T.. ■ ^ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Kew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 278. — STEV. 278. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 26, 1917. — PONEDELJEK, 26. NOVEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Trockijeva razkritja. -OOO- TROCKI JE RAZKRIL TAJNE VOJNE CILJE ZAVEZNIKOV. — V SVOJI OBJAVI PRAVI, DA JE ZAHTEVAL CAR, NAJ SE ZAVEZNIKI NE MEŠAJO V POLJSKE ZADEVE TER OBENEM ZAHTEVAL ZASE CARIGRAD. — RUSIJA SE NE BRIGA ZA ZAPADNO NEMŠKO MEJO. -OOO- True translation filed wiib the nxw master at New York, N. Y. 1117. aa required by the Art of Octobe C. 1W17. on Nov. 2€. Petro^rad, 23. novembra. — Besedilo gotovih zaupnih po roe il med ruskim zunanjim uradom ter inozemskimi vladami je bilo danes objavljeno od strani boljševikov in soejalnih revoluejonarjev in sieer vsled prizadevanja Leona Trocki ja, zunanjega nnnistra vlade boljševikov. Trocki izjavlja, da se tičejo ti dokumenti earistov, meščanstva in koalicijskih vlad in da mora iz njih tako ruski narod kot vsi narodi sveta spoznati resnice glede načrtov, katere so napravili na skriven način finančniki in trgovci ter potom njih parlamentarni in diplomatični a-genti. — Nemški in avstiijski politiki — pravi Trocki — bodo morda poskušali kovati kapital iz teh dokumentov, vendar pa jih svari, da bi se v slučaju vstaje nemškega proletariat a slednji lahko polastil v državnih uradih dokumentov, ki bi pokazali razmere še v veliko boljši lu<'i kot jih morejo kazali zdaj objavljene listine. Prvi driavni dokument, ki je bil objavljen, se peča z zeljo Rusije, da se i*>fasti Dardanel, Carigrada, zapadne obali Bos pora ter gotovih delov Male Azije. Navedena je tudi zahtev« Francije in Anglije, da privoli Rusija v prostost Carigrada za pošiljanje tovorov, ki ne prihajajo in ne odhajajo v ruska pristanišča. Nadalje, da se ohrani v gotovih delih Arabije posebno mohamedansko vlado ter spravi gotove dele Azije v okrožje angleškega upliva. Ta dokument kaže, da se je Rusija v celoti strinjala, da pa je predlagala amendment, v katerem je zahtevala natančnejšo določitev glede vlade mohamedanskega ozemlja ter prostosti romanj v Meko. Dokument določa rusko okrožje upliva ter tudi določa severno mejo Afganistana. Nadalje so navedene tudi zahteve Italije ter nje pri-volenje glede zahtev Rusije na Vzhodu. Drugi dokument je brzojavka, katero je poslal Iz-volski, nekdanji ruski poslanik v Franciji, datirana z dnem 11. marca 1917. V tej brzojavki pripoznava Francija prostost Rusije, da določi svoje zapadne meje. (Ruska revolucija je ravno izbrulmila, ko je bila odposlana ta brzojavka, kajti dne 14. marca je bil car prisiljen odstopiti). Temu je sledila brzojavka Sergija Sazonova, prejšnjega ministra za zunanje zadeve. V tej brzojavki je bilo zagotovljeno Izvolskiju. da ni treba vnovič revidirati dogovora s Francijo in Anglijo glede Cargirada in tamo->nje morske ožine. V isti brzojavki je rečeno, da je Rusija pripravljena dati Franciji in Angliji popolno prostost glede določitve zapadnih meja Nemčije, zakar naj bi Ru-dobila dovoljenje določiti vehodne meje Nemčije. Z ITAUANSKE FRONTE -ooo- ANGLEŠKI GENERAL P L UME R BO POVELJEVAL ANGLE ŽKTM ČETAM V ITALIJI. — TA GENEBAL SE JE ODLIKOVAL V BITKI PRI YPRES. — TBI GLAVNE BOJNE FRONTE. — BITKA, KI SE VRŠI ZDAJ NA ITALJANSKI FRONTI, SE NE MORE PRIMERJATI Z NOBENO DRUGO V SEDANJI VOJNI -OOQ- Tnie Translation filed vrt ■with the post master at New York. N. Y. on Nov. 26, , as required by the Act of October 6. 1917. London, Anglija, 23. novembra. General -Sir Herbert Plumer, poveljnik drujregra armadegra zbora, ki se je vdeležil velike bitke ob V ros, je bil imenovan poveljnikom angleških čet v Tozadevno ofierelno poročilo je bilo danes izdano. Italjanski glavni stan v Severni Italiji, 24. novembra. — (Poročilo Ass. Press)'. — Težki boji so se nadaljevali celo preteklo noč na o-i>eli straneh r^ke Brente, a uspeh je bil ueodiočen. M»xl lirer.to in Piavo branijo italjani v?ako ped zemlje. Sovražnik sknša prodreti v doli.ai Brents na obeh brepovih reke, da do spe do Basana ter naprej v beneško dolino. Na vzhodnem bregu je potisnila četna laika armada nazaj dva naskoka sovražnika. Na zapadnem h ropu pa je pričela prva armada z iniciativo v namenu, da dobi na za j izgubljeno pozicijo pri gore ajem koncu doline Brente. Odpor sovražnika je bil odločen. Xapadno od Brente drže branilci ozemlje precej dobro, in srlavn: pritisk izvaja sovražnik med reka mu Brento in Piavo, kjer se Ita-ljaiii sijajno upirajo. Itaji so bili obupnega značaja Izgube so ve.-ike. Italjanski glavni stan v Savem Italiji, 23. novembra. — (Zakas nelo poročilo Atss. Press). — Bi: k« v porah se vrši s .silo. kateri n najti nobene primere. Lahi imaj( zopet v rokah pozicije na Mont« Toruba in Monte Pertiea, kateri so izrabili v pretekli noči. Izgube so bile velike, a sovražnikove prekašajo izdalek« izgube Italjauov. Otl izida gorske bitke je odvisen uspeh največjih naporov so vraž uika, da prodre skozi laške črte ua Beneško ravan. Zopetno zavzetje pozieii na Monte Tomba se je izvršilo potom ponovnih sijajnih naskokov. ki so barvali sneg s krvjo ter puščali ozemlje nagroma-deno z mrtveci sovražnika. Monte Pertiea je bila štirikrat izgubljena in pridobljena. Končno so potisnili Lahi sovražnika nazaj. I Bitka, ki je polagoma pridobivala na sili v preteklih par dneh, je iz-bruhnil« • celo svojo furijo zgodaj zvečer tpr divjala ves dan, vso noč , in divja še danes. ! Prvi udar je padql na goro Pertiea, kjer se je poslalo goste mase sovražne infanterije proti Italja-nom. Boji so bili skrajno obupni. Pertiea je padla, nato je Lila zopet zavzeta, zopet izgubljena in zopet zavzeta v takem vrtincu navdušenja ket je bilo redkokedaj videti prej. Glavni in največji udarec sovražnika pa je imel za cilj strate-gični ključ pri gorah Tomba io Monfenera. Tukaj so poslali Avstrijci dve diviziji v silnem naskoku proti italjanskemu desnemu krilu v namenu, da zaobrnejo krilo ter odreže j o armado od komunikacijskih črt ob Piavi. Tedaj pa je nastal eden najbolj krvavih bojev vojne, ki je trajal eelo preteklo noč in traja še danes v stalnem nadaljevanju naskokov ' in protinaskokov. Brigade in pol-- ki, katerih Stavilo je bilo zmanjša- no v boju, so znova formirali in p<> slali v boj. V enem odseku, kjer je bilo trideset častnikov in 27« vojakov ubitih ali ranjenih, so vstra-jale iste čete skozi tri boje. Gorske baterije so postavili na gorske pozicije in ko je boj omahoval preko teh pozicij,, niso Ita-Ijai le privedli nazaj svojih topov, temveč celo kolesa iu podstavke xajti njih ponos jim ni dovolil, da bi padli v roke sovražnikov. Koncili naskok se je izvršil ob Iveh popoldne. Sovražnik je izve-iel svoj največji udarec zgodaj :jutraj, in naskok je trajal tri ee-:rt ure. Celo polje je stalo pod ognjem ar tilerije, in ozemlje je bilo pokrito z mrtveci. Med razvalinami in gromadam nrtveeev so ye laške črte zopet u redila ter pričele potiskati naprej tieodoljivo, dokler niso zavzele o-groženega ozemlja do točke, kjer se še zdaj vrši boj. Prva armada je na isti način za-oosljena v težkem boju zapadno 3d reke Brente in vse naskoke sovražnika smo zavrnili vsled sijaj nega odpora. Poročila v teh brzojavkah gle de strašnih zmed med polki, briga dami in divizijami si je treba razlagati na podlagi vednosti o organizaciji laških čet. Ce izgubi kak laški regiment vse svoje ljudi dc 300 ali 400 mož, pomeni to, da jil; je več kot dva tisoč padlo. Organizacija laške armade j* naslednja: Bataljon šteje 1000 mož. razde-j Ijene v štiri kompanije. Regiment ima tri tisoč mož ter je razdeljen v tri bataljone. Brigada pa obstaja iz dveh regi mentov, to je 6000 mož. Divizijo tvorita dve ali tri brigade. Armadni zbor obstaja iz dveh ar' treh divizij. Ne more se zanikati, da je človeškemu trpljenju vspričo teh razmer končno tudi stavljen cilj in d? se bodo morale vsled tega laški čete, ki se bore sedaj s tako silnim junaštvom mogoče končno vendarle pomakniti na najbolj varne .postojanke. Možnost tega pa se zmanjšuje od ure do ure, dokler traja odpor. Ojačenja bi še lahko rešila situacijo, vendar pa je treba razumeti da se bore Italjani sami in da so zavezniška ojačenja šele na poti ter se ne nahjajo nikjer na laški bojni fronti. Bitka v gorah ki se bliža seda; svojemu višku, je ena izmed treh bitk, ki se vrse ob istem času z različnimi stopnjami intenzivnosti. Prva je bitka ob reki Piavi, ki s« vrši na skrajnem desnem krilu laške črte. Drur.a je bitka na Asiago pla noti, ki se vrši na skrajnem le vena krilu. Tretja je pa bitka v Grappa go rah, ki je središče celega boja. Središče je tam, kamor je vrge sovražnik svoje največje sile. Črts ob Piavi je postala tako močna ' da se domneva, da >ne bo skušal so vražnik potiskati tukaj naprej temveč, da bo skušal privesti svo 'je težke topove preko Taljmenti Kdo je sovražni tujec? Vlada v Washigtonu je natančno objavila, kdo spada pod izraz sovražni tujec in kdo je vsled tega Txr wpWATTn prizadet glede najnovejših odredb "^liju. za varstvo Združenih držav. True translation filed with the post master at New York, X. Y. on Nov. 26. 