(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trstu, v sredo, 4. april« 1917
Letnik XI!?.
Iztaia vsak daa, tudi ob nedeljah in praznikih,
ob 5 zjutraj.
U;ftl - v«- "li.a Sv Frančiška As:?!-ega St 20, I. nadstr. — Vsi rtoii* : " >?e r^iljajo uredništvu lista. Nefrankuana pisma se ne jjemajo in rokopisi se ne vračajo, /orni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrutje z
?pr odgo
z a
7 a
D-t\»>rn v Trstn. uiica Sv. Frančiška Asi?kega št. 20.
Tc?U n uredništva in uprave 5tev- 11-57.
a znaša: Za relo leto.......K 3120
..............15 r>0
.................780
* k o izdajo za celo leto ...... . 6*20
.............3*60
Posamezne Številke .Fdinosti" se predajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 viti.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna \rsta............. 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Ogiase sprejema inse ratni oddelek ..Etflnosti". Naročnina in reklamacije sc pošiljajo upravi lista. P!. , 'jc izkij• ic upravi ,I£dinosti" — Plača in t :i so v Trsiti.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v uiici Sv. l'rauci> :.i AsiŽkega št. "JO. — PoStnohranilnični račun 841.(»52.
¥^Jno stanje med AmerHip
In Nemiijo.
Pciiticno velevožni vlodarsKi sestanek v nemSkem (Imeni stana.
\V ASHINGTON, 2. (KorJ Predsednik H i!«< n je zahteval danes zvečer od kon- j gresa. da izjavi, da obstoja med Zdruze-i nimi državami in nemško državo vojno
stanje.
V, ASHINGTON, 2. (KorJ Reuteriev urad ooroča: Demokratični voditelji re-prezeiuaritske zbornica so dobili iz bele Liše n Vaz. da naj kolikor mogoče hitrO pospe^jo konstituiranje zbornice. Senat, ki je /e konstituiran, je dobil obvestilo, da namerava predsednik Wi!son razglasiti dan*.s zvečer svojo po>lanico.
A llSTERO AM. 3. (Kor.) Reuterjev urad noro^a iz VVashingtona: Predsednik \VM-son ie izjavil, da bo vojna z Nemčijo Izzvala uspešno skupno delovanje z vladami. ki se že nahajajo v vojni z Nemčijo. V ilson je zahteval 500.000 mož potom splo-ne vojaške obveznosti in opozarjal i Kito. da bi Združene države ne nastopale proti \vstro-Ogr»ki in drugim državam, !i <o v zvezi z Nemčijo.
V 4SHINGTON, 2. (Kor.) Reuteriev r jri ;>oroča: \\ ilsonova poslanica bo nemudoma odposlana vsem veleposlani-ništvo.u in poslaništvom in vsem amerl->ki-n «;i; lontatom v hiozemstvu. Kakor se «ovori, je airesa taka. da bi jo zatnogle r.*e v lade smatrati tako blizu napovedi »a stanja, da je pričakovati nevtrali-;pih izjav. Demokrat Clark je bil zopet iz \ . en za poročevalca reprezertantske v : ice. Predsednik komisije reprezentance 7b«*rnice za vnanje stvari Flood prir . vl:^ sklepčni predlog. M napoveduje ion e med Združenimi državami »n N^niv io in p ><»blašča predsednika, da vojuje oino proti Nemčiji.
Glasovi nemških listov.
BEROLIN. 3. (Kor.") Listi so sprejeli ameriško napoved vodnega stania čisto m rno in izrazajo pre-pričanje, da tudi
nriHrii/aniii AniAfiL-o o! : i r-j	. TIP,
I o Nemon čisto nič škodovalo na izilJu
Potopitev prvega oboroženega ameriškega parnika.
i E H A VRE. 2. (Kor.) Agence Havas Neki nemški podvodnik je potopil vi »baroženi ameriški trgovinski par-k Astee*. ki ie bi! na poiu v Evropo. r>hi z 19 m v j <^adke je našla neka pa-mož- še manjka. Ker je ti o. se ie bati. da ostalih ie bo mogoče najti.
ruska vlada ne more kar tako položiti ad aeta.
Vtis Czerninove ponudbe na Norveškem.
BE,ROLIN, 3. (Kor.) »Berliner Tage-b!att r poroča iz Kristijanije, da je napravila mirovna ponudba grofa Czernina tamkaj velik vtis.
Bolgarsko časopisje in zvezne izjave napram dogodkom v Rusiji.
j SOFIJA, 3. (Kor.) Vse časopisje po-I zdravlja z zadoščenjem strinjanje bolgarskega ministrskega predsednika z izjavami Bethmann-Hollwega in grofa Czernina glede stališča napram revoluciionar-nim dogodkom v Rusiji. Nasprotniki bokio uvideli v tej skupni izjavi- nov dokaz priznane solidarnosti članov četvero-zveze. združenih za mir in vojno.
Turki o ideji mirovne konference.
CARIGRAD. 2. (Kor.) Tukajšnje časo-pisje je sprejelo z zadovoljstvom na znanje izjave grofa Czernina glede konference tekom nadaljevanja vojne, ker glasom lista * Sotr« nima vojna za nas nobenega drugega namena, kakor da se dokaže, da sjno zmožni, da se branimo in da prepre-č?mo osvojevalne načrte naših sovražnikov.
ia. s
Vprašanje mirovne konference.
C^arski sestanek v nemškem glavnem stanu.
BEROLIN, 2. (Kor.) Njuni c. m kr. apo-VeHčanstvi, cesar Ka^el in cesarica Zna. sta v spremstvu načelnika c. in kr. generalnega štaba, genera-a Arza, •:i ministra za vnaoie stvari, grofa Czer-n na. j>rispela v nemški glavni stan. da p'*setita nemško cesarsko dvojico.
BEROLIN. 3. (Kor.) I.okalanzeiger« • Iia se nahaja v spremstvu'avstrijske cesarske dvoiice tudi mkiister za vnanje stvari, grof Czernin. dokazuje, da je pri-I i<ov aui t»b:>ku tudi poseben političen P«wnen. Nemški narod pozdravlja zvezno In prijateljsko vladarsko dvojico, ki pri-baaa po nastopu vlade pr\ krat na nemška tla. iz vsega srca in se ji spoštljivo klani«.
