128. številka. Ljobijana, ? ponedeljek 5 junija 1905. XXXVIII. leto. Uhaja waA **n zvečer, izimSi nedetfe in praznike, ter velja po pošt! prejeman sa avatro-ograke đelele sa vie lete M K, sa pel leU 18 K, aa četrt leta 8 K 60 h, za en mesee S K 30 h. Za LJubljano ■ poSUJanJem na dom aa via 24 K, za pol leta [12 K, za četrt leta 6 K, za en meaee * K. Kdor hodi tam ponj, plača aa vie leto 21 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za cn mesee 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko več, kolikor anaSa poštnina. — naročbe brez istodobne vpoSUjatve naročnine >e ne ozira. — Za oznanila te plačuje od peterostopne petlt-vrste po 12 h, Se se se oznanilo tiaka enkrat, po 10 h, če aa dvakrat, in po 8 h, Če ie tiska trikrat ali »ečkrat. — Dopisi ■t izvole frankovatt. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah St. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, npravništvo pa v pritličja. — DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t j. administrativne stvari. it Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. u Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. Rablji slovanskega bogoslužja. Zbor škofov v Rimu, ki je bil sklican na pGsv&tovcnje zaradi iiaroslovenskega bogoslužja, se je razsel in zdaj se kmalu pokaže sad : e g a posvetovanja. A pravzaprav niti čakrti ni treba, da pride na dan dotična papeževa odločba, zakaj ie danes je popolnoma brezdvomno, da hoče rimska cerkev oropati južne Slovane starodavnega privilegija in da zadobi staroslo-vensko bogoslužje smrtni udarec. Zbor škofov ni ničesar določnega sklenil, ker sploh ni imel ničesar sklepali, nego samo povedati st o je mnenje. Zbor škofov je bil b£.:can samo, da papežu svetuje, odloži pa papež s&m s pomočjo s v c j i h kardinalov. Papež je naroden Lah in narodni Lahi ali Spanci so tudi njegovi kardinali. Papež in kardinali so »seskozSlovanom sovražnega mišljenja, zlasti je papež že kot beneški patrijarh pokazal, da črti sta-roslovensko bogoslužje in pomagal je nasprotnikom tega bogoslužja, kadar je bila prilika, rad in izdatno, kakor mu je pač narekovalo njegovo sovraštvo do Slovanov. Sicer pa je papež že med zborovanjem škofov v Rimu posegel v posvetovanja na teroristični način in tako pokazal, česa nam je pričakovati. Milanski »Corriere della Sera«, čigar zveze z Vatikanom so notorične, in dunajska »Neue Freie PresBe« poročata, da si je dal papež vsak večer predložiti protokole škofovskih posvetovanj o starosloven-skem bogoslužju. V torek, dne 30. maja pa je prišel papež osebno povsem nepričakovano na zborovanje škofov. Usedel seje na predsednikov sedež in prečital zbranim škofom oster opomin, v katerem je rekel, da morajo škofje vinteresucerkvežrtvovatiko-risti naroda. Kaj imenuje italijanski papež »interes cerkve«, tega pač ni težko uganiti. »Interes cerkve« mu je centralizacija, mu je vladanje latinščine in zato je zahteval, da mu morajo slovanski škofje žrtvovati korist naroda. »Neue Freie Presse« meni, da je papež pri ti priliki ukazal Škofom, da sa ne smejo o ničemer drugem posvetovati, kakor o predloženih jim desetih vprašanjih, tičočih se praktične izvedbe zloglasnih papeških dekretov iz leta 1898. in iz leta 1900., po katerih je staro-slovensko bogoslužje omejeno na posamične cerkve. Tako je papež zbranim škofom naravnost prepovedal zahtevati, da se odpravi južnimSlovanom storjena krivica in da se jim povrne starodavni slovesno zajamčeni privilegij. Ali je vzpričo temu še dvomiti, kako izpade papeževa odločba glede staroslovenskega bogoslužja? Pač ne! Staroslovenskemu bogoslužju se naredi konec. Prepričani smo, da bo papeževa odločba sestavljena tako, da bo starosloven-sko bogoslužje v nekaterih krajih, koder je še danes v navadi, vegetiralo še nekaj časa, potem pa bo izdihnilo in izginilo. Rablji slovanskega bogoslužja so svoje delo dobro opravili — vprašanje pa je, če se bodo južni Slovani, zlasti Hrvatje tudi vdaliin mirno dopustili, da se izvrši zavratni umor staroslovenskega bogoslužja. Hrvatje, posvetnjaki in duhovniki, so resnično vneti za etaroslovensko bogoslužje. Med Slovenci je večina duhovščine v taboru latinizatorjev, v taboru sovražnikov staroslovenskega bogoslužja. Resnično narodnih du hovnikov, ki so zbrani okrog župnika Vrhovnika, ni mnogo, pač pa je posvetni slovenski element vnet za staroBlovensko bogoslužje. Ako hočemo rešiti starodavni privilegij, ako hočemo premagati rablje starosloven- skega bogoslužja, imamo odprto samo eno pot: Hrvatje in Slovenci moramo skupno postaviti Rim pred alternativo: Ali nam povrni ugrabljene pravice ali pa pojdemo »proč od Rima«. O tem naj premišljajo Hrvatje! Vojna na Daljnem Vztokn. Kako je bil admiral Rože-stvenski ujet? O ujetju admirala Rožestven-skega se poročajo iz Tokija te-le podrobnosti: Japonski torpedovki »Sasanami« in »Kagero« ste v noči 27. maja opazili dva ruska torpedna rušilca, od katerih je eden skušal odpluti, drugi pa se ni mogel več gibati. Ko so se Japonci približali, bo opazili na tej ladiji spredaj belo zastavo, zadaj pa prapor rdečega križa. Bil je to »Bje-dovi«, ki je imel na krovu admirala RožeBtvenskega z njegovim štabom. »Bjedovi- je signalizoval, da so stroji na ladji neporabni in da mu nedo* staja premoga in vode. Japonci so poslali na krov oboroženo stražo, ki bi naj sprejela kapitulaoijo. Rusi so prosili Japonce, da bi admirala ne prenesli na drugo ladjo, ker je nevarno ranjen. Japonci so ugodili prošnji z omejitvijo, da je japonska straža na ladji dobila povelje, admirala Rože-stvenskega takoj umoriti, ako bi se v bližini pojavile ruske vojne ladje, ki bi skušale »Bjedovega« zope dobiti v svoje roke. »Bjedovega« je nato transportirala torpedovka »Sa-8anami«. Drugo jutro so torpedovke srečale križarko »Akaši«, ki jih je spremila v Saseho. O kapitulaciji admirala Nebo-gatova. Listu »Corriere della Sera« se poroča iz Tokija: Ob zori 28. maja so Japonci opazili brodovje admirala Nebo^a-tova, ki je bilo mirno usidrano pri skalah Liancourt. Po prvem strelu so Japonci pozvali Ruse, naj se vdajo. Rusi niso odgovorili. Japonci so pri- pluli bližje, vnovič ustrelili in ponovili poziv, naj izroče svoje ladje. Rusi, ki niso niti enkrat ustrelili, so odstranili rusko zastavo in razobesili prapor vzhajajočega solnca. Na to je prišel na krov japonske križarke »AŠima« admiral Nebogatov z dvema častnikoma. Rusi so bili v paradni uniformi; bledi kakcr stena so stopili pred japonskega poveljnika in Nebogatov mu je rekel: »Prišel sem, da Vam ponudim kapitulacijo svojega brodovja« Poveljnik A š i r o je odgovoril: »Jaz sprejmem Vašo ponudbo, da preprečim nadaljno prelivanje krvi.