ker v zadnjem času ni bil trdngea zdravja, da pred slavljenjem je bil dvanajst tednov v postelji je bila slovesnost zelo priprosta. Slavljenec je daroval peto sv. mašo z blagoslo-
peto sv. mašo v zahvalo. Slav-ljenca in njuni otroci so sprejeli sv. Obhajilo. Navzoči so bili tudi člani društva sv. Jožefa, sv. Barbare in sv. Rozalije. Dal Bog, da bi še slavljenca učakala zlate gostije!
Druga ginljiva slovesnost se je vršila v naši cerkvi, ko je in Rev. Francis S. Mažir dne 29. januarja daroval slovesno pe-
vom, pri kateri je pel šolskrto sv. mašo v zahvalo ob prili-pevski zbor. Šolarji so pristo- i ki triinpetdeset-letnice poroke pili k sv. Obhajilu, katero so .njegovih starišev, Jožefa in
vidi. Zanj je vse, kakor bi ne bilo. Govorite mu o lepem svetlem solncu. Kaj ve on, kaj je to. O lepih barvanih cvetlicah, nima pojma o njih.
Tak je duševni slepec. Krasnega solnca, ljubega Boga, ki s svojo božansko ljubeznijo ogreva toliko ljudskih src, ne vidi, ne čuti, ne pozna in noče poznati. O lepih cvetkah krščanskih čednosti nima pojma. Vsa mu je tuje kakor neumna žival pozna samo blato sveta, največja in edina sreča mu je, Če sme in more riti po temu blatu. Vse, kar je višjega, kakor je to zerqsko blato, mu je neumnost, nesmisel, ker nima o vsem tem pojma. Slep je namreč na duši.
Zato ne pozna velike sreče in miru, katerega čuti srce, ki se ogreva ob tem solncu, ki je polno teh lepih cvetlic lepega krščanskega življenja.
In tak nesrečni človek tava V temi, strašni temi zmote skozi svet, skozi življenje, dokler se ob koncu ne zvrne v večno temo — v večno pogubljenje.
2. Slepec se je smilil Gospodu v današnjem svetem evan-gelju in ga ozdravil.
In komu bi se ne? Kdor i-ma le količkaj srca, smili se mu in ako mu le more, pripravljen je takoj mu pomagati. Ako ga vidi na cesti tavati, prime ga za roke in ga pelje črez nevarno križišče. Ako ga prosi miloščine, mu je ne bo odrekel.
katolika je toraj, da skuša po svoji moči pomagati. Dobro časopisje pa je tisti zdravnik, kateri eflini ima dostop do teh slepcev, kajti v svoji radovednosti ga edinega pripuste k sebi, ga edinega poslušajo, kaj pove in tako jim edini more nakapati zdravilnih kapljic resnice v njih slepo oko in jih ozdraviti. Dobri časopis je e-dini, ki jim more zaklicati svarilen klic in jih opozoriti pred prepadom večnega pogubljenja, da bodo poslušali in ubogali in j/se rešili.
Koliko danes svetnikov v nebesih, k4^ere je rešilo večnega pogubljenja samo dobro berilo? Koliko imamo srečnih družin in srečnih src, katere je naredilo in ohranilo srečne samo dobro časopisje. "Najboljši prijatelj naš je naš časopis," mora priznati marsikatera družina.	*
In ako pomagsjš reševati te slepce večnega pogubljenja, te duše, za katere je sam Kristus Gospod dal svojo kri do zadnje kapljice, ali ti za to delo tudi On ne bo plačnik?
Zato, dragi kristjani, premislite vse to in si potem dajte odgovor na vprašanje: Ali ni v resnici naša najglavnejša dolžnost sedanjih dni kot katoličanov, da podpiramo katoliški tisk? — Amen.
-o-
Katoliški Slovenci moramo dobiti svoj katoliški dnevnik!
darovali za zdravje svojega dušnega pastirja. Prvo sv. mašo je slavljenec daroval leta 1899. pri sv. Ani v Slovenskih Goricah na Štajerskem; v A-meriko je prišel 1. 1905. in je župnik slovenske župnije sv. Barbare v Springfieldu od leta 1915. Obenem je Rev. Mažir tudi aktivni vojni kurat 130. infanterijskega regimenta ter kora rezervnih častnikov ameriške armade. Ob zasedanjih il-linojskega državnega zbora služi tudi kot kaplan državne zbornice ter otvorjuje dnevna zasedanja z molitvijo. On je prvi Slovenec, kot duhovnik, da ga je zadela tako častna služba, kar je v veliko čast in ponos vsem ameriškim Slovencem.