1917. as required by the Act of October 6. 1917. Washington, D. C., 24. nov. — Pravosodni department je izdal danes zvečer naslednjo oficielno definicijo ali določenje, kdo je bo-vražni tujec, kateremu ni dovoljeno bivati ali priti v prepovedane k.-aje v bližini ob ežja po vseh Zdr. državah. Na podlagi paragrafa 4067 preosnovanega statuta se določa pejem sovražnega tujca na naslednji način: Vsi v sovražni deželi rojeni, državljani ali podaniki so- i vražne vlade, ki so možki in v starosti od 14 let naprej ter niso naturaJizirani v Združenih d. žavah. V sedanjem času je ed'na so vražna vlada cesarska nemška vlada. 1. Otroci, kojih stariši so naturalizirani Nemci, niso sovražni tujci, v slučaju, da se je naturalizacija starišev izvršila, p redno so dospeli o-tro:i do polnoletnosti. V dru gačnem slučaju so sovražn' tujci, razen, če so se sami na turalizLali. 2. V Ameriki rojeni otroc: nemških podanikov, prebiva jočih v Združenih državan Leninove spletke. -OOO- LENIN POSKUŠA SKLENITI ZVEZO MED RUSIJO IN NEMČIJO. — JAPONSKA OPOZARJA NA NE VARNOST. — BLIŽA SE KRIZA. — V KRATKEM SE BO DOLOČILO, KOLIKO ČASA BODO OSTALI BOLJŠEVIKI NA KRMILU. -OOO- True translation filed with the postmaster at New York. N. Y. 'on Nov 26, 15*17, as required by the Act of October 6, 191». London, 25. novembra. — Y Rusiji se bliža kriza s hitrimi koraki in gotovo je, da se bo v kratkem času d >-ločilo, ali je vojaška organizacija dovolj močna in neodvisna, da bo imela na razpolago sredstva, s katerimi bo strmogivila boljševike in bo zopet vpeljala red. Z \'so gotovostjo se je dognalo, da je namen Lenina ju njegovih tovarišev, da prekliče jo prejšnje ob.eznosli 1* osi je ter zveze jo deželo s centralnimi državami, ako bodo boljševiki dovolj dolgo še obdržali moč. Japonska je že v velikih skrbeh, da si Nemčija r.a vso moč prizadeva, da bi podjarmila in gospodarila Rusiji. V Tokio se domneva, da se bližajo razmere, ki bodo naravnost ogrožale Japonsko. V zvezi z Leninovo proklamaeijo, ua se odpuste vsi vojaki letnika 1899, se je v glavnem vojnem stanju vršila konferenca, kjer se je sklenilo, da se vstanovi nova vlada. v kateri bodo zastopane vse socjalistične stranke, med temi tudi boljševiki s Černovom kot predsednikom. Veliko zanimanje je nastalo v Londonu, ko so se o-bjavila ameriška poročila, da postavlja Washington zaradi zadnjega poskusa Leninove vlade za demokratični mir Rusijo v vrsto sovražnikov ter ker je Lord Robert Cecil rekel za Anglijo, da se smatra rusko prizadevanje za separaten mir kot prelom zvestobe. Poslaništva zavezniških držav v Petrogradu nočejo niso sovražni tujci, razen, če prinati Leninove vlade in ne marajo imeti ž njo ni kake r-jja dobila dovoljenje določiti vehodne meje Nemčije. Zahtevala pa je Rusija izključitev poljskega vprašanja kot zadeve mednarodne razprave. Izvolski je dobil navodila, naj deluje proti vsakemu poskusu, potom katerega bi prišla bodočnost Poljske pod kontrolo velesil. V nadaljnem je rečeno v Sazonovi brzoiavki, da mora Rusija preprečiti vsako neprijafeljstvo Švedske in da si mora na vsak način pridobiti prijateljstvo Norveške in da so stvorjeni že vsi politični napori za uplivanje na Ru-n umsko. * Brzojavka se tudi tiče izključitve Nemčije s kitajskih tržišč. Vendar pa je izjavljeno, da je treba predložiti v-pra>anjf konferenci, na kateri bi bila vdeležena tudi Japonska Nadalje je bil objavljen dokument, datiran z dnem spetembra letošnjega leta, katerega je poslal Teres-1 črnko, takratni ruski zunanji minister, ruskemu poslaniku v Washington. V pismu je dano poslaniku naročilo, naj poda di-žav-nrniti tajniku Lansingu zahvalo glede dejstva, da se ameriški poslanik Francis ni vdeležil prigovarjanj angleškega, francoskega in laškega poslanika, ki so zahteval L da je treba nekaj storiti za povečanje vojaške zmožnosti ruskih armad. * Dodatek v pismu pravi, da je imela ta akcija poniževalen učinek in to tem bolj, ker so zavezniki poznali energijo, s katero je ruska vlada skušala nadaljevati vojno. Nadaljno pismo, ki je bilo objavljeno, je bilo pismo ruskega poslanika v Stockhobnu. V tem pismu se glasi, da je rekel socijalisticni voditelj Bran t ing tekom nekega zaupnega pogovora glede nameravane mednarodne socijalistične konference, da Ke-»•enski ni nasprotoval ideji te konference, da pa je oporekal na podlagi razlogov, da je taka konferenca v sedanjem času neprimerna. Washington, D. C., 24. novembra. — Združene države bodo ignorirale vlado boljševikov na Ruskem ter na-diiošaji s poslanikom Bori- 3L ■- i ji ' " ' j .,,4 so postali nemški državljan po dovršeni polnoletnosti. 3. Sovražni tujci ne morejo postati državljani.Združenih držav, doki«.* traja roj na. — 4. V Nemčiji rojeni otroci ameriških državljanov, ki za časno prebivajo v Nemčiji ni-so sovražni tujci. Če pa je bivanje starišev v Nemčiji stal-no, se mora ameriško držav-ljanasvo otrok ugotoviti na postaven način. 5. Človek, ki je rojen v nemškem cesarstvu, ali je nemški podanik, ostane so vražni tujec, če je vzel svoj prvi amo.lški državljanski papir ali če je dobil državljanske pravice v katerikoli drugi deželi razen v Združenih državah. Maude je umrl za kolero. True translation filed with the pest mastfcr at New York. N. Y. on Nov. 26 1917, a« required by the Act Of October 6. 1917. London, Anirhja. 25 novembra, 'oveljnik angleške armade v Me-i opotamiji, general Frederick Stan c-y Mand'-. ki :e v mrl 18. novembra, je podlegel koleri. Zračni napad na Benetk«. True translation filed with the post master at New York. N. Y. on No*. 26, 1917. as required by the Act of Oc(Ob«r «. 1917. Benetke, Italija, 25. novembra. Včeraj je sovražnik vnri"on' eni nnpad na Benetke in vrženih je bilo vrte bomb. Dve ste se razleteli na pokopališčih, druge pa so padle v vodnjak na trgu sv. Marka In v Grand Canal ter na bližnjo železniško postajo, toda napravile niso mnogo škode. |Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znanci« OOO Poekrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angle »kem, v Rusiji in Italiji. nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico al pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima pWo izvr Siti; na ta način nam pomagate sestaviti pranim ».«islov. rogKArtminmn .....■ - . 