« Rusi so položili svoje sablje na mizo in niso rekli niti besede. Ko bo Japonoi prišli na ru3ke ladje, so se prepričali, da je bil krov na »Orlu« ves v krvi, topovi razpočeni, tafete zlomljene. Nered je bil strahovit. Vse je kazalo na to, da se je moštvo uprlo, izvrševati admiralove ukaze. Pomorščaki so bili umazani in raztrgani. Oklopnica »Orel« je bila 40krat zadeta. Ujeto rusko brodovje so Japonoi spravili v M a j c u r o. »Echo de Pariš« pa javlja: V Vladivostok prispeli častniki z oklop-nice »Oslablja« zatrjujejo, da je dognano, da je moštvo na brodovju admirala Nebogatova koj po pričetku bitke odpovedalo pokorščino in teroriziralo častnike. Admirala Felker-zama je tri dni pred bitko zadela kap. V Vladivostok je dosedaj dospelo sedem ruskih ladij, med temi štiri torpedovke. Napad na Vladivostok in Sa-halin. »Lokalanzeigerju« se poroča iz Šanghaja: Po semkaj došlih poročilih prevažajo Japonoi veliko armado po železnioi proti severu. Kam je trn armada določena, ni znano. Splošno se sodi, da nameravajo 8 to armado napasti Vladivostok ali pa Sahalin. Ostanki ruskega brodovja v Manili. Admiral Enquist je priplul 2. t. m. na krovu križarke »A v r o r a« - .:s&sM83Zjfise&mk2mmto&^ ■ .-v**s» 41 in v spremstvu .križark »O 1 e g« »Z e m č u g« v Manilo na Filipinskih otokih. Ruske ladje so poškodovine, od moštva pa jih je mnogo ranjenih. Admiral Train je dobil iz Vašing-tona povelje, naj ruske križarke internira. Ruske ladje ostanejo v Manili do konoa vojne. Zgradba novega ruskega brodovja. It Petrograda se poročs: V ministrstvu vojne mornarioe se posvetujejo o zgradbi novega ruskega brodovja. Dva admirala sta že predložila tozadevne načrte. Dognalo se je, da se lahko vsa projektirane ladje zgrade na Rusk ore. V treh iet>h se zgradi po tem projektu osem okiopnic v obsegu 10 do 20.000 ton, pet križark v obsegu 20.000 ton, pet križark v obsegu 10,000 ton, 6 0 torpednih križark, 10 tor-pedovk, 10 torpedovk za obrežno obrambo, 60 podmorskih Čoinovin 80 rečnih topničark. Oklopnice Be zgrade po vzoru »Imperatorja Pavla I.«, križarke po zboijšanem tipu »Rosije« in »Ba-jana«. Deželni zbori. Dunaj, 3. junija. Po daljši debati je nižjeavstrijski deželni zbor sprejel prelog kršč. socialistov glede zakonitega varstva tistim, ki se uprejo soc. demokratičnemu terorizmu ter vkljub proglašenemu štrajku delajo. Proti krščansko socialnim spletkam je govoril posl. Seitz tako, da ga je deželnega maršala namestnik dvakrat pozval k redu. Praga, 3. junija. Češki deželni zbor je nadaljeval debato o podporah vsled ujm prizadetim krajem ter predlogo po daljši debati tudi sprejel. Češko-nemška prava. Dun a j, 3. junija. Ministrski predsednik baron Gautsch je poklical včeraj k sebi nemške poslance iz Moravske k posvetovanju o Češkem vseu- Kje naj stoji Prešernov spomenik? V jutrišnji seji obč. sveta se definitivno odloči, kje da se postavi Prešernov spomenik. Gre za odločbo, ki bo veljala za stoletja in zato se v predvečer tega sklepa obračamo še enkrat do cbč. sveta s priporočilom, naj vse dobro pre-udari in premisli, predno kaj sklene in naj se zaveda velikanske odgovornosti, ki jo ima pred vso slovensko javnostjo. Obč. svet se že sila dolgo ni bavil z nobeno stvarjo, za katero bi se bilo, občinstvo tako zanimalo, kakor sedaj. In temu Be ni čuditi, saj se gre za spomenik največjemu slovenskemu pesniku, za največji in najlepši spomenik, kar jih je doslej postavil slovenski narod. Ljubljana nima dosti prostorov, ki bo primerni za spomenike. Edini Prostori, kjer je sploh mogoče poBta-viti kak spomenik, so: trg pred »Mestnim domom«, park pred ju stično palačo, park nasproti »Narodnemu domu, park pred muzejem, Križevniški trg, Kongresni trg, »Zvezda« in — Marijin trg. V tem smo vsi edini, da se Prešernov spomenik ne sme postaviti na kak zapuščen ali samoten kraj, Prešernov spomenik mora stati na najlepšem in najživahnejŠem prostoru, kar jih ima Ljubljana, samo da je ta prostor tudi primeren. Muzejski park, Bleiweisov park in Križevniški trg torej sploh ne pridejo v poštev. Trg pred »Mestnim domom« je dovolj prostoren in ima prijazno ozadje, ali okolica ni ravno primerna. Sicer pa stoji v bližini Vodnikov spomenik in to vendar ne) gre, da bi bila dva velika spomenika tako blizu skupaj, ko drugod skoro nikakih spomenikov ni. Na Kongresni trg ne kaže postaviti spomenika, o tem se je vsakdo prepričal, ko je tam stal šablon. Spomenik bi tam ne prišel đo veljave in bi vrh tega aaprl lep razgled na impozantno nunsko cerkev. Ostanejo nam torej: park pred justično palačo, Marijin trg in »Zvezda«. Jako mnogo ljudi je vnetih za park pred justično palačo. Gotovo je, da je to eden najlepših prostorov v Ljubljani in da ima precej veliko prihodnost, kadar bo vsa okolica zazidana. A spada li Prešernov spomenik na ta prostor, to je drugo vprašanje. Kakor rečeno, hočemo vsi, naj stoji Prešernov spomenik na prostoru, kjer je Živahen promet. Prešernov spomenik bodi nekak »Wahr-zeioben« Ljubljane. Stoji naj na prostoru, kjer ga mora vsakdo videti, kdor pride v Ljubljano. Tak prostor pa ni park pred justično palačo. Ce bi se spomenik postavil sredi parka, bi ga v nekaj letih popolnoma zakrila drevesa. Tudi daje justična palača vsemu trgu svoj poseben značaj. Tam okoli hodijo večinoma samo ljudje, ki imajo opravkov pri sodniji. Posebne živahnosti in življenja ne bo okrog justične palače nikdar. Za cesarjev spomenik je ta prostor s ozirom na značaj, ki mu ga daje justična palača, prav prime- ren, zlasti ker bo cesarjev spomenik narejen tako, da se mora postaviti v kak park, ali za Prešernov spomenik ne. če bi stal tam Prešernov spomenik, bi nepoučen Človek lahko mislil, da je to kak znamenit sodnik ali velik pravnik; slovenski narod pa je postavil spomenik pesniku Prešernu, ne advokatu Prešernu, če pogleda kdo Valvazorjev spomenik, ve takoj, da je moral to biti kak znanstvenik, ker stoji pred muzejem; če bi stal taisti Valvazorjev spomenik pred vojašnico, bi pa vsakdo mislil, da je bil Valvazor kak general. Tako vpliva snačaj prostora in zato se kar ne moremo ogreti za to, da bi Prešernov spomenik stal pred justično palačo. Izreči pa se moramo tudi proti temu, da bi se Prešernov spomenik postavil na Marijin trg, kajti ta trg absolutno ni primeren za ta spomenik. Res, da je tu največ življenja in največ prometa, a to je tudi edino, kar govori, da se postavi semkaj Prelernov spomenik. Vse drugo govori proti temu! Marijin trg je danes krasen. S tem, da sta se podrli Sohifirerjeva hiša in Maverjeva lekarna, Be je tu dobilo nekaj več zraka, nekaj prostora in so se odprle različne perspektive. V primeri z veličastno frančiškansko cerkvijo je pa trg še vedno premajhen, je tam okrog še premalo prostora in škoda, da ne stoji frančiškanska cerkev kakih deset metrov bolj zadaj. Sicer je danes nepotrebno misliti, kako naj se trg poveča, gotovo se pa ne sme dopustiti, da se ta trg s velikim spomenikom prenapolni in estetično pokvari. Skoda za spomenik in škoda sa trg, če bi se Prešernov spomenik tja postavil. Kdor pride danes iz špiUlskih ulic, ima krasen razgled |na frančiškansko oerkev, proti (Prešernovi ulioi in proti hotelu Union; kdor pride od druge strani ima isto tako krasen razgled na most in na špi-talske ulioe s gradom v osadju. Ta razgled bi se pokvaril, če bi se Prešernov spomenik postavil v kot Mi-verjeve hiše. Zaprt bi bil razgled is gilišču in o česko-neruški spravi. Vsi Nemci, med njimi zmerni baron C h luni ecky, so izjavili, da češkega vseu-lišča absolutno ne puste v Brno ali Olomuc, temuč k večjemu v kako provincijalno mesto. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 4. junija. Sestava Fejervarvjevega ministrstva se je zakasnila ter se izvrši Šele v osmih ali desetih dneh. Nastale so nove težkoče, ker sta za finančnega ministra določena pl. T o p k e inLudvigh zadnji trenoteh izjavila, da ne vstopita v poslujoče ministrstvo. Budapešta, 4. junija. Vodilni odbor liberalne stranke je imel sinoči konferenco. Razpravljalo se je o tem, kako stališče naj zavzame stranka napram novi vladi. Konferenci je prisostvoval tudi ministrski predsednik grof T i s z a z nekaterimi ministri. Končna izjava se predloži strankinemu vodstvu Šele v prihodnji seji v sprejem. Budapešta, 4. junija. Neodvisna stranka je sklenila v včerajšnji seji, da bo posl. Kossuth v imenu stranke izjavil v državnem zboru, da mora vsak Oger, ki plača krvni davek, dobiti tudi volilno pravico. Posl. grof A n dr as s y je zagovarjal stališče, da se proti imenovanju ministrstva ne da ničesar storiti, ker je to izrecno kraljevo pravo. Istega mnenja je bil tudi grof Apponvi, ki je Še pristavil, naj bi se prihodnji vladi odrekla sredstva za poslovanje. Budapešta, 4. junija. Baron Fejervarv namerava takoj odgoditi državni zbor, ako mu odpove sredstva za vladanje. Govori se o velikih demonstracijah, ako bo res baron Fejervarv imenovan za ministrskega predsednika. Budapešta, 4. junija. V včerajšnji seji drž. zbora je posl. Markbreit predlagal trgovinsko pogodbo z Rusijo in balkanskimi državami dočim je posl. Gies8wein predlagal, naj se kazen za dvoboj poostri. Iz Srbije. B e 1 g r a d, 4. junija. Nova vlada jc umaknila predlogo bivšega ministrskega predsednika Paš i ća glede srbskega državnega posojila. Bel grad, 4. junija. Očitanja Pa-šieevih glasil, da je nova srbska vlada v službi avstro-ogrske kamarile, so popolnoma neosnovana, ker ravno Stoja-novićevo ministrstvo obsoja balkansko politiko, kakršna se dela na Dunaju. Položaj na Ruskem. Petrograd, 3. junija. Dne 1. t. m. bi bil moral v drž. uradnem listu iziti manifest, da je takoj sklicati shod svobodno izvoljenih ljudskih zastopnikov; obenem je bil Witte imenovan za državnega kancelarja. Pobjedonoscev pa je celo akcijo preprečil. Položaj je resen. Vsi ruski listi, tudi strogo vladi naklonjeni, kakor je „Novoje Vremja", zahtevajo, naj se skliče ljudsko zastopstvo, ki naj razsodi o bodočnosti Rusije. Ako se to ne zgodi, bati se je 3trašne revolucije. Špitalskih ulic proti hotelu Union, in zaprt od hotela Union na mest in na bpitalske ulica. Ce se postavi Prešernov spomenik na Marijin trg, bo trg nekako zabasan, nekako prenapolnjen, pokvarjena bo perspektiva in pokvarjen bo tudi trg sam. To je že res, da se dandanes postavljajo spomeniki raje na manjše kakor na večje trge, a vedno mora biti velikost trga v primeri z velikostjo spomenika. Marijin *r£ Je pa aa Prešernov spomenik Čisto gotovo premajhen, kakor je na pr. park pred justično palačo nekoliko prevelik. Tudi značaj Marijinega trga govori proti temu, da bi se tja postavil Prešernov spomenik. Marijin trg ima vendar vseBkoz trgovski značaj in tak proBtor vendar ni primeren za spomenik pesniku. Tega ni nikjer na svetu, da bi se spomenik kakemu pesniku postavil ravno tja, kjer je osredotočeno vse trgovsko gibanje celega mesta. Bruseljski župan Buls, prva svetovna kapaciteta v takih zadevah, se v svoji knjigi »Eatheticjue des Villes« neusmiljeno norca dela iz občinskih očetov ne- Položaj na Kreti. Carigrad, 3. junija. Razmerje med garuizijami nadzorovalnih velesil in vstaši, ki čakajo od pete do glave oboroženi, je skrajno napeto. Rosi nemirno pričakujejo zaprošene pomoči enega bataljona. Francoski mornarični minister je odredi), da se francoski posadki v Kaneji nemudoma pošljejo tri vojne ladje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. junija. — Občinski svet ima v torek, dne 6 t. m. ob 6. uri popoldne sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedništva in poročila: 1. o dopolnilni volitvi v upravni odbor mestne hranilnice; 1. o pritrditvi pravilom »Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem«; 3. o načrtu kupne pogodbe glede ljubljanskega gradu; 4. o nastanitvi nemške deške ljudske šole; 5. o določitvi prostorov aa cesarjev in Prešernov spomenik; 6. o prošnji Auerjevih dedičev za odpis pristojbine za večjo porabo vode; 7. o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za zvišanje pokojnine; 8. o prošnji nekega mestnega uslužbenca za podaljšanje miloščine; 9. o prošnji neke bivše mestne uslužbenke za zvišanje miloščine; 10. o prošnji nekega bivšega mestnega uradnika za odpravnino; 11. o nasvetu disciplinarne komisije, da je nekega policijskega stražnika začasno vpokojiti. — „Slovenska Matica11. V sobotni številki je v notici o volitvi v odbor »Slovenske Matice« pomotoma izostalo ime gosp. Petra Grassellija. Voliti je namreč enajst, ne 10 odbornikov. Samo ob sebi se razume, da kar najtopleje priporočamo »Matičarjem«, naj glasujejo tudi zanj. Za klerikalne kandidate, to je za dr. Lesarja, Antona Zupančiča in dr. Grudna naj noben napredni Matičar ne glasuje. — Kdo je streljal v Domžalah? Nemški listi lažejo, da so Slovenci streljali na Nemce. Istina pa je, da noben Slovenec ni imel samokresa, pač pa so bili Nemci oboroženi z njimi. Mi imamo povsem verodosto j no pričo, ki ve, da m u j e neki Nemec v spremstvu orožniko-vem pognal kroglo mi m o ušes, isti čas pa je njegovi (pričini) ženi priletel kos opeke iz nemških vrst na nogo. »TagesposU trdi, da se je streljalo »a u s demHinterhalte«, to je iz ozadja. To ozadje pa ni nič drugega kot »Stara pošta«, ki je last slamnikarja Lad-statterja in v kateri sta nuj ejo izključno Nemci. Streljalo se je pa res od tam in če seti streli preleteli med Nemce, menda nismo Slovenci za to odgovorni? Sploh so pa imeli Tirclci po vseh svojih hišah vse polno ljudi priprav- kega angleškega mesta, ki so postavili Miltonov spomenik sicer na najlepši njegov prostor ali ob obrežju morja, kjer je osredotočeno pomorsko in trgovsko življenje, dočim so spomenik admirala Nelsona postavili sredi lepega zelenega parka. Pri nas stoji v lepi zeleni Zvezdi — oča Radeckv, Prešeren pa naj pride v trgovski rajon, da ga bodo okrog in okrog obdajale štacune in časih tudi štantje, ozadje pa mu bodo delale prodajalke pomaranč in fig. A škoda tudi spomenika! Na Marijinem trgu ne bo prišel do veljave. Obdajale ga bodo sicer arhitektonsko lepe moderne stavbe, ki pa imajo vse trgovski značaj. Spomenik se ne bo ujemal z okolico. Ko bi ae moglo Prešernov spomenik postaviti s r e d i Marijinega trga — naj bi še bilo. A potlačiti ga je treba na stran, nekako v kot k Majerjevi hiši in posledica tega bo, da bo izgledal kakor nekak pendant — javnega ztra-nišia na nasprotni strani. Človek ae bo lahko postavil vrh frančiškanskih stopnio in bo videl 1 j enih in oboroženih, da od zgoraj dol napadejo Slovence. V remi«! so jih tudi napadli ■ kamni in i opeko. Da aeSlovenoi ne bodo dali od privandrancev, ki nosijo po svojih Tirolah gnoj in otroke v kolo, pobijati kot pai, ai vsak lahko misli in d« je bil najkrajši odgovor na tako vprašanje aopet kamen. Potem pa toži »Tagespošta«, da bo Slovenci napadli Nemce! — Tovarnarji v Domžalah in delavci. V nemških tovarnah v Domžalah je mnogo Sloveneev, ki za mal denar delajo tlako nemškemu tujou. Ti delavci so tako slabo plačani, da vpije to po ostri obsodbi. Dekle 17 let zasluži na dan — 15 krajcarjev! Tudi starejši delavci in delavke dobivajo prav sramotno nizko plačo, dočim dobivajo nemški delavci, ki ne znajo nič in ao le pravzaprav aa nadzornike nad Slovenoi, po 2, 3, 4, celo 5 goldinarjev na dan. Slovenski delavec mora učiti vsakega novega privandranca mesece in meseoe, predno mu ubije v glavo, kar je treba. Posledica tega je, da ga nemški delavec potem prav kruto svinka za vsako stvar. Pri »slavnoBti« 1. junija so bili ti nemški delavci razpostavljeni kot špijoni na vseh oglih, da bi videli, kateri izmed njihovih podložnih demonstrirajo. Ker so se tovarniški delavci in delavke bali svojih oholih gospodarjev, so se demonstracije vzdržali. Tiroloem pa to ni po volji in hočejo zdaj na vsak način, da so njihovi slovenski delavci in delavke demon strirali. Ko so drugo jutro prišli Slovenci v tovarne, napadli so jih nemški preddelavoi z besedami: »Berač! Si pa demonstrirala včeraj? Barabe, ste lačni, ste prišle po kruh? Po orkajte, za drugega tako niste!