Leto V!,, is. 12©, PaMna pJaSsna v g^ovlu!. V IjubBjana, y nedell® 28» mala 1922. P©$am. It- 75 1IPIEJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslatrile. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravniitvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 10 Din. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rac. št. 11.959. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. K3M Priprave za vojno s sovjetsko Rusijo. Čičerin. vodja ruske delegacije je na genovski konferenci izpregovoril tudi o ,azmerah v Jugoslaviji in ob tei priliki akr^- štiri dokumente, ki potrjujejo ^'stičnega generala Wrangla dni- s?v?e^i Rusiji. Te dokumente, ki vlad ZUtei°’ se 'e DI^OTavl-iala Pašičeva za popolno mobilizacijo, so objavili zicimi f ' !is^ Dotem na tudi naši opo-listL med katerimi navajamo 22 ^ Sen} bel grajski »Novi List« z dne 'bil osr01- ^st>eh objave teh dokumentov je doSeep?nien- Cičerin je z njihovo pomočjo lenn rt so v Bolgariji Wranglovce Knali z°rožili ter jih že okoli 100.000 po-'SeneraT\xr° mc'e- Kakor je že znano, ie vlad? ransel takoj odposlal bolgarski •listi »T^tno brzojavno noto. Nekateri razla^rDriobči» besedilo te note ter jo Wran^ ! v tem smislu, da računa general ■ttrotiak —na na®° W>dporo pri morebitni ‘*ninlstr^+U* ^ato 1e Dretekli petek zunanje ^ledpoi i objavilo potom Presbiroia »P omimike: ylada ^Pklaščeni izjavljamo, da kraljeva r.aj j« ' Prejela nikakega telegrama, ki Poslal k i General Wrangel faktično ^e£rama arsk* vladi. teksta tega te-s:eneral \?ra’ ^i se sklepati, da more - VVrano-A.I ropnnoK n n no. tolmaS«^ ®ri izvršitvi svoje akcije. To -•'£ 10, nr\nAtiinmo trrlvn Vlad ie popolnoma krivo. Sloveijpp krabevine Srbov. Hrvatov in slučajll ne bi nrkdar in v nobenem bod{ in l|!?2:'ia odpustiti, da bi kdorkolisi-oravijgi na našem ozemlju pri- 'žavi, s J a ° oboroženo akcijo proti dr-želfoi^ v.atero živimo v miru in s katero Zlveti v mitu. more kangel niti nima. niti ne niti ne oborožene sile v naši državi. stojaia niore naša država trpeti, da bi ob-:sila M -a na|em ozemlju kaka oborožena če L asa država bi tako oboroženo silo, takni Za2ela zb i rafti na našem ozemlju, ^ razgnala.« 'klicitwf^raiska via^a seveda zopet pre-; znatna D° SVo,i stari navadi, toda ker po-2 trike, ii ne bomo verjeli. So ’ga Wedobro znane izjave zunanie-stva ?. a Niučiča in pa predmetna dej- čerin so razvidna tudi iz sledečih Či- erinovih dokumentov: I. hiili ^an^°v generalni štab v pogaja-| lin s Pašičevo vlado. Zelo zaupno. :danf ff,avneca štaba, vrhovni koman-i §t ranglove armade. 8. aprila 1922. iania Navodila ministru Rusiie za poga- | lievineZ S^istrskim predsednikom kra- i Dno-J:>e'?tva- ki slede, morajo biti temelj 1 ^aianiem. 1 naših' lz D°ročila. ki smo ga prejeli od *n agentov kakor tudi iz onih poročil. ki nam lih ie dal na razpolago srbski j elavni štab. ie razvidno, da rumunska dr- j žava absolutno ni dorastla nalogi, ki smo si io zastavili za časa pogaiani ored zaključkom sporazuma. Ce ie že zadovoljno napredovala vsled blagodejnih naporov francoskega vojnega odposlanstva materialnost naše armade, pa ni napredovala morala, ki bi ii mogli mnogo očitati! Narod ie utruien in si želi miru. Skoro bo nemogoče misliti na vojno, posebno pa po dveh ali treh tednih trajajočega sovražnega stanja, ko bi šle rumunske čete skozi prvi ogenj. 