40- . _" . __■_" " ter obnoviti svoje napore prihodnjo pomlad. Tako velika avtoriteta kot je bil Napoleon, je smatral reko Piav* za zadostno kot le za začasen odpor, oe pa za odporno črto trajnih operacij. Če se smatra to za resnično, bi se moralo tako vzhodne kot severne laske pozicije končno premakniti. kakorhhro bi se sedanje operacije nadalje razvile. Draea laška armada, katero m. potisnili nazaj tekom velikega poraza ravno pred mesecem dni. se jej pričela zopet ojačevatL Nekateri! oddelki te armade so zopet stopili v bo j v odseku pri Grappa, ia to ! m *lyde ^ sveže. Trockijev govor, s katerim je kritiziral različne vlade in posebno napadal Anglijo in Ameriko kaže m prikrito zvezo Leninove vlade z Nemčijo. Domneva se, da bo imelo v Rusiji mnogo vpliva, ker so Združene države zatrdile, da Rusija ne more skleniti miru z Nemčijo, ne da bi obenem postala sovražnica zavezniških držav, ker imajo ljudske mase tradiejonaTne simpatije do Združenih držav, katerih ustava je bila že več let predmet proueavanja ruskih radikalcev. Tukaj je nastalo veliko presenečenje, ker je Nemčija odklonila, da bi se pogajala z Leninovo vlado, obenem pa zahtevala, da se naj ruske armade umaknejo za 62 milj (100 kilometrov). Nemške oblasti se še niso odločile, kaj bi bilo bolje, ali bolj primerno, če bi se pričela pogajanja za separaten mir in združiti Rusijo, ali pa čakati, da se Rusija razdeM v več delov neodvisnih držav in potem skleniti mir z vsako posebej. Vse kaže, da si želi Nemčija zadnjega načina. a!:o i ^ bo Avstrija temu nasprotovala, boječ se. da ne bi to bi! i o varen .zgled za različne narode razpadajoče države. '• tega so vsa nemška prizadevanja posvečena v t U asi j a popoliioma demoralizira, pričakujoč, da v e. koli se dogodi vsak teden v negotovosti, ali pa »Ia so < ^odi, pospeši raspad ruske vojaške sile. Izvleček iz nemških listov kaže. da se boje, da bo Leninova vlada kmalu padla, ker vse stranke zahtevajo vlado, ki bo vstanu zdržati ua fronti narodno čast. S tem da kuša Lenin preklicati v«p zur^mie pogodbe, bodo odločilni elementi v deželi izprevideli nevarnost. Ako pogledamo ruske armade, se pokaže, da so razmere zelo slabe, dokler kaki politični dogodki ne pridejo do 'krize, ki bo pognala sedanjo vlado. Jugozapadna armada je še najbolj lojalna zaveznikom in v celi armadi je vidna nezadovoljnost zaradi političnih razmer v Petrogradu. Ako Leninisti ne bodo mogli zalagati armade z živežem in drugim materjalom, se bodo armade uprle in bodo vzele zadevo v svoje roke. Sedanja vlada ni sposobna, da-si še vedno izdaja odloke in povelja. Nekateri poročevalci londonskih listov v Rusiji so mnenja, da ruske armade ne bodo dovolile, da bi se razšle kakor priporoča Leninov manifest, ker bi bila potem dežela prepuščena na milost Nemčije. Da se neke armade zavedajo, se razvidi iz tega, da se operacije na južnoza-padni fronti nadaljujejo, kakor bi vojaki ne vedeli, da obstoji Petrograd in Lenin. Vse ruski kongres kmetskih delegatov tudi zapušča Petrograd ter je na potu v Mohilev, ker se boji, da bi boljševiki poskušali kako jx>sredovanje in ker žele, da bi se seje vršile blizu fronte. Žalostno sliko Rusije kažejo tudi pisma, ki prihajajo iz Busije in v katerih se popisujejo sedanji možje, ki mislijo, da predstavljajo vlado in narod, kot nezmožni. — Finančne razmere dežele so žalostne; papirnat denar je H Največji slovenski dnevnik U [II -c f Zediivenih drža vali > lil Vetja za vse leto • •. $3.50 IT g Za pol leta......$2.00 1 U The largest Slovenian Daily p 111 < in the United States > i ffl Issued every day except Sundays ji 1|f »and Legal Heiidays. -:-] \j | -e SO,OOO Readers > [j Kitajski kuliji ali ameri" ški farmerji? SEDEM DNI—< r-IMA TEDEN in Vi ste sedem dni vsak teden grešili proti zakonom narave. Ali morda niste tega storili, že težko delo in težke skrbi so Vam od vse) i moč Vašega telesa in Vi ste zdaj slab. izrabljen, onemogel, da svoj dnevni poael izvrimjete. Ne gubite upanja. Naročite še danes za 1 dolar eno ali za 5 dolarjev šest škatclj JTJ-VITO TABLET in vrnila se Vam bo v kratkem ea.su Vaša mladeniška mo<*. A ko želite pošilja te v zavarovano, pošljite lOe. vee. Naslov: JU VITO LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBUBOH, PA. w r1 Narodna garda. -000- From The Evening Mail.) -ooo- Utl--n AM with th* prist nuisur at N*w Tork, SC. V. on Nov. 1H7, as rMjiiircd b|T Hi«* Act of October S. H»17. ?6. V prihodnjem zasedanju kongresa se bo pričelo z agitacijo za uvoz kitajskih poljskih delavcev v velikem ob-vgu, smo dajali svojo zemljo v roto odsotnim kapitalistom, mesto da bi jo dali farmerjem-lastnikom. Danes imamo v Združenih državah nad 6,000,000 t trm. Več kot tretino teh farm obdelujejo najemniki. Le-M 1910. v času zadnjega poljedelskega popisovanja, je bilo 2.'J.j4,000 takih farinerjev-najemnikov. Njih odstotki glede eelega poljedelskega prebivalstva so narasli od 21 odstotkov leta 1M0 na :*7 odstotkov leta 1910. Leta 1910 je bilo 50,135 ljudi, kojih vsak je bil lastnik nad 100,000 akrov poljedelske zemlje. Skupaj so torej ti ljudje imeli v posesti 1heboy»g»tia, Wis. Tu-sem sme prišlo 1. oktobra. Campa je 3 milje oddaljena od mesta in je lepo urejena ter preskrbljena z vsemi potrebščinami. Mesto Waco ima 45 tisoč prebivalcev in je zelo lepo. Tukajšnje prebivalstvo zelo Ijufoi vojake. Zdaj smo premeščeni v 127. regiment. Dne 14. novembra je imela eek. 32. divizija (parado, katere sta se vdeležila tudi gover nerja im Miehigana in Texasa. Brigadni general Ha an je -izjavil, da je naš polk najbolj izvežban V Zd roženih državah. Vsak dan Ttnsmn po 7 ur vaje, raztin vede sobote, ko •mo popoidne pro-stL Tedaj pa prirejamo mb^ne Igre: football, baseball *d. Waoo asm sedaj v Cotton Fa-lace razstavo xx drttve Teste. Ze-lo^zanemivo j« pegltM jo. Za > ojaxa je mepwu poitiieo maoia^M «a ^aia Slovenkam, posebno pa sloven-skim vojakom. F. K. Trader. || Co. C, 127th Inf., U. S. X. G., > Camp MeArthur, Waeo, Texas. Camp Travis, l San Antonio, Texas. i Xamenil sem se napisati par vrstic iz našega kraja«. Xikdar nisem veded, da je vojaški stan pri Stricu Samu tako j prijeten. Tu ni nobenega Slovenca, razun mene. Spočetka mi je bilo dolgčas, zdaj pa sem se že nekoliko privadil, ko sem iz-previ-del, da se pri Strieu Samu niko-j I mur ne godi krnica, kakor se mi 'je godila pri kranjskih Janezih,' kjer nisem bil nikdar človek, temveč ponavadi svinja, pes, ali pa še kaka druga taka lepa žival. Kar je kdo vedel in mogel, mi je rekel. Tukaj pa tega ni slišati. Ako kdo jtaj ne razume ali ne eapopa-de, mu lepo prijazno razložijo in raztokmačijo. Nikdar častniki ne vpijejo nad vojaki, kakor v starem kraju, in to se mi je takoj dopaddo. Ko sem šel na stražo, sem viae 1 s seboj posteljo. Tu mi ni treba na "'pričnah" spati kot pri Janezih, kjer so me bolele vse kosti, ko sem vstal Zato pa, fantje, nikar se no bojte iti k vojakom! Tukaj je popolnoma prijetno. Tukaj ne preiščejo človeka tako kot v avstrijski armadi, kjer so me do nagega slekli, ko me je vseg-a .pregledal. j Ta država je mokra, toda vojak mora biti suh; samo to mi de-la nekoliko neprilike. Nikdo nam ne sme dati opojnih pijač • Zdaj pa končaim to svoje pisa- i nje in pozdravljam peflarje po 3 Oklahomi in vse naše fante v «r- , madi Strica Sama ter se zahvalim Slovenkam v Clevelandu za . do-pianico, katero so mi poslale. Veseli me, da se spominjate voja-jkov, ki služijo Strica Sama. To 1 je lepo. 1 Peter T?rankar, Co. A, 343 *Afchme Gun Batt, j Oamp Travis, - ^ ' 1 8an Antonio, Texas.-1 Ameriške pesme. - Vsi moramo poznati ameriške itriotične pesmi in koračnice. Dosegli smo, da imamo največje izdelovalce godal na svetu, Columbia Grapbophone Company, ki more v tem času nuditi priliko, da si more vsakdo omisliti najboljše pa-triotične pesmi in koračnice. V tem času, ko naši fantje gredo na fronto, ne bo nikdo hotel biti brez Columbia Grafonole in brez zbirke priljubljenih vojaških pesmi in koračnic. Columbia Graphophone Co. ima celo vrsto slovenskih rekordov največjih slovenskih umetnikov. Grafonole se prodajajo od $18 dalje, tako da ni nikogar, ki ne bi mogel imeti v svoji hiši kako vr-j sto grafonole. Z grafonolo in ker je priložnost, da se more izbrati najboljše rekorde, katere je izdalo to podjetje, se je mogoče v svoji hiši razveseljevati nad glasovi najslavnejših pevcev ter nad godbo največjih svetovnih orkestrov, vojaških godb in solistov. Huda kasen. Iz Virgnije, Minn., se poroča:' George Johnson je rekel pred mnogimi: "Vsakdo, kdor se bojuje za Združene držanre ali strežnike, je-norec." Xa eocHi&u je za ^boed® plačal $102.50 in je mo- »Mfaiti BOLNI MOŽ PRIDI K MENI Pridi s vsako kronično, nervozno ali zapleteno boleznijo, ki potrebni« zdravljenja SpeciJaliBta. IŠČI POMOČ TAM, KJER JO MOREŠ NAJTI. Stopi na pravo pot k zdravju 717 Liberty Ave. ta4 ilMr PITTSBURGH, PA, Tradne on: od 9. dopol do 4. popoL Zvečer od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. dopol. do 2. popoldne. Dr. Wm. Alden. PREISKAVA VAS NE VELJA NIČ, alto prejmete zdravljeni«. Natančna fn pozitivna PREISKAVA Vam zagotovi Val FIZIČNI POLOŽAJ ter Vas vspozobl, da nastopite pravo pot. ki vodi k zdravju ter Vas mogoče obva ruje muk in negotovosti zdravnikov. Večletna