JLETEoJfSME
Občina Litija praznuje
Litijski občinski praznik praznujemo vsako leto 24. decembra, ob obletnici na prvi večji spopad med partizani in Nemci v okolici Litije, na Tisju, v noči med 24. in 25. decembrom 1941. leta.
Na ta dan se spominjamo z vrsto prireditev, proslav in tudi s športnimi in rekreacijskimi srečanji, ki se vrstijo skoraj ves december. Naštejmo le tiste prireditve, ki do izida te številke še niso bile na vrsti.
Trdna vez med desnim in levim bregom Litije. Most, ki so ga zgradili delavci Gradisa pred enajstimi leti.
V tej številki:
Na 3. in 4. strani:
• delegati delavskega sveta so sprejeli predlagane smernice za pripravo našega srednjeročnega plana 1986—1990. Kakšne so možnosti za naš razvoj? Kako bomo poslovali? Koliko truda bo potrebno vlagati, da bo padanje realnega osebnega dohodka manj občutno?, in še z marsičem se boste seznanili, če boste prebrali prispevek Vinka Keržana, »Še pred koncem sedanjega petletnega obdobja moramo misliti na novo«.
Na 5. strani:
S mladinci so se sestali na programsko volilni konferenci. Za prihodnje leto so si zastavili kar precej nalog.
Na, 7. strani:
•	Še je čas za odpis drobnega inventarja pred letno inventuro.
Na 9. strani:
•	Naši delavci, slikarji.
Na 10. strani:
•	višje dnevnice, kilometrine in povračila drugih materialnih stroškov.
Preberite tudi ostalo!
Vv/rT?
vL
Sobota, 15.12. ob 7. uri:
4. tradicionalni množični spominski planinski pohod na Tišje (izpred spomenika NOB v Litiji med 7. in
10.	uro, proslava pri spomeniku na Tisju ob 12. uri);
Ob 8. uri: 12. tradicionalni pohod po poteh
11.	štajerskega bataljona na Tišje za ekipe štabov in enot TO, ZRVS, ZSMS;
Ob 10. uri: šahovsko tekmovanje pionirjev Zasavja v šahovskem klubu na Valvasorjevem trgu v Litiji;
Nedelja, 16. 12. ob 9. uri:
šahovski turnir za člane in članice v obratu družbene prehrane Predilnice Litija in športna tekmovanja mladine v telovadnici osnovne šole Litija;
Sreda, 19. 12. ob 17. uri:
občinsko tekmovanje radiotelegrafistov v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova 14;
Petek, 21.12. ob 17.30:
proslava v počastitev dneva JLA v avli osnovne šole Franc Rozman-Stane v Šmartnem;
Sobota, 22. 12. ob 11. uri:
slavnostna seja občinske skupščine Litija in vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij v dvorani na Stavbah;
Nedelja, 23. 12. ob 8. uri: kulturno-zabavna prireditev »11. šola« v dvorani na Stavbah (od 9. do 23. ure.)
Za naše delavke in delavce — bralce pa vsako leto objavimo razgovor s predsednikom skupščine občine Litija. Tovariš
(Nadaljevanje na 2. strani)
Občina Litija praznuje
(Nadaljevanje s 1. strani)
Branko Pintar se je tudi letos prijazno odzval in nam odgovoril na postavljena vprašanja. Preberite!
Ker praznujemo litijski občinski praznik le teden pred iztekom koledarskega leta je razumljivo, da že takrat ocenjujemo naše delo na gospodarskem in negospodarskem področju v minulem letu, izdelani so že osnutki planov za prihodnje leto in smernice za pripravo planov za prihodnje srednjeročno obdobje.
Tovariš Pintar, kaj bi ob letošnjem občinskem prazniku predvsem izpostavili med dosežki na gospodarskem in negospodarskem področju? So ostali tudi neizpolnjeni načrti?
Zelo lepo je, da vaš ozd, kot vodilni v občini, gleda pri svojem delu in življenju tudi na delo in življenje drugih področij — gospodarskih in negospodarskih, pri tem pa skuša ob svojih velikih uspehih potegniti za seboj tudi druge, manj uspešne.
Z izpolnjevanjem družbenega plana, zlasti gospodarskih dosežkov lahko rečem, da smo v splošnem lahko zadovoljni. Dosežki večine so nad planiranim, znotraj so pa tudi odstopanja. Med pozitivne štejemo zlasti tiste, ki se vključujejo v izvoz, reprodukcijske verige in s tem dosegajo dobro oskrbljenost s surovinami — skratka, dobro delajo. Vsako odstopanje od tega pomeni oviro in seveda težave. Drug pomemben vidik je težnja po zmanjšanju stroškov, dobri organizaciji dela, rasti fizične produktivnosti in kljub oviram, uvozu potrebne opreme za posodabljanje tehnoloških postopkov. Pomembna je tudi izbira takega proizvodnega sortimenta, ki daje dohodek — torej takega, ki ga potrebuje tržišče.
Na gospodarskem področju štejemo za dober dosežek to, da po devetih mesecih tega leta ni imela nobena delovna organizacija v naši občini izgube in kaže, da bo tako tudi na koncu leta. To je v sedanjih pogojih že veliko. Kaže, da se vsi zavedajo odgovornosti. Letos smo, skladno z resolucijo, večji
del sredstev namenjali krepitvi materialne osnove. Naložbe so bile pozitivne in to ' se bo odražalo še v prihod-• nosti. Na področju negospodarstva smo ravnali skladno z resolucijskimi izhodišči. Dogovorjeno zaostajanje porabe je bilo večje od planiranega. Kljub omejeni porabi na tem področju smo uspeli utrditi razmere tako, da je bil trend velikega zaostajanja za gospodarstvom v določeni meri zaustavljen. Ta razkorak pa je še vendarle prevelik. Velikih pretresov ni bilo, se pa delavci zavedajo, da je gospodarstvo in negospodarstvo celota, ki jo je treba skladno razvijati, in ne dopustiti, da se eno razvija na škodo drugemu. Posledice bi bile za vse nepopravljive.
Tisti načrti, ki so bili že na začetku, ob samem načrtovanju, vprašljivi, ostajajo neizpolnjeni. To so predvidevanja ali želje krajanov za, npr. izboljšanje komunalne ureditve kraja in podobno v taki meri, ki ni takoj dosegljiva. So tudi načrti, pri katerih je prišlo do sprememb programov in prenos ciljev na daljše obdobje zaradi podražitev. Sedanja situacija v Jugoslaviji pogojuje tudi planiranje in delo v občini, s čimer je tesno povezan razvoj vseh dejavnosti. To vsak dan občutimo tudi kot družbene usmeritve, ki se razodevajo kot administrativni posegi. Tu so zadeve v zvezi s cenami, katerim so najbolj izpostavljeni manjši ozdi. Menim, da povzroča mnogim veliko težav strahovita inflacija, ta bo prihodnje leto še naraščala, s tem pa je povezano gibanje obrestne mere, kar še dodatno otežuje izvajanje gospodarskih načrtov tistim, ki imajo težave z likvidnostjo.