2. Ker moramo že računati z nezadostno moralo, moramo tudi računati z neuspehi in posledicami teh neuspehov. Tako bi najmanjši umik v notranjost Do-brudže in približevanje rdečih čet k bolgarski meji izzval takoi komunistični državni prevrat v Sofiji in potem nacionalistični državni prevrat v evropskem delu Turške. Madžarska bi se v takih okoliščinah zelo sumljivo vedla in lahko bi zopet naleteli na dogodke, ki so nam še živo v spominu iz leta 1919. Zaraditega ie položaj za Jugoslavijo zelo kritičen in namesto mobilizacije dobrovolicev. ki je že itak garantirana v sporazumu, bi morala Jugoslavija izvesti popolno mobilizacijo ‘in prevzeti volne operacije. Za Francijo pomenijo seveda te okol-• n osti padanje njenega upliva v centralni Evropi, za druge države pa nove preizkušnje. Da bi se iim izognili, ie absolutno potrebno: a) Da se pobriga francoska vlada za rumunsko armado in da napne vse svoje moči za njeno čimvečio kakovost. b) Vsled absolutne nemogočnosti doseči vse to pred kratkim časom, ki še creostaia pred otvoritvijo sovražnih odnosa je v. ie treba pričeti predvsem z reorganizacijo ruske armade, in sicer naj vpliva francoska vlada: a) Da bo rumunska vlada opremila 115.000 mož ruske armade, ki je v Rumu- niii. , , b) Da pozove vlado male antante in Madžarske za dovoljenje nadzorovanja ruskih dobrovolicev po ruskih vojnih atašejih. , c) Da doseže od bolgarske vlade uki-nienie propagande, ki demoralizira čete ruske armade, tako da so nam nekatere že odrekle pokorščino. d) Da začasno do pretema denarja od agentov Rusiie v Washingtonu. odobri kredite s potrebnim kratkim rokom za vzdržavanje in pripravljanje za boino stanje 15.000 mož. e) Ministrski predsednik kraljevine SHS nai bo prepričan, da trdno upamo, spominjajoč se njegove brezmejne ljubezni do Rusiie. da bo ustregel našim nameram ter dovolil prevoz elitnih čet. okoli 7000 po številu iz Bolgarske v kraljevino. -Obenem tudi upamo, da bo podprl našo prošnjo francoski vladi, ki je v dobrobit jugoslovanskega naroda. Podpisan: General-laitnant. II. Francoskemu vojnemu ministrstvu. Zelo zaupno. Šef glavnega štaba, vrhovni komandant, 20. aprila 1922. Vaša visoka ekscelenca! Po naredbi vrhovnega komandanta Wrangla. mi je čast naznaniti Vam. da je stavil danes 20. aprila, general-laitnant Holmsen. francoskemu vojnemu ministrstvu predloge, osnovane v pogajanjih z ministrskim predsednikom Pašičem. ki Jih pa Vi že poznate. Vrhovni komandant ie odredil, da se nai ravna general-laitnant Holmsen po Vaših navodilih. Na želio vrhovnega komandanta Wrangla. Vas naprošamo, da bi nam sporočili ob priliki snidenja z ministrom Rumunije, v koliko Je bil general zadovoljen s prijaznim sprejemom v Belgradu od Njenega Veličanstva kraljice Rumunije. Izvolite se prepričati o mojem spoštovanju in vdanosti. General-laitnant Miler Njegovi visoki ekscelcnci g. Goursu. III. Zelo zaupno. Šef glavnega štaba, vrhovni komandant. 20. aprila 1922. Vaša ekscelenca! Priloženo Vam pošiljam navodila za pogajanja z ministrskim predsednikom kraljevine SHS. k! smo Jih poslali ministru Rusiie v Belgrad. Čast mi ie obvestiti Vas, da je izdal vrhovni komandant Wrangel povelje da stopimo v zvezo s francoskim vojnim ministrstvom in da dosežemo čimnrei pismeno odobrenie gorenjega ministrstva za predloge pod 2. a), b) in c). Kakor hitro boste dobili to odobrenie. obvestite tako.f ordonančne častnike vrhovnega komandanta. ki bodo čakali v Parizu na Vaše zapovedi. Po izvršeni Vaši misiji, ie odredil vrhovni komandant, da se ravnate: a) po navodilih g. Girsa. predsednika konference poslanikov, kateremu ie vrhovni komandant podelil približno isto nalogo. b) po izjavi ministrskega predsednika gosp. Pasica, ki ie ponovno obliubil. Strandmanu. ministru Rusiie v Belgradu. da bo o vsem tem, kakor hitro bo prispel v Genovo, podrobno obvestil predsednika francoske delegacije in oa šefa tehničnega oddelka glavnega štaba, polkovnika Boškoviča. ki se bo natančno pomenil o akciii s šefom francoskega vojnega odpo-slaništva. Prosim, da bi mi brzojavno sporočili prejem tega