izkuSnJa. Najnovejše zdravljenje s zdravili in elektriko. Nova moderna oprema. Vse najboljie za bolnike. Z modernimi znanstvenimi metodami se prepreči na stotine operacij pri moških in tenskab. Ako se Vam ni mogoče rešiti trpljenja ln ste obupani, rguulte se pri meni, da se prepričate, kake uspehe bodete dosegli v Vafil bolezni • tO moderno metodo zdravljenja. ALI BOLEHATE na slabih tivcih. trdem krilu, pozabljivosti, prehudem utripanju srca, slabih prsih, potrtosti, slabosti, glavobolu, omotici, migljanju pred očmi, raku. oteklinah, kataru. praskanju v grlu, bolečnlah v ielodcu. bolnem vratu, revmatičnih bolečinah, mozoljih? Te bolezni in enake so prvi znaki Sn sva rilo, da ste Izgubili zdravje in moč. Zdravim moiks In ienske te vse 1st. Kadar me obiščete, se bodete prepričati o moji zmotnosti ter Vas bom zadovoljil, kajti o uspehih se bodete v kratkem prepričali. Zdravim resnični polotaj ln simptomi Izginejo. Spominjajte se. da Je vprašanje n svet popolnoma prosto. Pridite k meni, kadar rabite zdravljenja Ako sakasnlte. Je nevarne. Bo- "~-flr. aH'717 LMuity Anna, PtHstafb, Pa. ........................m "GCA^ NAR|ODA" _ - (SloT«nian Dafly.) - ---------" Owned and pobllshed by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.! FRANK RAK»ER. Pra^dettt. ' LOM3 BCXED1K. Tressnrer. Place of Bmrtn— at the oorporntSon and addresses of above officer«: tsU Cortiandt Street, Borosgti at Manhattan, New Ir.gk Ctty, N. T. K a celo leto velja 21st n Ameriko j Ta celo leto xa mesto New Tort 90.00 In Canado....................001 Zn i*A leta *a me*io Sew York.. 8.00 Za pol leta........................................2.00 Za dlte ta na«lov: -GLAS NARODA** W? Cortiandt SL, _New Torf City __Telefrm: Cortland* NAZNANILO Kmetovalci in mrvirji. haJ«ri koljejo živino, lahko prodajo r.iz-ltovrstne koži* j>.» ]»rinicnii črni slovenski nujami. Pripeljite ko-Ž0 ali pa ki st* !>«» vršila v nedrij«» ti. deeem-bra, ker v»>lil nov .Mlhor za leto l^ls. Kdor se tt- sej^- ne vde-!*vi brez jMeu-hiievn v/rout s«- if;i bo kaznoval^ p«* dnistvi niii f»ra-viliu. liouk Zelnik, rainik. NAZNANILO T.-iii jMito'ii >«.• naznanja vaen članom in «'lanieaui diiMkva sv. •Jurja Vitezi >t. 4!» .1SK.I. v Kaai-sas Citv, Kiin^.. d.i prirMi 'Kise društvo ztr veselico "mm. NA ZAHVALNI DAN (Thank^irivin^ day) to j c 29. novembra popoldne. Obenem bomo »udi i/Jnvbali zlat kri/, razpelo 1. za kar mora vsak enakopravni «"-Lni ali i-lairiea euo srečko, katera »lane samo . dn ne bo torej poletu kak-šniii izgovorov :ili sitnosti in da ur bo kateri rekel, da ni o tem. Torej so prav vljudno vabite v>i skupaj na koararee sladkoj^a vina. 1 Z bratskim pozdravom Oeorue Bajuk, tajnik. Cenjene rojake v ruskem in ita-ljansk«*rn ujetništvu prosim, če' kdo ve za moje štiri br.-tf IVA-I N A. AUM^l.IA AN I >1:^1 A in | FRANC KIJ N A MOHlc. p.^o-| inr.ee Puntarjevi i/ Rakeka -4.; o na Notranjskem. Alojzij je, bil svoječa.sno korporal pri Oe-j birgs Train fXp^^t in se je na hajal v armadi, katera je vpad la v Srbijo- :zdaj ne vem. kje so nahaja. Mlaj si brat Fraiieelj se nahaja v ruskem ujetnišrni. v Kijevski. gvAerniji, tako se je siasila vojna dopisjiiea ki seui jo dobil Naznanja mi, da mi je /.0 večkrat pisal iti da ne dobi odgovora. *7az pa nisem na jasnem, ali je moj bra-t ali ne ker sem citat v " Olasvi Naroda" tudi o Praneu ^lodieu, ali rojstni kraj je bil označen Loški po tok pri Rakeku m ista guber nija. Za ostala brata mi je ne znano. Pi*osim, ^sko kateri od njiii eita ta oglas, da mi javi. Posebno pa prosim vse moje prijatelje in znance v nje.ni-»štvu. ako kaj vtnlo c uso
  • -jih bratov, da mi sporočijo vse podrobnosti o njih. za kar i»on-zelo hvaležna in za njih trud jim pošljem utali 2atto državno silo se je dobilo 5000 mož iz deželne hraaiibe, ka tero general v svojem ofieijelnem po vodju, zelo pohvali. Med velikim številom na novo nameščenih je imenovan polkovnik F. De Foresrt Kemp iz Troy, ki je poveljeval 3. polku in ki je bil dmenova ke v Ddraždanih. In je nadalje-" val: "Vendar ipa smem trditi, da je z vojaškega stališča vstop Ameri- - ke v vojno le majhnega pomena -jza nas, kajti tu je vprašanje to- jnaže, ki je odločilna." ■ Admiral je obžaloval, da se je N emčija 7>repozno poslužila 4'sil- - nega ekonomičnega orožja" pod- - morskih čolnov, toda navzlic vsem 1 ( protiodredbam bodo Nemci uspe- išni, ako se drže topov. /mgiHiaiiuaM ♦j SLOVBNSKO-AMEBIKANSKI ei KOLEDAR »I - bomo začeli takoj razpošiljati, ka- * korhitro dobimo potrebno dovolje-' nje. Bojake in naročnike prosimo, naj še par dni po trpe. Upravnittvo. 1 ——— S ia = JflFi^ -BI Jugoslovanska Katol. Jednota fn] B Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MLNNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251. Conemangh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: -JOSEPH PISHLER, Elv, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtnln: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. *'M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLAB O D NIK, Ely. Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPn PLATJTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mieh. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Dulutb, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, F1 ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. fRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. V»i dopisi, tikajoči Be uradnih zadev, kakor tudi denarna toiQjatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednota, vae pri «oibe pa na predsednika porotnega odbora. Na ooebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne kod« nirale. Društveno glasilo:"GLAS NARODA". Kad bi izvedel za naslov mojih treh prijateljev: JOŽEFA JAKOPIN, JANEZA OTONIČAh in FRANCA SERNEL; prvi j-d^roia i7. Otoniče, druui iz 1'od-slivuiee in tretji iz Ponikev nad Cerknico na Kranjskem. I'm-»im cenjene rojake sirom Amerike, če kdo ve o njih. da mi naznani. ali naj se pa ^aini javijo 11a naslov: Frank Tekave. Hov 579. Kit h wood. W. Va. (26-28—11) Tlad bi izvedel, kje se nahajata NEŽA in KAROL ZADNIK. Neža je Pakiževa iz Hlok pri Rakeku. Preti eni 11 letom smo bili sk'ipaj v Ri' hwood, \V. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da n»i naznani, ali naj se pa sama javita. — i rank Stefan-cie, 6218 St. < M air Ave., Cleveland, Ohio. (26 28—1 i 1 Kad bi izvedel za brata tukaj v l>iamondville. Wvu, umrlega -Johna Sušterja. Biva nekje v Penney 1 vanij i. Prosim, da se o-plaši, da mu sporočim več o bratovi smrti. Ranjki je bil doriti jih j odprtem. j Za nadaljna dva tedna si general Banks ni upal vprizoriti dru , gega poskusa, da zavzame mesto j z naskokmn. Zadovoljil se je vsled tega z neprestanim artilerijskim obstreljevanjem v upanju, da bo s tem izmučil poeadko ali pa zdrobi! v prah vse utrdbe. Kooifederirani pa so so borili naprej brez vsakega strahu. Njih provizije in živila so pričela pojemati in pričele so se tudi obenem •širiti nalezljive bolezni. Kljub te-jmu pa. so se borili s pogumom in neustrašenostjo, ki jih ni zapustila niti za trenutek. Konečno dne 11. junija je poskusil Banks vzeti z naskokom utrdbe konfederiranih. Poskus se je zopet izjalovil. Naskakovalce se je pognalo nazaj ter so imeli velike izgube. Dne 14. junija pa se je vprizo-' rilo splošen naskok. Vršila se je zof[>et krvava bitka moža proti moža kot dne 27. maja in unijske rčete »e je ua vseh točkah pognalo nazaj. Njih izgube v tej bitlci so znašale nekako 700 mož. Z obleganjem pa se je kljub temu nada-1 ljevalo. i Ustnica uredništva. J. K, Wakefield. Mick — Vsa prejšnja oprosčenja ne veljajo.1 Po novi odredbi morajo vsi «e enkrat iti k naboru, j M. B., Bridgeport, Conn. — 1 Ako ste kupili liberty Bond, zaradi tega ne bodete v stari domovini kaznovani. — Medmtrrje je slovensko in Ke bo pri mirovnih pogajanjih skoro gotovo zahtevalo za Slovenijo. — Ako ibodo Združene države napovedale voj-1 } no tudi Avstriji, potem bodo veljale vladne odredbe tudi za Avstrijce ravno tako, kot veljajo se-I daj za Nemce. Vendar pa smem«' ' upati, da bo vlada delala, razliko med avstrijskimi Nemci in drugimi avstrijskimi narodi. Toda s tako imenovanimi Avštrijaki. pa naj bodo potem Slovenci, Čehi, Poljaki, ali karkoli, pa bo postopala na isti način kot z Nemei iz rajba. X. Kr.. Girard, Kana. — NeHie je okrajšano ime Helen. Dopisnika ▼ Forest City, Pa. — Osebnosti moramo, žal, zavreči. Francoske izgube na morju. True timnalation filed with the poet matter at New York. N. Y. on Nov. 26. 