Nizozem ki glas o mirovnih izjavah Bethrnann-Hollv ega in grofa Czernina.
AMSTERO i. (Kr«*.) Nieuvve van cien Ua^ piše: izjav, kakršne sta podala mmš i državni kancelar in minister za vra ie >r\ari ^roi Czernin, ;udi nova
AvstnisKo uradno poročila.
DUNAJ, 3. (Kot.) JJradno se razglaša: 3. aprila 1917.
Vzhodno b o j i š č e. — Ob Bistrici Solat vinski se je izjalovilo več sunkov ruskih poizvedovalnih oddelkov. Severno Dnjestra mestoma zvišano rusko topovsko delovanje.
italijansko bojišče. — Nobenih posebnih bojnih pripetljajev.
Jugovzhodno bojišče. — Vzhodno Ohridskega jezera so prodrle
cLo^rco'rno karira In nrlvwfl<» S
seboj več ujetnikov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Igriško uradno poročilo.
BEROLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. aprila 1917.
Zapadno bojišče. — Severno Arrasa srdit topovski boj. Več proti našim postojankam predirajočih angleških poizvedovalnih odeikov je bilo odbitih. Nasilna poizvedovanja Angležev in Francozov v bojnem ozemlju severovzhodno Bapauma in zapadno St. Quentina so iz-ve Je mQčne sile. Končala so se — kakor izhaja iz opazovanj in izpovedb ujetnikov — skrajno izgubonosno za sovražnika. Pri Noreuilu smo ujeli 300 Angležev, ki pa so zašli v ogenj angleških strojnic, tako da jih je le 60 prispelo v naše Črte. Vzhodno ceste Coucy le Chateau—Sois-sons je razpršil naš topovski ogenj opažena zbiranja čet, v Šampanji pa je njegov uničujoči učinek potlačil južno Riponta pripravljajoči se napad. V zračnih bojih je izgubil sovražnik 4 letala, katerih dve je sestrelil nadporočnik baron Richthofien.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Severozapadno Ovinska so privedle priznane naše napadne čete iz ruske postojanke 1 oficirja, 93 mož in 2 strojnici. Tudi pri Maljavičih. severovzhodno Bogdanova, je imel izvidni sunek popoten uspeh; ujeli smo 1 Oficirja in 25 mož. Severovzhodno Baranovičev je več ruskih stotnij napadlo eno naših poljskih straž, ki je kljub m6čni topovski pripravi popolnoma ohranila svojo postojanko. Živahnemu ruskemu ognju na obeh straneh železnice Zločov—Tarnopol. ob Zioti Lipi in ob Dnjestru niso sledili nobeni pehotni napadi. Ob Bistrici Solotvin-
fti
p P- P 1 1 s T E K- _
vvNe sodite,...!
Roman.
V s:. :em strahu je I.esinski ro^raf brzojavk). k; je padla na tla. in č'tal:
Kitc^inja t'orončeva izpolnjuje žalostno i/' »t. i naznanja prejasnemu knezu Henriku S.....skemu nenadno smrt
svoie Irnbljene reienke Sonje čigirinove. Pisma, tudi pokojničma, sl^Je.«
\'eč dolgiJi in !Lrt je vladala smrtna tišina. Ni bilo be>edi.
Lesinski si ie z roko zakril cjčL Hipoma I :i je začudi roko svojega gospoda, svojega l-neza tež' > glavo na svoji rami, in solze njihovega vjadarja so inu kapale*na lice.
Bili so strašni trenutki.
— Lesinski, zahvalite Boga z menoj, da spadam med izvoljence, katerim je življenje odmerjeno kratko____ moja ljubljenka ____moja ljubljenka____kmalu pridem
za teboi____zvest ti do smrti----!
—	Vis< kost, B<>4 bodi mllostljiv vam, njeni »Juš pa daj večni mir!
—	Amen. amen!
Knez je stal sredi sobe, razkrite glave, in je sklenil roke okoli osti na šlemu. Bog sam je eul molitev njegove duše.
Spadaj pred gradom ie nastopala straža z godbo.
Visoko vzravnan, z mrzlim, strmin? in praznim iw>gledtim, je stopal knez k vozu.
Niti videl niti slišal ni vzklikajoče množice. (Jkislej :tc bil tujec med svojimi ljudini.
Kaj je pomagalo princezinji lepo okrašeno mesto, kaj so ji ix>magali veseli pozdravi prebivalstva? Sejala je solze in žela bo solze ob strani mrkega, bledega soproga.
Sonja pa je pob&kušala živeti brez njega, a veniar ni mogla. Da <ne bi podlegla izkušnjavi, da ne bi se s koprnečim vzkri-kom svojega izmučenega srca vrnila k njemu, je posegla po najskrajnejšem.
Nekega jutra so jo našli mrtvo pred njegovo sliko, z medaljonom v roki.
»Kdo pobere kamen In ga vrže....?
KONEC.
ski so bili prodirajoči ruski lovski oddelki, pregnani. Na fronti nadvojvode Jožefa in, pri Mackenseoovi armadi nobenih važnih | dogodkov.
Macedonska fronta. — Med Ohridskim in Prespan* kim Jezerom so prodrle naše čete v prednje francoske postojanke; po odbitiu protinapadov so se v smislu ukaza vrnile s plenom vred v lastne črte. Severno Bitolja se je izjalovil manjši napad Francozov.
Prvi generalni Tcvartirmojsterr pl. Ludcnaorff.
Bolgarsko nrntino poročilo.
SOFIJA, 2. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Med Ohridskim in Prespanskim jezerom so bile pregnane močne sovražne patrulje. Na vsej fronti slabo topovsko delovanje. Vzhodno Doj-ranskeza jezera je eden naših poizvedovalnih oddelkov prodri v sovražno postojanko, uničil angleške straže in prlve-del s seboj par ujetnikov. — Romunska fronta: Slabo topovsko ^delovanje.
TurSKo uradno poročilo.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu in Dijeli: Nič važnega. — Sinajska fronta: Po opazovanju naših letalcev se je umaknil sovražnik s svojo glavno silo do Khan Yu-nusa blizu stare meje. — V Hedžasu so uporniki, ki so £h podkupili in oborožili Angleži, poizkušali razrušiti severno železniško črto neposredno pri Medini, a so bili z izgubami pognani proti zapadu. Neznatne poškodbe, ki so jih povzročiti uporniki, so bile takoj popravljene. — Kavkaska fronta: Obojestransko patruljno delovanje. — Na ostalih frontah nič važnega.