pisma. Izvolite se prepričati o mojem spoštovanju in udari osti. Podpisan: general - laitnant Miler. Naslovljeno Njegovi ckscelenci general-laitnantu Holmsenu. TV. Poslaništvo Rusije v Parizu. Zelo zaupno. Vaša ekscelenca! Po ministru Rusije v Belgradu in sporočilu generala Holmse-na. morate brezdvomno že vedeti o do-noluem uspehu pogaiani s francosko vlado. Vsled dogodkov v Genovi smatram razpoloženje francoske vlade v Genovi za tako povolino. da sem prepričan, da bi soreiela še druge podobne predloge. Tre ba se ie Dotruditi. da bomo imeli čhnveč koristi iz tega razpoloženja in da preprečimo težkoče pisanja o podrobnostih V. N. Strandmanu. Ce vrhovni komandant misli, da bi bilo dobro pomeniti se še ustmeno. bi prišel prihodnji teden v Bclgrad. Seveda ne bi smeli o vsem teau vedeti časopisi. zato na ne bi smela trajati mo.ia odsotnost več kot pet ali šest dni. Izvršil sem z velikim zadohvolistvom željo vrhovnega komandanta in sporočam ministru Rumunske generalovo spoštovanje. Izvolite se prepričati o mojem spoštovanju in udanosti. Nepodpisano. Naslovljeno Njegovi ekscelenci gene-ral-laitnantu Miterju. F. SVETEK: Odgovornost za stavko. Celjska stavka traja že deseti teden. Razumljivo ie. da ie radi nje narodno gospodarstvo strašno oškodovano in bo imel njen povzročiteli poravnati . prav težke račune. Nasprotniki delavstva se trudijo naprtiti odgovornost na rame delavstva, naša naloga oa ie. pokazati pravega krivca. Okolica gospoda Westna trdi. da je povzročitelj stavke tajnik kovinarske centrale iz Ljubljane, ki je kakor pravijo, s svojim nekorektnim nastopom napram podjetniku povzročil slabo razpoloženje, radi katerega so se pogajanja razbila. Kot predsednik organizacije ugotavljam. da ie imel tajnik naročilo, nai sklene. če te le mogoče, mirni sporazum. Kdor pozna disciplino v kovinarski organizaciji, bo no tei konštataciii verjel, da je sploh nemogoče, da bi tajnik ravnal drugače, kot ie imel naročilo. Vzrokov za izbruh stavke pa tudi ni iskati neposredno nri pogajanjih, temveč ie stavka le posledica dolgotrajne nesolidne ozkosrčne in nekvalificirane politike Zveze industrijcev. Po razbitju enotne delavske fronte se ie poziciia Zveze industrijcev znatno ojačila. Nenadoma pridobljena moč io ie-zavedla k skrajno sovražni protidelavski politiki, katero ie pa zadnje mesece še poostrila do uprav brutalnih izbruhov. Razumemo, da obstoja naloga Zveze v tem. da ščiti svoje člane podjetnike ter skrbi za čimboliši razvoj industrije. Trdimo pa. da ie za razvoj industrije treba dveh činitelicv. ta sta: podjetnost delodajalcev in pa pridne roke delavstva. Kar se tiče prve točke ima Zveza in-dustrijcev beležiti bore malo naporov in zato zelo malo uspehov. Za povzdigo podjetnosti ie treba odstranjevati težkoče. ki iih industriji povzroča upravni nered v državi. Sicer je Zveza od časa do časa protestirala oroti tem ali onim nedostatkom, vendar do sistematičnega in pozitivnega dela na tem polju se nikdar ni posnela. Glede druge točke, to je delavskega vprašanja, ie pa to žalostno poglavje z naslovom: Delanja majhnih kramarsko- ozkosrčnih duš. Plače delavstva v Sloveniti so bile od nekdaj malenkostne. Dokler je bila delavska fronta kolikor toliko enotna, so se plače vsaj deloma dvigale z naraščajočo draginjo. Po raizbitiu delavske moči ie bilo oa •ItOTo stremljenje »Zveze« v tem, da ob- Politične vesti. 38 Za eno blamažo bogatejši so po->■ naši vladotvorni krogi, tisti, ki so na tneBu svojih obznan in zakonov o za-> iti države uprizorili divjo gonio proti in jodovanskemu proletariatu, zlasti ko-miuteUčBemu. 