Od vseh problemov so najtežji in najbolj pereči tisti, ki so povezani s konkretno proizvodnjo za izvoz. V ozdih so pogosto opozarjali na prepogoste sistemske spremembe, na težave, ki jih imamo pri spopadu z administracijo, na težave zlasti pri oskrbi s surovino, na izredno visoko iztrošenost strojev in opreme in na drugi strani, na sorazmerno majhne možnosti za spremembe razvoja. Čeprav smo vsi sprejeli stabilizacijske programe, jim sorazmerno breme nelikvidnosti, preniz-
ke akumulativnosti, onemogoča nadaljni razvoj. Eden od razlogov za tako stanje, ki pa ne izvira od materialnih možnosti, je zapostavljena inventivna dejavnost. Če bi to bolj razvili, bi tudi ozdi v občini imeli nekaj od tega, ne pa, da gojimo zavist in nevoščljivost do uspehov posameznikov. Smo premalo agresivni pri uveljavljanju znanja, za uvajanje boljše tehnologije, v okviru možnosti. Nasprotno, pri vas, v Predilnici, ste že večkrat z lastnimi dognanji izboljšali stroje in druge naprave in dosegli večjo izrabo, kot bi bila pri stroju v izvirni izvedbi.
V Predilnici si prizadevamo doseči dopolnjen stabilizacijski plan, kar pomeni rekordno proizvodnjo — 8 tisoč ton izdelane preje, in temu ustrezni višji dohodek. Kaj bi dejali na to?
Znano nam je, da si delavci in vodstvo Predilnice že dolgo prizadevate doseči »magično« mejo in proizvesti osem tisoč ton preje. Pozdraviti je treba voljo delavcev, da so sprejeli pobudo vodstva in, tudi zaradi velikih potreb, delali še poleg rednega delovnika in se približali, če ne dosegli rekordno proizvodnjo, kar kaže tudi na veliko izrabo notranjih rezerv. Tak pristop pomeni, da bo delovni kolektiv ustvaril večji celotni prihodek in dohodek, to pa pomeni, da bodo delavci bolje stimulirani. Prav je, da dobijo delavci večje osebne dohodke, ker so oni bistveno pripomogli, da se je povečal dohodek.
Vodja snemalne kolone Ada Medvešek med novimi stroji Textima.
Kako ocenjujete poslovanje naše in ostalih delovnih organizacij naše občine?
Kateri problemi so najbolj izstopali?
Ocena poslovanja vaše delovne organizacije je vsekakor pozitivna. Želimo si, da bi imeli tudi drugi ozdi v naši občini tako stabilno proizvodnjo. To pomeni boljšo socialno varnost za delavce, pomeni več sredstev za družbene dejavnosti, zmanjšanje prispevnih stopenj, več izdelkov in zmanjšan pritisk na cene. S tem bi izpolnjevali temeljni faktor za stabilnost. Ugotavljamo, da je eden glavnih ciljev gospodarske stabilizacije približati delovno storilnost evropski ravni, s tem tudi znižati stroške, zlasti ob pogojih, v kakršnih deluje naše združeno delo; zagotoviti na domačem trgu čimveč proizvodov in tudi proizvodov za izvoz. Slednje še posebno, zaradi obveznosti do tujine, saj le, če bomo te uspešno izpolnjevali, se nam ni treba bati večjih pretresov.
Sodelovali ste v razpravah v delovnih organizacijah naše občine. Kako, na osnovi tega, ocenjujete naš (občin-skij gospodarski razvoj v prihodnjem srednjeročnem obdobju ?
Osnutki smernic srednjeročnih in dolgoročnih dokumentov so v fazi javne razprave, ki naj bi pokazala realnost planiranega za naslednje obdobje takšno rast družbenega proizvoda, blagovne menjave s tujino, usmerjanja sredstev v normalno porabo, kot jo zmoremo. Vsak bo moral dobro oceniti pogoje gospodarjenja, ugotoviti kaj lahko stori, da bo izšel iz povprečja panoge proti vrhu. To je tudi eno od stališč zbora združenega dela pa tudi občinskega odbora gospodarske zbornice.
Gospodarski položaj v občini v prihodnje bo prav gotovo pogojen z ravnijo naših širših odnosov, razmerja odplačil tujini in boljših odnosov v izvozu. Zavzemati se moramo za razvoj tehnologije, domačega znanja; zavzeto se boriti, da bo več občanov našlo delo v naši občini. Danes se vozi na delo v Ljubljano že okrog 3000 delavcev, pred petimi leti le 1700. Skušali bomo, v okviru plana ljubljanskega območja, pritegniti takšno delo, ki zahteva tudi visoko strokovno usposobljenost. Za sedaj je odpiranje produktivnejših delovnih mest prepočasno.
Hkrati s skrbjo za gospodarski razvoj bomo morali skrbeti tudi za družbeni standard, ki smo ga doslej
ugrajevali v petletne programe interesnih skupnosti ter krajevne in občinske samoprispevke. Ti in viri svobodne menjave naj bi bili tudi v prihodnje poglavitni za uresničevanje naših skupnih potreb, to je pri nadalj-nem razvoju komunalne infrastrukture (objekti, ki so potrebni vsem občanom — stanovanja, šole in vrtci, ceste, telefonsko omrežje itn). Občani so pripravljeni prispevati v te namene, se pa kaže v posameznih okoljih obremenjenost zaradi nekaterih neizpolnjenih načrtov, za izpeljavo teh pa akcije potekajo.
Da ne pozabimo na delo delegatov na zborih občinske skupščine. Ali se je v tem letu kaj izboljšalo, saj smo o slabostih govorili že lani.
Vsi se moramo zavedati, da je določen del naših uspehov in neuspehov odvisen od našega dela, zlasti odgovornega dela delegatov na zborih občinske skupščine in skupščine SIS. Razmere na tem področju se sicer izboljšujejo, pa vendar z vsemi okolji ne moremo biti zadovoljni. Razlogov je več, menim pa, da je glavni razlog za slabo delo delegatov, da se ponekod, zlasti vodilni delavci v ozdih in krajevnih skupnostih niso dovolj pripravljeni vključevati v tak sistem odnosov, za kakršnega smo se v naši družbi opredelili, to je delegatski sistem. Želimo, da bi tudi tisti, ki oklevajo in so neodločni ali celo omalovažujejo dogovorjeni, ustavno opredeljeni sistem odnosov v naši družbi, spoznali, da s tem ne prispevajo k družbenemu napredku.
In še vaše sporočilo našim delavkam in delavcem!
Ko ocenjujem delo in življenje vaše delovne organizacije vidim, da poteka razvoj kontinuirano, da je oprt na neko realnost, da se ves delovni kolektiv vključuje v razvoj, da odgovorno sprejema delovne in druge dolžnosti. Zato bi želel, da bi šlo tako tudi v prihodnje, da bi bilo čim manj objektivnih težav, da bi še naprej kar najbolj odgovorno in racionalno gospodarili, da bi še naprej posvečali določeno skrb delavcem, kar omogoča dosti stalno socialno varnost, in da bi še naprej zavzeto uresničevali razvojni načrt.
Na koncu bi strnil vse to v eno besedo, srečno!
M. M.
Smernice za pripravo našega srednjeročnega plana v času med 1986 in 1990. letom
Še pred koncem sedanjega petletnega obdobja moramo misliti na novo
S smernicami želimo zasnovati temeljne cilje in interese delavcev, ki jih želimo doseči v planskem obdobju 1986—1990 pri ustvarjanju dohodka z izvajanjem naše osnovne dejavnosti. Svoje interese pa želimo uveljavljati in uresničevati tudi pri razvoju drugih (gospodarskih, socialnih, prostorskih ...) pogojev dela in življenja, kot našemu delovnemu okolju, v krajevnih skupnostih, v SIS-ih in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
Smernice za plan so izdelane na podlagi analiz poslovanja tekočega srednjeročnega plana in analiz razvojnih možnosti.
