Jugoslavija -Mater Dolorosa. Priprost človek nam je z za pisavo ^opisnih člankov od iežke^a clela p av :orno roko jnapisal sledeče krepjv^ ic^nice, katere p.ri.našamo v celoti, z nebishenirni slovnjčnimi spremembami: Vi in vsi drugi pišete o svetovni z>šasti k i -i... Mnogo lepih in krep-h stvari ste povedali in sedaj dovo-e, da jaz, preprosti človek o občeslvu ;goš1av"je povem svoje mišli, katere n ce o zmo ,,gruntal". Kaša mati Jugoslavija, v katere : ilju je 14 milijonov otrdk je resni-;a ,,Mati Sedem Zalosti". Njeno ma-nnsko rce, po'.no Ijuhe/ni in usmil.enja prebodeno s sedmimi prebridkimi eci: Prvi meč se imenuje ,,Napuh". apfhnjeni domišljavci so holeli bti marji čo!na ireh bratov, dočim no- ~<4e«~!rv znal vesiati. Coln. fa v viha ju :>Htike v.glo v pri>tan — spoznanja. apu!i se je pridružil sebirnosti ii na- stala je k iza... Napuh se drži gotovih ftizredioiv, blebetajoc o demokrari;ji in sodaizrnu, o "čiovečajistvu in — pravci. To je prvi mec, ki se je zasadil y s ce na~e Ijuoe skupne matere Jugo slavije. — : [ | D \ u g i m e l se zove ,,l.akomnost', V je sko-.aa z istega jekla kakor sebič- ost in napuh. Ljudje, rojeni goli, ka- L01 vsi smrtniki so podedovali veliko " oga>tvo. Piokleti pohlep po zlatu ni .oenal ne staršev, ne brata, ne bliž- I r.cga. Ta meč, ki se je drugi zarezal v srce matere Jugoslavije je dal stotiso- im si iovom iste matere trikrat preveč, miiionom otrokom iste matere — pet- : at premalo! Meč ,,Lakomnosti; so skovali ka- 1 jpltalsti raznih ver in narodnosti, ne-socijalni podjetniki in drugi pridobit-niki, katerim je ,,Zlato tele" več, kakor vcliki Uponiik proti krivici — Jezus iz Nazareta ... Prekupee\ alci in mešetarji z bla^oJonecimi gesli politike, ves*ev jn na odhostf so skoval! ta meč ter ga fcruo zasadili v ljubeče srce Matere Ju-goslavije. — |: Tretji meč ogabno skrlian se zove — ,,Nečistost". Napuhnjeni la-fcoraneži, požrešni na osebni dobieek uv ko. ist države'' so skovali ta žalostni meč. Kiula brezposelnost je vrgla v vr-tinec sveta množico lačnih in bednih •ticklet in žena.. .* Prav perverzno slast-BO pisejo dnevni časopisi. da so zaprii to ali ono žensko, jo odvedli v bol-nico a:i zapor, a o ,,močnem spdlu1' se mo^č', ker sme (bog\;ezakaj) oku/evati tiekaznovano — kogar se mu zdi... ¦Svetost institucije zakona so pogaziii » &fato in daii prednost živalskemu na- NARODNA SLOGA go u pod lepo zvenečo krinko ,,natu-laf zma". Razporoke so neizogibna ,,po-t e1 a' modernih presitih družabnih pa-rasiitov, dočim se za osirotelo deco! (p i ži i',i starših)! nikdo ne briga. Ne-zakonske matere. žrtve prominentnih pusloovcev, pohotnežev in zapeiivcev ozmeja sjrodstvo, župniki, vsa družba j,n tudi iz sreidjnjega veka prevzeti zalson^ ne dajejo tem belnicam zaščite. Oneso zaniče.ane, brezsrčni živin;,ki zapeljivci — o'"čudovani... Z veiiko slastjo se fpa opisujejo rekordni ,zakon' raznih filmskin div, ki s svojimi miljonskimi pla-čami gotovo ne delao krize. Sumljive p edslave po kinematografih navaajo že nežno mladn) poJ krinko ,,napied-ka ' k stva :em, katerih bo prvzgoda. sfa. To je tretji meč, o katerem bi se dala napisati debe!a knjiga, ker je nedvomno p izadjal srcu matere Jugoslavije naj-večjo rano. Č e t r t e m u m e č u se pravi ,,Ne-voščljivost". Skovan je iz istega jekla, kakor drugi meč. Očituje se v ogabni, nesmotreni konkurenci podetnikov med se o ii o tem meču pravi naš prastari pregovor zelo krepko: ,,Ako bi ne-•voščljVost gorela, ne potrebuje ves' s et d v!'\ Brat je bratu nevo^čliv za bo'jše uspelie, sin sovraži očeta, oče sina, mali hčer m obratno... P e t i m e č se zove z ,fepim' ime-nom ,,Pož ešnosf. Kovačnica, v kateri je bil sko an je last tvrdke ,,Ire-tile upopastiti naš skupni dom, so v • svoji napuhnjeni lakomnosti, nemo alni laktki, ne\ o"-čljiv'sti in l:\komnosti za . lOsebnirni, sebičnimi do^čki "zanetiR • 'oien/, na Raterein se je skoval ta tneč, : ki je p oi koncu kombinacija (zlitina) j vseh d:ugih. Ošabnost ,,izvoljenih" je . boiiovala pri tem ogabnem meču ... 