« Po teh besedah je slovensko delavstvo zavpilo: »Živio!« in »Na zdar!«stikim hrupom, da so prišli »višji« prositi, naj hodo mirni in naj delajo. Cuje se, da hočejo Tirolci odpovedati vsem slovenskim delavcem delo in jih nadomestiti s samimi pristnimi in frišnimi Tirolci. Pač slabo maščevanje, Če si Tirolci drugače ne morejo in ne znajo pomagati! Sicer pa ne pojde tako gladko, kakor Tirolci mislijo. Slovenci bodo novim privandrancem znali tako posvetiti, da bodo morali preklicano hitro odkuriti. — Tirolci bojkotirajo. Domžalski Tirolci, zlasti fabrikantski uslužbenci, so slovenskim trgovcem in obrtnikom plačali svoje stare dolgove do zadnjega solda in naznanili, da ne bodo nič več njihovi odjemalci in naročniki. Tiroloem povemo, da so domžalski slovenski trgovci in obrtniki veseli, da se je to zgodilo, ker so prišli zdaj vendar enkrat do denarja, katerega so jim Tirolci ostajali dolžni leta in leta. Sicer bodo pa zavedni domžalski trgovci in obrtniki še zmerom shajali, čeprav ne pride nikdar neben Tirolec k njim. nekaj nenavadnega. Tu Friševo, tu Urbančevo, tu Hauptmanovo, tu Ma-verjevo hišo, tam Sohreverjevo palačo in palačo mestnega ubožnega zaklada, vmes pa — tu Prešernov spomenik, tam javno stranišče! Nemogoče je, postaviti Prešernov spomenik na Marijin trg tudi iz ozirov na značaj spomenika samega. Spomenik je poetična alegorija ali idila ali kakor se že hoče imenovati. Marijin trg kot trgovsko središče nima okolice za poetičen spomenik. Spomenik predstavlja vendar vilo, ki se dviga iz zelenja in venca pesnika. Neizogibno potrebno je torej, da dobi spomenik zeleno ozadje, da ga obdaja drevje ali park, sioer ne napravi nikakega vtisa. Za devet metrov visok spomenik je n& Marijinem trgu v kotu ob Majerjevi hiši absolutno nemogoče napraviti primerno veliko zeleno ozadje. Kakor rečeno, nismo zavzeti aato, da bi bo Prešernov spomenik postavil pred justično palačo, odkrito pa rečemo, da bi nam pred justično — Sličica is Domžal. Na dan vsenemške demonstracije v Domžalah se je v krčmi, ki je v hiši slikarja g. Stareta, zgodil značilen slučaj. Krčmar v hiši g. Stareta je neki Nemec. Tega človeka je na dan vsenemške demonstracije obsedel furor tentonicus in ga tako lomil, da je bil ves penast. V gostilni je sedela večja slovenska dražba, mirni meščanski ljudje, ki se še žive dni niso udeležili nobene demonstracije. Krčmar se je malo zmenil za svoje slovenske goste. Kratil si je čas s tem, da je sploh vse Slovence obkladal z najizbranejšimi psovkami, kar jih premore v tem oziru prebogati nemški jezik. Ker se gostje za to psovanje niso zmenili, je krčmarjeva jeza rasla od hipa do hipa. Slučaj je nane-ael, da je vstopil v gostilno mlad mož, ki je imel na suknji trak v slovenskih barvah. Mladi mož je vstopil mirno in spodobno v gostilno in mirno in spodobno naročil četrtinko vina. Ko je krčmar zagledal mladega moža, se je zaletel vanj kakor bik v nova vrata, zatulil nad njim in ga brutalno ven vrgel. NavzoČni slovenski gostje so bili mnenja, daje tako ravnanje neprimerno, ker se je mladi mož vseskoz dostojno vedel a krčmar se je nanje zadri „Hier bin ich der Herr" in začel vihati rokave. Kaj, ko bi g. Stare šel v Domžale, prijel tega krčmarja za ovratnik in mu z besedami „Hier bin ich der IIerrw dal tako brco, da bi za vedno odletel iz hiše? — „Rdeči Prapor11 ni zadovoljen z nami, ker se zavzemamo za staroslovensko bogoslužje. „Rdeči Prapor" misli, da bi se s staroslovenskim bogoslužjem utrdilo klerikalstvo, Češ, da ostane klerikalni sistem povsod enak, naj se že po cerkvah poje domi-nus vobiscum ali pa Gospodi pomiluj; da se s pravico staroslovenskega bogoslužja ne podeli niti trohice pravice svobodnega mnenja, pač pa je to sredstvo, s katerim se lahko kratko misleče vernike še bolj pritisne v rimski jarem. „Slovenca" so izvajanja socijalnode-mokratičnega lista neznansko razveselila, hitro jih je rekapituliraj uprav kakor bi upal, da odvrne slovenske posvet-njake od staroslovenskega bogoslužja, če jim je predstavi kot sredstvo, s katerim se da kratko misleče vernike še bolj pritisniti pod rimski jarem. „Rde-čemu Praporju" bodi povedano, da se mi nikakor ne zavzemamo za staroslovensko bogoslužje, ker morda mislimo, da se s tem premeni klerikalni sistem. To je popolnoma resnično, da ostane klerikalni sistem popolnoma enak naj se v cerkvah že poje Deminus vobiscum ali Gospodi pomiluj. Mi zahtevamo staroslovensko bogoslužje iz narodn'ih nagibov. Z uvedbo staroslovenskega bogoslužja bi cerkve sicer ostale trdnjave rimskega klerikalizma, postale bi paobrambe slovenstva. Pri drugih narodih lahko vidimo, kakega pomena je narodni jezik v cerkvi. Vidimo to pri Grkih, ki ostanejo Grki, naj žive kjerkoli, vidimo to pri Srbih, ki so se ohranili v Banatu in v BaČki le, ker imajo narodno cerkev. palačo bolje ugajal, kakor na Marijinem trgu. Edini primerni prostor za Pi-eŠernov spomenik je v Zvezdi. Lahko se postavi sredi Zvezde, še veliko laglje pa na strani proti Tamborninu ali proti nunski hiši. Seveda bi bilo treba posekati nekaj dreves, ali Zvezda bi kot sprehajališče ostala kar je zdaj in bi prav ničesar ne izgubila. Po tem drevoredu, ki teče od nunskih hiš proti Tamborninu ni nikdar žive duše. Lahko bi se torej na eni ali drugi strani proti cesti posekalo deset ali dvanajst dreves in napravil iz tiste odprtine park, kjer bi stal Prešernov spomenik. Tu bi bilo krasno ozadje, tu bi stal Prešernov spomenik sredi zelenja, na dosti velikem prostoru in na kraju, kjer je vedno živahno življenje, kjer bi vsakdo videl spomenik, kdor pride v Ljubljano. Kaj za to, če pade nekaj dreves; Zvezda ne bo vsled tega pokvarjena. Sicer pa se postavi spomenik sa stoletja, drevesa v Zvezdi pa bodo stala kvečjemu še dvajset Slovenci prebivajo samo na skrajno eksponiranem teritoriju; tu bi nam bilo staroslovensko bogoslužje mogočna opora v varstvo in v obrambo slovenske narodnosti, dočim nima latinsko bogo služje nobenega narodnega pomena, it iz tega razloga se zavzemamo za obnovitev starega privilegija, za staro slovensko bogoslužje. — Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je imei( svojo 160. vodstveno sejo dne 24 majnika 1905 Pričetek ob 3 uri po. poldne. NavzoČni: Tomo Zipm prvomestnik; dr. Dragotin vi. tez B1eiwei s - Trs tenišk i Luka Svetec, podpredsednik; dr Ivan Svetina,Ivan Šubioiu Anton Ž 1 o g a r , tajnik. Izmed nadzorništva