* * ♦
LONDON, 3. (Kor.) V spodnji zbornici je podal Bonar La\v nadatfne poročilo višjega poveljnika v Egiptu o spopadu južno Ghaz»e dne 26. in 27. p. m.: Glasom tega je bil glavni predmet operacij zase de nje Wadi Gazze, da se krije napredovanje angleške železnice. W adi
Prt Toc.Al.-ni A nrr' "?i Kra-7 lirvia Tinti
27. p. m. so Turki napadli naše postojanke. a so bHi povsod odbiti s težkimi izgubami. Naši dromedarski iahači so turško i'vomjeniško divizijo popolnoma potovkll Skupne izgube sovTažnfka se cenijo na b(K)D mož, ujeli smo 15«> mož. Naše izgnbe na mrtvih ne zjiašajo niti 400 mož. Majhni deli naših čet, ki so se hoteli pTebiti v Ghazo in so bili odrezani, se pogTešajo.
Prodaja danskih Antilov Ameriki.
AMSTERDAM. 2. (Kor.) »Tiines« poročajo iz Newyorka: Na danskih Antilil? ie bila razobešena ameriška zastava. dai naprej se bodo imenovali otoki Virgon Islands of United States.
Rusija po revoluciji.
Izoliranje carjeve rodbine.
BERN. 2. (Kor.) Agencija Radio poroča iz Petrograda: Ves okoHš carske dvorce je bi! prepeljan iz Carskega sela v trd;»i.t-vo Petropavlovsk. Carska dvojica jc oo-jjolnonia Lzolirana.# Straženje jc poostreno. Trikrat na dan se konstatira, ali se carska dvojica še nahaja v palači.
fn-enovaoje novih poslanikov.
CLRlri. 2. (Kor.) ^ Peti t Parisien« poroča iz Petrograda: Provizorična vk^ t jc že menovala nove poslanike, ki naj don-estijo od carja nneiiovane. Tozadevni odloki se še odlagajo, ker se Sazonov še ni odločil, ali sprejme mesto v Londonu ali ostane raje v Rusiji.
Knez Lvov o položaju v Rusiii.
AMSTERDAM. 2. (Kor.) »Daily Cnro-nicle-t poroča iz Petrograda: Ministrski predseiJnik"in minister za notranje stvari, knez Lvov, je izjavil sledeče: Radi začasnega nereda, ki ga je izzvala revolucija, je razburjenje nepotrebno. To je neizogibna faza in brez pomena v primeri z
PODLISTEK.
Milijonar, ki ie Izginil.
Roman. Francoski spisal Evgen Chavette.
L
Parižani so vedno z neko slastno radovednostjo prisostvovali vsaki javni usoir-titvi, pa na$ bi bil način usmrtitve še tako okruten.
* V Mautfauconu, na Grčvejskem trgu, pred vrati sv. Jakoba, na Roguetteskem trgu, skratka: povsod, kjer so v raznih časih izvrševali smrtne obsodbe na krivcih, se je pariško prebivalstvo vedno zbiralo v velikih masah, hrumeč In uganjajoč neslane šale, ne da bi se kedaj kazalo le količkaj pretreseno po žaloigrl, ki se je odigrala pred njegovimi očmi in mu jo je sodna oblast uprizarjala v ostrašilo.
Ce človek vidi, kak&ne množice gledalcev se dandanes, ko gtMotina opravi svoj posel v nekaterih sekundah, gnetejo okoli morišča, si lahko predstavlja, kakšne
veličino nastalih dogodkov. Ogromna večina ruskega naroda je pozdravila novi režim, nc da bi prekinila svoja dela. Pričeli smo delati kakor še nikdar poprej. Od pričetka vojne smo želeli, iJa bi bile sile naroda osvobojene. To se je zgodilo sedaj in nakopičena energija ne bo izginila v navtiuševanju, ampak se porabi za nujne naloge trenofeka; treba ie namreč ustvariti močno Rusijo, ki bo znala rešiti naloge, ki iih je prevzela, ko je sprejela nemško provokacijo. V armadi in med narodom vlada nov duh, novo zaupanje v zmago. Sedaj smo trdno prepričani, da rzvojujemo zmaigo. Ak<>,bi stara vlada ne padla, bi bilo to izključeno. Rusija je bila že na robu propada. Ruski narod si je popolnoma svest svoje odgovornosti. Naša stvar je tudi stvar naših zaveznikov. Odločeni smo trdno, da izvojujemo boj za svobodo do skrajnosti.
Reforme v ruski armadi.
AMSTERDAM, 2. (Kor.) ;>AI!gei»een Handelsblad« poroča iz PetrograiJa: Vojni minister je včeraj naznanil, da so razveljavljena vsa posebna določila v armadi. V bodeče bodo zamogle biti imenovane oficirjem in obiskovati vojaške šole tudi osebe, ki niso grško-pravoslavne vere. Izvzete so pri tem le osebe nemškega pokoljenja, ki so bile naturalizirane po 1. januarju 1880,
Vojni kabinet v Rusiji.
AMSTERDAM, 3, (Kor.) »Times < po ročajo iz Petrograda, da sta ruski vojni in mornariški minister prispela v glavni stan, da vzpostavita zvezo med armalinim vodstvom in vlado, ki je bila vsled odstopa carja prekinjena. Na konferenci je bilo sklenjeno, la. se sestavi vojni kabinet po angleškem vzoru, čegar člani naj bi bili vojni minister, ministrski predsednik, minister za vnanje stvari, finančni, železniški in na r od no-gospod a rsk i minister kakor tudi justični minister Kerenskij. Večina teh je bila pozvana, da se poda v glavni stan.
Aretacija rodbine Razputin.
MILAN, 2. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: Provizorična vlada je odredila aretacijo cele. Razputinove
r.Hlkino i*r vpA VtŽJiH r*tL"irjf»V tdaVnfififJI
stana, med njimi generaJa Grekova.
Razne vesti iz Rusije.