1 S e d m i mec pa se imenuje ,,I e- ¦ noba '. Kruto s:j je zarezal v materino i s'ce že šestkrat prebodeno. Očitu^e se : kot dušesna i.n telesna lenoba. Do:vim 1 velik del nesebičnih državljanov/rlvuje i svoje duševne, telesne in materijelne . moči za ustvarjanje novih kulturnih te- i kovin. Samopašni paraziti človeške - družbe, (ki niso zmožni storiti tega. kar bi morali storiti), se v svoji puhl' oholos i; smot enem brezdelju i 1 vmišljeni veljavi ,ne branijo Sepozvenečih nasfovov, bogatih sinekur in odlikovanj so — kovači tega krutega meča. — To je sedem bridkih mecev v srcu mate e Jugoslavlje. Vsi, ki pojejo, govo-rijo in pišejo o krizi, lahko razumejo, kje so korenine tega zla. Kovače teh sedmerih iroečev pa je treba — brezob-zirno onemogoati. — Janez Kojzjek. Muta Odličen odmev na naš uvodnik v korist bednim in smrti zapisanim (Oni, ki kri^o dtJaf**, a fe saml ne občutL|o.) Naš tako naslovljeni članek v zadnji številki (13) še moamo z naslednjim iz-popolniti, k čemur nam je dal posebno po udu p etresljiv čanek: ,,F\)ta Jigo slavlje p i zatiranju jetike" izpod pere-sa g. docenta dr. Ivana Matko-ta v Ma-riboru v ,,Jutru'f dne 10. aprila 1.1. — Tam izvemo, da je izdala država 1. 19 6 34 mili;onov dinarjev za obrambo je-tike, v letu 193L pa že 45 milijonov. Pri tern se prime nehote vsakdor za glavo in se vpra"a, kdo pospešuje našo go spodasko krizo? V omenjenem člarku ne 6eremo namrec niti besedice, da je g. polkovnik v po'k. Davorin 2unkovič že pred kakimi 20 leti izumil izbomo in brzo učinkujoči lek proti revmi, p;o-tinu in jetiki, s katerim se da baje po.l izvestnimi pogoji celo tudi ozdravlti T3ik ter da je bii lek že v svetovni vojni tisočkrat preizkušen. Iz članka tudi ne izvemo niii besedice, kake uspehe ima ministrstvo za narocino zdravje s tem lekom in koliko jetičnih se je tem potom že ozdravilo? Do sedaj se zdravi s tem lekom samo oni, kateri ima to srečo, da mu ga g. Zunkovič sploh da. Ta pa k temu nima pravice, ker mu tekom 12 !et ni uspe'o pridobiti zakonite zaščite za ta s\oj izuni v naši državi, in ga naši zdrav-!n;iiki smatrajo zgolj kot ,,maza6i" Na boljšem so pri tem tujezemci, k:ijti zakoni tuili držav ,ne morejo zabraniti oddaje leka takim, in mu tudi ne morejo naprt ti sodni skih sitnosti, kakor dorna. Javnost bi gotovo tudi rada izve-de'a, če je naša država po takem v pre-tcklih 10 letih izdala okoli 400 milijonov ~din. naroJnega premoženja za pobija-nje jetike, zakaj se lečen[e jetike s tem lekom v obče uradno zadržuje, aii se pa javnosti vsaj odkritorčno pk>ve, da je fek za nič iti kdo je to ugofovil? — Ali naj čakajo naši jetičarji, katerih je samo v naši državi nad 10 odstotkov, da bo ta lek dobiti za drage Henarje "kje v inozemstvu?" — Mi čujemo venomer vsaf na eno uho, da se ozdravi s tem Iekom vsakdo, ki ga dobi na "kakršen koii nacin. Oni krogi pa, Jfatere bi mch raio načT vse zanfmatf pa ne? Bogye kaka tajno^t t3 menda n:, kati s;~omfnja-se še, ko so nemški iisti pred par letf prav živahno pisali o tem Ieku; naš| listi pa so to zadevo podržali zase in javnost jii izvedela o tem leku seveda ničesar. -; S takim ravnanjem sc naša gospo«f-f darska kriza ne bo nikoli odpravila^ niti omilila! Upamo, da bo kdo vnarad-ni skupščini izrazil svojo radovednos^ in vp a"al g. ministra za narodno zdray-je, kol ko jeličnih se ozdravi s temi 45f milijoni din. in koliko jih kljub tej ogro-* mni s\oii za pdbijanje jetike umrje? Da pa ne bi kdo mislil, da delamo ka-mu reftfamo, naj fzve dbenem vsa jav^ nost, da sloni zdravljenje s tem Tekont na enostavru podlagi, da se jetičnik dru-^ gače spfoh ne ozdravi kot da še izvn»i izgno ftev fefesa in to tajnost vsebuje ta lek. Z nožem pa se fo ^Tkakčr ne da. 