V nedeljo, dne 8. febr. smo praznovali štirinajstletnico za-početka naše slovenske župnije. Springfieldski ameriški časniki so objavili na odločno prominentnih prostorih laskava poročila slavlja s slikami. Tam poročevalec opisuje zgodovino naše slovenske serkve in šole. Častno omenja ustanovitelja, č. g. Albina Moder, njegovega naslednika č. g. Franka Šalo-ven, ki sta z nepopisno požrtvovalnostjo in dušno-pastirsko vnemo prva skrbela za časni in dušni blagor Springfieldskih Slovencev. Opisuje tudi delovanje sedanjega našega župnika č. g. Franca Mažir, za dobrobit Slovencev, Slovakov, Hrvatov, Poljakov in Nemških Ogrov. O-sobito omenja otvoritev in razvoj -naše slovenske šole. Leta 1918. se je postavilo zelo lepo zidano župnišče in nakupilo se je posestva, ki bo zadostovalo za vse cerkvene in šolske potrebe. Dopis omenja tudi, da so Slovenci v Springfieldu znani kot radikalni rdečkarji, iz česar sledi, da njim Amerikanci ne zaupajo, zategadelj so in bodo ostali ničla v politiki in
Marije Mažir. Šolski otroci so pod vodstvom naših sester krasno latinsko mašo zapeli in sprejeli skupno sv. Obhajilo za ljube stariše našega g. župnika. Oče in mati stanujeta na svojem posestvu pri sv. Ani v Slov. Goricah in sta še oba pri trdnem zdravju, akoravno so oče že 80, mati pa 84 let stari. L. 1922. je bil g. župnik Mažir v Jugoslaviji ob priliki zlate poroke njegovih starišev. Bil je to malo da ne narodni praznik, pač prvi slučaj, da je sin duhovnik prišel iz Amerike na Slovensko poročat lastnega svojega očeta in mater v zlati poroki. Radosti in veselja starišev in sina pač človeški jezik ne more popisati. Zastopane so bile cele Slovenske Gorice, ko je g. župnik Mažir ob asistenci domačih in sosednih duhovnikov med slovesno sv. mašo, z zlatom opremljeno štolo, zvezal desni roki svojih starišev v nadaljevanje njihove zakonske ljubezni in zvestobe. Očetu je podelil zlato pastirsko palico v znak, da so bili tako zvesti pastir svoje družine, materi pa je podal veliki zlati križ v hvaležno priznanje za njihovo radovoljno prenašanje vseh križev, bridkosti in težav pri vzgoji in vz-reji treh svojih otrok; obema pa je podaril krono iz zlatih mirt z molitvijo, da bi se ta zemeljska krona spremenila v ne-venljivi venec nebeške slave v večnosti. Slovesnost je trajala tri dni z običajnim veseljem vernega naroda v Slovenskih Goricah. Slavljencema pa Bog daj dočakati dijamantno poroko!
Chicago. JU — Glede romanja v Rim In v Jugoslavijo, na Brezje in Lurd, sporočam, da se priglaša vedno več in več rojakov, ki se bodo te prilike poslužili, da bodo videli večno mesto in obenem skupno obiskali ljubo domovino. Ker nas bo veliko skupaj, bo veliko za-bavneje in kratkočasneje na poti, na ladiji in po mestih in si bomo vse kraje in zanimivosti lahko posebno dobro o-gledali, da bomo imeli poleg duhovnih koristi tudi korist za svojo izobrazbo in poduk. V Parizu si bomo ogledali poslopje mirovne konference in nekoliko tudi bojnega ]4olja, kjer so naši fantje prelivali kri v zadnji svetovni vojski.