je bil navzoč Orosla? Dolenec. V Bmislu § 18. družbenih pravil je prvomestnik na sejo pozval g. Mateja Ražuna, župnika t St. Jakobu v Rožu na Koroškem Svojo odsotnost je opravičil ljubljanski Župan Ivan Hribar. Prav korenito se je razpravljalo vprašanje glede mogoče družbene ljudske Šole v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem Ko se je rešilo več nujnih notrannh družbenih zadev, ter sprejela ponudba pivovarne »Auerjevih dedičer v Ljub ljani« glede »družbenega piva«, je zaključil prvomestnik ob 6. uri sejo. Vodstvo družbe sv. Ciri i in Metoda v Ljubljani — Za pisatelja Podra*. skega so nadalje poslali prispevke: gdč. Josipi na Jamnikova v Medvodah 20 K; g. Fr. J are, po-sestnik v Medvodah 10 K; obitelj K obal v Ljubljani 3 K; g. Davorin Majcen, o. kr. gimn. učitelj, g. Ivan M a sel j, c. kr. gimn učitelj, g. Jak. Zupančič, o. kr. prof, ga. Franja Sch weige rjeva in ga. Julija Pintarjeva, vsi t Novem mestu po 2 K; gdč. Ar.a Majerjeva in Ivanka Rožen bergerjeva v Novem mestu p: 1 K (po g. O S k. iz Novega mesta poslani prispevki so izkazani v 1 \ številki), g. Mijo Vamberger prof. v Karlovcu 5 K; Slovenak hrvatski drugoletniki učiteljišča v Kopru po g. Alb. Furlanu 12 K 55 v., Narodna čitalnica t Slov. Gradcu 5 K 13 v.; akad. društvo »Slovenija« na Dunaju 10 K; g. Andrej Munih, trgovec v Boh Beli 2 K; g. Fran šijanec, m: učitelj pri Sv. Antonu v Slov. ger 3 K. g. J ob. Smole, nadučitelj, g Pod vinski, župnik in g. Škodil kaplan, vsi v Remšniku, po 1 K . P. Ljubic, urednik »Hrvatskih Kovin« v Virju 2 K in gdč. Zor k a Guni, c. kr. poštaršca v Virju na Hrvatskem 1 K. —Vsem plemenitim darovalcem bodi izrečena iskrena zahvala! — n Glasbena Matica" ji včeraj napravila izlet na Gorenjsko, ki je vobče prekrasno uspel, dasi se je opoldne nlil dež in je padala toča. Natančnejše poročilo priobčimo jutri. — Umrla je gdč. Marija Dr alka, hči dvornega svetnika v pok. gosp. Josipa Dr alke, po dolgi, mučni bolezni. Blag ji spomin — Kranjsko društvo za varstvo živali je imelo v soboto v hotelu »pri Mal ča« svoj redni občni ibor. V odbor so bile zopet izvoljene dame gospa dr. Tavčarjeva in gOBpa dr. Trillerjeva, izmed gospodov pa gg.: Drelse, Frančič, Goli, Paulin in Rom; nanovo bo bili izvoljeni gg: Piccoli, Počivavnik in dr. let. Tuli na strani proti kongresnemu trgu so nekoč stala lepa drevesa Ali jih kdo pogreša? To so naše misli v zadevi prostora za Prešernov spomenik. Sicer se je sklicana enketa izrekla za Marijin trg; ali razen dr. Fabianija se je ni udeležil ne arhitekt Plečniki ne kipar Zajec, ne nadinŽener Žužek, ne nadinžener Pavlin. Enketa j a bila polovičarska in zato njeno mnenje ne more biti merodajno. Obračamo se torej do občinskega sveta in mu priporočamo, naj se ne prenagli. Prešernov spomenik je i* nas neka srčna zadeva in v tej i*' devi se ne sme Ishkomiselno postopati. Morda bi bilo najbolje, če se sestavi nova enketa, ki naj vprašanje vnovič preštudira, naj zasliši kar imamo v Ljubljani v tej zadevi dragib kompetentnih ljudi, pokliče denimo dva zunanja arkitekta in naj na pod lagi teh poizvedb odda svoje mnenje. Potem bo občinski svet lahko * mirno vestjo odločil Jutri pa vsaj z mirno vesjo ne moro izreči odločilne besede. M. t r r. i k. Preglednikom računov ata Voljena gg. G a 11 e in Merlak. — Sankcijoniran zakon. Žeraišnja »Wiener Zeitung« ormb-.;e z»kon z doe 23. maja 1905 s aterim ae podališa rok, v katerem e more doseči 25'etna davčna pro-tost za poslopja, ki so bila poškodo-ana od potresa 1S95 v okrožju estne občine ljubljanske ter v okra-- na Kranjskem in štajerskem, do štetega 2 julija 1910 in rok, v ka erem se more doseči lSietna dav-sft prostost za nova in prezidana oslopj* v okrožju mestne cbČine ubljanske, do vštetega 2 julija 1903. akon je stopil s 3. junijem v ve-avo. — Pevsko društvo „Sla- ec11 je priredilo včeraj popoldne na oslerjevem vrtu ljudsko veselico, karo je posedlo nad 700 oseb. „Ljub-anska društ. godba" je vse točke izvršila o dobro, da je žela mnogo burnega avza in morala več točk dodati, pevski bor e pa tudi prav častno rešil vojo nalogo. Keglanje na dobitke, rečolov, šaljiva pošta, koriandoli, jmetalni cgenj in ples: vse to je bčinstvo izborno zabavalo, da se je vso vnemo udalo neprisiljenemu az^eseljevanju. — Poročil se je danes živino-dravnik gospod Viktor Zaje z go-pico Elizo Žitkovo na Vrhniki, lest i tam o! —Gospod Dragotin Hribar am z ozirom na notico »N e m Č u r z Kamnika«, priobčeno v sobotni tevilki našega lista, poroča, da nje-ov potnik Adolf H6genwart e dlje časa potuje po Istri in /si maci j i, da torej ni mogel ti 1. t. m. navzoč pri nemškonaci onalni slavnosti v Domžalah. Ker očemo nikomur delati krivice, končujemo to resnici na ljubo! — Društvo učiteljev in oiskih prijateljev okraja jubljanske okolice ima svojo eno skupščino dne 8. junija ob 10. ri dopoldne v hotelu pri »Štruklju«, ed drugimi točkami je tudi preda-anje gdč. Jerice Zemljanove o go-podinjstvu v ponavljalni šoli. — Obč. odbor v Mengšu imenoval v nedeljo teden pisatelja t u e i a Trdino, ondotnega rojaka, ovodom 751etnice njegovega rojstva astnim članom. — Požar. Dne 1, t. m. ko so Tirolci v Domžalah obhajali biago-iovljenje — neblagoslovljene zastave, astal je v Jaršah ogenj, pri katerem 3 pogorela štiri poslopja! Za varstvo abarikadiranih Tirolcev in došlih emčurjev nastavilo se jo v Domža-ah jako mnogo žandarmerije A žali->og cb 2. uri, ko je nastal omenjeni geni, odposlala sta se na lice mesta amo dva stražnika in še ta ra sta bila tujca, nista nikogar cznala, ko tudi nista imela nobene -formacije radi dobitve vede i. t. d. s'eoćpustljivo je, da se voda iz tako-vane Mlinšoe vsako soboto zvečer puati v strugo Bistrice, radi tega lista mogli požarni brambi z Mengša n Domžal svoje naloge tako izvršiti, tako? bi jo drugače; vzlic temu j?ma fre popolna hvala. Vsi pogoreici, :ateri so bili zavarovani pri »Banki > tavi ji« za tako male svete, se pri-ioročajo vsem dobrodeljnikom. — Zdravnišva komisija copaliiča Toplice na Dolenjskem čuti nujno potrebo, da poda kopališkim gostom, ki so iskali tukaj moči, glede raznih poročil o miliariji novomeškem okraju sledeča pojasnila: epidemija miliarije v novomeškem kraju je ugasnila. V kopališču „To-lice- epidemije sploh ni bilo, ampak okazala se je samo v krajevno jako bsirni občini topliški. Oboleli so samo aki ljudje, ki se pečajo z delom na oolja. Boljše situiranih slojev bolezen ni •jiskala, tako da se za časa epidemije a kopališke goste ni bilo nikake ne-arnosti. Sedaj, ko je epidemija prečkala, je tudi zadnja misel o kaki varnosti izginila. Gospod dr. Krajec, je bil od deželne vlade sem poslan, e vsled tega tudi odšel, in vlada je reklicala vse zdravstvene naredbe, ki e na epidemijo nanašajo. Ravnotako sta tudi prof. dr. Ortner z Dunaja in docent dr. Scholz iz Gradca, ki sta bila tokaj, da proučujeta bolezen, takoj zapustila okrožje, ker je epidemija ponehala. Bilo bi zares neumestno in škod-jivo, ako bi se bolniki, ki bi zamogli dobiti zopet zdravje v naših zdravilnih belcih, bali vsled prevelike previdnosti, Toplice obiskati. — Zdraviška komisija. 