'Ie dni so z velikim kri- drži delavske plače kolikor mogoče na enaki višini, vkljub temu. da draginja cel čas raste. Pri slučaju Westnovih delavcev viši dimo. da se ie draginja od zadnjih pogajanj pa do marca, ko ic bila vložena nova spomenica, dvignila za 43%. Vkljub temu ie g. Westen, v smislu navodil »Zveze industrijcev«. kar izrečno ugotavljamo, odklonil vsako povišanje. Zaičie nazadnjaška je politika Zveze industrijcev glede vprašanja delavskih zaupnikov in organizacije. Navodila, ki jih v tem oziru izdaja, more priporočati le človek, ki ie svetovno vojno prespal, in ki je uverien, da bo zlato tele premagalo razvojni zakon narave. Po vrsti frče delavski zaupniki iz tovarn. zlasti v celjskem okrožju ie ta bolezen že epidemična. Zaupnik, najpošte-nejši. nainridneiši in najbolj kvalificirani delavec (slab delavec, ki nima mirne vesti. se zaupništva brani) mora iz službe samo zato. ker vrši voljo večine delavstva. ker ie poslan k podjetniku, da v imenu sotovarišev posreduje pri podjetniku. da mu predoči položaj v katerem delavstvo živi. da zagovarja delavske želje in zahteve ter še mnogo drugih za delavstvo koristnih stvari. Priznavamo, da delo zaupnikov koristi v prvi vrsti delavcem. Zdi se nam pa. da tudi podjetniku ne more biti vseeno, ali se pogaja s par zaupniki, ali pa da ima opravka kar z vsemi delavci. Moderni industrialec je že davno spoznal potrebo kolektivnih pogodb, ker pri njih prihrani .če ne drugega oa vsai časa in truda, kajti lažje se ie pogajati s petimi kot z 800 ljudmi. V splošnem ie oa na način, ki ga uva-ia Zveza, sploh nemogoče vzdržavati delovno disciplino, razen če nameravajo postaviti za vsakim delavcem no enega policaja. ki ga bo k delu priganjal. _ _ Praktičen industrijalec si zna na prste zračunati. kdai ie režija dražja, ali takrat ko ie delavce zadovoljil tako. da imajo sami veselic do dela, ali takrat, ko prihajalo z gnevom v srcu in iih mora s silo priganjati k delu. Kar velja za razne absolutistične države. to velia tudi za tovarne: SHa rodi orotisilo. To naj si zapomnijo gospodič za tiste čase. ko bomo govorili o tem. kdo ie stavko zakrivil. . dan na se ie pokazalo. gospodje . nimaio za take obtožbe dokazov v * posebno pa ne. ko je glavni obtoz^ jak Schuller umaknil svoje tozadevne o« trdilne izpovedi, ki iih ic dal na zao - ■ v preiskovalnem zaporu. I ovedal J . ie moral tako izpovedati, kakor so P , sti hoteli, ker so ga ored zasbsaniem čili na ta način, da so ga zaprli v s ■ polno dušečega plina. Njegove oci s tem tako trpele, da ni videl, kaj |e -e sal! Iz zasliševanja prof. Masjari razvidno, da ie to orav nič zloben or a-list in teoretik, ki se ie bojeval ko > . ski dobrovoliec. sedaj pa hoče clo družbo osvoboditi z naobrazevalmm lom. Obtoženci so povsem zanikali z s komunističnim odborom na Dunaju-to ie silno frapiralo sodne y kakor rečeno, nimajo nobenih dokazov rokah, tako da ie državni pravdnik Itastično predlagal, nai se razprava _ godi. dokler se ne zsliši — osrednji j sevalni odbor na Dunaju. Napravil i ^ ber »vic«, ampak žalostni so oov temu vicu in nam kažeio. kako se goma v vse državno telo zajeda si. na kuga balkanizacije. Razprava te ^ ^ dena. obtoženci ostanejo v zaporu iih bodo nekega dne kar potihem izo -f Kdo ie še socialdemokrat. v,/ - šuie z vso resnostjo »Jutro«, ker dan kakega možakarja zatajimo. Kocmurja, včerai Toneta ^jutro- včeraišnjem tega-in-tega itd. Na. |0f- vo« vprašanje nam je odgovor tez y imitirati v dveh. treh stavkih- z-a podrobnosti ne bomo spuščali. ^ k način pa ni socialdemokrat. . prodajat »Jutrovi« gospodi kupovat m „0{0\o svoi socializem. Pač pa so Pra ^jgo socialdemokrati tisti. Id bodo cez . nj0 dobo šli slovenski buržoaziij 111 ,izTnU za umirajočemu slovenskemu lihe’3 pogrebom. d Itaiiio i" -f Trgovinska pogodba «_ Ita- Ritstio. Pretekli četrtek ie P°d^ko Rti- liia trgovinsko pogodbo s sovje 0lai- Ho. ki dovoljuje Italiji precci - . 