Doma bomo naredili več skupnih izletov in romanj, da bomo doma pokazali rojakom, da smo ameriški Slovenci še ostali zvesti svoji veri in svojemu narodu. To bo prvič v zgodovini ameriških Slovencev, da se bomo pokazali doma skupno. Na ta način bomo tudi doma i-meli več prijetnih in zabavnih uric, kakor ako bi posamezni šli domov. Nekateri predlagajo, da bi se domenili, da bi obiskali vsi vsakega udeleženca skupno na njegovem domu. Tudi to ni napačna misel. Ako nas bo veliko, nas bodo tudi doma bolj upoštevali.
Kakor čujemo bo posebno velika udeležba iz Clevelanda. Baje se mislijo priglasiti možje, Mr. Grdina, kakor smo že omenili, Mr. John Gornik, Mr. Jernej Knavs, Mr. Mrvar, Mr. Kuhar, Mrs. Bombač in še veliko drugih.
Z istim parnikom bodo šli tudi katoliški Slovaki pod vodstvom Rev. Blahunka, duhovnega vodje katoliške slovaške ženske jednote, in bo radi tega parnik precej napolnjen. Zato, kdor se misli priglasiti iti z nami, naj nikar ne odlaša, temveč takoj pošlje aro, da mu vemo mesto zasi-gurati. Kdor se bo prepozno o-glasil, mu ne bom mogel po-streči. Zato ne čakajte in pa kolikor več se Vas naj priglasi. Kdor le more! Taka lepa prilika, kakor je letos, se nikdar več ne bo nudila. Zato bo vsaki tiste dolarje že pozabil. Ko se bo vrnil mu pa ne bo žal, da je šel.
Toraj, ameriški Slovenci, kdor le malo more, vsi letos skupno v Rim in domov.
Rev. F. Kazimir.
SLOV. RESTAVRACIJA.
JOHN STAYER
Domača kuhinja in mehke pijače.
socijalnem življenju.
V nedeljo, dne 15. febr., sta j Za jobisk se priporoča obhajala Mr. in Mrs. John Bon-1 Slovencem in Hrvatom
ča, oba člana K. S. K. Jednote, trideset-letnico svoje poroke.
1900 W. 22nd St. CHICAGO, ILL.
Mesec februarij je mesec katoliškega tiska! — Pridobi "A. S. & Edinost vsaj enega novega naročnika (ico) !
CLEVELANDČAN JE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St.
CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 ali 4550.
POZOR!
IŠČe se Feliks Jeromel. Za
njega bi rada izvedela American Legion, na Evelethu, Minn. Njegov oče baje živi nekje v So. Chicago. Ako je Feliks Jeromel še živ, ali ako ve kdo za njegov naslov naj ga javi American Legion na Eveleth, Minn. Za dobiti ima nekaj od vojne.
(S. 18)
STRAH V GOZDU.
V temnem gozdu je stala svoj čas čedna hišica, v kateri je stanoval logar s svojo ženo. Mož je bil junak, ki se ni nikogar bal in se je v samot-nepi gozdu Čisto dobro počutil. Nekega dne pa je imel o-pravek v tri ure oddaljenem trgu, kamor se je zjutraj že na vse zgodaj napotil. Srečno je dovršil svoje opravke in vesel, da mu je vse tako gladko šlo, si ni mogel kaj, da bi si ne privoščil pri znancu ob cestni gostilni kozarec "boljšega," ki je pa tako blagodejno uplival nanj, da je naročil še enega. Medtem se je zunaj pooblačilo, in vse je kazalo, da se sko-ro vlije ploha. Našemu logarju vkljub temu, da se je že delala noč, ni kazalo drugega, kot da malo počaka. Pozno v noč je že bilo, ko se je naveličal čakati in jo je s krepko gorjačo v roki mahal skozi gozd. Dež je lil in bliskalo se je, da je moral biti jako oprezen, da ni telebnil v obcestni jarek. Kar naenkrat pa se je mož spodtaknil ob nečem in padel po neki dolgi stvari. Tedaj se zabliska in logar je videl, da je zadel ob mrtvaško rakev. Nekaj časa je dvomil, ali prav vidi ali ne, a zopet se zabliska in videl je, kako se je pričel pokrov na rakvi počasi dvigati. Groza ga prešine, vendar on ni bil bojazljivec, kmalu se zave, dvigne pokrov popolnoma in začne neusmiljeno pretepati po božji stvari, ki je bila v rakvi. Mrlič si pa tudi tega ni pustil dopasti, mislil je, da je prišel sam bognasvaruj in da bosta zdajle sla. In začel je bridko tarnati, slednjič je pa spoznal, da je to le logar in ga prosil: "Oh, gospod logar, pustite me, pustite me, prosim vas!" "Ha, jaz ti bom pokazal tukajle poštene ljudi strašiti, je sikal logar in zopet krepko pritisnil. "U. u!" je u-pil človek v rakvi in skušal zlesti ven, "saj jaz nisem mislil strašiti, saj me poznate gospod logar, jaz sem vaški mizar. Ravno sem nesel rakev skozi gozd, ko me vjame ploha, in ker nisem imel nikamor drugam iti, sem zlezel v rakev, da se ubranim mokroti." Sedaj se je šele logar oddahnil in z njim vred tudi mizar, katerega so lo-garjevi udarci tako krepko obdelovali da je slovesno obljubil, da ne poj de nikoli več prostovoljno v rakev.