'doseči! Medicus. Triumf Glasbene matice ptujske Ptujska Glasbena Matica^ ena pr-. vih kulturnih tekovin stare dravopoll^ ske prestolice je slavila 10-letnico svo-jega obstoja. Obširen program se j« izvedel v okviru ptujske skromnostž v jfrav lepem obsegu, ker so priirdi-telji storili vse, kar je sploh bilo mogt>-če. Kakor menda nobeno drugo društvc* zasluži baš GM vso pozornost radl7 njene velike kulturae misije. — Prc-da.yanje o zgodovini Ptuja je obavil g: prof. Alič s samo njemu Iastno te-mdjitostjo. Dobro bi bilo, da kak ča~-sppis za zgodovino to predavanje ponst^ tisne. — Po prečitanih brzojavnih po* zdravih (g. ravn. Gorjup) je predavaT"¦-g. mag. pharm. Bogo "Orožen z&*v lo izčrpno o zgodovini Glasbene Matf-ce y Ptuju. — Kioncertni program je bil', po sodbi našega izvestitelja na viškuf kaP lahko potrdijo vsi, ki so slišafi prenai koncerta jia radio-postajah. Le škoda^ da je dvorana gledališča tako slabo akustična, da lepi basi niso mogli pov-: sem priti do svoje polne veljave, doam sopranom ta nedostatek ni prav nič škor doval. — Kvartet je bil prav mojsterslri; takisto mešani zbor ter predvajanja mla^ dine. Gojenca g. prof. Kabajeve g^č. Bibičeva in g. Fras sta na glasovirju do-kazala svojo veliko dovršenost. — Naf nijcdo n$ zameri, da posameznih oseš ne imenujemo, saj so oni, katerih delcr je v najintimnejši zvezi z raz\ra]«w ptuiske 0 M ostali v skromnem ozadjUi Številna publika je hvaležno izkazal* priznanje kuiturni misiji drustva, l® iahko neustrašeno nastopa tudi v že projektiranih pevskih tekmah. Pognm vsem, ki sodelujejo v tej kulturni org*^ Y nizaciji. K popolncmu uspehu prav |s*-^ kreno čestitamo! ^ ^ Dopisi. j " Slavnostni gostje pri slav-4mosti ptujske Glasbejie iVla-4ic«'So bili: Zastopnik bana g. srezki 'jKjglavar Dr. Peter Vaupotič; konzer-vatoiij in ~G M Ijubljansko je zastopal fg. Dr. Mantuani; mariborsko Gl. M. Čkhdaleij in dirigent g. praf. Vasilij Mirk; celjsko G.M. g. dr. Milan Oro-5en, Glasbeno društvo v Ljutomeni madučtelj g. Fran Zacherl, mesno -ob Lino ptujsko jiačelnik mesta g. VI. Jer-še in poižupan g. Pirin n pf.isko jgjninazijo ravnatcfj dr. Komljnnec iii isinigi. — Ob tej priiiki ni n sifi v pero zz. naše razmere žalostna ugotovitev, da namreč nimajo izvestni Hsti — dnev-liSci smLsIa za kulturns tekovine, pn-Jjojene z žrtvami in težkočami v žilavi f>orbi enega deset'eta, dočim razvijajo 10 raznih ubojih, pijanskih ekscesih in ne-odnostih vseh vrst prav bunj fan-lazijo, kakor, da hočejo kot ,,vodilni li-Sti" predstaviti Ptuj široki javnosti in Svetu kot pretepaško in razbojnislvo .jgnezdo brez vsake u nske in srčne kul-•fure. — To je rahel opomin ,Jutru", 3d se čita v Ptuju V več sto izvodih in o čigar p r čevalcu vemo, da je gotovo sestavil o/>širno, izčrpno poroCilo, ka-ter-ega so najbrž v Ljubljani ,,iz razlo-jgov štednje" okrnili prav provinci-Ja|no in na upravičen > za.nero vs h. T:\-ko sc ne sme delati! — ORMO/\ — (Nova dravski plovid- ba ali Orient-express-vožnja po Dra- vi navzdo] in po kopnem v to igah na- saj.) Več nadebuJnih mladih mož se ie -odloč;lo za vo/.-ijo v Noetovf barki po Dravi navzdol v svrho znan^venega proučevanja hudomušnosti drjvskih va- -Jov in štoroska n ttiii per-in ni dnu Da- • e. Stari rni'ki čbln, prvezan na bre- ^u D.ave, je pok )]n.-> sanjal v smj li ^voje zimske san;e, ko ga spretne roke raladih mož preiu Hjo \n. vzdrimijo iz :f da si zvraci- 10 — gfavobof". Pa nič zato, če sc a ^kspedcija ni posreeila, z.ičetek pa *e bil siojeti m drugič b:> slo ze bo- r-"e, ko se vse poman kljivosti odpra- /jo. Zal )7.\t\ S2 s provianto n zi cfva eseca, prav do in m's I, toda p czi- ^iti nal stare 1.1 izkušen^ mo.n:ir e, ter jias tako pust;ti na cedilu, to n} prav in se mo:a popraviff vsaj pri rfrugi eks- . pedici i, da ne bo kake nepotrebne kri- . iHce zaradi zapostavf;anja starih mor- i^iarjev naše ribiške naselbine 06 Dra- »|*L — Mornari^ki pozdrav: ,,Hura"! h -.-Osa'. - Pisnao iz Središča. No ja gospod urednik, se bom pa oglasil k besedi: Sicer sem v Središču velika ,,nula'\ pa kaj to končno koga briga! — če bi bil agrami interesenf, bi pač šel tistikrat, ko je ta celi ,,vei*kl" bil — tie poslusat, pa to mene nič ne briga. — Briga me pa druga stvar. Po fari je šel glas, da bodo nakupovali bi-ke za — tužno Bosno. To sicer ni tako velika reč, pa sem pustil bika za yleme. Ne morem ga včlaniti v tisto ,,Aleksiče-vo društvo" ali kako se že reče (saj je v-S ed?ču 9) društev, tako, da človek res ne ve, kako se katero iinenuje) ker •-x: n p ave | incgavske pasme. Ote mu je oii p avi piacgavec, a inati je bil 1 in bo zagorska buša. Tako sem dobii mc-šanico, ?a katero ne ve n imena, a pro-sirn tem potom vse strokovnjake, d:i si bika ogledajo, ko se bo pasd v Lo.