0jj- .. i. VI«1* vsak da preo' ST10. KI UUVOUUIB iian.il pOU' Save v trgovini z italijanskimi V^vino skimi pridelki, posebno pa sc p^}r0btiosti s komunikacijskimi sredstvi- r ^e-bodo italijanski in ruski delega bei določili. Fran^' -f Politika imperialistične ^ Ob orHiki kraljeve poroke boao ^ od-niih prijavah zastopane Pf> °ose poslanstvih tele države: 9 ,\ Gf^a (Beneš). Rumuniia (Bradami '• ^gal' (prestolonaslednik). Šveds^a^^.^ far- ska. Anglija (princ Jork). Francija ^, šal d’Esperev). Perzija. JaponsKa- ^ in ja. Nemčija in ostale države. ^ deje; bukareška občina pošljeta 170 taj; tt^1 gacije. Ob tei Priliki se b^n*fdrŽav11!' ministrski predsedniki in voaum Af«i- kom naznanili glavno razpravo v Osieku proti petim nedoletnim gimnazijskim dijakom in njihovemu profesorju Božidarju Maslariču. ki so vsi obtoženi, da so za komunistično Dropagando v Jugoslaviji dobivali večie denarne zneske od osrednjega izvrševalnega odbora komunističnih organizacij na Dunaju. Precej prvi ce za euomu umiiinv. * — , antant gotovo stopila v zvezo z mam * t tfl. vsaj tako poroča »Matin« z one 'prari-Kakšne načrte kuje militarist ^odn ciia. ki ie tako dobro pe1gra' sklepali ministrski predsedniki . n0 pa du, si lahko predstavljamo. t?°, v[irpei1' še. če so nam znani Cičerinov' ..v0drU' ti. ki iih objavljamo v današnje jn0 s ku pod naslovom »Priprave sovjetsko Rusijo«. ^****“ It stranke* Vplačevanje članarine *trajfV1 vi šlD 4a|ies oraanizaciio SSJ v Utibliani sc bo v soboto od 19. do 20. v upravmlstvu jpreie Frančiškanska ulica 6/1. (čez dvorce * mali se bodo tudi novi člami. '_..„ keza Z ozirom na sklep P<*r?inS L ozirom na sniep run*«*-- m v v‘ „ SS.l in KDZ z dne ". maja. obja^l,_iViiaiiio prelu« št. 106 z dne 11. mala. PO»‘vL|j| star ljubljanske sodrnge, ki si boceJo banske orarlce. da poravnajo rwavo5as«o za- ] ostalo članarino (najpozneje do zadnjega maja). j Manarina se ho pobirala ta teden v četrtek dne *• w- .od ii! do 12. in v sobot« od 19- do 20. v KDravalštvu »Napreja«, Ljubljana, frančiškanska ulica 6/1. _ Krajevni odbor SSJ v Ljubljani. Odbor krajevne politične organizacije ljubljanske iti sp.šišenske imata v ponedeljek 29, ♦. ®. <>b 7. zvečer v Šelenburgovi ulici št- 6/11. **upno sejo. — Dnevni rod ie važen -— ude-l«ba dolžnost — Odbor. Bx gi&anla. Zaupnikom ljubljanskih kovinarjev! Ker n?° x^0bili v vrtnem salonu restavracije JJ* 5”Ov;;n svetu« na Gosposvetski cesti se boli« za>:i>nšški sestanki redno vsako nede- dopoldne v imenovanem lokalu. Udeležba <«Hatost! I Pasivna resistenca v strojnih tovarnah in var ■ v- Ljubljani. Ker vodstvo Strojnih to- vixf®. tn Kvaren v Ljubljani noče ugoditi upra-iirr.5^1-'11 Zj^6vam uradništva in je na njegove \.s, ~"le. odgovorilo z odpustom nekaterih urad-'nie-nf s^u^e ter ie tudi odklonilo posredovali Ja -Ve stanovske organizacije, je danes ob nTsSm?,oce*0 uredništvo pasrvni odpor dela. Pod-teni ?rKarnizac?5a povdarja, da odklanja pri ki hnli 01>an!"1 vsako odgovor,nost za posledice, 'mešfp S fx^’'c podjetju. Opozarja zasebne na- iein -^a tra^a zaPora službenih mest pri podrtju najprej in da ni torej do vol jemo no-.osiužbencu. sprejeti kakega mesta pri l©m tw4' i' tl vjiiu/uvuiii bcnBrmf ? ’ra®rei i" da ni torej dovoljeno no-tvrdfc ■t*s!u'ž,5enou. sprejeti kakega mesta pri bj s ‘onies, Samassa in Žabkar. Vsakega, ki Obenem™** Pregrešil, bo 'javno označilo, ukreni o ?rosimo vse sorodne organizacije, da zas«j.,.i * Postopajo v enakem smislu. Društvo Fran e;v J_'arneščencev. — Iv. Hiter, predsednik. AsbSLta^nik- ^edstojeJi ™slte 0Pazke prejšnjega tedna- (K je pij Mizarski stavki v Ljubljani) GoSiPod-^voKfajv ‘so na svo-ji seji pod znamenjem 'saborjOKtia 6n,’i> sledeče sklepe: Ker naša po-^šzinerani .