Proizvodnja
Prihodnje srednjeročno obdobje bo v znamenju rekonstrukcij in modernizacije naših proizvodnih procesov, ob tem pa bomo skrbeli za najustreznejšo organiziranost dela, izrabo vseh znanih notranjih rezerv in odkrivanje novih. Ena poglavitnih možnosti za to je popolna izraba surovin in vračanje uporabnih odpadkov v proizvodnjo. Skrbeli bomo za najpopolnejšo izrabo strojev in drugih sredstev za proizvodnjo. Sem sodi tudi ažurno vzdrževanje, zaposlovanje strokovnih kadrov in seveda, boljša delovna disciplina — (neopravičeni izostanki povzročajo nepredvidene zastoje v proizvodnji).
Stroške lahko zmanjšamo tudi s primerno zastavljenim proizvodnim programom — (ali velike ali majhne serije — s tem v zvezi pa manjše ali večje stroške za pripravo proizvodnih serij). Jasno pa je, da moramo pri tem upoštevati želje naših kupcev — finalistov v skupnih prizadevanjih za pospešen izvoz na konvertibilno tržišče, prihraniti bomo skušali tudi pri energiji.
Na osnovi tega kaže, da lahko povečamo fizični obseg proizvodnje enoje preje, prizadevali pa si bomo, da bo tako tudi s proizvodnjo sukane, previte in efektne preje, letno za okoli pet odstotkov, kar pomeni povečati proizvodnjo enojne preje iz 8170 ton v letu 1986 na 9500 do 10 tisoč ton v letu 1990.
Računamo lahko tudi na povprečno dva in pol odstotno rast produktivnosti. Z rekonstrukcijami in modernizacijami bomo tudi povečali povprečno število baznih gramov na vretensko uro.
Razdelitev
celotnega
prihodka
Vzporedno z rastjo proizvodnje, prilagojenim sorti-mentom, povečano produktivnostjo dela in ostalimi prizadevanji bo rastel realno povprečno letno tudi celotni prihodek za okoli 5 %.
Prizadevali si bomo izboljšati razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi, to je ekonomičnosti, težili k vsaj minimalnemu povečanju števila obratov obratnih sredstev.
Z večjim varčevanjem pri osnovnem in pomožnem materialu ter s pravilnejšim odnosom vseh odgovornih in zaposlenih do proizvajalnih sredstev, bomo zmanjševali sorazmerni obseg materialnih stroškov. Dohodku kot temeljni kategoriji planiranja, bomo posvetili vso skrb, da bi tako mogli v največji meri zadovoljevati osebno, splošno in skupno porabo tudi v nadaljnji delitvi čistega dohodka, pospešeno pa vlagati tudi za potrebe akumulacije. Tako bomo razporejali za potrebe osebnih dohodkov povprečno letno okoli 5 %, za potrebe akumulacije za okoli 8 %, pri poprečni le-
tni rasti dohodka za preko
6%.
Izboljšati moramo delež dohodka v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, če hočemo popraviti rentabilnost poslovanja, kar pa bo ob novih naložbah, izredno zahtevna naloga.
Glavno skrb moramo posvetiti stalnemu likvidnostnemu stanju, zato se bomo morali izogniti najemanju dragih kreditov z visokimi obrestnimi merami in zagotavljati dovolj lastnih obratnih sredstev kot tudi dovolj lastnih sredstev za nove naložbe v osnovna sredstva.
Potrebe splošne in skupne porabe morajo biti usklajene s potrebami združenega dela.
Iskali bomo najboljšo politiko razmejevanja ustvarjenega dohodka in čistega dohodka za kritje potreb osebnih dohodkov, skupne in splošne porabe, razširitev materialne osnove dela in rezerv. Za merilo rasti osebnih dohodkov in sredstev sklada skupne porabe bomo upoštevali izhodišča vsakoletnih republiških resolucij ali drugih sprejetih družbenih meril, s tem, da bo dohodek na delavca moral rasti hitreje od rasti osebnega dohodka na delavca.
Delež sredtev za razširjeno reprodukcijo bo moral rasti hitreje kot ostale sestavine dohodka in čistega dohodka. - -
Izvoz in uvoz, prodaja na domačem tržišču
Dohodkovno se bomo povezovali s tehnološko sorodnimi organizacijami združenega dela v naši reproverigi, kot soustvarjalci ali porabniki deviznih sredstev, v smislu udeležbe pri skupno ustvarjenem deviznem prihodku, predvsem v okviru iz-vozno-uvozne kooperacije na blagovnem in deviznem tržišču samoupravno usklajenih organizacij združenega
(Nadaljevanje na 4. strani)
Smernice za pripravo .
(Nadaljevanje s 4. strani)
dela. Tako bo težišče našega izvoza slonelo na povečanem posrednem izvozu finalistov naše reproverige na zahodno konvertibilno tržišče ali tržišča nerazvitih držav, če nam bodo zagotavljali dovolj dinarskih deviznih sredstev za naše potrebe.
Zasledovali bomo tokove zunanjetrgovinskega sistema in stremeli za povečanje prodaje na inozemskih trgih.
V ekonomsko možnih mejah bomo v proizvodnji težili k nadomeščanju uvožene surovine z domačo.
Investicije in investicijsko vzdrževanje
Cilji našega razvoja in investiranja so:dokončanje začetnih gradbenih del in uspešna montaža novih pr-stančnih strojev firme »TEX-TIMA«, rekonstrukcije starih KRUŠIK strojev ter modernizacija in obnova strojne opreme v čistilnici, mikal-nici, predpredilnici, sukalni-ci in previjalnici, laboratoriju in dopolnitev tehnologije v regeneraciji. Poleg tega načrtujemo še celo vrsto gradbenih del. kot so: novo skladišče, na zahodu Predilnice, prestavitev delavnic vzdrževanja in drugo. Ves čas bomo skrbeli tudi za tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev.
Ob vsem tem pa ne bomo zanemarjali skrbi za okolje in boljše delovne pogoje.
Zaradi velike iztrošenosti posameznih delov strojne opreme, bomo morali zamenjati velik del tehnike z novo, modernejšo, delno pa jo tudi rekonstruirati. Ozka grla proizvodnje nameravamo odpraviti z novimi dokupi. Da bi mogli v celoti izkoristiti uporabne odpadne surovine in z večjo uporabo domačih umetnih vlaken sorazmerno zmanjšati uvoz surovin, načrtujemo odpreti nove proizvodne linije.
S temi in z odpravo ozkih grl, želimo povečati skupno proizvodnjo tako, da bi lahko večje količine posredno ali neposredno izvozili in pa bolje zadovoljevali povpraševanje na domačem trgu.
Z novo tehniko moramo izboljšati tudi kvaliteto preje.
Uporabili bomo tudi kredite posameznih večjih delovnih organizacij ali mednarodna posojila, ki bodo nudila najboljše in takšne kreditne pogoje, da jih bomo mogli uspešno odplačevati, ne da
bi pri tem ogrozili potrebna obratna sredstva za naše nemoteno poslovanje.