7- Slika iz Belokrajine. V -'--»liki so se v večjo čast in slavo D°*jo klerikalci med seboj prav ful-tainantno pokazali. V mestu vegetira Namreč mala klerikalna posojilnica, u Ljubljanice pri Sv. Jakoba mostu brevijar Jožef Krapež in delaveo Fran čuden. Aarnosoirali so ga za 551et nega kočarja Franceta Sabenika iz Kozarij, katerega že kakih 14 dni pogrešajo. Utopljenec je ležal najbrže že ves čas, kar ga pogrešajo, v vodi in ga je morala prinesti do mostu narasla Ljubljanica. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Obesil se je danes zjutraj na hlevu na Vodmatskem trgu št. 7 36letni delavec Anton Malenšek, pristojen v Št. Vid nad Ljubljano. Na vedeneo je bil do meseca aprila v blaznici in se mu je gotovo bil zopet omračil duh. Tudi tega truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Pri današnjem naknadnem naboru je bilo v »Mestnem domu potrjenih 8 mladeničev. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo iz Kočdvja v Budimpešto 51 M*cedonoev, 10 Hrvatov je šlo v Heb, 7 v Podbrdo, 20 se jih je pa pripeljalo iz Hrnšice. — V soboto je Šlo v Ameriko 10 Slovencev, nazaj je pa prišlo 6 Kočevarjev. V Heb je šlo 25 rudokopov, v Ljubno 13, v Inomost 25. 7 H-?šioo 20, na Jesenice pa 18 H?v*tov\ ntzsj pa je prišlo 30 Ogrov in 20 Macad?; - oav. — Izgubljene in najdene reči. Na južnem kolodvoru j<» bilo najdenega, oziroma :zgubljencga 2 kg sladkorja, dva d« žnika, črne rokavice, zaklenjen kovčeg in vreča stare obleke. — Izguhii je nadalje g. Ivan /•rimec denarnico z vsebino 13 kron 60 vin. — N- ka dama je izgubila malo zlat ■ br žo z briljantom in modrim kamnom, vredno 240 K. — Na šel je riii>»£ I. državne gimnazije Alojtij Vrtačnik zlato ovratno verižico — Tujci v Ljubljani. Meseca maja t. 1. je došlo v Ljubljano 4040 tujcev — 809 več kot prejšnji mesec in 1129 več kot v istem mesecu lanskega leta. Od teh se jih je nastanilo v hotelu: „pri Slonu" 988, „pri Maliču" 590, ,.pri Lloyduu 424, „pri južnem kolodvoru" 244, „pri avstr. cesarju" 190, „pri Štruklju" 124, „Ilirija" 216, „pri Grajzarju" 99, „pri bav. dvoru" 177, v ostalih gostilnah in prenočiščih pa 988. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 21. do 27. maja 1905. Število novorojencev 17 (=33-55 °/0o). umrlih 25 (=34 63 °/0o)i med njimi jih je umrlo za jetiko 7, valed nezgode 3, za raz' ličnimi boleznimi 15. Med njimi je bilo tujcev 15 (=06°/0), iz zavodov 18 (=72°/o)- Za infekcioznimi boleznimi so zboleli, in sicer za otro Čico 1, za ošpicam 4, za vratico 3 za ušenom 2 osebi. — Ljubljanska društvena godba priredi jutri ob 8. uri zve-Cer mirozov po sledečih ulioab: od magistrata čez Pred Škofijo, Vodnikov trg, Kopitarjeve ulice, jubilejski most, Resljeva cesta, Komenskega ulice, Kolodvorske ulice, Sodnijske ulice, Dunajska cesta, Šelenburgove ulice, Kongresni trg, Gradišče, Rimska cesta, Križevniški trg, Križevniške ulice, Breg, Sv. Jakoba most, Sv. Jakoba trg, Stari trg, Mestni trg do magistrata. V slučaju neugodnega vremena ae vrši mirozov v petek 9. t. m. po istem sporedu. — „Cunard Line, Trst-New York" Brzoparobrod »Pan-nonia« je dne 2. t. m srečno dospel v New York. Vozil je 13 in pol dni Brzoparobrod »Slavonia«, kateri odhaja 10 t. m. iz Trsta v New York, je na potu nazaj včeraj paairal Gibraltar. _ * Najnovejše novice. — 35 vojakov v le d neprevidnosti ustreljenih. Na rumunskem strelišču v Piteštu so pri strelnih vajah vsled neke zanikrnosti ustrelili 35 vojakov. — Velika nesreča se je pripetila v Neuendorfa pri Stetinu. Neki delavec je našel na vojaškem strelišču še nerazstreljeno granato. Nesel jo je domov otrokom za igračo. Otroci so začeli granato razbijati, ki se je raz-poČila in je raztrgala očeta in dva sina. Mati se je vsled obupa obesila. — Poroka nemškega prestolonaslednika z meklenbur- š ko v o j vod i njo Cecilijo se vrši te dni z velikimi slavnostmi v Berolinu. Cesar je svojo sneho odlikoval z Luji-zinim redom. — Potr es na B a lka n u. V Skadru so izkopali izpod porušenih hiš 120 mrličev; ranjenih je 250 oseb. Na avstrijskem nabrežju je najhujše trpel kraj Sutomore. Porušilo se je 10 hiš. — Bomba se je rapočila v Barceloni v palači vojaškega gubernatorja. 10 sumljivih oseb so zaprli. — Dvoje gledališč je zgorelo v Pitt8burgu. Izpred sodišča. Kazenske obravnavo pred porotnim sodiščem. Janez Kerčpo domače S lugove, posestnik v Zgor. Kokri, je bil že zaradi težke telesne poškodbe opetovano kaznovan. V predležečem slučaju imel se je zagovarjati zaradi hudodelstva uboja, ker je dne 25. mal. travna t. L gostaškega sina Ignacija Strosa z nožem v prsi sunil, da je takoj umrl. KerČ se zagovarja, da je šel isti dan popoldne iz Leskovčeve krčme v Gor. Kokri domov. Pri Robletovi bajti je srečal Ignacija Strosa Ta mu je pokazal nož in mu zagrozil, da ga bo mahnil. On pa, da je nato svoj nož potegnil in ga ž njim sunil v prsi. Omeni Še, da ni imel sovraštva do njega, ter da je to storil vsled izzivanja in ker je bil nekoliko vinjen. Vse drugače pa pove dogodek kot priča zaslišana kaj-žarja hči M. Roblek, ki je bila pri tem Žalostnem dogodku navzoča. Ona pravi, da je Stros stal poleg nje j Kerč mu je zapre tih da ga bo udaril, na kar uiu fant odgovori, da tudi on lahko njega nazaj; nato je obdolženec pristavil: „fant ti jo boš steknil." Ker je priča obdolženčevo surovost poznala, obrnila je pogovor na drugo stvar in rekla, zakai da je včeraj tako hitro od njih odšel; Kreč ji je odgovoril, da zato, ker ni bilo nobenega takega doma da bi se mogel ž njim kaj pomeniti. Komaj je pa to izgovoril, je sunil z nožem fanta v prsi. Stros, ki je bil ves čas miren in ni imel ničesar v roki, je napravil še par korakov, nato pa padel in umrl. Obsojen je bil na 5 let težke ječe, poostrene vsak mesec z enim postom in trdim ležiščem. V tajni obravnavi se je razpravljalo proti posest, sinu JurjeČiČu v šmihelu. Tožen je bil, da je že lansko leto z 12 let staro Ivano Gruden spolno občeval. Jurjevčič se zagovarja, da je deklica slaboumna, zatorej si take reci izmišljuje. Obdolženec je bil hudodelstva spol-skega posilstva oproščen, obsojen pa zazadi hudodelstva oskrumbe na G mesecev te|žke ječe. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. 1.) Kat. Reichard, ciganka, pristojna v Kropo, je letos meseca aprila t. 1. bila aretovana na obisku pri posestnici Mariji Jurtin. Po ciganski navadi ji je jela prerokovati, da je nesrečna, da je že takrat, ko je Šla k poroki, se seznanila z nesrečo, kajti zlobni ljudje so jo kropili s tako vodo, s kakršno kro-pjjo mrliče. Pokazala ji je tudi strto jajce, iz katerega je štrlela kost, ter rekla, da je to mrtvaška kost, da neka uboga duša trpi zanjo grozne muke ter bodi zanjo kakor otrok za materjo, in prosi Marijo Devico, da bi jo rešila, da pa to ona lahko stori, ako ponese denar za rimsko mašo o polnoči na križpot. Na ta način jo je osleparila za 87 K gotovine in za obleko v vrednosti 67 K. Obsojena je bila na 13 mesecev težke ječe, po prestani kazni se bo pa oddala v prisilno delavnico. 2.) Luka Perkovič, 17 let star hrvaški delavec v Boh. Beli, je bil hudodelstva oskrumbe oproščen. 