^^tia n« ustrezajo več današrajim /vsa podiefi,e treba razmišljati, bi li ne kazalo Cin delava Č^^lizlratl, ali pa sploh na kak na-'žabnfe v v podjetja kot tihe dru- žili — jJvf^tal v ta namen so nam že odteg-^romia m “aSega (pooblastila. In sicer v večjih 200 it *«1® votah, to je po 50, 100 pa tudi ° sv- Niko!- ’ 30°dstotna dividenda se izplača Slavine nT'-T ^ab’l' smo 30 odst. papirnate po-nozahodn! . pa smo 10, 20—25 odst. Sever-Wožjie -i ^ etrovS so pregnali 5. 10—20 odst. zajl#Jreznosti na 46° seveme širine in 'reden -,^ne] dolžine. G. dr- inž. Štrki jc kot trudi, tok i u ^ sv- Dionizija se neprestano Klr ie najboli odlikoval g. inž. Dejak. tisti De-iak. ki je v Celju obrtni nadzornik in večini 'bolehnež Delavstvo v Polzeli pa ve. da ta gospod ni bo-lan. ampak ie v Polzeli v tovarni kot naivišie plačani uradnik, zraven tega ie še njegov brat tam zaposlen. Gospod obrtni nadzornik ie govoril delavcem, da naj povedo samo to. kar jih bo komisija vprašala. Neka delavka mu ie baie zabrusila v obraz: »Ja. to, pa še več! Vi ste krivi, da imamo slabe plače, vi ste krivi, da nimamo zaupnika v tovarni.« — Po poročilu delavstva imamo res čudnega obrtnega nadzornika v Celiu. ki ima nastavljene »frai-le« v Celiu. ki nič ne razumejo o socialni zakonodaji, on sam pa v Polzeli s kapitalisti paktira. Dob™ bi bilo. če bi javnost zvedela, kaj ie delala komisija v Polzeli. redno spalni vozovi dnevno Trst-r'a>‘ Sntai. ,°2rad in Trst - Ljubljana na Du-na ■ Dim, r^T,evT'o jedilni voz Trst - LjuMja-a^e Orient - Rxipress zaenkrat ne *’stl por^ i'”!0 Prek« naše države, kakor so to ,Coiasn.ila J1- temveč vozi redno vsaki dan. Vsa v ? or tudi predprodaja železrtiškfh gorn7i pisarni. Umrl S-IubBianS' !Baia rC,!e na srčni, kapi v nedeljo, dne 21. B'?1 je tKfldne. v Sp. Šiški sodrug Mihael Gliha. J^rskji, r' član in odbornik Podružnice červ-Vxji 7BvJ!?'avc6v v Ljubljani. — Rahla mn p^mija! 'iivj»ji!S^arne divizijske lutendanturo Dravske ^ ‘7* oblasti so v vojašnici »Volvixla Miši-tlfep „£le. Belgijska vojašnica objekt XIV., pri-»hocl iz Vojaške ulice, ter«, gledališke pisarne. Za predstavo »Pe-o]} 2 ve Poslednje sanje«, v soboto. 27. t. m. solp.' fi^idne, so rezervirana mosta za te-le I.0?’ j-^f^serje 127. Domžale 100, Horjul 100, /1 ^ t-T?’ 'czero 40, Baltna Brezovica 40, Dolsko lirkv. c"-,0'^Qri2 38. Št. Jakob ob Savi 50, Do-Mov® . ’ Tržišče pri Mokronogu 27, Št. Vid 61. 60 Vrhnika 53, Moste in Št. Peter Ve tain ’IC gledališče razprodano in so nn-^ve udeležencev izključene. Ceflie* & . ^oHcijia pa res nič ne ve. Dne 19. ma-je Dovozil olsoli desetih dopoldne avto Šola živlienia. Avstrijska republika je država, kjer se trudijo ljudje dobre volje in vzvišenih ciljev, da bi jo čimpreje spravili na trdne noge Delajo na vse kriplje. toda vidnih uspehov nimajo. Prijeli so namreč celo rec pn napačnem koncu in vlekli toliko časa. dokler im ni nekdo pokazal, da so na napaen, ix>t1; UradJki zbira razne številke iz cele države, imenin^no statistični urad in ta ima vetosko besedo. Zhiriko številk je objavil in ugotovil, da pridela Avstrija neke vrste blaga doma za 200 milijard kron, kar pa ne zadošča, zato ga se irvozi za 100 milijard kron. Vso blago, vredno 30»t milijard kron. pa poženo prebivalci Avstrije za eno .leto in dan po grlu, vina, piva in šnopsa popljo za 300 milijard ikron. Kdor toliko pije. mora imeti denar. Tako bi vsao človek sodil. Pa ni tako. Avstrijski državmSoi so si obrabili noge do kolona, da so si izposlovali v tujini posojilo za malo več kot 300 milijard Jcron. Kako hi to dosegli na krajši način? Prespovedali bi točenje alkohola šola življenja