Z izkoriščanjem mednarodnih posojil pa bomo morali ustvariti toliko neto deviznega efekta, da bomo uspeli odplačevati kreditne obveznosti in sami nositi breme porajajočih tečajnih razlik.
Širino in obseg investicijskih odločitev bomo prilagajali najširšim obj aktivnim družbenim danostim, njenim zakonitostim in okvirom priznanih reprodukcijskih potreb, upoštevajoč pri tem tudi potrebe po vključitvi v mednarodno delitev dela.
SLO, požarno varstvo in varstvo pri delu
Zagotavljali bomo sredstva za uresničevanje programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite iz dohodka naše delovne organizacije odvisno od doseženega poslovnega uspeha.
Razvijali bomo preventivno varstvo delavcev posebno mladoletnih in invalidnih, pri delu in varstvo delovnega okolja in zagotavljali sredstva za te namene. Na področju varstva pri delu so nosilci nalog delavci, zato bo pri tem sodelovala tudi sindikalna organizacija.
Požarno varstvo ostaja sestavni del razvoja tovarne.
Delegatski sistem, samoupravljanje in obveščanje
Večjo skrb bomo posvetili izobraževanju delegatov v samoupravnih organih in skupščinah izven delovne organizacije, da bodo postali resničnejši nosilci mnenj in sklepov svojega okolja samoupravne delovne skupine ostanejo osnova samoupravne in politične enote v delovni organizaciji. Krepili bomo informiranost za delegatsko odločanje in o vseh aktualnih Vprašanjih življenja v delovni organizaciji in izven nje.
Delavci, kadrovanje in šolanje
Zaposlovanje in usposabljanje delavcev bomo prilagajali modernizirani proizvodnji; po tem pa se bo rav-
nala tudi politika štipendiranja in izobraževanja in že sedaj je potrebno začeti s stalnim reševanjem kadrovske politike.
Več pozornosti kot doslej bomo posvetili sistemu razporejanja in napredovanja znotraj delovne organizacije.
Še naprej bomo skrbeli za materialno in socialno varnost delavcev, za boljše pogoje dela in življenje. To so: stanovanjske zadeve, prehrana, vključevanje v široko izbiro dejavnosti SIS družbenih dejavnosti (zdravstvo,
kultura, izobraževanje, telesna kultura), skrb za oddih delavcev, za delavčevo okolje;
— obravnavali in podpirali bomo, v okviru materialnih možnosti, odpravo težav v krajevnih skupnostih, predvsem pri reševanju komunalne infra-strukture, tako, da bi približali stalna bivališča naših delavcev s krajem njihove zaposlitve in jim omogočili prijetnejše počutje v okolju, kjer preživljajo pretežni del svojega življenja.	V. K.


Nadaljevanje montaže prstančnih strojev Tekstima. Delavci iz tozda Gradmetal betonirajo temelje za naslednja dva stroja. Prevoz betona ni bil enostaven. Voziček so delavci morali riniti med stroji, da so pripeljali beton na pravo mesto. To se bo vedno bolj pomikalo proti notranjosti proizvodne hale.
Programska volilna konferenca naše 00 ZSMS
Mladinci naše tovarne smo 23. novembra 1984 izvedli programsko konferenco z nadomestnimi volitvami. Na konferenci smo se pogovarjali o realizaciji programa za 1. 1984 (kar je že bilo objavljeno v zadnjem Predilcu), sprejeli smo nov program dela za leto 1985, sprejeli smo Pravila o organiziranju in delu osnovne organizacije, izvolili smo nova člana predsedstva (po novem konference) ter se pogovarjali o problemih v proizvodnji ter inovacijah. Na koncu pa smo si ogledali film o delu mladinske delovne brigade, posnet na Kozjanskem. Udeležba mladih na tej konferenci je bila sicer dobra, vendar je bila zasedba predvsem moška, saj se je konference udeležilo le 8 deklet. Vabilu pa sta se odzvala tudi predsednik sindikalne konference Ivan Markeljc ter jiomočnik direktorja proizvodnega sektorja Andrej Štritof.
Delovni predsednik Stane Črne desno, ob njem, predsednik sindikalne konference Ivan Markelc (Foto: B. Bizjak)
Mladi smo si v programu za leto 1985 zastavili kar precej nalog. S programom ne pretiravamo, čeprav je obširen. Spremljali bomo splošne samoupravne politične dejavnosti v družbi, vključevali se bomo v razpravo in oblikovanje pomembnejših vprašanj poslovne politike DO kot so: spremljanje kadrovske politike v DO, obravnava planov — predvsem srednjeročnega, sodelovanje pri oceni poslovodnih kadrov, obravnava zaključnega računa in periodičnih obračunov, obravnava sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov v DO, spremljanje dela mladincev v samoupravnih organih v DO. Vzpodbujali bomo delovanje aktivov, njihovo medsebojno sodelovanje, organizirali bomo športne in kulturne akcije v sodelovanju s sindikatom, informirali sodelavce o svojih aktivnostih, z organizacijo pogovorov in seminarjev usposabljali mlade za delo v osnovni organizaciji kot tudi samoupravnih organih ter sodelovali z ostalimi DPO v tovarni. Preko komisij v okviru osnovne organizacije bomo organizirali
strokovno ekskurzijo v sorodno tovarno, uvajali no-vosprejete delavce mladince v aktivnosti mladinske organizacije, priredili srečanje z drugo osnovno organizacijo ter izvajali akcije pri pridobivanju brigadirjev za mladinsko prostovoljno delo ter druge prostovoljne delovne akcije.
Na tej konferenci smo sprejeli tudi pravila o organiziranju in delu svoje osnovne organizacije. S temi pravili je točno določena sama organizacija osnovne organizacije, kdo so lahko člani, kateri organi se izvolijo — to so konferenca osnovne organizacije, aktivi ter komisije in nadzorni odbor, določen je način delovanja vseh teh organov, točno pa je tudi določeno, katere so naloge osnovne organizacije. Nadalje je opredeljeno, kako se financira delo, viri financiranja ter posebne določbe.
Izvolili smo tudi dva nova člana konference. Za namestnika predsednika je bil izvoljen Igor Pirš, za predsednico 1. aktiva pa Metka Zagorc. Nadomestne volitve so bile potrebne zaradi daljše odsotnosti z dela doseda-
njega predsednika Ivana Ži-čkarja. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Vida Smrke, Milan Šivavec in Zoran Koprivnikar, ki je tudi predsednik odbora.
Mladi pa smo se pogovarjali tudi o problemih v proizvodnji. V razpravi o proizvodnji so sodelovali predvsem mladi iz proizvodnje oz. remontnih skupin. Opozorili so na odpadke, na slabo kvaliteto preje, na pomanjkanje delavcev v proizvodnji, izpostavili so doseganje plana, opozorili so na pravočasno in valitetno čiščenje strojev, govorili smo o delovni disciplini o tehnološki disciplini ter o inovacijah oz. koristnih predlogih. Veliko je bilo razprave predvsem o količinskem doseganju proizvodnje. Po mnenju mladih bi bilo potrebno več poudarka kvaliteti izdelkov, s tem pa bi se izognili večjim reklamacijam.