-o-
Prečitajte na četrti strani te številke oglas: Katoliški časopis v vsako slovensko hišo!
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim cenjenim naročnikom (cam), prijatelj em (cam) in dobrotnikom (cam), kakor tudi vsem našim rojakom in rojakinjam v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal n^š glavni potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list "Amerikanski Slovenec — Edinost," "Ave Maria" in "St. Francis Magazine^" nabirati oglase, pobirati razna naročila za knjige in sploh vse, kar je v zvezi z gori imenovanimi listi in našim podjetjem.
Vsem ga prav toplo priporočamo in prosimo, da mu gredo rojaki pri njegovem težavnem delu za razširjenje kat. tiska na roko in mu pomagajo kjerkoli mogoče.
UPRAVA "A. S. & Edinost" in "Ave Maria."

____

j-iitfrtniri i_ _____________-______j__________
Velika svetovna vojna
Čitali smo o svetovni vojni in njenih grozotah, v katero je bila zapletena skoro vsa Evropa in Amerika. Ni pa nim vsem bila dana prilika, da bi na lastne oči videli bitko. Oni, ki so pa bili poleg, ne bodo pozabili te grozote, kjer je uničilo življenje milijonom in razdejalo mesta in vasi. Naš Stereoscope s 150-slikami v barvah, Vam predoči življenje v zakopih, boj zračnih letal in podmorskih čolnov in veliko drugih znamenitih slik iz vojne,'katere vam dajo jasno sliko, kako se je vojna vršila. Stereoscop s 150-sljkami v barvah se sedaj lahko dobi; a le za kratek čas za znižano ceno $3.50. Krasen spomin na svetovno vojno.
Ne pošiljajte denarja naprej, izrežite ta oglas, pošljite ga nam in priložite 50c. za stroške, $3.50 plačate pozneje.
Variety Sales Company Dep. 4008—1723 N. Kedzie Ave. Chicago, 111.
_________ . ..13... _____________..........
IN "EDINOST."
	-+-+-+-*—	
	HAGARIN SIN Sf>	
	ROMAN. PAUL KELLER. — F. O.	
		1 =8
"Lora, proč moraš! Proč moraš zato, ker ne moreš trpeli, da bi tako ravnali s teboj. Grešila si, to je res, najbolj si pa — pa — že dobro, ne bom te še karal kot s prižnice. Kar pa tvoja teta počenja, to ie preveč. Te pravice pa nima. Ves čas si delala tukaj pri hiši. pomagala, da so zaslužili mnogo denarja, dobila pa malo ali nič. Zato te pri prvi nesrečni priložnosti mečejo iz 'krščanske' hiše. Tukaj je navada, da jih mečejo iz hiše. Glavo kviško, Lora, bo že šlo, če ne drugače, bom vlekel od rente in ti boš moia gospodinja."
Lora posluša starca. Ona, ki prihaja od kraja smrti, se Čudi. kako more ta človek mimo govoriti, tako se Šaliti.