BERN, 2. (Kor.) »Temps« poroča iz Petrograda: Delavski in vojaški odseik zahtevata od vlade, da naj preštudira vprašanje vojnih ciljev in proglasi svoje kakor tudi mnenje aliiranih držav o tem. Ravnatelj revoluci/jskega Jista »Pravde« je bil Ustavljen. Kljub temu list še vedno vztraja pri svojem stališču glede vojne iti vojnih ciljev. V kratkem izide nov, velik socijaJLstičen List, ki bo nastopal za nadaljevanje vojne. V Kijevu je množica razbila Stolipinov spomenik. Minister Kerenskij izdeluje sedaj zakon, ki daje Rusom židovskega veroizpovedamja in vsaki narodnosti izvzeinši naturaliziranih Nemcev popolno enakopravnost in odpravlja vse omejitve glede posestev, obrti, šolskega obiskovanja in vojaškega služ-bovanja.
STOCKHOLM, 2. (Kor.) Ruski poslanik v Stockholmu, Nehljudov, ostane na svojem mestu, dočim bosta poslanika v Kristijaniji in Kopenhagnu -oUpokHcana. Švedski generalni konzul v Helsmgsforsu je naznanil vladi, da želi odstopiti, kakor hitro bo rešeno vprašanje njegovega naslednika. Norveški generalni pooblaščenec Einstad je bil na povratku iz Rusije na Finsko ustavljen, ker se je baje izrazil proti nekemu ruskemu oficirju, da za Rusijo republika ni primerna. Nova vlada je razveljavila vse od prejšnje vlade izdane izvozne listine.
Ponosno oKcllo centralnih vlasti za mir.
Brzojavna vest iz Berolma, da osrednji vlasti pripravljate ponovno mirovno akcijo, nas obvešča, da se bližamo ne-
množice ljudstva so usmrtitve privabljale v prejšnjih časih, ko je rabelj svojo žrtev s počasnimi mukami spravljal na oni svet in tako ljubiteljem po takih strahovitih prizorih raz vnetega razpoloženja dajal priliko, da so si po večurnem neprestanem opazovanju mukepokicga obsojenčevega umiranju dajali razvnemati svoje otopele čute.
Naj pa je ljudstvo še tako drlo v različnih časih h kakim glasovitim usmrtitvam, pa vendar dvomimo, da bi bila množica gledalcev kedaj večja in posebno kedaj bolj veselo razpoložena, kot je bila tista, ki se je gnetla k usmrtitvi, 'katera je bila določena na 12. dan meseca januarja leta 172L, ko se začenja naša povest.
Bilo je nekako ob štirih popoldne, in ker so v tem času dnevi kratki, je bilo tudi že temno, ko so se končno vsule po ulicah, ki so obdajale Orčvejsfci trg, vse one brezkončne množice ljudstva, ki so stale dotlej na trgu in prisostvovale pravkar izvršeni smrtni obsodbi.
Kakor smo že omenili, ni ta usmrtitev •liti najmanje ostrašila gledalcev ali jih
izmerno važni fazi v tej vojni. Kar smo rekli o prvi taki akciji cd isto strani, moremo reči tudi o tej dru^i: ne izhaja iz zavesti, da bi se bil položaj na bojiščih neugoUno izpremenil za centralni \Iusii, ne izhaja iz nikakih bojazni glede končnega izida vojne, ali celo iz k;:ke obupu.-sti. — kakor bodo hoteli morda trditi kak« vojni entuzijasti, ali načelni liasproiu ki vsake, rake ali take, inirne.poravnave te^a svetovnega konflikta.
Ne! Tudi ta akcija izhaja iz vzvišenih namenov, iz resnične ljubezni do miru! Centralni vlasti se vklanjate velikim idealom vseskupnega človečanstva ... Njih ponovna ake-ij* izhaja iz plemenitega Sutstvova.'Ja, ki je poraja v srcih človeška civilizacija* r;elia po bratstvu med narodi, po miru v vsem človeštvu, po mirnem delu. snovanju in ustvarjanju vrednot in dobrin človeške kulture, te skupne lasti vseh Ijullij in vseh narodov!
Dejstvo takih plemenitih nagibov od strani centralnih vlasti povodom te druge mirovne akciie treba povdariti takoj, z vsem povdarkom i:i vso odločnostjo.*
Da so v Nemčiji m pri nas resnične in iskrene dizpozicije za sklenitev poštenega in za vse vojskujoče se stranke častR2<:.i miru: o tem so pričale že debate in znamenite izjave — ker prihajajoče od < .l!o-čujočih činiteljev in avtoritativnih politikov rz vseh strank — v pruski zbornici: isto-tako jasno, odkrito govore tudi izjave avstrijskega ministra za vnanje stvari, grofa Czernina, v razgovoru z glavnim urednikom »dobrovoljno oflcljoznega:: dunajskega lista »Fremdenblatt«.
Na vprašanja dunajskega žuriialista je odgovarjal minister grof Czernin, kakor more le človek, ki more odkrito govorili, ki noče in tudi nima ničesar prikrivati, kar ne bi smelo na luč solnca: govoril jc takorekoč s srcem na dlani. Z ene strani je naglas al veliko, čisto in neoporečno resnico, da jc vojni položaj za centralu! vlasti slej ko prej najugodneji, da so njiju fronte neomajne in da torej ni v tem pogledu prav nikakega razloga za našo državo in nje zaveznico, ia bi silili, ali celo prosili za mir; z druge strani pa »c lojalno in s pošteno odkritostjo — tako, da je mnoi?e ori nas to celo frapiralo — tudi nasprotnikom priznal uspehe: tudi oni imajo naših teritorijev v svojih rokah. In je potem iz teh dveh dejstev, ki iu je postavil drugo proti drugemu, izvel zaključek, ki ni le naraven in edino logičen, ampak tudi priča o pošteni volji za pošten in časten mir: nas ne morejo uničiti in moremo vzdržati do kraja; ker pa tud] mi nc mislimo na to, da bi koga uničili, na pravd jamo ta korak in vabimo sovražnike n:i razgovor, na "pogajanja, na poizkus vsai. ali ne bi se mogla najti podlaga, na kateri bi bil možen sklep za vse zadovoljivega, pravice vseh spoštujočega miru -miru torej, ki bi se ne dotikal škodljivo ne interesov, ne časti in dostojanstva nobene vojskujočih se strank! Kar zahtevate centralni vlasti, ie tako samo ob sebi umevno, da lahko rečemo, iki na tisti strani, ki beleži najsiiajneje mrlitarične uspehe, pomenja to, kar je zahteval grof Czernin. v resnici minimum tega, kar centralni vlasti smete in morate zahtevati! Manje ne morete spričo faktičnega vojnega položaja! Saj je rekel naš minister za vnanje stvari: »Mi vodimo le usiljenonarn obrambno vojno, ki jej je namen: zagotovljen, svoboden in nemoten razvoj monarhije; zadobiti moramo garancije za svoj obstanek in svojo ekzistetičn" možnost!«
V resnici: matije ne more zahtevati vojskujoča se stranka, ki ne le da ni izražena, marveč se more ponašati s polozajeii' na bojiščih, ki opravičuje nado do popolne končne zmage! To je res minimum tega. kar morete in morate zahtevati centralni vlasti, a ob enem tudi najeklatantneii dokaz za resničnost njiju miroljublja, ki je edino sklonilo merodavne činitelje, pri nas in v Nemčiji, da so se odločili za ** -novno akcijo. Centralni vlasti zidate va pet nasprotnikom zlate mostove, prek >
morda bolestno genila, temveč se čui > vsepovsod petje, krik in smeh. kot da bi bilo ljudstvo praznovalo praznik osvoboditve in odrešenja.