Po razpravi smo mladi sprejeli naslednje sklepe:
—	še naprej bomo razvijali delo mladinske organizacije;
—	aktivno bomo sodelovali pri delu samoupravnih organov in delegacij in z drugimi DPO v tovarni;
—	v posameznih aktivih bodo pridobili za aktivno vključitev v delo jedra aktiva, ki že dobro delajo;
—	izboljšali bomo informiranje o svojem delu in aktivnostih v Predilcu kot tudi Informacijah;
—	zavzemali se bomo za bolj kvalitetno uvajanje mladincev v delo na področju njihovih delovnih nalog (pravilna priučitev k delu), prav tako pa tudi za uvajanje no-vosprejetih mladih delavcev v delo mladinske organizacije;
—	podpirali bomo ukrepe za povečanje discipline;
—	spodbujali bomo inventivno dejavnost v tovarni.
Po razpravi, ogledu filma, smo se še poveselili in pogovorili ob glasbi.
Programsko volilna konferenca je pokazala, da se mladi čedalje bolj zavedajo težav gospodarstva, da razmišljajo o izboljšavah, da imajo svoje predloge ter poglede na vsa dogajanja. Dokazali smo, da nismo več samo pasivni opazovalci, temveč da se zavedamo, da bomo le s svojim vestnim in pravilnim delom, s svojimi predlogi ipd., pripomogli k boljšemu položaju tako naše tovarne kot celotne družbe. L. S.
Udeleženci mladinske konference so aktivno sodelo vali v razpravi. (Foto: B. Bizjak)
Udeležba bi bila lahko še boljša. (Foto: B. Bizjak)
Delovna zmožnost naših delavcev in razporejanje na drugo, lažje delo
V naši DO je bilo na dan 31.10.1984 zaposlenih 1009 delavcev. Od teh je 79 delavcev (7,8 %) za stalno razporejenih na opravljanje lažjih del in nalog.
Delovna zmožnost je sposobnost delavcev, da ob normalnem naporu dosegajo pri opravljanju svojega dela normalne (povprečne) delovne rezultate. S starostjo, zaradi daljše izpostavljenosti škodljivim vplivom dela ali delovnega okolja, zaradi bolezni ali poškodb pa lahko delavec postane nezmožen za opravljanje svojega dela. Tu je pomembno poudariti »za opravljanje svojega dela«. Delavec, na primer, ki je bil do nastopa bolezni, okvare ali poškodbe zmožen za svoje delo na stroju, postane za to delo nezmožen, zmožen je pa opravljati drugo, lažje delo.
Delavce, ki so v naši DO razporejeni na opravljanje drugih, lažjih del in nalog, bi lahko razvrstili v dve skupini. V prvi skupini bi tako bili delovni invalidi. Ti so glede na preostalo delovno zmožnost razvrščeni v 3 kategorije invalidnosti:
— VI. kategorijo invalidnosti se razvrstijo delavci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti, se pravi, da niso zmožni niti polovico polnega delovnega časa opravljati svoje ali drugo ustrezno delo. V Predilnici so bile tako letos invalidsko upokojene 4 delavke.
— V II. kategorijo invalidnosti se razvrstijo delavci, ki lahko najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se ne morejo s prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom. Trenutno (stanje 10. 11. 1984), dela v našem kolektivu 7 delovnih invalidov II. kategorije.
— V III. kategorijo invalidnosti se razvrstijo delavci, ki lahko po poprej šni prekvalifikaciji oz. dokvalifikaciji ali brez prekvalifikacije oz. dokvalifikacije poln delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo. Trenutno (stanje 10. 11. 1984) dela v našem kolektivu 40 delovnih invalidov III. kategorije.
Na invalidsko ocenitev čaka (stanje 10. 11. 1984) še 6 naših delavcev, enemu od teh je predlagana rehabilitacija oz. dokvalifikacija.
Poleg naštetih delovnih invalidov je v Predilnici za stalno razporejenih na lažje delo 32 delavcev (stanje 10. 11. 1984). To so delavci, kateri sicer niso bili invalidsko ocenjeni oz. jim ni bila pri-
problematike, včasih težko najti ustrezno zaposlitev za delavce, ki bi naj opravljali lažje delo. Ustrezno delo namreč pomeni delo, ki je primerno glede na preostalo delovno zmožnost delavca in glede na njegovo izobrazbo oz. z delom pridobljeno usposobljenost. Prav tu pa se pojavljajo največje težave. Največ naših delavcev (več kot 500) ima samo končano
Zap. št.	Oddelek	Štev.del. invalidov	Štev. del. stalno na lažjem delu	Skupaj
1.	zbri. cevk	8	7	15
2.	nikalnica	2	0	2
3.	predp. rez.	- 3	4	7
4.	predp. rem.	2	0	2
5.	predilnica	0	1	1
6.	pred. rez.	6	7	13
7-	pred. rem.	3	2	5
8.	labor.	2	0	2
9.	vlagalnica	1	0	1
10.	sukalnica	4	3	7
11.	suk. rez.	4	0	4
12.	suk. rem.	1	1	2
13.	zabojarna	2	2	4
14.	OE	1	0	1
15.	transport	0	1	1
16.	obr. vzdr.	3	2	5
17.	kadr. sp. sel	c. 5	2	7
SKUPAJ		47	32	79
osemletno šolo ali celo manj. Zaradi nizke stopnje izobrazbe so ti delavci v primeru zmanjšane delovne zmožnosti lahko razporejeni samo na opravljanje enostavnih t. j. nekvalificiranih del. To nekvalificirano delo pa bi naj ustrezalo tudi zdravstvenem omejitvam delavca.
V neposredni proizvodnji fizično lahkega dela ni. Kam torej razporediti na primer predico (navadno nima končane OŠ), za katero se glede na njeno zdravstveno stanje priporoča pretežno ali izmenično sedeče delo?
Razporedimo jo lahko kvečjemu v rezervo predilnice kot čistilko raztezal, morda še k čistilni koloni kot čistilko strojev ali v zbiralnico cevk, kam drugam pa že skoraj ne. Če upoštevamo, da lažje delo že opravlja za stalno skoraj 80 delavcev, da tudi za določena lahka dela naš pravilnik o varstvu pri delu ne dovoljuje zaposlitev delavcev z določenimi okvarami, vidimo, da problematika razporejanja naših delavcev na opravljanje lažjega dela res ni enostavna, zato smo včasih prisiljeni iskati kompromisnih rešitev.
Kako preprečevati zmanjševanje delovne zmožnosti naših delavcev?
Ena od rešitev je v povečani preventivni dejavnosti. Za delavce, ki delajo v težjih pogojih, organizira služba varstva pri delu periodične preventivne zdravstvene preglede, cilj teh pa je pravočasno odkrivanje začetnih stanj obolenj. Druga rešitev je v doslednem uporabljanju osebnih zaščitnih sredstev. Vemo, da le-teh za zdaj skoraj ne uporabljamo.
K. Rupnik
znana invalidnost, vendar so bili zaradi bolezenskih vzrokov po priporočilu našega obratnega zdravnika in v skladu z našimi splošnimi akti razporejeni na drugo, lažje oz. ustreznejše delo.
V	katerih oddelkih delajo delovni invalidi in drugi delavci, ki so za stalno razporejeni na lažje delo, je razvidno iz tabele.
V	letošnjem letu je bilo na lažje delo razporejenih še 26 delavcev za določen čas, nekateri od teh tudi po večkrat. Vzrok za začasne razporeditve na lažje delo je bolezen, poškodba ali nosečnost.