^u. Siva je pa še drugt. Za štibro sj mi po-slali že dva opomina — pa kje naj v/a mem denar, ko pa ni tistih, ki bi kupi-li hi ;a za tužno Bosno? Kakor sem sli-šal, bo baje v nedelp igra, neka fran-coska sivar, kar bi si rad ogledal že rad tega, ker se ba-e igralci učijo iz jova -jati že po francjsko, — a, da bi jim dal vsaj ma'o zadoščenja za njiiio\' trud, bi si šel pogledat, pa ni denarja ker ni tistih, ki bi ku>ili biki. §el bi tudi na Ve". pondeljek p.ogledat in po-slušat ko:icert, pa bik je v stali, denar-nica iti grlo pa suhi, kakor bo suh moj slanik, če skorai ne bo tistih, ki bi kuoili bi ma ze'o pogrešene. Stotnik Sagier bi kot mladenč bol e predstavl-al kadeta Bieglerja, ker je bil m svoj čin (..Šaržo", mnogo mfajši pd pravega stot-nika^ četudi je bil v i^i dober. Š'.ejk se je potrudil biti naravno-smešen in je ze'o talentiran dečko za oder. Tovarnar Banmyi pa je pri tipkan-u pokaza! vne-fnot da je gleiialstvo po umi'o, kako tnr-re tovarnar, ki je navaien ojestno dikd ati — tako ž mgiersko-udano pi-sati na pisalni stroj'... V ostalih v!o-gah je bil naraven in i^kreno-resniren. Po vstrajnem treningu obeta prav mno vo. — Osta!e vloge so bi'e o.iigane \er a!i manj posrečeno in z veiiko \nemo za kar je igralcem iskreno čestitnti. Že i mo igra'skemu odseku M/vončka" poglobitve v !epo odersko umetnost. vzlasti pa ji n poiagamo na s"ce, da se poglobijo v lepoto p:istne slovenske govorice. — —,r PTUJ. Novost za naše mesto. — Po zgledu drugih mest in radi okolno-sti, aa mrijo že še manjša mesta, kakor je Ptuj, n.p-. Ornrož svoj zvočni fi!m — dobiino sko o istega. Isti se b3 — po doseda"jih vesteh — oskrbovai v \?-žiji lukajšnje^a nad vse agilnega D ama-tičnega d; uŠtva in Sokola. PoJrrtati mo amo, da po neni ta novo-t ve iko ku.'tu no pr dooitev za mesto ii oko i co. Ta ustanova pa d:>bi svoj vecji po-me:i Š2 z oz rom na sedanje težke case, j kc na n ni neznino. kak) dngoreia a mamra ;e rofeina pi t »zadevnem zakonn, ki p edviieva zslo stDge var- J x'os ne od ed >e v izogib ne-rec ka-or . požara, eksplozije, vn-?tja fil.na itdl — n.pr. zeiezobetonska konstrukci:a, že'ezen zastor in še marsikaj. Zrtve ; za te fzd itke so velike, vsle j če>ar ni pod etnJm ku tu.T.in delav.cen k izved-bi že sae idee ne-le česttiti, a^npnk že'eti čin večji uspeh. Prjp jmnja-no pa, da so postori mestnega glenalisča ze'o neprimerni tei ne odgovarjnjo \eč dunu časa. Moda merodajni tudi o iem razm:šljajo. PTUJ. Vp a^anje ptuj kega tiž?ča e zelo afetueino in važno. Vemo sicer, da ne bomo uspeli s svojo k i \>xo, ven-dar smo -od več strani naproŠeni, da sprožimo to dclikatno vpraJanje z. o a. Dosedanji trg lež; na hribovitem e enu, ki se poiaii s svojevrtniai t'a-kom, zvanim ,,Katzenkopf'. Kot tik )t i ep.imeren /a. tržišče. P astor Je silno ozek in )2 t ^d velika gn.'eči vz^a^ti ob petk h. P i itivne sto nice rv!raj > pro-tnet ii izbe a bla.^a \č silno ote^;kočena, dočim bi ss na šir^kem protoru meci Slomškovo in Miklošičevo uSico, k^ je v P uiu r»e več'i prost^r lahko nrhaialo s'a!no t z.šče. Tržno n idzor-t o b' I !j-ko po vzcru mariborske mestneobrine od ed lo, kje se nai prodaja doj ina, (mleko, s'r, maii), vr' n a itd), jijca. soč'v"e sad e in k[e naj bi stale me^ar-ske stonce. Prost^ra je dovolj, samo dobre vol e in Tavega smisla z\ racio-neino u editev Mza. me^ta je — premolo. PTUJ. Slo^a ptujske nem?ke rnarj-šine. — P av svari!en vzg;]ed vscn, k: dN^omijo o potebi prave slo e me ' ljud-mi je edinstveni inn^ent ob priliki vpii-¦zoritvc igrokaza ,,Dcr \c ahre Jakob '. Tok at so Ptu čani pok^zili, kiko s^ znao med seboj —.mikastiti... Z ozironi ¦ na vse žalostne spomine od leta 1908 dalje, ko so toili Slovenci tarča takih ;zg edov, moramo u^otoviti, da so se j vsi Slovenci prav diskretno odstrarili, ; čim je izbnihnila močna rabuka, katerj nf dal povrid morda alkohol, ampdk ne-izt"ebljivi, podeiovani, nedemokr;tič'ti ,rKlassengeist". Cilindri so frcali po z aku, deli!e so se prav kr p^e, teuton-sko sk ene za/šni e, n ka nosov je kr-vave b fn psovk je paJlo za prav !en Teks kon. Na koncu kon^ev je : poieč' vmes budna p :.!icTa, la jj . .. ... I do pol 4. ure zjutrai precej dela. Nep'i-stranskim opazo\a!cem eksc^sa, kate-re^a