3. ) Ludovik Dobrilla, delavec iz Trata, se je vtihotapil ponoči na 27. sušca na dvorišče Cenkarjeve gostilne v Ljubljani, kjer je domaČemu hlapcu pokradel več obleke. Vlomiti je tudi hotel v jediluo shrambo, kjer je viselo mnogo preka-jenega mesa. Ker je pa domača natakarica zadela v temi vanj, ter od strahu zavpila, je Pirkovič pobegnil skozi vrt in skočil čez zid na cesto, kjer je obležal. Pri padcu si je pohabil nogo, da se ni mogel z mesta premakniti. Obsojen je bil na G mesecev težke ječe. — 4. ) France Grošelj, 20 let star posest-nice sin, je svojo rodno mater udaril s paličico po levi roki, neki dan jo je pa s pehal v vežo, jo potisnil k zidu, zgrabil in stiskal za vrat, jo tolkel po glavi, butal z njeno glavo ob zid. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. 5.) Zaradi hudodelstva nečistosti zoper naravo je bil 29 let stari oženjeni kamnosek Anton Bouhal s Češkega, nazadnje na llrušici, obsojen na G tednov težke ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 5. junija. Poslanska zbornica so snide dne 14. junija. Predsedstvo začna danes popoldne razpošiljati dnevni red. Na dnevnem redu so naslednje točke: a) prvo čitanje zakona o zvišanju duhovskih plač, b) tri predloge glede železnic, cj imunitetna zadeva dr. Tavčarja Nemški nacionalci vloženujni predlogzastran dogodkov v Domžalah. Budimpešta 5. junija. Poslanska zbornica pojde jutri na počitnice. Budimpešta 5. janija. V poslanskih krcgih je dolga konferenca fcm. Fejervaryja z dr. \VekerIom obudila veliko senzacijo. Kombinira se, da skuša Fe-jervary pridobiti Wekerla, da bi stopil v njegovo ministrstvo. Skadar 5. junija. Škoda, ki jo je provzrcčil potres, je strahovita. Mesto je uničeno 90*/o vseh poslopij je potres popolnoma porušil, ostale hiše so pa tako poškodovane, da morajo ljudje prebivati v šotorih. 10 5 oseb je bilo ubitih, ranjenih pa je trikrat toliko. Petrograd 5. junija. General T r e p o v je imenovan pomočnikom ministra notranjih del in zapoved-nikom vsega ruskega orožništva, ostane pa obenem tudi generalni guverner Petrograda. Pariz 5. junija. Španski kralj Alfonzo je odpctoval iz Pariza. Rusko-japonsks vojne. Berolin 5. junija. Iz Petrograda se poroča, da se je pomnoženi ministrski svet izrekel za nadaljevanje vojne indaje car ta sklep odobril. Zatrjuje se dalje, da je ministrski svet sklenil, sklicati narodni zastop v namen, da bi ta zastop v imenu ruskega naroda sankcioniral nadaljevanje vojne. London 5. junija. Iz Tokio se poroča, da je admiral Togo obiskal v Sasehu ranjenega admirala Rožestvenskega. Gospodarstvo. — Splošno kreditno dru« Štvo v Ljubljani. Bilanc* koncem L 1904. 1517 339 K 73 h, in s:oer: Aktiva: Menice 142 935 K 47 h, hipoteke 431 807 K 36 h, zastavna pisma 828 571 K 23 h_ rfekti 15 349 K 70 blaga ina 16 377 K 74 h. oDreB'a 24 087 K 19 b, inventar 2778 K 34 h. Pasiva: Deleži 93.117 K 30 v, vloge 1,314011 K 41 b, rezervni zaklad 16 620 K 22 b, cisti dobiček 6629 K 17 h. denarni promet leta 1904 7,476 521 K 72 b. Denarni promet meseca maia 1905: Sprejemki 245 729 K 72 h. izdati 242 110 K 89 h. Skupaj 487 840 K 6! h. Pm,r.et od L januvarja 1905 d? 38 n 1905: Prejemk) 1,229 302 K 39 d. itoaiai 1225 683 K 55 h. Skupaj 2 454 985 K 93 h. — Mestna hranilnica v Radovljici* V mesecu rr,au 1905 je 211 strank vložilo 113.862 K 42 h, 180 strank vzdignilo 85.414 K 05 h, 13 strankam se je izplačalo posojil 28 2 06 K, denarni promet 472.610 K 32 h. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu rraiu 1905 je 264 strank vložilo 185.087 K 17 h, 292 strank vzdignilo 102.859 K 16 h, torej već vložilo 82 228 K 01 h, 16 strankam se je izplačalo hipoteč-nih posojil 65340 K, 189 menic se je eskomptovalo za 88.727 K, stanje vlog 2,701.491 K 11 h, denarni promet 621.806 K 37 h. Vseh strank je bilo 1178. — Pri mestni hranilnici v Črnomlju se je v mesecu maju t 1 vložilo na hranilne knjižice 58 295 K 06 v, dvignilo pa 11676 K, stanje vlog 114 346 K 59 v, hipotež-nih posojil izplaftalo 47.870 K, menic etkomptiralo 7730 K vseh prejemkov ie bilo 60 928 K 82 v, izdatkov pa 67 343 K 37 v, ves denarni promet 128.272 K 19 v. Heteorologično poročilo. 71ilna u*d morjem 8C6ft. Srednji -tračni kl&k IttC mm Junij Čas opazovanja Stanje barometra v mm & Vetrovi Nebo 3 9. zv. 738 7 18 4 brezvetr. jasno 4 « 7. zj. a. pop 739 2 7378 146 270 si. vzhod p. m. jvzh jasno skoro jas. n 9. zv. 737 9 19 5 al. vzhod jasno 5. 7. zj« 2. pop. 737 9 735 7 15 2 267 si. jvzh. sr. j vzhod jasno del. jasno Bonna poročila. ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani Uradni karu dan. bone 4. j Linij« 1906. V.tloibeni papirji. Denar Blago i majeva .renta . . . « 4% aTstr. kronska renta . . 4% „ ilata 8 . . * ogrska kronska „ . . . 4% „ zlata „ . . . 4 posojilo dežele Kranlsk« . •*/••/- posojilo mesta SpUet . n m Zadar . do u.-herc. žel. p os. 1902 a dei. banka k. o. . n n „ i. o. . cst. pisma gal. d. hip. b. pešt. kom. k. #. i. (t 4%° 4V,° §•/ 4V o i/ o ; o/ 1 /0 ali o' * /i io 11/ 0' 10" 0 pr. sast. pisma Innerst. hr. ■ ■ ogrske een. dež. hr....... i. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... •%•/• obl. češke ind. banke . prior. Tret-Poreč lok. žel. prior. doL šel. .... juž. žel. kup. '/iVi • 4° • 'o * /o 9 'o V ,•/« avit. pos. aa žel. p. o. . Srečke. SreSke od 1. 18601, . . . . b n n 1864 ..... „ tizske...... e aem kred. 1. »misij* . b » b O a ogr hip. banke . . . „ srbske a frs. 100'— „ tnrške ...... dasilika are&ke .... Kreditne n . • > . Inomoske Krakovska Lijnbljanske A.Tst. rud. križa Ogr. m B SudolfoTe Saloburšk« Ounajske kom. Delnice. Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delniee A.vstr. kreditne banke . . Ogrske „ » . . Zrmostenske „ . . Premogokop v Mostu h-tir) Alpinske montan .... Praške Žel. Lndr. dr. . . . rš..^»-iluroiiyj ..... Trbovijake prem. družbe avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe 100-60 100-40 97*75 119-90 97-75 118— 99-60 10060 100 — 101*65 10026 10025 10110 10765 100-50 100*60 I 10010 j 100*— 100-76 99*— 99*50 j 3iil 25 100 L5 ! 159 — «90 — 169 75 307-— 307-— 876-50 106 - -143 — 26-70 485-18-— 59 — 66*— 67 75 38— 64'— 75*— 642 - 8840 663-50 1648 — 66150 776-50 846-— 648 — 524 — 2650 -550 — 280-— 606 — 173 — 100-80 100*60 97-95 120-10 97-95 118 20 101*— 101*60 100-— 102-60 100 65 100- 45 10210 108-66 101- 60 101*80 10110 101-— 101*76 100-— 323 25 101 85 161*— 295— 171 75 314 — 314 — 282 — 112 50 144 — 2770 495-— 83-50 97- — 72*30 69*75 38 60 68*-81 hO 651 — 89 40 664 50 1658 - -662-50 777 50 246 50 652 — 625 — >654 — 551 — 282 — 610 — 177 — Josip Dralka, c. kr. dvorni svetnik v p., naznanja v lastnem in v imenu svojih otrok Josipa in Ane prežalostnim srcem vest o smrti svoje iskreno ljubljene hčere oziroma sestre, gospodične Marije Dralka ki je danes ob dveh ponoči po dolgotrajni bolezni mirno zaspala v Gospodu. 1823 Zemeljski ostanki predrage pokojnice se bodo prepeljati v torek, 6. t. m. ob polu 10. uri dopoldne iz hise žalosti Dvorski trg St. 1 na južni kolodvor in od tam v Radovljico, kjer bo ob Štirih popoldne pokop na ondotnem pokopališču. Sv, zaduSne maSe se bodo služile v tukajšnji lami cerkvi Marijinega Oznanenja in v Radovljici. Pokojnico priporočamo blagemu spominu. V Ljubljani, 4. junija 19G5. Išče se prodajalka mešane stroke za iilijalko na deželi, vešča slovenskega in nemškega jezika, stara od 30—40 let. Kavcije zmožne imajo prednost. Placa po dogovoru. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1771—3 Len Vainte C. kr. eekic.......jI 11*32 tO franki........;; 19*10 10 marke........ 