Razumljivo je, da je ob tolikšnem številu delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo, kljub dobremu sodelovanju kadrovske in socialne službe z vodstvom ostalih sektorjev pri reševanju te
Flajer ima nalogo, da raztezalkin pramen stanjša. S tem zmanjša število vlaken v prerezu, vlakna vzporedi, predpreji poda trdnost z rahlim vitjem in jo končno navije v flajersko obliko navitka.
Prvi štirje prstančni predilni stroji Textima so drugi teden novembra pričeli obratovati. Sprva le na dopoldanski izmeni in z nižjimi hitrostmi, dokler se ne utečejo. Milena Zagorc je pričela delati ob teh strojih šele naslednji teden, ker je prejšnji delala ponoči. Streže dvema strojema, ki se še ne vrtita s polno hitrostjo. Zgornja meja hitrosti bo dosti višja — vendar, pravi, da bo za to potreben kvalitetnejši bombaž.
»Sedaj predemo prejo (Nm 50) kar pa ni najvišja številka za ta stroj. Menda bomo predli celo višje številke od 60, ki je bila za stroje naše predilnice do sedaj najvišja. Delo na teh strojih je lažje, zaradi bolj pokončne drže, težje pa je natikanje predpreje za delavke, ki so manjše rasti. Skoda, da niso ti stroji za večje kopse (cevke), tako kot so pri strojih Kovvemat, v predilnici III. in IV.«
Direktor proizvodnega sektorja Franc Lesjak je pojasnil: »Zaradi utekovanja novih prstančnih predilnih strojev in ker so zaenkrat montirani šele štirje stroji, poslužuje sedaj predica le dva, kasneje pa bo tri do tri in pol strojev. To bo mogoče zato, ker bomo tu delali le visoke številke preje. Predli bomo samo Nm 50, in Nm 60, zaradi česar bo manj menjav predpreje. Računamo pa tudi na manjše število pretrgov, saj so stroji novi.
Največja hitrost vreten bo pri Nm 60 - 13 500 obr/min.
V zvezi z velikostjo kopsov pa tole: Velikost je določena glede na Nm preje, ki jo bomo predli na teh strojih. Višje številke preje zahtevajo vitje za kar moramo doseči večje število obratov vreten, kot pri nizkih številkah. Zaradi velikega števila obratov vreten se zelo poveča hitrost .trevelerja’ kar bi povzročilo prehitro obrabo tega, in število pretrgov. Uporabljati moramo prstan s premerom 45 mm, da ob istih vrtljajih vretena dosežemo manjšo hitrost trevelerja. Premer prstana pa določa tudi višino (velikost) cevke.«
Odpis drobnega inventarja
Komisija za odpis drobnega inventarja deluje že 4 leta. V tem času se je komisija sestala 12 krat. Poleg rednega odpisa smo na željo posameznika odpisovali tudi izven določenega časa. Nihče ne more trditi, da ni bil pravočasno obveščen, in da ni vedel, kako ta odpis poteka. Že v prejšnjih člankih o našem delu sem opisoval težave na katere je naletela komisija. Podal sem nekaj smernic in priporočil za boljše delo. Vse to pa je rodilo uspehe. Pri inventuri ni bilo ne viškov ne manj kov, kar se lahko pripiše osveščenosti uporabnikov materiala, da zanj odgovarjajo. Torej je naša komisija dosegla svoj namen, da se razmere pri nabavi, uporabi in odpisu tega materiala doseže red. Sedaj pri odpisu ni večjih težav, delo je utečeno z določenimi izkušnjami in spoznanji, toda vse nepravilnosti pa še niso odpravljene. Zato naj se vsi, ki ta material uporabljajo, zavedajo, da s svojo vestnostjo in odgovornostjo
pri tekočem odpisu preko celega leta, pomagajo sebi in komisiji.
V začetku so bile velike težave, ker material ni bil urejen tekoče po oddelkih, sedaj tega ni več. Popisne komisije imajo lažje delo pri inventuri zaradi posameznih seznamov teh materialov po oddelkih in uporabnikih. Pri odpisu se je poostrila odgovornost, da za svoje delo in orodje odgovarja vsak sam.
Služba varstva pri delu naj komisiji poda številčno stanje varstvenih oblek, brisač, čevljev ... po oddelkih. Koliko so jih v preteklem oziroma tekočem letu dvignili, da bomo na osnovi primerjave z mojstri lahko uredili pravilni odpis.
Bliža se čas inventure, zato naj odgovorni za ta material čimprej naredijo morebitni odpis, da popisne komisije dobijo številčno stanje v redu. Ne vem če so bili pregledani spiski po oddelkih in če so se predmetom z
nepravilnim poimenovanjem dala prava, slovenska imena, da ne bo zopet nepotrebnih iskanj in razburjanj ob inventuri. To je bil lani dogovor in naloga odgovornih oseb v podjetju, da se to uredi.
Posluževalec stiskalnice v predmešalnici Ivan Rozina je med mirovanjem stroja hotel dvigniti loputo za vračanje na kondenzorju. Pri tem mu je loputa ušla iz rok in ga udarila po nartu oz. zapestju desne roke in mu jo poškodovala.
Ko je sukalka na DD strojih Ljudmila Kozlevčar s police stroja hotela vzeti navi-tek, je s palcem desne roke zadela ob plastično cevko in si ga poškodovala.
Ko je transportni delavec v predpredilnici Branko
Še veliko je manjših raznih težav, ki pa se z dobro voljo in odgovornostjo nas vseh dajo rešiti. Upam, da bomo v bodoče še bolje in doslednejše izvajali dolžnosti pri odpisu tega materiala.
Brane Cenkar
Lambergar pri odpiranju bal potegnil žico iz bale, se mu je ta zapičila v podlakt leve roke in mu jo poškodovala.
Na poti na delo je Mariji Babšek na spolzki cesti spodrsnilo, padla je in si poškodovala vrat.
Ključavničar Janko Kos je s sodelavcem nameščal kom-presorsko glavo na kompresor. Med uravnavanjem mu je spodletel hladilnik in mu ob padcu poškodoval desno stopalo.
Andrej Krhlikar
Poškodbe
V novembru
Skladiščenje surovin in izdelkov
Že leta in leta ugotavljamo, da imamo v predilnici premajhna skladišča. To se najbolje občuti v skladiščih surovin ob sunkovitih nabavah, v skladišču izdelkov pa takrat, ko ob sobotah in nedeljah delamo nadurno delo.
Skladišče
izdelkov:
Skladišče za skladiščenje naših izdelkov (vse vrste preje) bi moralo zadostovati za dva- do tridnevno zalogo, kar pa v današnjih razmerah ni mogoče. Že tako majhno skladišče so nam v mesecu oktobru še zmanjšali za okrog 40 m2, za gradnjo kompresorske postaje. Da je skladišče izdelkov premajhno, se vidi po tem, da smo morali uporabiti del skladišča surovin za skladiščenje preje za izvoz.
Preja prihaja iz vlagalnice v skladišče na paletah. Na vsaki paleti so štirje kartoni, pomešani po kvalitetah (na eni paleti je največkrat vsak karton druge kvalitete). V skladišču tako pomešane kartone sortiramo in skladamo v sklade po dva kartona, razen preje za izvoz, ki jo skladamo po štiri v višino, pri čemer se spodnji kartoni zaradi pritiska uničujejo. Veliko kartonov se uniči tudi pri sortiranju in prelaganju.