je vprzon! ,,Furar teutonicus" pa e b I dober nauk o — slogi. Ze'o raz--sodn? Nemci pa so nan o cnisanem dojodku povedali take komentare da ih kl ub k epke sočuLmsti iz ,,vi§jihw rardo^ov ne mor.mo obeiodaniti. Ta p ešrren'ana kri^a je pač tudi PtMj*a,tv lako zme5a'a, da ne veJo, kij dehjo. Kdor je z naročnino ˇ laostanltii, naj isto t a k o jj poravra. da si s iem zasigura r e d n o dostavlfanfe Ifsta in omo« goči njega redno izfaa|aa n|e, kajti neodvisoa »IVARODKA SLOGA« se mora vsrdržrvaH izkifuea ¦ no le z lastnimi sredst^i in s pociporo neodvisBilt plemenituikoT. Nase naroaiks opozarjamo, cb 7naša: letna naro^nna Din 28.— pol letna Din 20.— četit letna Din 10.— Pri d?l;enih placlih pa vsaka štev. D*m 1.— Na ocn'no morete nakazati po bianko-položnici, katera se dobi na po>ii ter pripi^ete na iito našo rek. šte\ i!ko 16.089. ____ Čukov parlament otvorjen! ff ' V Orlovem gnezdu, muhastega me-*feeca aprila leta 1932 tega. — (Oberču-kov govor) — ,,Kakor je že uradno znano, je bi! glavar vseh Čukov vitez Krizobrc pl. Pink-Pink Fuč radi spfošne anarhije, ki je nastifa v družini v času njego/ega •Hdejstvovanja na kitajsko-japonsRem bojišču prisiljen, to nedisciplnirano bando razpustiti tar seči po djktaturi. fcf je nove p;>slance kratkonalo imeno-vala, dočim so ftolovocfj? st.an.h anar-histov bfli b^ez pardona iz^nani deloma v Mussolinijo, delona v Rusijo, Turcj-jo, Httlerijano, na Kitajsko ter na raz-ne otoke v M'tvem morju. Imena mest teh zatočšč pegmncev n~ smemo ra-di reda in miru javno povedati! , D agi tovariši in tovarišce! Sedaj je čas, di gremo nx ddo, ker čisi za naš rod so preresnf. Prosim, da se p*i-?ašeni govorniki po vrsfi javijo. Opo-trjam naprej, da bodo kratki, kar velja vzlasti z\ gJ ::i. Oh-di, chi izpodrineš Hsico z njeno "lasico vred Iz podzemel.;ske luk;e. Bogato te hočem nagraditi. Negovati te hočem na mo;i!i trdih perutih, ki vsaj niso talo napač-ne, da bi se s trajnim masiraniem ne ogladile. Jež se je dal od Sove zno a ma^irati po dolgih napornih letih in je bil nad vse zadovoljen. Vzel je sovo v svoje naroč;e in ji je prerokoval rude-že p evidnos i in modrosti. Reke' ji, da naj h1. . . . vzame \$e lisice in po 1-la-ice, ka'e-e niso pokome je/o n in . se ne I lan a o — swi! in '.^ Kli!o s? j?. da je :ež izpoJrinil lisico z njeno pod-las:co ved; — s^va je nzprostrla svo-je pe.nti in je> je bil v njenen obe-mu zopet srečen, nad vse srečen. Ta hudo^en jež pa se ni zvalil ke tu v na-ših o^rakih! Tam nekre onstran Vltive je zag'edal luč sveta. Blajor mu, ki se spočije ter v zavesti sladko spi, da je dovrši! dobro d \o, ko sebe pita i.i re-di, a dru.gim pije srčno kri. ,,Hud )bi a se sama kaznu;e"%pravi pregovor. Nek-daj srečni jež, danes n\ srečen, prevec p^a peče njegova kosrnata vest. Naveli-čal se ie svo e sove m ona njega. Je" je po letih p stal star in siv, ko.naj Se so-p!ha in la/.i iz svojega brloga med s et in bi se p:eživl a! svo-a stara "leta v mi-ru in pokoju, ko bi ne i:nel po'eg sebe vraž:o sovo. — Ubogi stari jež, ko nina p-ed svojo so/o ne rnira in ne poko a, ona mu vedno znova obuja vest in mu p; avi: ,,Nu gospud jez, kaj pa je z mo-io bodočnoso? ' ,,Šparovat m ir.tte. ja špaovat". Kaj pa si mislite, da na' j ;az doz !aj Vaša s )va — ježo\a nimr\Č\ — se oirečem s'adkostim živleiTa, ka-ko- s"e me navadi'i? Ma! Kaj p:\ ste mf nekda; obetali \se gospjd jež? Refren: — Ve samice, golobire, tud' vdovice, nič zakaj! V hramu ti-stem, — jež in sova znata že kedaj, — Čudne stvari so nam žnans v srcu ježa zakopane — toda jež in sova, — mi dru-g! znamo tudi marsikaj. ,,Per omnia saecu'a saeculorum. Verbum nostr«'m.lf Dočim j^ med govoron ge. 5o e Podravske vlaja'a v zborn.'ci grobna fl-šina, so nasfa'i po nj?nam govoru btir-ni rnedklici: ,,Skandal, di i n:v'o babe p-edro t! — ,,2)Ve'a gnv ^rnfca. apostol resnice!" — t,Nič ne funkcionira v tej zbon'ci, razun zvonec ni vraf h p edse!nka!'' ,,Pere ji spulimo!" — itd P.) /apis:iik: stjno^rafa Dondeža teh ,,ti.' medk'icev ni d>pu/til v h v ni toži ec in va*uh tijne arhive pre"n'e ana/hisiič ~e so !r^e ki i na s oje šf i,o-ne tud' v tej naci;onilno čisti zbomici. D ugi po vrs"ti je d >bi! beseJo