23*47 Sovereigns .......i| 23*96 Marke......... 117*27 Laški bankovei...... 9645 Bublji ...... i . . . 263-25 Dolarji. . . .....j) 4-84 Žitno cene v Budimpešti. Due 5. junija 1906. Termin. Pšenica aa oktober . . . „ 100 kg. K 3ž „ oktober . . . „ 100 „ .vam - jubj . . . . „ 100 „ „ , maj 1906 . . „ 100 „ „ Oves „ oktober . . . „ 100 „ „ Blektlv. Nespremenjeno. 11-37 19*13 2353 24*04 117-47 95-65 264*— 6 — 16-3S 13*22 14-9S 11-38 11-36 za letoviščarje s 4 sobami ter kuhinjo z vso opravo, v prijaznem kraju na Gorenjskem, pol ure od postaje Lesce, ali 10 minut od Polje, se odda za poletno sezono v najem. KJe — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1458—9 farni kd Za vsako rodovi no važno ilustrovano knjigo o premnogem blagoslova z otroki razpošilja s prepisi več tisočevl aah valnih pisem tajno za^ 90 h v avBtr. znamkah/ gospa A. KAVPA m Berolin S. \V. 220 3{dolf Gustin mi Jy(arica Gustin roj. j£emšgar s^udolfovc poročena. Žirovnica pri Grahovem 3. junija 1905. 1821 Novo! Dunajska Novo! splošna vzajemna družba za zavarovanje pogrebnih stroškov zavaruje vsote po 50, lOO, 150, 200, 250, 300, 400 kron ^mwmmmmmmmmwmmmm* ki S G izplačajo V sluČajU ZaVUTO VULICCVC Smrti —— v teku 24 ur donašatelju polične knjižice. Mesečne premije so jako nizke. =z^= Natančnejša pojasnila daje: Glavno zastopstvo za kranjsko „Dunajskc splošne vzajemne družbe za zavarovanje pogrebnih stroškov" v KRANJU. Podzastopniki z mesečno plačo in provizijo se iščejo za mesta z okolicami: Črnomelj, Idrija, Kamnik, Kostanjevica, Krško, Lož, Metlika, Radovljica, Novo mesto in Škofja Loka, kakor tudi za vse večje občine na deželi. Dober in trajen zaslužek za častito duhovščino, gg. učitelje na deželi občinske tajnike i. t. d. 1760—3 Izurjena in vestna prodajalka želi takoj vstopiti v kako boljšo trgovino v mestu. Vajena je tudi blagajniškega posla. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1822-1 V restavraciji in kavarni „pri Zajcu" poučni sprejme takoj Matevž Završni k, um v Cerknici pri Rakeku. 1806^ Klavir se poceni proda. Vprašati je pri inženirju Kytka Ljubljani, Gradaške ulice št. 8 1591 7 w l^|ubl|anl Rimska cesta 24 se dobivajo vsak dan sveži dolenjski raki. Toči se poleg drugih pristnih vin tudi najfinejši cviček iz Gadove peči. Prijazen senčnat vrt je na razpolago. Za obilni obisk se naj-udaneje priporoča Avguštin Zajec restavrater. pr ii Irnt se iščeta za parno žago D. VILHAR in dr, v Gerovem preko Rakeka. Išče se dober zidarski poli UnfT" v trajno službo, Ponudbe sprejema Filip Sun pančič, stavbenik v Ljubljani, i Ženitev! Starejša gospodična, samostojna, neodvisna, pridna in varčna, z dobro vpeljano trgovino in nekaj tisoč goldinarji prihranka, se želi (ker drugače j nima prilike) pismenim potom seznaniti s starejšim solidnim gospodom v kaki stalni službi in se v slučaju medsebojne naklonjenosti z njim poročiti. Le resne ponudbe do 15. junija pod nPozna sreča", Ljubljana, poste restante. 1818 l samostojna, zanesljiva v delu iu veši slovenskega in nemškega jezi! takoj sprejme. Natančneje se izve v upra. „SIov. Naroda". i> _ ga pomočnika i qw obenem potovalca in blagajničarko sprejme tvrdka Oton Homan v Radovljici Ces. kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnatelj s tro drž. železnice v Beljaku. Izvcd Iz veznega, reda. Veba*en cd dne 1. junija 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBI2. Ob 12. uri 24 m Mod c ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mo^akovo. Ljubno, čez SthRhal An»st Solnogr&d. tez Kleir-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ofa 5. un zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob V fcjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čet v Solnoprad, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Blarijue are, HeK r . vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobi vlal v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selithal, Dunaj, Solnograd, loomost, Bi Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nede.. praznikih. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni vlak u Trbiž, Beljak, Pontabolj. Celovec, zensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Stevr, Line, Budejsvice, Plzen, Marijine tli Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. m II. Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobu; vlak v Trbiž, Beljak, Fm zensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROG V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. iBtotako. — Ob 7. ur zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ IRBIŽJ Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-I. direkt. voz 1., II. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Aussee, Ljubno, i Beljak. Ob 7. uri 12 m zjntraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni tj z Dnnaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marij ne vare, Prago (Praga»La: ljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Lmc, Šteyr, Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, s>mohi Pontabel. — Ob 4. ur* 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljak Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzeusfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vj z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Mar. varov, Pisna Budejevi Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. čez Selzthal od Inomosta in Soln* . — < uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 4»' ■ osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PKOOA 1 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki; Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega ■ I Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 i svečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m pon« samo ob nedeljah in praznikih —- PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAV Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 ari 10 m Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Srednjeevropski čas ie za pred krajevnim časom v Ljubljani Dobro, ceno je in pije se lahko samo intimo Sv. Petra nasip 37, poleg jubilejnega mostu. Vedno sveže pnntigamsto marčno in bavarsko pivo. Ob vsakem času koncert s pnevmatiškim piano orkestrionom „Puck". Fina godba. 7 - Kepi prijazni prostori. — Srednja temperatura sobote in nedelje: 19 3° in 204°, normale: 163° in 16*4°. Mokrina v 24 urah: 02 mm in 00 mm. Sprejema eavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstneJBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoii, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak dan ima po preteku petih iet pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banka vPragi, R#z. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačan« odškodnine in kapitalije: 82,737.159-57 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države b ***e»l4«zl ulov antiko • narodno upravo. 5 Vu pojasnil« daj«: Seneralni zastop V Ljubljani! degar pisarne ao v lastnej bančnej hiši -65 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cen&b Škode cen j oje takoj in najkalantneje □živa najboljši sloves, koder puslme Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m ob£nokoristc£ namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1'. 1533 3$%W