Od novega leta dalje nameravamo v tem skladišču uvesti nekatere novosti:
Pripravljamo se, da bi še tako majhni prostor kar najbolje izkoristili. Postopoma bomo začeli uvajati paletni sistem. Kartoni kateri prihajajo v skladišče na paletah,
se bodo sortirali, ponovno zlagali na palete in skladali v sklade, paleta na paleto.
V drugi fazi izpopolnjevanje paletnega sistema nam bo odpadlo nepotrebno delo (sortiranje). Kartoni se bodo že v vlagalnici zlagali po kvalitetah na palete in prevažali v skladišče izdelkov v sklade (paleta na paleto).
Pri izdaji se bodo kartoni brez palet nakladali na kamion ali vagon.
Druga novost, namesto lesenih zabojev bomo začeli prejo pakirati v kartonske zaboje s pritrjeno paleto. Te kartone že dalj časa uporabljamo in v njih pošiljamo prejo našemu odjemalcu »Svilanit« Kamnik. Ugotovljeno je, da se tak karton z malo pazljivosti lahko 3—4 krat uporabi. Proizvajalec obljublja, da jih bo izpopolnil in ojačal, tako, da jih bo možno skladati v sklade po 3 ali 4.
S prehodom na paletni sistem in zaboj ne kartone bo tudi skladišče preglednejše in lažji bo dostop do vsakega izdelka posebej.
Krožni promet
Vsem delavcem v skladišču je znano, kakšen problem je bil spraviti kamion, posebno še s prikolico, ob rampo za nakladanje z
Nov način zlaganja kartonov z gotovimi izdelki s pomočjo palet. Kartoni na desni strani slike so opremljeni s podstavki iz kartona, ki nadomeščajo lesene palete.
V ozadju parkirnega prostora, bale v »skladišču« pod plahtami.
vzvratno vožnjo ali koliko časa smo čakali, da je naložen kamion odpeljal in pripeljal ob rampo prazen. Odločili smo se prestaviti surovine izpod rampe v skladišče in s tem omogočiti krožni promet s kamioni.
Parkirni prostor »skladišče pod plahtami«
Skladišča surovin so (kakor sem že zgoraj omenil) premajhna. V njih manjka prostora za približno 5.000 bal surovin (ob normalnih prihodih), ob sunkovitih prihodih se ta številka poveča.
Že več let zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora skladiščimo surovine ob zunanji strani skladišč, pokrite s plahtami. S povečevanjem proizvodnje potrebujemo vsak dan več surovin, so vsi prostori na katerih smo do-sedaj skladiščili poleg skladišč premajhni, zato smo se odločili, da zasedemo del parkirnega prostora za skla-
diščenje češkega polypropi-lena (istrona).
Zaradi vseh zgoraj opisanih problemov, delavci zunanjega transporta z nestrpnostjo pričakujemo zgraditev skladišč, ki so začrtani v planu razvoja do leta 1990. Z novimi skladiščnimi prostori bomo za nekaj let odpravili »skladišče pod plahta-
m*“'	M. Šušteršič
OBVESTILO
Obveščamo starše, katerih otroci obiskujejo osnovno šolo Dušan Kveder-Tomaž Litija, da bodo zimske počitnice trajale od 14. do 25. januarja, in ne teden prej, kot smo pomotoma objavili v eni od septembrskih številk Predilca. Za pomoto se opravičujemo!
Notranjost skladišča za gotove izdelke. V ospredju so leseni zaboji katere bomo postopoma opustili, in jih zamenjali s kartonsko embalažo (v ozadju).
Panožni sporazum o razporejanju in delitvi
Delegati delavskega sveta so na minuli seji sprejeli samoupravni sporazum tekstilne industrije Slovenije o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Vsak tozd je udeleženec takega sporazuma v okviru svoje dejavnosti, sicer mora po zakonu o združenem delu, skupščina družbeno politične skupnosti preveriti skladnost samoupravnih aktov s področja nagrajevanja s splošnimi družbenimi usmeritvami. Ti sporazumi pomenijo dogovor udeležencev o nekaterih skupnih osnovah za razporejanje dohodka. Čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke.
O osnutku sporazuma dejavnosti za tekstilno industrijo je v naši delovni organizaciji razpravljala posebna delovna skupina, ki je dopolnjevala akte s področja nagrajevanja in člani sindikalne konference. Predlagatelju smo posredovali nekaj pripomb (osebni dohodki pripravnikov, osnova za izračun nadomestil, izračun dodatkov in minulega dela), ki pa jih v predlogu niso upoštevali.
Osnovni poudarek samoupravnega sporazumevanja organizacij združenega dela v okviru svoje dejavnosti (oz. podskupini) je predvsem primerjanje poslovnih rezultatov na temelju dogovorjenih kazalcev, skupna izhodišča za oblikovanje razvidov del in nalog, oblikovanje skupnih metodoloških izhodišč za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, oblikovanje določenih skupnih osnov in meril za izplačevanje nadomestil osebnih dohodkov, posamezne skupne osnove in merila za ugotavljanje uspešnosti dela poslovodnih organov idr.
A. P.
Upokojila se je
V mesecu oktobru se je invalidsko upokojila Jožefa Tomše, ki je zadnja leta pred upokojitvijo opravljala dela in naloge čistilka raztezal v rezervi predilnice.
Zaposlila se je leta 1951 v predilnici II kot snemal-ka. Po treh letih pa je bila razporejena za predico. Ta dela je opravljala vse do leta 1976. Spominja se, da je bilo najtežje vsem tistim delavkam, ki so jih doma po nočnem delu čakali majhni otroci, ker nikoli ni bilo pravega počitka. Vendar ko je človek mlad in zdrav zmore vse.
Bolezen je bila vzrok, da je bila leta 1976 razporejena na lažje delo. Tudi kot čistilka raztezal je svoje delo vestno opravljala.
Delovno organizacijo zapušča z lepimi spomini, saj je v njej preživela do-
beršen del svojega življenja.
Želimo ji, da bi pokojninska leta čim dlje uživala.
V. B.
Naši delavci so razstavljali svoje izdelke
Mladinska organizacija je organizirala likovno razstavo naših sodelavcev, ki se ukvarjajo s slikanjem ter z ročnim delom. Svoje izdelke so od 25. do 27.11.1984 razstavljali Marjan Kotar, delavec pri remontu, Marjan Fojkar, ki dela v sukalnici ter Hinko Celestina, gasilec.
Marjan Fojkar
To je bila prva razstava, s katero smo želeli predstaviti hobije sodelavcev. Po obisku na tej razstavi (saj so si jo ogledali vsi, ki so te dni hodili v menzo) je moč sklepati, da sodelavce zanimajo izdelki in slike. Pokazalo se je tudi, da imamo v svojih vrstah nadarjene sodelavce, ki jim moramo pomagati pri njihovem nadaljnjem razvoju. Ni potrebno razlagati oz. naštevati, kaj so delavci razstavljali. Slike in izdelki so dokazovali, da se svojemu hobiju posvečajo z vsem srcem.