g. Dst'"okljun B rov k', ki je go orii o k i-zi in zadevah svojega dkraja. Ostro je krilizira! anarhi-ta Marka k; s^ skriva v tisti hišici za k.ip^lo, kir ]i gt- rnlni-strom dobro znano. Zdaj kr žsn ob-ljubu e sveti zakoi 01 in njegov dng Jusuf. Vse ženske s) zne>nn; tako. da že s p'"s'on zoveo k sebi mlnde kaline in s!are petein:. — Toni^nir pa krize n? pozna. Di b' deuščim bi!a tik^ izdat-na, "di se Iahko vjzi z belgijci pognoj in d.va \z hoste t vori in , Simi' d ušt\ o ustanavfa, je mafo sumljivo. (Pit-d-sednk mu vza nebese 'o zopet dovoli). — Ce'a Marko/a oštarija je zoifahlče pravih ka%-e!jnov. G.izda Han/a je tako pokva jen, di brez kralja m babe (nr --test; v ženskem k'u'iu: ,,Kj- s* S3 ma-nire naueH, tepec?' ,,To n: spaJa sem-ka; '. — ,,Tud 1 ubezen ženki inasvo je p avce) d Fbr^z ,,dame'' (3ravo:) na-pove ,,v'e zig'. S k m i baranti pi g-kobile ob cavajo! — (Prav mu bodi!, z\ ju eka. — — Ker mf babnice n-- dajo dalje go/oriti, bom svoja ptrltožbo 6 Budini, curicah, Miroslivčku, listuja--klh, škednili, o raznerah v Slrekih, oJkoier je M rnokl.un odfrčal tjakaj. Zadevo naj prevzame ženski klub m n', da bi f.ivno govjr"I, ker s^ mi z.na> z^oditi — — — (Vnedklic: Di ti kijun razbijemo, grdoba.) — Prosim zaščite>! (Veliki fušj i:i prdep.) P.edsedn'k izjavi svoje obžalovan-je, da ne mo'ejo več g ^voriti tovariši K empelj Vrbansk', K:]ukec Ptujski, Sr-šen Središki, Paliha Dnvopol ski in tovarišiee Sovici Krč:vin ka, Osa-Ed!e von Friedau, Čukica Djlnjegrajska va Saka Rojozniška, ki pridejo v prihoJ-njem zasedanu na vrsto. — Prvi s^jo se je na'o zakljuMi p;ed z)i*o o'o pr-vern peteinje n petju. — — Lepi beli zobje *«,•- ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦^^¦¦¦¦¦^™ poročati Vara BToje najveo.je priznanje in popolno zado-roljstvo o Cblorodont zobni pasti. Ve6 let že uporabljam "Chlorodont" in ljudjeme zavidajo radi mojih lepih zob, katere sem dosegel le z dnevno uporabo Vaše Cblorodont zobne paste. S. Pavletič, M..... Zahtevajte zato samo pristno Cblorodnnt zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-, ter zavračajte rsak nadomestek. L Stražar; Zatajeni sin i fTudi cas re^itve "]e priSel! •! '" * V jetn.šnih v/atih je zaro/ljal ključ in odprla so se. • ¦¦ ^Angeffca, hodf, hodi z mano, p i-mi se nre za rofc3, a hitro in k\v se (ida, najborj hitro... !"-: - Kako/ v sanjafi fe v temi hodila za njim p**e rcčra jetnica. Zmšla sta se zrova p:i nekTi, k sreči na pol pripr- tih v atih. Ko sta pa prišb tuii sko''i t-?, '¦*— bi! je to skriven vhod — pa sta bi!a 5e'izven gradu na severoizhodni pla.i v g^movju. ' M?edaj, h\Mla Bo^u, pa sva re^.ena!. !A hitiva brzo — ne na naš, amp.ik na Petrčkov dom!". Na te An^ekove pozive sta p oba-rdva ubirala, kar jina j- bilo mojoče. ^ • l: Zopet se je p-\mil v c;ev-elo v^enn lako zaželjeni cvetoči mijnik! Kakor p"ed mno^imi leti je znava koravi! re-bers.ki grajščak proti bližtijemu buko-vemn gozdu. A to pot ne samcat, pa Otožea; ž ftjim je hodil njegov z^tajeni sin — Pet če':: a ro'c ' nen niC'r va Ijubka ženica An;;elici — pa še nekio: — nekdanji glasovij roko-.n>Ški po-gfavar Dondež. V najholjšem razpoloženju je fa d~užb!ca prisla do starodnvne bnkve, na kateri je bi'o božie nzpclo. Vsj je bi!o še tako, kot pred 25 leti. Le nekaj ražlike ie bi!o. Pri tej bukvi je bi!o tudi dvo;e klopi, kanor sc je lahko vse-del t'u !en popotn!k. Tudi na^i znan:i so s^ vse.lli. ,,Peterček" — spregbvori Dondcž ,,fo, mVim, da \i oJ nas vseh to l^o na:bo]j veseli majnik! Veliko smo že pač vsi hudega pos!;usili, kaj ns°". ,,Da. da, hu.li č.isi so fe hrumeli nad nami — pa, vse pri.le, vse mine1' — ojgovofi Petercek. V najboljšem razpdloženju so s." fi srečni l;udie rnzgovarjali, pa uživj.i'* majniško ¦ krasoto. G!a?.oyiti Dindež je n.imrej m \/.