Toplota sobice vnliva na dekle in trese jo, kot bi jo zapuščal smrten mraz. Čuti, da je priletno v ti erorki sobi . . .
Robert pusti dekle v oskrbo staremu prijatelju. Odide v hišo in se vrne čez nekaj časa s Kristino.
Kristina ie prinesla plašč in klobuk za Loro in majhen zavoj z najpotrebnejšimi stvarmi.
Robert je prinesel od strica pozdravov slovo, denarnico in pismo.
Pismo je bilo naslovljeno na stara zakonska, v mestu, katerima je pomogel nekoč Hartmann v veliki čili in ju prosi sedaj, naj sprejme Loro.
Obravnaio notrebno---v kratkih, pretrganih stavkih,
nato pravi Gottlieb:
"Kratko se poslovi. Lora! Pojdi v božiem imenu!"
Ona počasi in trudno vstane, poda Gottliebu in Kristini z vfelikimi, motnimi očmi roko in gre brez besede, brez solz.
In Hagarin sin gre z njo.
-o-
Hartmann srleda skozi okno. Luna obseva cesto. Zdaj vidi. kako odhaiata dva človeka. Po isti poti gresta, kakor je šla pred mnogimi leti Marta Hellmichova. In Lora ima majhen zavoiček v rokah kakor ona.
Starih vrat pa ni več. Zrušila so se, kx> je prišel Robert v
hišo.
Pot se je takrat odprla za to drugo.
Počasi gresta dva.
IJva sta!
Ona je morala iti sama.
Sama v smrt.
Star greh vstaja v mladem kesanju.
\ Po stari poti hodi stara usoda.
17. POGLAVJE.
• \
Počasna, težka pot.
Negotova pot v temo.
Gleite, lena je pa gre brez časti in ljubezni z doma!
Glejte, mlada je, pa nima cilia!
Tn on. ki stopa poleg nie, pelje svojo srečo v daljavo.
Upihne zvezdo na svojem temnem nebu, izruje edini rožni grm iz svojega prazneera vrta.
Velikodušen mora biti, pa je mlad.
Molčati mora. pa ima dušo polno kričečih želja.
TežVa. negotova pot! Luna sveti bledo skozi potujoče oblake. Čudne sence smukaio Čez not, se uležejo, se raztezajo in vlečejo v smrtni travi ob poti in se razprše pošastno v
nič.
Gresta ob potoku, ki leži onstran v nočni temi. In meglene vile priskačejo izpod dreves in oprezujejo in migajo z mehkimi sivimi rokami.
"Glejte, zopet gre nekdo! Dva prihajata! Pridita, lepa Človeka, pridita in plavajta po tihi vodi! Plavajta z obrazom navzgor — vštric! Prišla bo luna in trosila srebrne vodne rože okrog vaju. Bleščeče iskre bodo žarele okrog vaju. Veter zna lepe pesmi. Zraven bomo me plesale. Rade plešemo, če spe lepi ljudje v vodi. Lahko plešemo, da se ne zbude. Pridita, ulezita se k počitku!"
Oba se ustavita in nekaj trenutkov gleda tudi Robert proti vodi.
Kajti pot je težka.
Toda svetel oblak se razprši in dve zvezdi gledata tolažeče iz daljnih višin.
Robert ne ve, če je padel pri rojstvu nanj kak pogled materin, Če mu je mogla kdaj ljubko položiti roko nanj ali je že prej umrla, toda blagoslov te matere ga je vendar spremljal z njenim smrtnoresnim spominom in ga podpiral v najtežjih trenutkih življenja, bolj kot marsikaterega drugega otroka, ki je imel mnogo let brebrižno mater.
Tako pravi zdaj:
"Lora, poj diva dalje !"
Molče potujeta, on nosi njen zavojček. Včasih je hotel tolažeč govoriti.o ?ijeni prihodnjosti, toda mogel ni. Tolažba je zamrla v njegovi lastni srčni bolesti.
V	drevoredu med topoli, kjer jo je našel, pravi Lora, proseč ga iskreno:
"Odpusti, odpusti mi, Robert — dobri človek!"
Objame ga in nasloni glavo na njegovo ramo. Nič ji ne more reči kakor: "Molči, Lora, molči!"