pa je trda in ne prizanese ni-knmiir Kier vlada alkohol, tam gospodarstvo ne uspeva AH ima dclavec tndi svoje ^ospodar- Tudi To so njegove gospodarske orga-Se T ie treba krepko podpirati. Vsak daa morasno nanje misliti m »h negovat,. Trdne bodo, kadar bodo neodvrsne. Zato pa se odreče vfak zaveden gospodar vsako ned el, o ena cefr- tinki vina in denar naloži v s™™ hranilnico Konsumnega društva vjp ol}restu^ hranilne vloge po 41 /•_■ odnosno po 5%. Dopisi* Polzela V tukajšnji tovarni Kurka & Wildi ie prišlo med gospodoma kapitalistoma do prenira. Pretekli teden ie bila komisija od vlade, ki bi nai dognala kdo je nemčur. Delavci so na rekli, nas to Mezdno gibanje na Jesenicah. Dne 11. t in. se je vršila razprava med zastopniki O. D, kovinarjev in vodstvom podjetja KID. Dasi je centrala kovinarjev v Ljubljani pritiskala na poverjeništvo za socialno skrbstvo, vendar to ni razpisalo razprave,, nakar je delavstvo potom glavnega zaupnika zahtevalo od vodstva tovarn KID, da to izrazi svoje stališče napram delavski zahtevi, in če se namerava pogajati. Ravnateljstvo je pristalo, da se vrši razprava dne 11. maja. Znano nam je bilo, da ie Zveza industrij-cev izdala okrožnico, v (kateri je pozivala vse podjetnike, češ. sedaj ni ugoden čas za razpravljanje o delavskih zahtevah, zato naj podjetniki, pri katerih je delavstvo v mezdnem gibanju, skušajo razprave zavleči. — Potek rzaprave ie bil. da se je doseglo 20% povišanje plače za vse delavstvo tovarn K!D na Jesenicah. Javorniku in Dobravi, poleg tega še nekaj važnejših pridobitev. Pri razpravi je bil od strani podjetja nameravan atentat na 95% plačo, katero dobivajo delavci pri zasilnemu delu. Zastopniki delavstva so teiavili, da tega ne morejo dopustiti, ker bi na ta način pri tej razpravi več izgubili nego pridobili. Po daljši debati je navaiateljstvo pustilo svojo namero s pridržkom, ki ie proto-kolira«, da si podjetje pridržuje pravico, v slučaju daljše brezposelnosti odpuščati delavstvo, kakor tudi delavce, ki ne bi s primerno pridnostjo vršili svojega dela pri zasilnih delih. — Zaupniki so izjavili, da je vsako odpuščanje delavstva vprašanje celokupnega organiziranega delavstva. Znano je. da podjetje z raznimi vzroki lahko odpusti delavce po današnjih odredbah, vendar pa Se vprašanje posledic, ker če bi se odpustilo večje število kvalificiranega delav-i siva, katerega ni izvežbati v enem letu. bi podjetje v tem slučaju z nekimi obrati skrabi ral o. Od strani ravnateljstva so tožili zaupnikom o slabi delovni disciplini ten- zahtevali, da se zapiše ta pritožba v protokol. — Pri razpravi navzoči zaupniki delavstva so bili predsedniki vseli treh podružnic: s. Brnčan. s. Dolinar in s. Rekelj ter glavna zaupnika: iz Javornika s. Žagar, iz Dobrave s. Sodaa, tor glavni zaupnik delavstva vseh treh tovarn s. Jeram- — Od podjetja so biti navzoči g. generalni ravnatelj Nott. obratna ravnatelia ing. Hmfman m ing. Luckmann ter dr. Pavlič ek, ki je vodil zapisik. — Kovinarji. imejmo samo eno pred očmi —v organizaciji |e moč! — Klerikalci hočejo delati zgago. Ker jih niso povabili k razpravi, toda blagor jim! Zvedeli smo, da so vložili lastno spomenico, menda čakaao samo še, da bo povenenfštvo za soc. skrbstvo razpisalo razpravo. Priporočamo tudi mi, da se to JHmpreje zgodi, kajti, če klerikalce zjezi, bodo m in vložili ponovne zahteve, brez pardona, kat pri portirju kakor so jih ze. Sicer ie eden teh revežev trdil, da naso pogodbo razveljavili. To bi morda pri podjetju lahko dosegli brez nas toda kakšna bi Ma potem n9i-pogodba. _ pa pustimo nb živeti, vsaj ž^fne morejo pod zemljo, urice pa so jim itak Članstvo kovinarske ongamzacne pa po-Svlfamo da stoin čvrto ob trapi svojih zaupnikov! Naprel! V težkem bom je naša bodočnost! — Kovinar. ^________ UTRINEK. Ko je Kristus poslal svoje učence po svetit rta je rekel: »Pojdite in nončuote se iz ljudi. 