-recno željo Pelrčkovo v na;b.o'jven so-glasju zapu^tii rokovnjače, pi ss pre-seiii k njcmu na grad; po^tal j'e znova, ka'o-; nekdaj — oskrbnik. Pa tuili pa-sti> Anžek je bi! v njih-shizbj,- a ne več kot pa>ti", te.nveč se je vezb.il z.i — gozda ja. Vedno zadovoljna Angelica pa ]č dostk al rekla, da je bila njjb )lj gro-zna, pi tud: zaujo najbolj n;oJna tista noc, ko se je zmsla v roie^ki ječi, iz kate~e je bila tako nenadno rešen.i. Petrčkova mati Miciki je bivafa ludi veči del pri svo;eJTi sinu ier je v rajlepšem so^lasju z Angelico vodila svo-e pjsle in se zabavala z ljubkimi vnuki — Peterčkovimi in "/fflgelinimi rnalčki — — — Se novi oskrhnik Donde^ &e je c to p*ecTru^ač I; bi! je vedna dDbro volye Kaj pa roželki "graščak? Kljub p*enagano>ti se ni d.il p> »nižali, a poiižani m raž/aljeni tla-cani so izved'i nemoteno in v spcra-zumu — k u.o maičevan^e zi vs. kri-v;ce njego.e. Z razioenmi vedrn in ve'm no-vimi hudo'-)iami i:i krivicami si jj sam p'ete! ma^če/anje in Ijud ko os -eto — vZe do smrti obupani in ta Ji v dno srca razljuteni tlačani so nava'ili na n]e,;'ov giai in gh z ogn:em un*či'j — (Graščak si je sam izrekel sodbo — skočil je ob svitu svo^eja go e!eaa — un čenega gradu \i slo'pa v glcbok prepad. ^ ¦ "J Petrcek fn vsf njegovi pa so bili s ečni na reberske.n gradu, ki sto.i se danes. \l [ ,]¦ Od vsega nekJa,njega trdnjega1 mo^očncja rGŽeš ,ega gradu si danda-nes le še žalostne razval ne; med kiterimi ;e b'va'Le sov in strupenih kič... Na5i sivola^i deJje in babi:e pa še vedno lacli prip )vedu j imamo hude čise in nas tire nevolja r-r pa m'nn!o b^ie tu li tD —T a le v zed njeno ti ii lepi b~a's'ri slogi bDmo ¦dore^li še večjo svobolo, o kateri naši p edniki jiiti sanj.ili nso. Konec. Ako res ne najdete za svoj okus primerne zaloge manufakturnega bla-ga doma in ,,morate" v tujino, vsta-vi e se v Marjbora! — S tem si boJe-te pnhranili stroške za potni list, Ž6-leznico in razcraranje ter bodete vf sedanjih težkih fasih pocenl kupii najboljše b^a-o le v ..Trsovskemdcmu" I. PREGRAD L[ckssr.drcva c. 25 Gospodarski vestnik, (Urejuje Konrad Žnuderl — Marrbor.) Podpora za na*bavo semen. Po poročilih kr. banskih uprav so le-tošnji posevki pretrpeli veliko škodo vsjed elementarnih nezgod, zaradi, če-sar je nastala velika potreba po raznih semenih. Da se pomaga slromasnim kmetom, je kmetijski minister na pred-5og oddelka za rastlinsko proizvodnjo od:edi!, da se kr. banskim upravam na-kaže podpora za nabavo semen, ki se naj brezplačno razde^jo rned najsiro-mašne,'še kmete. Tako so dobile pod-poro: Dravska banovina 35 tisoč Din, iprimorska 95 tisoc, dunavska 75 tisoč, tzetska 9 > tisoč, drinska 75 tisoč, morav-$ka 55 tisoč, savska 75 tisoČ in vrbas-Hca 55 tisoč. Podpore se bodo izplače-^i-ale preko Privilegirane agrar. banke. }z dovoljenega kredita boda kr. banske Uprave na 'najhitrejši način nabavile semena po potrebi in svoji uvidevnosti. JBanske uprave 'so dolžne poskrbeti za o!a;šave in ugodnosti pri prevozu semena. ' • Poostrena omejitev deviz-nega grometa z inozemstvom. Dne 28. marca t.l. je izšla nova devizna naredba, ki določa, da sme potnik pri potovanju v inozemstvo vzeft s seboj čez mejo največ do 5000 Din v tuji va-luti. Domača valuta se v inozemstvo ne sme izvažati. — Zelo pametna uredba^ zares, ker se je dognalo, da je mnogo naših kapitalistov spravilo svoj denar v tujino. Taki zločinci nad likvidnostjo naše valute zaslužijo najstrožje kazni in je verjetno, da bo knialu prišlo do tozadevnega zakona. ; U Ruše. UMESTEN PRliDLOG za izliod iz vinske kiize. Pri;atelj lista n.im piŠe: 'Mnogo korst:ii!i mis'i -te že po~ia'i v Tsiu gle^e pobi.ana gospoJa ske kiie. Iz s.'0<)2 hiogate izkušnje pa Vam p;ed- 'lagam nastrožjo kontrolo vimV.i i tr-jgovcev, ki si izbirajo svoe žrtve med v 'gosllničarji, kaieri s> go-podarsko naj-bo\'\ udarjeni. — Ako bi sč točno 2*be-ležila i. s. strojo uradno količina vkle-tene^a v",na. potem bi se pregledala (po lodbitku cbiča neja ka'a za vsusenje itd.) koiči a, ki j- p ipravljen.i za prodajo, bi ftre/.cfvomno veiive kolinne pristnega* šfa!e;skega vina fn naj si jc to nas halo-žau, pekrcan, Ijutoaierčan itd. prišle namesto vode v promet. Kri/a se nain-reč ni dotakniia vocle, anipak vinu in vinogradi:ikov. Padlog je zelo umesten in ne bi bilo prip-jrorUvo, istega p e-zet'. S kanagaTeskiini čudeži pa ne jgre, delati šc večje kri/e! Reklamne pesmi ,učmkovite napravi podjetnikom, ka-terim je v teh težkih časih kaj ležeče na učinko.u in močni rekla^ni v svrfio napredka — proli rna'emu honorarju pviznan strrokovn^ak