In gresta dalje. Ko prideta na zadnji hribček in se zasvetijo luči v mestu, se Robert ustavi.
Zdaj — še nekaj korakov — potem je vse zgubljeno, vsa sreča zanj končana.
Vodnika zapusti mir. Potegne jo nase, stiska jo k sebi in pokriva njen obraz s strastnimi, vročimi, žejnimi poljubi. Po-ljubuje jo med smehom in solzami, ji daje tisoč nežnih imen — kar se udari z rokama po čelu in odhiti navzdol proti mestu, ne da bi se ozrl, če gre za njim.
V	mestu jo zapelje v tujo gostilno in ji ukaže, naj počaka, dokler se ne vrne.
Tako gre sam in izroči Hartmannovo pismo. To sta bila stara, dobra človeka. V veliko zadrego sta prišla, toda prigovarjal jima je in rekel, da ne bo ostala Lora dolgo pri njima.
Vdala sta se in privolila.
Nato je prišla Lora. Korak čez ta tuji prag je bil težak. Toda stara gospa, katere srce je bilo mirno in nepristransko, je bila tako prijazna in je znala tako dobrodejno o vsakdanjih rečeh govoriti, da je postalo Lori laže.
Mirna kri drugega človeka je najboljše sredstvo proti mrzlici našega življenja.
SEVEDA FOREST CITČANI
Vedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno žele znino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu
BENJ. EICHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street.	Forest City, Pa.
(T.)
Phone: Canal 4340.
VINKO ARBANAS
Edini slovenski cvetličar v Chicagi.
1320 W. 18th Street,
CHICAGO, ILL.
Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostavljam na dom.
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST

Cene zmerne.
(T.)
ZDRAVA ČISTA USTA — POTREBNA ZA ZDRAVJE
NEWY0RSKI ZOBOZDRAVNIK
Premakljivo in nepremakljivo umetno zobovje.
Zlate—gumijaste in aluminijaste plošče umetno narejene — nizke cene.
S 5 S 2 l Z l
Zobe preiščem brezplačno. Zobe izrujem brez bolečin.
Phone: CANAL 1651 1958 W. 22nd St.,
Chicago, 111.
Vogal Robey ceste.

S3

4
*
/
Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vase domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
C ✓

Skupno potovanje v Jugoslavijo
priredi SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Češark
70 Ninth Ave.,
New York, N. Y.,
in sicer z najboljšim parnikom francoske linije Paris-om, ki odpljuje iz New Yorka na 25. aprila. S potniki bo potoval tudi uradnik naše banke, ki bo skrbel za čim udobnejše potovanje potnikov tega potovanja.
Ako ste namenjeni v domovino to pomlad, ne zamudite te prilike l
Vedite, da so "Retur-karte" za potnike III. razreda znatno ceneje kakor so bite, istotako so znatno cenejši jugoslovanski potni listi, ki so sedaj veljavni za eno leto. Poleg tega dobijo nedržavljani poseben "PERMIT" na podlagi katerega se lahko v teku enega leta nemoteno vrnejo v Ameriko.
Še danes pišite po nadaljna pojasnila.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dolarjih, dinarjih, lirah ali v avstr. kronah, se vselej obrnite na našo banko. Mi imamo direktne zveze z največjimi bankami v starem kraju.
(Nadaljevanje s 1. strani.) močnikom. Da je bila igra še učinkovitejša, sta oče in mače-j ha prosila policijskega komi-j sarja, da bo šel za pričo k poroki, v kar je ta drage volje privolil.
-o-
Vlomilci na deželi
posebno v mariborskem okraju postajajo čimdalje bolj predrzni in podjetni. Pred nekaj dnevi so obiskali neobljudeno poslopje penzijoniranega polkovnika Franca Pestlerja v Limbu-šu. Pokradli so velike množine lepega posteljnega perila, odeje, moške in ženske obleke-,
čevljev in raznega hišnega o-rodja. Skupna škoda znaša 20.-000 Din. Za tatovi še ni nika-kega sledu.
POSOJILA
na prve in druge vknjižbe. Druge vknjižbe kupujemo v znesku $200.00 do $5,000. Lahka odplačila na 6 odstot in zmerna provizija.