1917, aa required by the Act of October «. 1*17. Paru, Francija, 22. novembra. Eno francosko ladjo z več kot 1600 temami in dve ribiaki ladji je prejšnji teden potopil podmorski dolu ali pa mine. Boa ladja je bila na- ^ 'K"!! ■ue ALI ueivuri i, ne zapreke, kot so Vimv greben ali oni greben pri Chemin des Dame« severno od Aisne. Tudi ni •mogoče razvideti, kako bi katerakoli krajevna pridobitev na tem mestu resno ogrožala neroške pozicije v Franciji. Ta jpoeieija pa bi bila ogrožana naprimer, če bi se mogli Francozi polastiti višin juž- , no twl Laon j*li gričev severno od < Rheims. J Obstaja pa ae tretja možnost. * Italjanska kampanja je postala , tako velike važnosti, da bi bila * vsaka po|iioč, katero bi mogli nu- I dili za\ezniki potoon zadržanja 1 nemikih čet, k oje bi se v drugač- ; nem slučaju poslalo na beneško , fronto, resnično vrednosti za lta- i Ijane. Naskok v Chaimpagne leta 1 1915 se je vprizorilo v upanju, da se prodre nemške črte, a na pod-| iagi dejsttrv se ga je prvi vrsti j v p morilo v namenu, prisiliti Nemce, da odpokličejo svoje čete 3« K ustij e, s čemur bi se p-repre čilo popolen ruski poraz. V tem oziru je bila ta ofenziva tudi uspešna. V kolikor more torej človek soditi, je namen sedanjega naskoka med Searpe in Sorume v prvi vrsti olajšati pritisk na lead jasne s tem, da se prisili Nemce aH odpo-k(krati čete in topove, ali pa jih zadržati, da ne pošljejo v Italijo novih. To je povsem naraven ia logičen vojaški korak. Vsled tega bo uspešen, četudi se pridobi le malo ozemlja, seveda za slučaj, da >e bo res odpoklicalo čete iz Ita-lVje ali zmanjšalo pritisk na črto ob Piave. Od prve informacije naprej,' kar jih Imamo, je sedaj poqx»lno-. raa jasno, da je imel ta naskok' med Cambrai za posledico naj-j veejo .pridobitev glede ozemlja v eelid obi voj^kovaaija v zakopih., |Ce govore Angleži o napredova-nju v globini nad pet milj in to, ua široki fronti, nam nudijo ob s eg. katerega se še ni prekosilo na zapadni fronti in tudi ne doseglo, dasiravno se je nekaj približno sličnega doseglo pri velikem prodiranju ob Ar ras in ob Searpe na velikonočni ponedeljek: i tega leta. Vendar pa je se" veliko prezgodaj vprizoriti poskus, da bi se od-, merilo verojetni obseg napredo-i | vanja Angležev. Mogoče bodo u-r+l>ešno potiskali naprej ter izsilili splošno nemško umikanje, a informacije, kot j ill imamo, kažejo, da se je sicer pridobilo precej o-zernlja na trideset milj dolgi fronti od Searpe pa do Sounme, da pa se je največje pridobitve storilo na sorazmerno omejenem sektorju, ki ne presega šestih ali osmih milj na širino, južno od Cambrai. Dokler se tega wktorja lie bo moglo razširiti, je nevrjet no, da bi se resnwoo prodrlo vse 'nemško o-brannbtne pozicije in prilike za razširjenje tega klina bodo posta jale vedno manjše, kajti Nemei soj v stanu spravili na ogroženo toč ; ko nove rezerve in svežo artile-i rijo. V celem predstavlja torej zma-j gTpirixoriti izMo uspešen proti-naskok. Prvo vprašanje, ki nastane, je, če je naiM«-i operacij, k o jih priea smo sedaj, prodreti skozi neimke Črte ter dose-'i s Lrm premalcne-tije pozicij, kot .>o storili to pred kratkim Nemci v aevemi Italiji, nakar bi se morali .Nemci v eervor-ni Franciji daleč umakniti. V kolikor je nw>g»>V sixliti, ni to namen sedanjih bojev krog Cambrai. Ne kaže. da bi bil to eden izmed onih velikih poskusov, kot so bili pri Somtne ter je bila poletna kamjKtnja v Flandriji Vse kaže da gre pri tem za uapeh ene fpo-wnwtne armade, ki je bila le malo ojačeu.i. Preostaja pa Se druga modaooet. To pa je pofeku* polastiti se ozam-j lje uepoetedne vrednosti, katero •e lahko primerja z Vimy grebe-! no«^ z grieem it. 70. Po našem mnenju temu ni ta«o. Imeli smo malo informacij glede Arras—St Vuentan sektorja na angleški fronti Zelo malo tudi vemo glede črt. na katere ao se umaknili Nemei v pretekli spomladi. Vendar pa se ni nikdar oeaanjalo, da ug j . ocarpe su. Pi-ed malo več kot dvemi leti ko ao naskoki zavezuako*\' v Chaot-paicue in Ortois uvedli novo vrsto ofeitzive n« zapadtu fronti, je u-|Kjiiubil svet eno samo premkui-j njo, da določi uspeh ali poraz, l Kljub sijajnim krajevnim uspe-, hom Francozov In kljub nekate-. rem u napredovanju Angležev se; je gladila kum-na sodba, da je bi-| la ofenziva dne 25. septembra 1. 1915 iijalovljenje, k-ajti ni se pre j drlo nemških črt. Par meseetn* potzj*eje, ko so vprixoriH Nemci svoj veliki naskok na Verdun, je iuta preiskuinja prinesla »zmago branilce tu, še predno so dobili nazaj izgubljene pozicije na viiotnah nad reko Me use. V veliki bitki ob Somrne je svet še za dolgo dobo časa »prejemal isto prei.skuanjo. Angleži niso s rvojinn francoskimi zavezniki neposredno prodrli ali udarili skozi nemAko fronto. Na drugi strani, ko ee je nadaljeyalo z bitko pri »Somme ter je bilo napredoi anje zaveznikov precejšnje in so bile nemške izgube brea vsakega dvoma velike, se je pričelo polagotyaj uvidevali, da ima ofenziva, pri kateri ae ne prodre sovražnikove 6rte, svojo vrednost v tem, da zmanjšuje odporno salo Nemcev.J Še nadalje pa je nemško umika j nje v spomladi razkrilo dejstvo, da če je lokalna pridobitev zadostna, ji la^iko sledi premakne-nje precejšnjega dola fronte. Zadnje tri mesece smo videli v Flandriji boj, ki je na zunaj po-dobtvn bitki T>ri Somme, ki pa kaže pri natančnem opazovanju odločne razlike. Ob reki Sormne soj skušali Nemci braniti trdno črto močno izdelanih 'zakopov. Angle-; ška artilerija je ppkazala tekom poteka bitke, da ni le mogoče u-1 nič it i natančno izdelanih obramb,1 temveč tudi, da so izgube branilca mogoče večje kot so napadal-, ca. kajti sovražnika se je lahko zajelo, še predno jc mogel pobeg J niti iz i» voj ill zjakopov. Bitka pri Somme je vsled tega' uspešno uničila prvo nemško o-: brambno metodo na zapadni fron-! ti. Hindenburg se je nato poslu-' žil takozvane "prožne ali elastične obrambe", ki je obstajala v tem da se je držalo globoko fron-; to z maloštevilnimi četami, pose-' jaumii v kraterjih izstrelkov, v. majhnih konkretnih hišicah, do-' čim sc je ua veliko razdaljo .po-' siavilo ovire iz bodeče žice. Take ! ga sistema obrambe ni bilo lahko prlMCB di mtot ulunlrl ali pofltalb —Po Yojaa aa Bnikaaa II mnm. UM Sgodovlnae. tm k. pofcmlka M. 1? ftvUeaje mm aratr. dvora ail Bart eeearJeviSa BadoUa (Tragedija v Meyer linga) ^ft BASGUEDKIOBl ijwaa ■ eredkaai, rletlčne, bottfna, ta daeat pa ** ^f tiai — H ^ SBMUWHH) Avatro-Italljanaka vojna am aali Avatro-ograkl velik veaan c^Jt Celi svet mall f_.it Celi evet veliki t—M Rvrope, reaaa »—SI Vojna ateoaka mapa fSSl 7oJnl atlaa mj$ Zemljevidi: Na« Tork. TTninraie. "Itnola, Tmn ifmh,, Ohio. PenaaylTaala. lOnaaaota, Wlaronaln. Wjomlci ta Waal Tlrglnla tm raah dragih drltv Do a^JI ZdrufcnUi drfav mall »—.10 Zdndenlh irfav veliki _M i Združenih driav at enaki na dragi atranl pa celi aret |S.a , lenamo rrednoat, bodlal v ptorla ofitalua ja pri vaeh mnah fc rrataaam — Koliko ur j»» <1o bli/nj^ po- ] — Skoraj v saki hiai t^na! SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918. Basen koledarskega dela ima še sledečo vsebino: Pesem. \ Normalni potek ruske revolucije. Vaien zgodovinski dokument. j Rusija. Popolen pregled svetovne vojne.. j Nemški cilji in Rusija. Praznik v Petelinji vasi. j Padec rodbine Romanovcev. Prag. | Prednost brsojava. Problem Alsacije-Lotarinške. j Pesem jetnikov. Ukradeno pismo. j Kosaki in njih vojska. Red. f Litvinski kmetje. Veliki dobitek. f Nevidna poslanica. Razno o otrocih. ( Buchara. Doživljaj francoskega žurnalista. | Čudne pogrebne določbe. Venizelos. | Album. O postanku koledarja. | Krščanska svatba pri Kafrih. Nemški napadi s plinom. f Večni koledar. Živali in aeroplani. | Petelinji boji Ruska revolucija. I Nekaj za gospodinje. Program ruske socialistične stranke. | Sala. Aforizmi. | Oglasi. Koledar krasi nad trideset sHk, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centov. Naroča se pri: Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY, N. Y. I Nail ZASTOPNIKI. i 1 __ _ Ij lmt^rt so poobittKcoi jfi^iy^fi aaie^ i nlno aa dnevnik "Glae Naroda". Narod- ■ ulna aa ^laa Naroda" Je: aa celo lato! 93J0, aa pol leta 9&00 la aa četrt mU I pa $1.00. Vaak zastopnik iada potrdilo , tm avoto, katero ja prejel ln Jih roga-kom priporofemo. San FtiimIh«, OaL: Jakob liorla Damr, Cela.: Loute tnrtoMek tm 1 Frank Skrabec. Leadville. Cela.: John Hočevar. Poetle, Cola.: Peter Con«. Jobs Germ, Frank Janeah la ▲ Kocherar. | Walta. Gala, la ekelica: Uoa.