v rtklami. števil-na priznanja. Ker dolienik ne biva v Ptuju, s^ naj pisna z znamko Din 2 za odgovor po^jejo na upravništvo ,,Ka:odne Sloge." — \ Na to važno vprašanje zun.injosfi Vaše dobite prav "Jep odgovor, akj sc v slučaju potvebe oglasite pri JOSIPLJ PLETER5EKU, čigar brivski salon je tako urejen, da r.u-di damam in gospjdom v pojleclu las-nih dei — zadovol.w odgovor. — Oo! i censiiii e knjižnsm (roa! Da v fedanjern težkem času omogo-čimo tudi manj premožnim dobavo do-bre knjige, ki je v nastopajoči tujsko prometni sezoni ^rav dober pnrocnik za izlete 'in zgodovinski zbornik podat-kov lepe izletne točke v ptujskem okra-ju, razpošiljamo proti pošiljatvi zneska Din o. v znamkah za vsakega ljubitelja domačih znamenitosti prav zanimivo knjižico, dokler traja zaloga! — Uprava lista. — Kam v Ptuju? fNiaj ksnetič je z dezele, ali pi meščan, vsakdo pri ,/Pošti' sč ustavi, — ker tam se *t >ci vinček pravi — in ošiii- je po postrežbi dobri — znan. 1 a s i ilp! Oblastveno in zdravnisko že 20 let preiskušeno možilo proli revmatiz-mu, jetikiinrakuz navodilom upo-ra5e se dob'. Mazilo ni jiav izum ter po-meni velik blagoslov za vse, -ki so smrti zapisani. Pojasnila daje in oskrbi do-ba\ o leka za male stroske Uprava ,,Na-rodne Sloge" bodisi na osebno prija-vo, bodisi pismeno. V tem slučaju se naj priloži zaamka za odgovor! — :Na tisoce revmatičnih in jetičnih ter od raka u hrjenih bednikov je re-šenih! — prvovrstne znamile pod roko pocenT na p odaj! Vprašanja nasToviti na u-pravo lista. — Ljubtleljem sloTeaske pesmi! Nas sotrudnik znani $lovenski pes* nik i— učitelj Anton Mohor iraa še ne-kaj svoje zbirke ,,Pesmi" v zalogL Splošna kritika o tej knjigi, ki ne bi smela manjkati v nobeni knjižnici je ze-lo ugodna. Opozarjamo na njo vse pes-nikove kolega, društvene Jaijižnice h( zasebnike. Lična obsežna knjiga stane Din B5,- in ee naroča bodisi naravrcos* pri avtorju učitelju A- Mohorju, v Ma-riboru •— Maistrova ul. 18 ali pa pri upravi ,,Narodne Sloge" v Ptuju. -^ POLTOVORM AVTO tipe FIAT, novejše pnamke z modcr-nim komfortom, zelo dobro ohranjerit porabljiv tudi kot ^aprto luksuzno vo* zilo, pripravno za potnike trgovskestro ke, izvrstne funkcije $e pod roko prav po ceni proda. ¦ Ponudbe je poslati tia upravo fists pod šjfro ,,FIAT". Hišo v Mariboru dvoclniž nsko z vrtom sadnim in ze-lenjadnim sarrio na levem bregu Drave v 6 ezprasni legi k u p i m t a k o j. Po-nudbe pod ,,Gotovina 150.000" na u-fp.avo Iista v Ptuju. — V kje koL v območju Dravske baro-vine vzamem pod ugodnimi pogoji v-najem. Obširne ponudbe z natančnim popisom je poslati na upravo 'lista pod značko ,,Soliden zaslužek". GOSTILNICARSKAl Gost: Vi, natakar v tem vinu je preveč vode! —< Natakar: Sc mofte, gospod; v lej vodi je premalo vina! — < Prra brezalkoholna g O S f 1 1 n a olvorjena na Bre§u ' pri Piuju. Cenjenemu občinstvu vljudno na-znanjam, da se je na 'Bregu pri Ptuju št. 31 dne 3. aprila 1932 otvorila prva brezalkoholna gostilna ter se cenjenim gostom zajamči prvovrštna kava,. č a j, razne druge brezalkoholne pija-če ter mrzla jedila po n a j n i ž j i c e n i. A. PODGORŠEK. preproga (izviren kavkaški ročni izdelek) v veli-kosti 3.50-2.50 m se pod roko ujjod-no proda. Naslov v Upravi lista. «| samoprodafa V. RIBIČ — PTCJ ,,RAZOCARAN". Lojze: ,,Ti Jaka, od sedaj naprej ne verjamem več nobeni ženski, kar se t'če zvestobe v — Ijubezni." — f Jaka: ,,Kaj pa te je pičilo?" I Lojze: ,,V časopis sem dal pisv resno ženitveno ponudbo pa se mi Je prva ponudila moja žena, a danes stm prejel ponudbo tudi od moje ljubic&, Obedve udrihate čez mene ter se me hoceta iznebitil" — • ?, -Ma&- Avfobusna posfaja Maribor-masto-okolica-Pfuj y Frajlice, ki hočcte bonbone, enako fantje, ki dišijo Vam kiobasc, različne še dobrote te in on« — dobite vse primerno krizi Vaše kase/ odhod Vara brige naj ne deia/ Dssar pač bogato res iraa zalogo solidncga blaga za mesta, seia/ saj ima izbero po okusu mnogo, ako si pozabii v mestu kupiti še kaj, rad vsakemu prodam po žclji marsikaj! Spasarijski Srga^ina m deiikatesa vseh vrst MARIBOR f^tik postajaliSča vseh msstnih in deželskih avtobusov pod ,,Veliko kavarno" ob Državnera mostu.