V resnici pa jc tudi smrt človeka, ki m ga pravkar usmrtili, p omenja I a za pariške prebivalstvo nekako odrešenje, kajti z!t -čiriec, ki so ga v zgoraj omenjenem času razpeli na kolo, je bil zloglasni Louis Dominique Cartouche, oni drzni ropar, ki jc več let plašil vse mesto z mnogoštevilnimi z a vrat nimi umori in neštevflnimi drznimi tatvinami.
Zato pa je tudi biio množici toliko za i \ da bi čula zadnji vz^dih onega lopova, da £>i vedela, da je v resnici mrtev, in s«cl r ne da bi ji bilo mar, da se je znočUo, kajti sedaj se ljudje niso bali več mraku in tudi ne teme, sedaj, ko so vedeli, da so osvobojeni onega strahovitega človeka, ki je vedno uporabljal noč za svoja krvava dejanja.
Potemtakem je bila njegova usmrtitev res pravi praznik za ljudstvo.
(Dalje.)
Stran II.
»EDINOST* štev. 94.
V Trstu, dne 4. aprila 1917.
z me
tU;
katerih morejo da cilja, ki hrepeni po njem devna pismena sporočila anagrarionemu vsj človeštvo: do poštenega in za vse j uradu morajo vsebovati: Za padie: Ime t >: č^a miru. in do izpolnitve koprncnja in priimek, starost, civilni poklic, za-dnie ii; - j < >111 . človeštva: da bodi konec temu j bivališče v Trstu, četni oUdeJek, vojaško klanju! Vabite nasprotnike vsaj na raz- šaržo in eventuelna odlikovanja padlega, gov. r. a grof Czernin je to povabilo pod-1 nadalje natančne podatke o kraju, času in k?c;>il s silnim argumentom: kdor hoče vzroku smrti ter ime in naslov preosta-inir, mora tudi govoriti in razpravljati o Hh. Za odl&ovance: w priimek, sta-nieTi!	! rost, civilni poklic, zadnje bivališče v Tr-
Težak, usoden odgovor, ker jim bo na-jstu. četni oddelek m vojaško šaržo ter L ii neizmerno odgovornost pred Bo-j natančne podatke o številu in značaju od-g< i. svet .i in zgodovino, morajo dati j I'kovam ter o času njihove podelitve. — sedaj vlasti entente. Mari res odgovore j Za padle naj bi pismena sporočila podali v
prvi vrsti njihovi soroiJniki; ako pa teh ni, pa se naprošajo njihovi prijatelji in znanci, da bi podali anagrafičnemu uradu brez odloga vse potrebne podatke. Odlikovane i pa naj bi potrebne podatke sporočili sami. Ako pa bi jim bilo to iz kakoršnegakoli razloga nemogoče, pa naj bi oskrbeli to njihovi svojci, prijatelji in znanci.
Anagrafični urad račuua na blagohotno sodelovanja vsega prebivalstva, da bo zasnovana akcija uspela kar najlepše. Ka^or hitro mu bodo znana imena vseh padlih in odlikovanih Tržačanov, bo imenovani u raki zbiral tudi slike, pisma z bojišč ter druge važne dokumente. O tem poda ob svojem času potom časopisja podrobnejša pojasnila.
Po nr£i okolici hodi neki M., ki pobira podpise za neko zaupnico. Opozarjamo naše ljudi, naj ne podpisujejo ničesar. Vzorna pravila za zveze bolniških
č ofi raznih strani iz-ministrstvo notra-
» na to ponudbo, na katere isKrcnosti je absolutno izključen vsak dvom?! S skrajno napetostjo srcem, utripajočim med nado in strahom, pričakujejo odziva narodi, ves svet, vse človeštvo!
Razne poliSKne vesti.
Generalni komi^ariiat za vojno in prehod 10 gospodarstvo se ie ustanovil v ministrstvu za trgovino pod predsedstvom ministra tega res >rta. Do te ustanove je
—	kaker čitamo v uradnem obrazloženju
—	d< »vedlo izpoznanjc, da se sedanja voj-ra vet?no bolj preobrazuje v gospodarsko vojno. C nn dalje traja, tem cfcsežneie in teža v iitje lodo naloge, ki jim bo morala zadoščati javna uprava, ako naj se gospodsko življenje razvija dalje in ako naj
za i; hov i oskrbovanje vojske vkljub ori. Pa tudi po vojni r.e bo
takoj
se so n.. na
na mesto sedanje zaveznosti ia*uj i h i pobelila svoboda gospodarskega | blasajcn. Ustrezajoč «a. Tudi še v času prehoda, ki mu raženi želji, je c. kr.