< ] Ooatello. BiaauL Cela.: Math. Kernaij. 1 Clinton, lad.: Lambert Botaksr. IndtawapHia. hi: Alois Rndiwaa Anrera. HL: Jernej B. Verbid. ] Chicago Da.» jam. Btutt, Joe. BUak in Frank Jnrjoree. i Mai, DL: Frank WaaiMffh. Frank Lanrlch ln John ZaleteL La Salle. I1L: llatlja Konp. Llvingatao, DL: Mlh. Cirar. Milieu!ah. DL: Fr. Angoattn. rill I Mil. DL k ekatteax Mata Galahek Kobal ln^Matn'oarln. 8a. fMeaga. DL: Frank Cerna. SarfngfleM. DL: Matija Barborli. Waafcegaa, HL ki ekeBaa: Math Ogrln la Frank PMkoriek (MnhN, Km.: Frank IMai Mariaklaa.: Jot Kaafrift, Wnmntu Emm. M ek-Jaai Boa kua la Fraak Kerne. Vodoptm MMBd^KUtorkk ffl Patrick In L ^f**" I loa/pwhel. Aatoe PoOaaac la Loab % MMa.: Looto Oarfe la Jarl || Htaa: Iran Pooia H) VWaWa. MfeakS Wank HraralM | Kaaaaa Gttj, Im: peter Sdiaal I IMol SMti Omar Bobee i ■a22s2uSa2relk! I It V^JSmSU^ 19mmm' m *** I . uuperuu. m.; v m. reu-ruei. lilailim. Pa: 5Tana ucorenja 1a John Poianr. Luienw, Pa. ta ekeMeai iafa I ueoinlk. ! Manor, Pa. ta ekellea: Fr. Dcsalar. Mean Bon, Pa.: Frank Mafiek la Ft. Podmlltek. Jakobich, 2L Jakahe. Klarlcb Mat. 1 Magister. i Beading, Pa. ta ekellea: Fr. Bpabar. Sooth Bulklrtiir- Penaa.: J«M Bopnrtek. eMeetten, Pa,: Anton Hren. Turtle Greek. Pa. la ehaHeai Fraaa Schlfrer. Tyre, Pa. ta ekellea: Aloia Tolaf. i Weat Newtea, Pa.: Joatp Jovaa. Willoek, Pa.: J. PeterneL Murray, Utah ta ekettea: J. Ka*t*)M, Teoele, Utah: Anton PalOd. j Black OtaaMBd, Waak.| B. . jPorenta. Daria, W. Va. ta akelleal J«B> . j rcMrtcb In John TavlelJ. Tbcmae, W. Va. la aMtaal % Korenchan. Milwaukee, Wis-: Andrew Fan U Joaip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton 13c, JoMt Stampfel In Hertnin Svetlin._ Cellinweod, O.: Math. Slapnlk ' John Malovrh. UbtcHmmI, O.: Frank 6akaar. Jakm betevc Oha» Karilnger, Frank Meh ln Jakob Beenik. Lenta, O. in okolica: Louis Balani In J. KnmSe. Mllea, O.: Frank Kogovfiek. Toangatowa, 0.: Anton Kikalj. Oregon GUf.Oreg.: M. Justin *a . maier. Allegnenj, Pa.: M. Klanch. Anandge. Pa.: Frank Jakda. Hwani. Pa.: Louis Hribar. BreugtMa, Pa la ekotlea: Ana. Ipavec. Bnrdtaa. Pa. ta ekellea: Job Derail r. ilMMwaliiiii, Pa.: John Kokllcn Ceoeraaagh, Pa.: Iran Pajk. Vit 1 BovanSek Ctarldge, Pa.: Antoa Jerlna ln Aatec. ' Koaogloe. Expert, Pa.: Lonla SnpanCU la Ft S Trebeta Fereet City, Pa.: Mat. Bai.iln, Frma* j Leben. ItaaO. Pa; Anton ValeattnOA Gneutavg, Pa. ta ekellea: Pra. Norak Haetetter, Pa. la ekelica i Fraai Joedan._ Columbia Grafonola and Columbia Records Patriotični ameriški napevi in koračnice. č"Zbogom Broadway, pozdravljena Francija" ((•oodby Broadway. Hello France) A 2333 —75c To jK'setu tudi |H»je znani Peerlsov kvartet in j«- zelo priljubljena, ker ponaša z globoko namišljeno patriotično melodijo. Ta pesem ima rit«-in koračnice. Na drugi strani je zopet patriotični naiicv "Očka so mi na Francoskem" (Somewhere in France Is Daddy). _ "Drum, drum, drum, fantje korakajo" (Tramp, Tramp, Tramp, the Boys are Marching) Mogočim natriotična pesem, ki razburi kri. Ena najboljših ameriških bojnih pesmL "Boj kliče l« svobodi" (The Battle Cry of Freedom) se nahaja ua drugi strani. Obe pesmi proizvaja neprekosljivi Columbia Stella kvartet "Odhod ameriških čet na Francosko" , A 2354—75c (Departure of American Troops for Prance) £k Pri tej iwsmi se ti zazdi. da si sam sredi odha- C jajočlh vojakov. Godba svira, vojaki vriskajo, slišijo se poslovilni pozdravi, vojaška povelja m sirene parni kov; vse je tukaj. Na drugi strani i« najdeš "Prihod ameriških čet na Francosko" (Arrival of the American T foods in Fran-ce). Colombia Grafonola, Price $215 Colombia Grafonola, Price $55 fohmhta Graloaola, Price $18 Vei drugih vrst od $18.00 naprej. "Zvezdnata zastava'9 i (The Star Spangled Banner) a 23G7- t-x* Vsak dom Ni moral v tem vojnem času imeti ta, dvojni patriotični record. I'ri prvem poje Chas. Harrison vznesene besede narodne himue, potem j>a mogočno "Bojno himno republike" {Battle Hymn of the Republic). "Poslovi se s smehljajem" (Send Me Away With a Smile) A 2355—75c To je iiesem. ki se poje povsod, in ki se nahaja v vsakem časopisu po celi deželi. Navdušen patriotizem je prevzel to poslovilno pesem. Na nasprotni stremi pa je pesem 'Moj ljubi odšel je na Francosko"' (My Sweat hear t Is Somewhere in France). "Daleč tam" (Over There.) a 230ft—73c Do zdaj najbolj peta m najbolj razširjena vojaška pesem. Na drugi strani je pesem "Šel bom za dolgi čas" (I May Be Gone a Long, Long Time), ki je enako lop napev. Obedve pesmi proizvaja priljubljeni Peerles Quartette "Za svobodo sveta" (For the Freedom of the World) A 2347—75c Ropotati je bobna, glas trol»ente in polna godba na pihala se xdruži v patriotično melodijo. "Vsakdo pleše" (Everybody is Jazzing It). To je prifcnpljiva točka na drugi strani. Prodajalec COLUMBIA ' rekordov' se nahaja skoro v vsakem mestu, trgu ali vasi v Združe-• nih državah. Ako ne najdeš v svoji bližini prodajalca COLUMBIA rekordov, piši takoj naravnost nam za najnovejši cenik, ki je pisan v Tvojem jeziku. Ta cenik vsebuje najnovejše pesmi in godbo. Pesmi pojo v Tvojem maternem jeziku najboljši svetovni mo jstri. Godbe proizvajajo] največja godbena društva, orkestri in solisti. Naslov za brezplačni cenik: Columbia Graphophone Company international Record Department loznvest 38th Stmt New York Kafer tanj** Criliidi ^ pbtt«. Sešito srce« Moderna kirurgija je čudovito napredovala. Posebno odkar je slavni učenjak Pastenir zasledil tajnost, kako je treba ravnati z ranama, da ne pride zraven prisad n vnetje. so zdravniški uspehi od 'eta do leta lopši. Obče znano je, da zdravnik iah-co odreže in šije na človeškem lelesiu vse mogoče: le nekatere dele smo smatrali do novejše dobe kot nedotakljive, n. pr. **ree. A v zadnjih letih se je že slišalo iemtentja, da je mogoče tudi srce operirati. i} eni taki velezanimivi operaciji je prinesel neki medicinski tednik sledeče poročilo: Dne 23. junija 1907 se je ustrelil 38 let star misar z 9 mm revolverjem v srce. Bil je še živ, zdravniki so videli kiknjo, kjer je prodrla krogla, ven pa ni bila prišla. Preiskali so ponesrečenca m najprej našli, da srce bije krepko in redno; po treh urah začelo je v srcu h renčati in bolnik je "bil ves razburjen. Jutro potem bolnik ! Mwjlrlll **• . (Dalje prihodnjič.) Na mo«toviu sta zaslišali Sunta- reJJo. " Vstani!" je hitro rekla gospa Galli. — "Vse ostane ined nama. Naglo «i izmij solze s svežo vo- * lo. Suntarella j* vstopila in Katarina je z od vrnjenim obrazom pokorno hitela v svojo spalnico. Tam je močila oči z vodo. *"To sem vedno slutila", si je govorila "m nikdar me to ni razburilo, tudi razveseli''* me ni. Tako mirna, pokojna sem bila.... a »tedaj...." 