Kritično o mladincih v KS
Pretekli teden Je blla šesta seja občlnske konfe-rence ZSMS naše občine. Na njej so pregledali eno-letno delo mladinske organizacije. Pri tem so se izog-nili navajanju posameznih akcij, ki so jih vodili organi OK ZSMS, kar seveda še zdaleč ne pomeni, da teh ni bilo dovolj. Nasprotno, akcij je bilo veliko, topa še ne pomeni, da številčnost zagotavlja kvaliteto, uspeh, dosežek zastavljenih ciljev. Mladi so bili do svofega dela kritični in nepristranski.
Na področju vzgoje in izo-     nosti, ki so ena pomembnih
braževanja so aktivisti mla-dinske organizacije veliko storili predvsem na področju seznanjenosti in angažirano-sti mladih v preobrazbi 5ol-stva. Ugotovili pa so, da je vključenost mladih v samou-pravo na šolah še vedno pre-šibka, še zlasti na poklicnih šolah in v domovih učencev. V šolah je vedno manj pozor-nosti posvečene vzgoji, kar je deloma posledica prenatrpa-nosti izobraževalnih progra-tnov, deloma pa tudi slabosti "v delu družbenopolitičnih or-ganizaci). Zunajšolske dejav-
oblik organiziranega preživ-ljanja prostega časa mladih, so organizirane le v redkih šo-lah, veliko krajevnih skupno-sti pa nima ustreznih prosto-rov za te namene, tako da so mladi prepuščeni satni sebi, ulici. Posledica tega pa so po-javi vandalizma, uničevanje družbene lastnine. »To je prav gotovo jasen izraz pomanjklji-vosti v vzgojnem delu šol,« je poudaril predsednik OK ZSMS Pavle Pensa.
»Najpogosteje je bila v tem letu mladinska organizacija kritizirana za svoje delo v kra-
jevnih skupnostih. Kritike se nanašajo na njeno slabo orga-niziranost, maloštevilčnost, neangažiranost v njenih akci-jah«, so v poročilu o izvajanju programa dela OK ZSMS za-pisali mladi. Konferenca mla-dih iz KS je to stanje sicer skušala spreminjati, vendar je dosegla le delen uspeh. V ne-katerih KS je mladinska orga-nizacija dejansko postala bolj množična, medtem ko mar-sikje še vedno le životari. Da-pa bi svojo osnovno nalogo mladi v KS tudi opravili, na-mreč organizirali preživljanje prostega časa mladih in ustvarili žive skupnosti, bi morali predhodno odpraviti vrsto zaviralnih momentov. Med najpomembnejšimi so vsekakor pomanjkanje pro-storov, finančni problemi in šibka povezanost družbeno-političnih in družbenih orga-nizacij ter samoupravnih or-ganov pri razreševanju skup-nih vprašanj.
»Delo mladinske organiza-cije v združenem delu je bilo prav gotovo v središču pozor-nosti občinske konference, predsedstva in seveda konfe-rence mladih delavcev. Veli-ko število majhnih osnovnih organizacij povzroča velike probleme. V pripravah na kongres bo potrebno preizku-siti nekatere nove oblike or-ganiziranosti, ki bodo bolj učinkovite od sedanjih«, je za-pisano  v  poročilu.
Predsedstvo OK ZSMS je o organizacijskih problemih večkrat razpravljalo. Plod teh razprav je ideja o ustanovitvi akcijskih skupin, v katerih bi sodelovali predsedniki osnov-nih organizacij. To pa bl bil tudi pomemben. korak pri preseganju forumskega dela.
A. Ž.
Na šesti seji občinske koaference ZSMS naše občine so izvolili novo vodstvo. OK ZSMS, predsednika, sekretarja, organizacijskega sekretarja in sedem novih članov predsed-stva.
Novi predsednik je JVLUAN DEČMAN. Zaposlen je v Kar-tonažni tovarni, je predsednik OO ZSMS v delovni organiza-ciji in v krajevni skupnpsti Kolodvor. Sodeloval je na vrsti idejnopolitičnib oblik ižobraževanja, koneal je srednjo poli-tično šolo pri CK ZKS, star paje24 let.
Za sekretarja je bila izvoljena STANKA MARIN, zaposlena v LB-GBL, tudi ona je predsednica OO ZSMS, je članica predsedstva OK ZSMS in je stara 26 let. V preteklosti je imela ie vrsto odgovornih zadolžitev predvsem kot štu-dentka Pedagoške akademije. Udeležila se je števUnib izo-braževalnib seminarjev in posvetov.
BOJAN LEPIČNIK, ki ga je mladina naše občine izvolila za organizacijskega sekretarja, je star 24 let, zaposlen pa je pri OK ZSMS, je član P KK SZDL in član SIS za stanovanjsko gradnjo. Sodeloval je na številnih izobraževalnih oblikah. Za čhute predsedstva so bili izvoljeni:
ANDREJ GODEŠA, JAKA JURČEK, VWA ŠEGA, JOŽE ŠKRJANC, BRANE ZOMBBA, IGOR LAVŠ in MARJAN STROKAR.