trajanje odvisno od razvoja razmer, .a morale državne odredbe urejati go-Jarsko ži\ljenje. Pretiranja spekulacije irn gla v svojih posledicah dovesti do nevarne uničevalne gospodarske krize. Treba ščititi našo valuto in preprečati preplavljanje naših trgov z inozemskimi fab- i -iti. Zato se bo morala naša vnanja trgo\-ina nekoliko časa še po vojni uravnavati s prepovedmi uvoza in izvoza. Nabavljanje inozemskih surovin bo potrebovalo enotne organizacije, da se preprečijo morebitni poizkusi nasprotnikov, da bi tudi po vojni onemogočali dobavljanje surovin, ali je vsaj oteževali in podra-ževali. Potem skrbeti za pravično pora/Jeljeva.. je sirovrnskih materijalij med P »samezne panoge industrije. V glavno s^rb bo pri tem uredba plačevalnega prometa preko morja in nabava valute za naše nakupe surovin potom inozemskega kredita. Važna je rešitev vprašanja prevažanja. Ta zahteva organizacijo naše paro ilovbe, raznih odrd-b na poiju obratovanja. izpopolnitev tržaškega pristanišča Ud. Na polju notranje uprave bo v času pre'ioda najvažneja naloga zopetna po-vz Jiga industrije in eksporta. Le z najvišjim povečanjem produktivnosti se more naše gospodarstvo vsposobiti za težka br eni ena, ki »ih jc naložiia vojna! Predpogoje za to mora po velikem delu ustvariti državna uprava. Tu navaja utemeljevanje raznih poti in sredstev za to, ter pravi nadalje vaje, da do trajnega ozdravlicnia naših gosrodarskih razmer n »remo priti le te»!aj, če se izmenjava 1 ;J4i'a z inozemstvom razvije tako, da bo r tša bilanca plačevanja zopet aktivna. I se v primernem trenotku ukrenejo potrebne smol r ene odredbe, se. je treba lotiti ustvaritve organizacij, ki bodo sode-* . a'e na preporojevanju nagega gospo-tarskega življenja. Pred vsem pa so na puiiu državne uprave potrebn-j organ:za-torienc odredbe, da se doseže enotno po-s. panje uprave. Temu namenu ima slu-? a sedaj ustanovljena Komisija za vojno in preti<*-no gospodarstvo«.
Srbska banka v Belgradu. Vse VTed-n< -tne stvari, ki s > bile za časa okupacije Lacku m ki so se dosedaj naha-
njih z&dev izdalo vzorna pravila za zveze bolniških blaga.ien, ki se ustanove na podlagi člena IV. cesarske naredbe z dne 4. januarja 1917., drž. zak. št. 6. Ta pravila, ki seveda niso obvezna ter so uporabljiva samo v normalnih slučajih ustanovitve kake zveze, se dobe v dvorni in državni tiskarni na Dunaju.
Od 1. decembra 1916. pa do danes niso oddajalci stanovanj vojaštvu po naši okolici prejeli še od mestnega magistrata niti vinarja odškodnine. Tako nam poročajo in zatrjajo. Gospodje na magistratu: ganite se vendar, ker ljudstvo komaj čaka tistih nofvoičev, kajti na pragu so velikonočni prazniki!
Nemci in Slovani. »Narodni Listy« pišejo pod tem zaglavjem: Naivno je, če se misli, da je možno avstrijske Slovane s § 14 zrušiti. Kako se more kdo ullajati nadi do uspeha, da poruši Cehe iai jih omeji na gotove polit čne naloge in ozemlja, ki ne bi odgovarjala ne njrfi številu ne njih gospodarski pomembnosti, ki je večja, nego ie bila kdaj od bitke pri Beli gori (1. 1620). Njihovo kulturalno važnost dokazuje zadostno dejstvo, da so v pogledu šolske znanosti prvi narod monarhije. Z državnim jezikom na podlagi § 14 bi prišel poleg le neizvedljiv zakon! Narodna inteligenca
r,c drži vocvprclt ČcShc Uulturc, l*i j*- »v
želi zapustiti. Ako bi se nemški liberalci modro držali v mejah zmernosti in ako bi se ne dali voditi od želje po izrabljanju razmer tega trenotka. (Opozarjamo na ci^-nično izjavo celovškega župana Prip. ur. >>f:d >. od želje, ki ne razmišlja o daljnji bodočnosti, potem bi bil sedaj najprimerneje trenotek za pridobitev Cehov in drugih Slovanov. Za narod pa ni take izbere: ne more izbirati med svojo in kako tujo * kulturo«, marveč le med svojo narodno m nobeno kulturo! — Te besede praškega lista navajamo v svarilo in vzpodbudo malodušnežem, ki jih je tudi meU Slovenci dovolj in ki v sedanjih ekscesih nemškega radikalizma vidijo že konec vseh koncev za nas. Ne, ne zrušijo nas s § 14, ako bomo izvajali geslo: vera v bodočnost, volja do narodnega dela, ki pa tista edinstvenost med narodnimi boritelji, ki jo zahteva težko delo,
."ll^^hriSr'pri vojni glavnT gubernij! ako naj bo uspešno. In mi se — ako niso
in prcdMavliaio vrednost rtkolo štirih milijonu/. so izročene sedaj btlgrajski Založni banki. Tej banki je zopet dovoljeno, da
deloma začne s poslovanjem. C. in Kr
Srbiji bQ sploh delala na da razumemo to najvišjo zahtevo m po-
mtormacije, ki nam prihajajo, lažnive — zavedamo, da je pretežna večina našega nar<*ia sedaj za to geslo in njegovo praktično izvajanje. Ce pokažemo z dejanjem.
to. da se srbske banke v Belgnria reakti-a o, ker je nade, da bo ponovno njiho-
\ uek«vanje ug<*lno vplivalo na gospodarsko življenje v Srbiji.	___
Dc^ste vesti.
da več živil v razprodajo kot drugi. Priča Depauli je izpovedal, da se je prepričal, da se je v skladiščih tvrdke Reininghaus pokvarilo 99.000 kilogramov zelja. Sodnik je smatral, da obtoženec ni dokazal, da je svoje obdolžitve izrekel v dobri veri, in da se mu dokaz resnice o protekcionizmu pri prehranjevalnem- uradu ni posrečil. — Obsojencev branitelj je priglasil vzklic zaradi kriv<k in kazni.