2. obema rokama »i je zakrila o-hraz; trla jo je velika bolest. Pa naj je še tako zapirala oči, te 'dve /arji' sta neprestano miglajali pred njo. Skozi odprte duri je slišala, kako je teta mirno pogovarjala s Snntarello ir» kako ji je r*-kla: "Katarini s** je tako nagloma razbolela glava —" "Oh", je zavpila razz'obljena SuntarHla, "sedaj pa kontesa nemara verjame! Zjutraj je govorila s to staro čarovnico Ceehino, a jaz jo vedno svarim pre naplotna pojavili, in obt ie «ki »ta želeli le eno: da bi ae kaj kmalu končal ta neprijetni položaj. ( Ko ne bili povrnili v salon, sta obe marljivo prijeli za ročna dela ter se s strahovito gorečnostjo lotili vezenja. Počasno se je vlekla ura za uro, /dele so se neskončne in le slučajni prihodi Suntarellini so provzro-čili zaieljene oaze ▼ tem mučnem molku ali prisiljenem pogovoru. Naposled sta zaslišali drdranK kočije pod oknom. Obema je padlo delo z roic, obe •ta čutili pravo olajšanje in obe sta uprli oii na duri. kjer se je Pojavil Giggi. Njegove vesele oči so zaiskrile vkljub njegovemu navideznemu T"ir't in zvedavo so letele k mladi Dr. Koler •UJVINIU ZDRAVNIK •3» »yfH rmilisii P* iSM Dr. Kotor J« naj ^H^^ iUr«JU alovenak JHa \ sdravnlk, tpaolja V Um v Pltt»bur*hu ■91 ~ J ki trna M-lstis ^B«« <4 prmkoo ▼ BdrartK ) nju mk moAklt bolMDl ZutraplJoaJ* torl sdmvl ■ (U W M* H IiuimI dr. prof Krllel. Ob lmat* moaolj« alt mehur ek« po USau. v grlu. lspedanjo iss, bolečin« t kooteh. pridi t • In laCtattl vara bom krt. Na Cakajta. ker ta bo-iaMB aa nalaaa. Vaa moikt boltnl sdrartm po akraj-«ani ariftodi. Kakor hitro opazite, da *aai praaakujo adrav^a, na «akajte. tamva« pridite ta jaa ram g> bom •opat povrnil. Hjrdrocala aH vodno kilo oodrarlm » M urah In Hoar bras oparmdja. Bolaaal maHurJa. U povaro£tjo bo->»etas v krttu ta hrbtu ta rCaalh tudi puSdonJ« voda. owlravtm a »oto-MSja navmatlaam, trganja, Solodtwa, a-••kitno, itsriln, ftkrofla ta druga saCna MoanU Id naatanojo vdal no-lata kni oadravtm v kraticam t**a ■m ta potrobno 'rtatt Cradna uro: raahiaa cd t. vra a5o- sT t ZZ2SL7 p*tk!b * t3u' c^traJjU ^ ** i m l£S£>r*** 1 -—- 'nila gospa Galli, do solz ginjeaxa. Katarina mu je gorko stisnila roko kakor prijatelj prijatelju toda molčala je. Giggi je nadaljeval v šaljivem tonu, v katerega se je malce silil: zakaj čutil je, da je bil ginjen. "Večna škoda bi te bilo, Katica". je rekel. "Poznam samo eno veliko ljubezen, eno strast: medicino! Ta bi bila /a mojo ženo strašna solubovnica! Že naprej pomi-lujem tvojo snaho, mamma mia ako se namreč sploh kdaj ožeim. Kakšni prizori se bodo dogajali kadar pride do tega, da mi pojdejo moji bolniki in njih zanimivi slučaji bolj k srcu nego trhimfi njene zmagoslavne obleke na zadnjem plesu ter vse prikrito občudovanje in očitna zavist njemn prijateljic Vsi trije so se posmejali v najrazličnejših občutkih, skritih pod zvoki teg« smehu, potem je nastala Kratko, globoko molčanje, ki je eu-dovito učinkovalo nanje. Nekaj elegit"nega se je ozvalo v srcu Lui-gija in obeh žensk. Suntarella se je pojavila kot rešiteljica. Stala je med odprtimi drtimi. ki so držale v jedilnico. "Ali vas smem -prositi k mizif" je vprašala priljudno in vsi trije so skoraj radostno vstali. Prav jim ie prišla ta prememba. Suntarella je stopila v stran, da bi ne zapirala izhoda, a nihče ni zapazil na njenem obrazu čudnega nasmeha. Lokav je bil in spokojen. Nihče ni zaznal njene navzočnosti poleg v jedilnici, in tako je sliša-a iz njih razgovorov prav toliko kolikor je potrebovala, da bi uganila vse. "Dobro, dobro, gospa Galli", si ie seprtala, ko je slišala sedaj njen živi razgovor. "Le hlinite dobro voljo! Siuitarellc r.e prevariie. To je bil torej tvoj glavobol, majhns-ka<"a ?" si je mislila, ko je zdajci zaslišala tihi glas Katarine, ki je profila Luigija, naj nalije materi vina. In ko je zopet zaeula njegov prisiljeni smeh. je začutila celo neko maščevalnost in škodoželjnost. Morala si je privoščiti majhno, domisekio zmagoslavje. Šla je v jedilnico. "Gospod Luigi", je začela zaupljivo, za kar je imela pravico, ker mladega doktorja je poznala izza njegovega detinjstva. "Kako -ie godi tistemu vašemu pacientu v La Storti?" "Ali ga poznate, Suntarella!" ie vprašal. '' Ne poznam, a bojim se, da vam umrje. Gotovo mu danes niste prt nesli sreče." "Kako si to mislite" se je za-čudij. (Dalje prihodnjič). deklici. Spoznal je njeno notranje jkipenje, ali po izbeganosti izraza na njenem obličju ni bilo mogoče (oklepati o kakšni odločitvi, zato še i ni hnel prave sodbe o posledicah materine snubitve, j Nagloma se je obrnil h gospe j Galli. Njena razdraienost, njeni vtiski, njeno sočutje, vse to je izginilo na mah, ko je zagledala o-bra/ svojega sina. bolest jo je kruto /fibodla v srce in prevzela jo je —ilna zloba napram Katarini. Luigi zavrnjen! Sedaj, v ten. trtMiotku je šele čutila ono veliko razžaljen je, ki je zadelo njega in j njeno materinsko srce. Njen obraz je zagorel v jezi. Naglo je dvignila levico k <*elu, da bi mu dala dogovorjeno znamenje. "Kako si se dolgo mudil", je i vzkliknila. "Nikakor te nisem mogla pričakati. Požuriva se nazaj v Riin." Katarina j' nagnila glavo. Luigi je za trenotek ostrmel. otem pa se je za krohot al dobrodušno in odkrito. Gotovo bi ga bil ganil po-j prejšnji, bolestni izraz na materi-(nem obrazu, toda njena zloba, ti-4ta *ilna, neprirojena kretnja, z roko proti čelu in predstava, da je delala po dogovorjenem znamenju kakor v kaki gledališki igri, vse to mu je napravilo komičen občutek. Zaradi tistega dogovorjenega znamenja se je začel pravzaprav sramovati. Čutil je, kakor da sta to ubogo Katarino napadla zvijačno, kakor | bi bila poiikusila, jo prevarati. A ona je gledala tako proseče k nje mu, takšna zmedenost se ji je po javila na obrazu, takšna negotovost, ki je očito izpraševalci. "Ali veš, kaj je tvoja mati zahtevala od mene?" Prisrčno jo je obžaloval, očital si je nekaj izdajstvu podob-ne-ga. Sramoval se je ter je zardel in smeh njegov je umolknil. Mati je to zapazila ter si razlagala krivo. "1'božee", si je mislila in z mračnim pogledom se je o-zirala na Katarino. Deklica je ujela ta pogled in nehote je molče rahlo dvipnila roki. Njeni ustni sta drgetali, kakor bi prosili odpuščanja, in zopet je skic niia glavo. Neskončno ginljiva je bila v tej tihi bolesti, v tej deviški zmedenosti. Luigi je stopil k jej, njegov® moška odkritosrčnost ni omahovala niti trenotek. "Katarina", je rekel s srčnim in trdnim glasom ter jo prijel za ro ki, "rie bodi nevoljna! Vse vem. Bodi mirna, ti mi niso storila kri-viee. Ne meni, ne komu drugemu." Presenečenje in radost *ta ji za *iiali v očeh Jan Marija Plojhar. CeUd spisal Julij Urjtr. GLAS NARODA, gg NOV. 1917. ~i "" ^ ...... AMERIŠKI VOJAKI V PLINOVEM NAPADU. MMIO AND COPYRISHTCO SV TNI COMM1TTCK OW »Ur" »C 1MFO*- < MATIOI^jyA«M(*iaXOIS. r KOM jCKNTR^^JICIIft^HP^aj^ilvic^ držati ga tako pri miru da se gs je moglo bivati. Tudi luknja r srčni mehur se je zašila s k at gut- šivi, ko se je bil mehur poprej popolnoma osmražil. Bolnik je operacijo zelo dobro prestal. Po nekaterih dneh je bila žila zopet v redu. V pričetku je čutil bolnik nek pritisk, a ta čut je polagoma izginil. Po enem me-[secu, dne 22. julija, je bolnik mogel zopet iz postelje in dne 5. avgusta je odšel i/drav iz bolnišnico 7opet k svojemu navadnemu mi-I zarskemu delu. -- TSj Narod poživlja Japonsko na vojno. True translation filed with th® po91 master at New York. X. Y. on Nov 26, 1917, aa required by the Act of October c. 1S1T. Tokio, .Japonsko. 22. novembra. Ne neki seji v Osaki je strajika pod imenom Selvukai, ki podpira sedanjo vlado, sprejela resolucijo, ki zahteva od Japonske da bolj dejansko poseže v vojno in bo:3 sodeluje 7. zavezniki. Poročila iz llarbina ob sibirski ____________ železnici pravijo, da so-bile velike t .. . _ . ~~ nemške armade premeščene z ru- /aonjj strani srca 1 eni dol«o m zalo m stisnilo srce. S svdo se je, bil zdravnik nataknil še cvirnasto fronte na italjansko Nemci 0.;, cm »roko raztrgano rano. ki rana zašila, srce so je držalo z gu- rokavico. Pri operaciji je srce ta- nič več ne boje resnega ruskega je le malo krvavela, ko se ie dr-'mijevo rokavico, čez katero si je! ko krepko bilo. da je bilo te/ko odpora bbmip« o L as naroda, as. nov. i*»j7. ILOVIH8KO a oodp. društvo sveti Barbara KA ZEDOfJENE DRŽAVE SEVERNE AMEEIEE Bedel: FOREST CITY, PA. m ti. jennarja lftS v driavt 27. GLAVNI URADNIKI: Prodaadnlk: F. 8. TAUCHAR, 074 Ahsay Are., Bock Bpriaca Wf. Podpreoaednlk: JAKOB DOLENC, box 181, Brooch ton. Pa Tajnik: FRANK PAVLOVClC, b^x 647 Forest City. Pa. Poraoiol tajnik: AVGUST GOSTIŠA, bo* 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MABIXC'IC, 5806 St. Clair Ave., Cleveland, OUft. Pcuoftal blagajnik In zaupnik: ANT. HOCHEVAB, RFP. No. 2 bor Bridaeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predaednik cada. odbora: JOSIP PETERNEL, box OS, Wlllock, Pa. t nadaornik : JERNEJ HAFNER, box 65, BurtSne, Pa. t nadaornlk: IVAN GROŠELJ, 885 E. 13?tb St, Cleveland. Okla POROTNI ODBOR: Predaednik porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, R Mineral, L porotnik: FRANC TEROPČ1Č, R F. D. No. 3, box 140, Fort Smltk. Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB. 1016 So. 14th St., Springfield. Ill VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Ohio St Pittsburgh, Pa, Uradno glaalio: -OLA8 NARODA", 82 Cortland! St, New Tor«, R. T. Cenjena drufltv«, oziroma nji t uradniki ao naprofienl pofilljati tm do-plae direktno na glavnega tajnika ln nikogar dragega. Denar naj ae pa povija edino potom poStnlh, ekspresnlb ali bančnih denarnih nakaznic, n r« i veseli jo s svojim obiskom. Za dobro in točno postrežbo bc skrbel Veseiični odbor. _(24-26—11)_ •laz spodaj podpisani, sedaj vojni ujetnik v Italiji, doma iz Vele-j nja na %». Atajerskem. iščem IVANA ŽISMANA iz Pasje vu&i pri Velenju in FRANCA PREGKLJ iz Oola pri Vipavi PrMm ju. da hi se mi prejko mogoče oglasila. — Anton Blaž i nik, prigioniero di guerra, Ca-1 sertua lTmberto L, Subnoma, _Haflia._(23-26—11) Jaz spodaj podpisani, sedaj vojni ujetnik v Italiji, »čem svoja dva bratranca ANTONA ER-MANA in JOSIPA K RMAN A iz Eržan in &t. Janza pri Mokronogu na Dolenjskem ter ju pi-osim, da bi mi pisala. Nahajanj se že dolgo v ujetništvu. — Ivan Poljanšek, prigioniero di guerra. Ca^erma Umberto 1., Sulmona, Italia. (23-26—11) Rad l>i izvedel za svoje brate in sestre, ki se nahajajo v Združenih državah. Doma so iz Drage pri Kočevju. Prosim cenjene rojake, da mi uaznanijo njih naslov, ža kar bom zelo hvaležen, ali ciaj se mi sami javijo.— A Mjfcolič, 50th Infantry, L, ClMri^tc, N. C?» . ■ POZOR ROJAKI J« kako društvo namenjeno kupiti bandoro, aastavo, re«ai> gjdbeoe Instrumente, kape uu., ali 1« inati puir^Dujeu* ure, rerliloe, prlvMjK * j.rrtaue Itd., ae kopi te prej nikjer, da radi umb *a oen« vpr&tete. UurmA»a]V nuuie le 2c. pa «1 bodete prihranili dolarje Oenlk« T*l vrat poMljazno bmplaCno PUUte poaJ _ IVAH PA/^ * COn ▼•f HOflVHJHOO ftf* NaJnapeSneje maaHo aa kor tudi sa muu« orke m brado sa aaaalia araatojo v t tih tednih gosti ln dolgi laaje kakor tudi kraanl brki ln brada ln na bodo odpadali ln oatvall- RevmsUaem, koetlbol ab trg» nje v rokah, cogat ln v kiitu. v aanlb dneh popolnoma oadravtm. rana, opeklina, bule. ture. krast* ln frint«, potna nog«, kurja očesa, ozebline v par dn«vlh popolnoma odstranim. Kdor bi moje adravlla brca uspeha rabil mu Jamam aa HM Pifiite tako) po cenik, kt r* take) pnUm zastonj. JErasnl aepnl KOLEDAR aa M* Ilir ■a atol, JAKOB WAHClO, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Coloradi. naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal naš zastopnik MODERNO URfcJKNA Tiskarna Glas Naroda 1 V8AK0VRSTNE TISKOVINI IZVBŠUJE PO NIZKIH CENAH. ■ SB DEIiO OKUSNO. • • e IZVRŠUJE PREVODE V ORUOE JEZIKE. 9 • m tJNUSKO ORGANIZIRANA « m a rOBSBNOST ROr DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETR, CENIKI L T. D. *SA naroČILA POALJITS NA. Siovenic Publishing Co., »9 Cortland! Rt. Ynrk W ^ NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDKUŽKNIH DRŽAVAH Will NAKOPAJTE SE NA "GLAS NARODA". WmrnMrtrnMifm —^..... ^^^.......- with the RED LINE ^ 'round lwthe tQP«v BREZPLAČNI POUK TUJCEM za nčenje angleščine. Naj se zg'lasijo moški in ženske. Pridite: Večerna šola št. 123, Irving Ave. & Snydam St., Brooklyn, N. Y. Aola: v ponedeljek, torek in «redo zvečer od 7.30 do Poučujejo izvežbani neito-lji. Vsled odloka i V^rojevalnega odbora. ! C 21-26—11) I-- STATE DEPARTMENT OP EjABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in po moč zastonj. V vseh jezikili. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Buildinjr. Rojake v ruskem ujetništvu prosim, ve kdo ve za naslov mojih dveh sinov ANDREJA in ANTONA KRŽIŠNIK; doma st:i iz Železnikov 2 nad Škofjo Loko. Nadalje bi tudi rad izvedel za iiaslov brata JANEZA KIv Ž1SNIK. doma iz vtua Suša, občina Selca nad Škofjo L-oko. Pred več leti se jc nahajal v Kropi na Gorenjskem. L. i;j]5 je bil na saški fronti pri t opni-čar jih in j>ou«eje pa nič :ie vem o njem. Obenem i>a prosim tudi, čfc kdo ve za moje bratrance. ki se pišejo KRŽIŠNIK in ŠTIBEL, doma tudi iz občine Selca. Kdor mi naznani za katerega izmed teli, mu bom zelo hvaležen. —- Andrew Kržršnik, 128 Burliiiirton Avenue, Da Grange, 111., U. S. America. (19-11—6-12) opomin! Tem potom opominjam vse one,| ki mi kaj dolgujejo na hrani ali v gotovini, da poravnajo svoji dolg do 15. decembra; ako ne, jih bom obelodani! v vseh slovenskih listih. J oseph Jakset ich, R. 1, Roulette, Pa. (22-26—11) HARMONIK ■ aa mt* IliltM *- popravljaa po MjnlUlh waah, • ** 10 trpt^M n — naijlTp. v poprav ——Ijlro vsakdo poiU«. mm »» a^d U ki tnJUJ r ttm ikmIo la ud« * *"o)mm HftiMKi Hons, v popravi mum bujike kakor tm dne k' . Itw n|aUkl» ««J» imNUL SLOVENCI v Piltsbnrghu, ra,t m okolici! Vsi oni, ki dobe od vojnih oblasti osebne knjižice, da toeuo odgovore na stavljena vprašanja in ne vedo. kako izpolniti, se zamo- Irejo obrniti na mene in jaz jim bom to napravil. Vsak mora priti osebno. Čez dan sem v svojem I uradu od 8. ure zjutraj do 5. are j zvečer. 117 Blakewell Builditng. vogal Diamand in Grant St.; zvečer od 7. do !). ure zvečer pa uli-Ico pridete v mojo stanovanje: 702 Cedar Aw, North Sider Pittsburgh (Allegheny'i. Jamčim za ločno delo. % Kosto Unkovich, ja\Tii notar. 117 Blakewell Bldg., Cor. Diamond & Giant Sts.. (22-11—10-12) Pittsburgh. Pa 1 ■Kinu iuuuuuuuuuuuih Or.LORENZ. Ju mam mitaA atoveaako |ow-PltObuilra. P* Grada* u«j dnevao od 9. dopoldne do a are ■refai. V pet-ktt od dopoldne do 2. popoL V mMJo od 10 dop. do 2. popoL NL LOBNZ, t muming ki je pooblaščen sprejemati narot- ; nino za "Gla* Naroda" in iiripjitj i tozadevna potrdila. On jo prad leti ie večkrat prepotoval država, ▼ katerih ao nam rojaki natajjtnl ip ' ' je povaod dobro pocniau Onati da n bodo ▼ J ' AjMiaijevanje Peto poglavje. MADELAJNA. štari op«- ii Maraval je bil povedal Le«»nu r^ i-»*k* 1 — zdi mi, liu mi zelo zm-iu poznam šele par minut. >em takoj i*prr\uir«, "»tr «b>bn» vzgojeno dekle, »ia sle nedolžni trr da ne 1 Mf< :i"Vi«rno>ri ivrta T«> h,- vam vitli v o<*eh iu j>re- J>r:<-,i na ji,- varam. Ztlaj vam i»om pa si«-kaj petvedal, kar Vam u. bo {.» i»rij» tiiu. \i iiualr zrh» velik talent za petje, vaš ki a-• u in rist. Brc/ dvoma bi se lahko popolnoma izobrazili. Moja te videli, da bo prišel čas. ko mi boste hvaležni .-a to. — V«.«* drugo um hvetujeiu, samo k gle.ialisTii ne. — Pozdra\ 1 jeni, go%podi«vna' .Madelajna je žalostna odšla. Ko je zapustila vrti«"- pred Maravaiovo hišo, jc obstala sredi poti in ni vedela, t»e kam nc ko i. — M ara valu je zamerila in se je jezila sanj. Mtdpototoa se spomnila Lozesa, ki jf> bil svoje dni pe- v» sn je Ztlaj na leta ►tvoril s..|o za |>etje. Nemudoma, se je od- pravila k njemu. Ko j« »topila v njegovo hišo, ji je bilo nekako tesno pri *rcii. Loze^ je bil sam doma. Bil j. majhen debel mož. živahnih, ne-pnjaaniii oči in rdeeepra zabuhlega obraza. -Srir! je \ -aloiru ogrnj^m v noeuo haljo. Ko j«* vstotpiia. jo je pOgfledal « Mjuai oemi in tie nekako čudno nasmehnil. — Knj pa vi T Kaj pa vi: — Kaj bi radi? — K gledali*« u bi rada prišla je rekla s trepetajočim glasom in v veliki zadregi. Lozea jo je natanrno opazoval i 11 -.prva nI rekrl nobene besede. Zatem j« vstal rekoč: — Odi oiiae klobua in &ukn jo. Molelajna je vj»e nbogala. — Dobro, dobro — je mrmral. Dočim jo Še natialje motril s svojimi predrznimi pogledi, je ffovoril: — Vi se prav gotovo zavedate svoje lepote? — Kaj ne, da je res* v vasem obrazu je nek poseben izraz. — Takih obrazov je malo. — laku lepejm obraza se ne vidi vsak dan. — Prosim va«, idi-te par krat sobi Madelajna je napravila par korakov. I> Min-, d«.hrt). - Prša naprej in rame nazaj. — Tako. takol Kaj pa ho<*'ete pravzaprav? Mad« lajna j«' povedala, da je njena družina finaucielno popol-»omii ui.i.Vn t.-r tla je v sled te^ii prisiljena, služiti si sama svoj — Take! Tako' — v je Čudil Lože* in zaploskal r rokama. — To je torej samo nai dušenje. — \o .bomo videli bomo videli! — Zwpoj-U par arij! Ali znate morda kaj iz o$>ere ^Traviata^? Da, foipod. Madelajna je pela iu Docent je i»azljivo posluša!. _ In ko je ne-j Itaift U vnraiai ■ — Kdaj pa hočete začeti? i — Ali om" aprejoiete za avojo učenko? - i v 4 -•■t? ■ Ua Ive«' jim veseljem.____ Nikar ne nocaJb <3a rta ammm^^