'eklinjajte svoje nasprotnike, ustanavljajte bančne zavode i« rošftjafte denar po verižni-škem taraari« — Kaj ne, »katoliški« Slovenec? ^ Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni nrednik: Anion PodbevSCk. Tisk Učiteiijske tl«karae v Ljubljani. Delavsko izobraževalno društvo „5vobeda“ na Vrhni&l naznanja, da je njen ustanovni član, sodrug Frane Štular po težki bolezni danes, dne 26. maja ob 3US. uri zjutraj v 77. letu svoje starosti preminul. Starčku, kateremu je bilo njegovo prepričanje nad vse, bodi zemljica lahka! Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda*4 na Vrhniki. JANT.ČERN0% u UBIJAJVA Po 10 do 30 kron se vam plača za voz smeti, šute, pepela, gramoza ali druzega materijala za zasipanje, če ga pripeljete na posestvo Cesta v mestni log št. 15. Oglasite in dogovorite se ravnotam v pisarni. Modni salon = K. Stadler, Sv. Petra cesta 23-1. priporoča veliko zalogo damskih in moških slamnikov kakor tudi športnih sapic od najcenejše do najfinejše kvalitete (original dunajski). Istotam se sprejemajo slamniki v bslenje, preobllko« vanje, barvanje in kin-canje. Morska ira«a s® modroce v vsaki množini se dobi najceneje pri SEVE& & &©!*IP , Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke FRANJO CERAR, v Stebu, pošta Domžale pri Ljubljani. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago. ........ res dobra mod, za veliko delo se sprejme pri K. Pučnik, Ljubljana Sodna ulica 8. Gosposka ulica 11. FRfiHZ MEDI man mi trgovina železnine in zaloga ribarskega orodja - 1 Gosposka ulica 11. najboljša kakovosti peče E. delavska pekama n Llublianl, Kohezijska ulica 4 In ga oddaja v Ljubljani in okolici v osišh prodajalnah, ki so označene s tozadevnimi napisi. Krajevna politična organizacija SSJ na Vrhniki javlja, da je njen dolgoletni in zvesti pristaš, sodrug v Franc Sitilar po težki bolezni danes, dne 26. maja ob uri zjutraj v 77. letu svoje starosti preminul. Nepozabljenemu ohranimo blag spomin! Krajevna politična onmizadji SSJ na Vrhniki. -...^ i " ■ ■■■" " — •.....— ———--------- « Valuta pada, draginja raste. Kup11! domače milo ne tuje, importiraiP Kupuj dobro milo, ker je najceneje. Kupuj ,GAZELA4 @Wa omisils delnie Zadružei® d®* tpodartke banke d. d- v UubU«®1- II. redni občni zbor Zadružne Gospodarske banke d. d-v Ljubljani je sklenil povišati • delniško glavnico od 24,000.000-- K na 48,000.000- K z izdajo 60,000 novilt delnic po 400 K nom. vred* pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico eno novo po ceni 520 za komad. . 2. Neoptirane delnice dodeli upravni svet novim d® ničarjem po kurzu 580 K za komad. -a 3. Subskripcija se začne 22. maja 1922 in 14. junija 1922. Nove delnice šo deležne dobicK* za drugo polletje leta 1922. . h. 4. Opcija, ozir. subskripcija se izvrši pri blagajn30 • Zadružne gospodarske'banke, d. d. v Ljubljani; Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Djakov®; Zadružne gospodarske banke, d. d. podr.Maribor, Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Sarajevo, ! « r uaittk«, u. u. puui.* ':V. Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. SpliO . Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Sombp , Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Sibem > Zadružne gospodarske banke, d. d.ekspozit-^le ’ takoj . ^ UUUIVCj VI« U. Sveopče zanatlijske banke, d. d. v Zagrebu, Sveopče zanatlijske banke, d. d. podr. Karlovac, Gospodarske banke, d. d. Novi Sad. 5. Protivrednost podpisanih delnic se vplača pri subskripciji. Ljubljana, 18. maja 1922. urnami mjgžB tik