Smrtna kosa. Na Klisu v Dalmaciji je umrl te dni tamošnji Idolgoletni župan Vicko Perkovič. Pokojnik je bil znan in spoštovan širom Dalmacije kot eden naj-starejih in p r vili udeležnikov narodnega preporoda. Vnet učenec in zvest pristaš nepozabnih prvoboriteljev Pavlimoviča in Klaica je ostal v njiju politični stranki do smrti. Najčastneje ga je nazival pok. Pa-vlinovič: Moj pošteni Vicko!! Pokojnik je bil izredno nadarjen govornik.
Tržaška kmetijska družba naznanja, da je zopet prejela nekaj semen in sicer: zelje, salato, špinačo, motovileč In grah. Ta semena se bodo odliajala od četrtka, dne 5. t. m., naprej od 9. do 12. ure predpoldne v skladišču Jakoba Vatovec, via Carintia št. 21. Cene so določene, kakor sledi: za zelje K —'30 za dkg", za salato K —32 za dkg: za špinačo K —T07 za dkg; za motovileč K —'08 dkg; za grah K 4'— Idkg. — Kdor rabi ta semena, naj se požuri po nje, ker sicer ostane brez njih.
Za nacionaliziranje ženske obleke. — Znana slovenska pisateljica Zofka Kve-lirova je napisala v zagrebškem »Tag-blattu« kar celo razpravo, kjer se toplo zavzemljc za nacionaliziranje ženske obleke. Mi jej želimo popolnega uspeha, saj smo tudi mi že porabili mnogo črnila v isto svrho po naši tržaški okolici. — Morda bo tej ali oni neljubo in neprijetno, vendar hočemo tu pritrjevale ponatisniti par sentenc Zofke K ved rove. »Vsi vemo, koliko si more dovoljevati ta ali ona. In prevelik luksus z obleko se more danes izpremeniti za nositeljico v nasprotno od tega, kar je namerovala: mesto da bi u-gL'iala, postaja — sumljiva.« — »Obleka, ki ji zlog in ki v barvi in kroju odgovarja svojstvenosti nositeljice, ne učinkuje nikdar mučno staramodski — tudi po več letih ne, ker v načinu, kakor se nosi, ohranja vedno nekaj slikovitega in tiajno estetlčnega. Decentne noše, ki ne paiJajo v oči, ostajajo vedno lepe in se iiTi more nositi tako dolgo, dokler vzdrži snov, ne da bi kidaj izgubile Čarobnost. Tudi tisto večno predeiavanje oblek je le potrata časa in denarja in izogibati se jim je, kolikor le možno. Čemu naj bi se ženirale in ne bi, — pa bilo tudi skozi leta — prihajale na koncerte, ob posebnih prilikah, v eni in isti slavnostni obleki, če je ta na sebi lepa in če je prikladna naši svojstvenosti.
Prisrčne pozdrave za velikonočne
Jiiu^iithi. |JU»IIJci.J\_f lv». uvruivvuljni S>1! Cici: Fran Knez iz Srpenice, Angelj Zuzzi iz Kastva, Mirko $krlovaj z Opčin, Andr. Stolfa iz Koprive, Ivan Oombač iz Pod-grada. 2ele vsem vse najboljše. — Z italijanskega bojišča pozdravljajo in pošiljajo voščila za velikonočne praznike svojim dragim družinam in Slovencem tržaške okolice in bediw Istre z željo, da bi kmalu prišel konec tem žrtvam in žnjim svidenje: Andrej MeJioš, Matija Medoš, Gregor Anton, Ivan Mašera, Ivan Pečar, Ivan Kat, Anton Diaščič, Josip Orlič, Josip Vi-lar, Lazar Bizjak.
Dne 30. marca — pod ničlo. V zagrebških listih čitamo, da je tam dne 30. marca toplomer beležil 1 stopinjo pod ničlo. To je pač temperatura, abnormalna za sedanje čase — ko solnce izhaja že pred 6 uro. Navadno je v tem času pri nas že vse v zelenju, letos pa smo nenavadno zaostali. Letošnji marc pač ni bil mesec pomladi.
trebp sedanjega časa, moremo biti uverje-ni. c!a ni razloga za makJJušnost.
K previdnosti pred senzacijonelnimi ve-?ti opominjajo sušaške »Primorske Novine« sklice vaje se na dejstvo, da so se te dni na Reki širili glasovi, Ida je v Italiji izbruhnila revolucija. (Ta glas se je širil tudi po Trstu.) Po navadi se glasi — pra-' vi rečeni list, — da je ta ali oni urad, ta ali ona oseJja dobila tozadevno brzo-
Porcka. Gospića Ana Nachti'4aU, heer-ka carinskega nadzornika rn vnukinja pok.
uradnikom. BiH srečno!
P-ui*i in od&kovaoi Tržačani. Z oziram na tczaie\iii apel gos; ♦ a cesarskega kom'sarfa objavlja ana-grariičiti urad mestrega magistrata naslednji poziv: Sorodniki paulii in vseh v vrini odlikovanih Trža? r ^v 5e vabrjo, da vrx)froče gori inieo'»\\,.iema ura Jn v ulici Sani ta št. 25 pš-*uen > (zadostuje navadna dopisnica) vse potrebne tozadevne	V ia sorodniki ne bi mogli pc^ti kov, oziroma ako sorodnik<*v ne to blagohotno store prijatelji aiici -i* r initi vojakom'. — Za Trža-se t trn jo mi. ki so ob času svo-\ \>> i ca rod ■ to/, j c hneli svoje stal-va! šče v Trst \ /.a stvar, za katero pr: .;j;.i » v pošte v tak</ oni. ki slu-ozt a so s,u/.ili v avstro-oerski
so
siuz ii v voi^Ki kai
StUC£
teh p bi b;
ki zfi
č^rc
Jeg-no bi tre. fc-io.
u.
armadi, ka^or oni. ki služijo, oziroma
ac czne drŽave. —I Kot padle ie sniurraii ne sa no oaie. ki so podlegli ladobUeii ( ranam, temveč sploh vse, ki so umrli v led bolezni, napo rov ai: poiiortčbe v \it- Inie-vanju svodih vo-ji.- kih dolžnooti. bodisi pred sovražnikom, v za 'v ju ali v vojnem ujetništvu. — Za odiiao.ance je smatrati vse knejitelje re-do\-. križcev in svetinj, podeljenih za vojaške zasluge, ne gieue na to^ ali so biii ou: rw.a».i od strani ua&e države ali od ftr:..:'. i • * ZVCi nih d:ža\'. — Vsa U za-
znajo pripravljati nepoueeno maso na take in slične senzacijonelne vesti, o katerih pa ne vidiš naslednjega dne niti vrstice v dotičnein listu. Take vesti š-iri kivovrstno občinstvo: tisto, ki ima v kavarnah svojo — borzo, drugo pa. ki hoče naslednjega cHie s svojimi listi napraviti ohti boljšo kupčijo .... Pa, čemu naj bi ne imeli "voji'i žrtev, ko jih že more|o imeti!« — Tako »PrirrH Tske Novine« in sla\mo občinstvo naj se — prime za nos! Ali ne samo na Reki____!