Kupujemo vrednostne papirje.
LOUIS STERN & CO. soba 1029 Burnham poslopje 160 N. La Salle. St.
CHICAGO. ILL.
JAZ MARY STALCER
cleveland, o.
sem rabila Wahčič| sem rabila Wahči-čevo Alpentinkturo za lase. ker so mi strašno odpadali tako, da bi bila vse zgubila, ako ne bi rabila Wahčičeve Alpentinkture. od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako. da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-kar se„g. VVahčiču lepo zahvalim.
Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moškt, ženske in otročje. Za rane. opekline, kraste, grinte. bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase. revmatizem. kostibol in tr-jranje. kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JAKOB' WAHCIC
1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO.
NemeceK
1439 W. 18th St.
izdeluje najboljše sli-ke!
SVOJ POKLIC vrsl 2E S 30-LETNO IZKUŠNJO!
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St., Chicago, III.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ-NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in ztiotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490.
Specijalisti kroničnih
bolezni za moške in ženske.
Zaprtje, neredi v želodcu, ledvicah, mehurju in drugih organov, so navadno znaki bolezni, ki imajo globoko svoje korenine.
Mi ne zdravimo znake, ampak bolezen.
Mi smo opremljeni z najnovejšem! aparati, katere je znašla zdravstvena veda in naša dolgoletna praksa v zdravljenju.
Nervoznosti, Revmatizma, Slabi spanje in vse krvne, kakor tudi kožne bolezni nam omogoča vas popolnoma ozdraviti.
Za oslabele moške se poslužujemo Dr. Ehrlich-ovega svetovno znanega seruma (606) in pozneje izboljšano zdravilo (914), ne da bi se s zdravljenjem oviralo pacijenta pri njegovih vsakdanjih opravilih.
NAJNIŽJE CENE, plačate lahko na OBROKE
BREZPLAČNO Vas preiščemo strokovnjaško, kakor tudi Vašo urino in Vam damo zdravniški nasvet BREZPLAČNO
' Tajnost zajamčena!
Clark Medical Clinic
189 N. Clark St. (Vogal Lake St.)
Ordinira od 9. zjutraj do 8. zvečer Ob nedeljah od 9. zj. do 1. pop.
(2—26)
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naro> čila premoga, katerega pripe--ljarn na dom. Prevažam pohi*-št v t ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL, Phone: Rosevelt 8221.
list v vsako hišo!
TO je klic vs£h cerkvenih
PREDSTOJNIKOV TA MESEC.
Ameriški Slovenci zavedajte se, da je zadnji čas, da tudi mi ojačimo svoj tisk. Katoliški dnevnik je naša najnujnejša potreba. Ali veste kako ga lahko dobimo? — Pa prav lahko!
TAKOLE: — TI, KI TO LE ČITAŠ, SE ŠE
danes odloČi in skleni:
1.) Ta mesec v februarju, ki je določen za mesec katoliškega tiska moram pridobiti vsaj enega (o) novega (o) naročnika (co) za list "Amerikanski Slovenec — Edinost!"
2)	Kupil (a) bom eno delnico od Slov. kat. tiskovne družbe Edinost, ki stane $25. in se jo lahko kupi za gotov denar ali na mesečna odplačila po $5. na mesec!
3)	Ako pa delnice ne bom mogel (a) kupiti, bom pa prav zagotovo pridobil (a) vsaj enega(o) ali več novih naročnikov!
In ko to skleneš pojdi takoj na delo, da ta sklep čim preje izvršiš ter tako pripomoreš, da ameriški Slovenci dobimo kar najprej mogoče svoj katoliški dnevnik!
Pojdi na delo še danes — če danes ne gotovo jutri in pridobi listu novega naročnika ter izpolni spodnji kupon in ga pošlji na upravo "Amerikanskega Slovenca — Edinost," ki stane za celo leto $4. za pol leta $2. in za tri mesece $1.
(IZPOLNITE TA KUPON — IZREŽITE GA _IN GA POŠLJITE NA UPRAVNIŠTVO!)
AMERIKANSKI SLOVENEC & EDINOST 1849 — West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
Cenjeni: — Pošiljam priloženo svoto $.......
za novega naročnika za dobo