Zato je mladinska organizacija v sodelovanju s sindikatom — komisijo za kulturo, ustanovila tudi likovno sekcijo. Za sedaj je pripravljen le osnutek dela te sek-
Hinko Celestina
cije oz. so pripravljene _le smernice za delo sekcije. Želeli pa bi, da bi se v sekcijo vključili vsi, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z umetnostjo, z ročnimi deli (risanjem, slikanjem, rezbarjenjem, izdelavo lesenih izdelkov, gobelini ipd.). Zato pozivamo vse te delavce, da se včlanijo v to sekcijo. Informacije o tem dobe pri Branku Bizjaku in Lidiji Skubic v kadrovsko sploš-
Jožefa Tomše v razgovoru z Andrejem Štritofom
Marjan Kotar
nem sektorju. Radi bi dosegli, da bi se kulturno življenje v tovarni dvignilo. Zato ne bo ostalo samo pri eni razstavi, organizirati jih nameravamo še več. Naša želja je, da bi bile te razstave ravno tako uspešne kot prva. V kolikor bo interes večji, pa bomo šli v organiziranje razstave na nivoju občine in predstavili te sodelavce širši javnosti.	L. Skubic
Bili smo v Ajdovščini
Člani Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Predilnica Litija smo v sobbto, ,17. 11. 1984 organizirali strokovno ekskurzijo v »Tekstino«, Ajdovščina. Zjutraj smo se odpeljali z avtobusom izpred Predilnice, cesta je bila rahlo zasnežena in poledenela.
Po kratkem postanku na avtocesti, smo ob dogovorjeni uri prispeli v Ajdovščino. Najprej smo skupaj s predstavnikom Tekstine obiskan njihovo industrijsko trgovino, kjer so za nas pripravili ostanke blaga po enotni ceni
900 din za kg. Potem smo se odpeljali na ogled tovarne.
Tekstina je naj starejša tekstilna tovarna v Sloveniji in je že praznovala 150 letnico obratovanja. Leta 1936 so z obratovanjem prekinili in tedaj je mnogo tekstilcev od-
Nov izračun povračil materialnih stroškov
Delegati delavskega sveta so 3. decembra sprejeli predlog za višje vsote za povračilo materialnih stroškov kot so: dnevnice, kilometrine, nočnine, itn. Te veljajo od 1. decembra 1984.
1.	DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V DRŽAVI
(25. člen Pravilnika o materialnih stroških)
—	za odsotnost od 6 do 8 ur	457.—din
—	za odsotnost nad 8 do 12 ur	635.— din
—	za odsotnost nad 12 ur	1.219.— din
2.	NOČNINE
(26. člen pravilnika)
—	na osnovi predloženega računa za prenočišče v hotelu B kategorije (v hotelu višjem od B kategorije pa le v primeru, če ni mogoče dobiti drugega prenočišča)
—	brez predložitve računa	365.— din
3.	DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO
(27. člen pravilnika)
—	v višini, ki velja za II. skupino zveznih upravnih organov
4.	NADOMESTILO STROŠKOV LASTNEGA PREVOZNEGA SREDSTVA
31. člen pravilnika)
—	za službene potrebe za prevoženi km 17.85.— din
5.	POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA
—	stroški javnih prevoznih sredstev se
nadomeščajo nad višino din (33. člen pravilnika)	167,—	din
—	kilometrina, če ni javnih prevozmh
sredstev v višini za km (34. člen pravilnika)	4,50	din
6.	TERENSKI DODATEK
(32. člen pravilnika)
—	dnevno din	300,40	din
šlo za kruhom v druga tekstilna podjetja, med drugim v Kranj in tudi v Maribor. Po osvoboditvi pa so z delom nadaljevali. Danes ima Tekstina predilnico, tkalnico, barvarno in tiskarno. Poleg tega ima še šivalnico, kjer za nemškega kaupca šivajo hlačne nogavice. Imajo približno 850 zaposlenih. Izdelujejo enobarvne, tiskane in pe-stro-tkane tkanine za letne ženske obleke in srajce v mešanicah bombaža in poliestra. Nekaj sintetične preje (cca 5 ton letno) kupijo tudi pri nas. Ogled tovarne smo pričeli v skladišču, ki je založeno z balami bombaža, veliko je sudanskega. Stroji v čistilnici so stari, dobili so jih od IBI Kranja in želijo si, da bi z njimi uspešno obratovali vsaj še 10 — 15 let. Predelujejo bombaž, stanično in sintetično vlakno. V predpredilni-ci imajo mešalno raztezalko, pri kateri je možna točna določitev odstotka udeležbe surovin v mešanici. Izčesek iz česalnih strojev ne vračajo nazaj v mešanice, ampak ga avtomatično dovajajo do stroja, ki ga pakira v bale namenjene za prodajo. Imajo še nekaj okroglih previjal-nih avtomatov starejše izvedbe. Zanimiva pa je aparatura, kjer lahko s pomočjo ultravijoličnih žarkov ločijo naravna od umetnih vlaken. Tako lahko uspešno kontrolirajo vrsto surovine v domači, predvsem pa v kupljeni preji. V tkalnici smo si ogledali tkanje tkanin na brez-čolničnih statvah, v tiskarni pa tiskanje cvetličnih motivov na belo tkanino s pomočjo sito tiska. Uporabljajo pa tudi valjčni tisk.
V menzi smo si ogledali tudi jedilnik malice za soboto: dunajski zrezek, pomfri in
solata za vse tri izmene. Cena 130 din. Kadar je malica skromnejša, npr. enolončnica je tudi cena nižja. Po prijetnem kosilu v znani domači gostilni Pri Čavnu smo se odpeljali proti gradu Zemono. Znamenite freske, ki so jih odkrili po naključju in potem restavrirali (v gradiču so bili dolga leta zadružni hlevi), dajejo poseben čar prostoru, ki ga uporabljajo za razne kulturne prireditve. Svojo, stalno razstavo ima v gradu tudi salon pohištva iz Mebla ter Lipa iz Ajdovščine. V gradu je tudi poročna dvorana, v kletnih prostorih pa čudovita restavracija. Toda, ker so nas v Vipavski kleti že pričakovali, se nismo mogli v gradu predolgo zadrževati.
V Vipavski kleti, ki je največ j a na Slovenskem, smo se seznanili s tehnološkim postopkom predelave grozdja v vino.
Ko smo nato že v popolni temi prispeli do koče na izviru Hublja, nam je bilo žal, da ne moremo videti slikovite okolice, ki so nam jo opisovali predstavniki Tekstine, ki so nas spremljali. V koči so se zbrali člani D ITT Primorske. Po prvih bolj sramežljivih poskusih poznanstva je kmalu postalo živahno. K razpoloženju je pripomogel tudi naš harmonikar Jože Merčon (ml.). Predsednika obeh DITT-ov sta izmenjala kratka pozdravna govora in kot gostje smo jim poklonili Valvazorjevo knjigo Slava Vojvodine Kranjske. Obenem smo jih povabili, naj nas obiščejo v Litiji.
Večer je mineval v prijetnem vzdušju, kateremu se je pridružilo tudi veselje ob srečanju z bivšimi sošolci in prijatelji.	M. Požek
Udeleženci ekskurzije pred ogledom tovarne (Foto-B. Bizjak).
LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik- Matic Malenšek ri-mi Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije Matfc MalenšekSte * X
1600°izvodov 881 ^ <76)' U$t d°bi]° Člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno ni dom. Tisk: TKGorenjskiti” SanjnKS