V znani razpravi proti zborničnemu svetniku Voilenhalsu v Gradcu je bil Vollenhals obsojen na deset dni strogega zapora in sicer zaradi prestopka razna-šanja vznunirjajočili vesti (§ 3ns k. z.) in razžalitve javne oblasti (§ 491 k. z.) — Razne priče so izpovedale, da so nekateri trgovci dobivali oi prehranjevalnega ura-
^HM^veiosI f9i • umet^es;
»Ljubljanski Zvon«, 3. št ima naslednjo vsebino: Ivan Albreht: Pri vinu; A. Debeljak: V snegu; Alojz Kraigher: Mlada ljubezen. (Dalje.); H. de Regnier-A. Debeljak: Samostau; Fran Albrecht: Misel; Anton Novačan: Trije konji; Ivan Rozman: BeseUa o rojstvu; Ant. Novačan: Hudič v uKci Sv. Mihela; Alojzij Gradnik: Pesem dekleta. — Pesem vdove; Fr. Albrecht: Promenada v snegu; Dr. Fr. Derganc: Henri Bergson. (Dalje.). Listek: I. A. Glonar: Publikacije Leonove dr. zal. 1916; dr. L« nčar: Mein Oester-reich, mein Heimatlaud IL; Ant. Debeljak: Octa ve Mirbeau; I. A. G.: Stross-mayer na vatikanskem zboru. — »Ljubljanski Zvon« stane na leto 12 K, pol leta 6 K, četrt leta 3 K.
To Sn ono.
Senzacionalna razprava na Dunaiu. —
Pred dunajskim izjemnim sodisčem se sedaj že šesti d-an vrši razprava proti bivšemu ravnatelju Depozitne banke na Dunaju, dr. Kranzu in tovarišem zaradi navijanja cen in okieruštva. Dr. Kranz je s svojimi soobtoženci. vseh skupaj šest, dobavljal vojni upravi vehke množine piva in v ta posel vpletel tudi banko kot takšno. Poleg piva se je kupčevalo tudi z rumom *in marmelado, pri čemer je bilo velikanskih dobičkov. Obtoženci so večje množine piva, nabavljene pod pretvezo,
ne da bi se biio prigovarjalo s kake strani. Ugovarjali tudi niso gospodje, ki jih je pozneje zaslišal vojni minister. Na zunaj so te izpremembe po obsegu precej brezpomembne.
Razprava se nadaljuje.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (BosSkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev.
14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in
slovenski jedilni listi.
da jih bodo dobavljali vojaški upravi, prodajali potem z velikanskimi dobički drugim odjemalcem v Galicijo in na Ogrsko Dr. Kranz se je moral ciipovedati ravnateljstvu banke. Glavni njegov sokrivec je bivši ravnatelj blagovnega odseka Depozitne banke, dr. Freund. Vsi obtoženci so 2idje. NajsenzaciionalnejŠi dan razprave je bil 2. t. m., ko so bili zaslišani kot priče trije ministri: justični minister dr. Schenk, finančni minister dr. Spitzmiiller in vojni minister generalni polkovnik baron Krobatin. Kot pričo zaslišanega cesarskega svetnika Adolfa Schonfelda, upravnega svetnika Depozitne banke, so takoj po njegovi izpavedbi na predlog državnega pravdnika Ut. pl. Moplerja odpeljali iz sodne dvorane k preiskovalnemu sodniku, da ga je zaslišal. Posledica tega zaslišanja je bila, da so zaslišanca aretirali zaradi suma goljufije, zgrešene v škodo delničarjev Depozitne banke, in istega zločina, storjenega s krivim pričevanjem. Na poJJlagi izpovedne MffHpnflDr iiftr50,eQ'PristD	v 90 ,lh» priče riimojstra pl. Lustiga je sklenil sodni
j	j.«.. i r *.x .____■ i*kia<iišče ulica Gel-ii št. 10 od !l—1:.\ 4 a. .<(
dvor, da se zaslišijo kot priče imenovani _
minister, da izpovedo o ravnanju z neko EtafnSfflf Anton Jerkifc potuje zopet v »rojem uradno listino, ki je bila izdana v Kran- rUMIJ{iiU auljeju v T«t«. vu <i«Uc Po^te
: HULI OGLAS!
Cikorija
20. M. Moz
pol o ne se je naproda i žini po R 4 k^. Ulica M. Mozetič.
ver j nino-Carintia t-T.
8 te v. 10.
407
Diplomirana
uf teljica	z trotovim
uspehom malo in astle (s:<>^pe
ZDRAVNIK
M. Dr. Karal Pm\i\l
stanuje v Trstu, u|. Giulia 76 III. n. (^ruveti
Dreherjeve pivovarne) in ordinira V ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne in otroške bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
m:
lel-nnne uu
Trst - Ufa Stadion 10- Trst
Odprt g4 8' 2 zvermi
Cena: i. orste K Z. 11. vrste K1.
JADRANSKA
vi — <■---—
-------
(Lastno poslopje) Kspital in re:ar a 64 «3,890.000.—
FI LIJ ALKE : Dnj leg« fiofstrasse 7 9, Dub!ovnik, Kotor, . ubijana, Metković, Opatija Spi;, Šibenik, Za a .
zovi zadevi To listino ie doposlalo kazenskemu sodišču vojno ministrstvo,
ki pa je pozneje zahtevalo nje vrnitev. Na.. - .	*, - - i , .
v . T. _	. . .	. . ... • Un go-po»Ji6ne nemško m Bloven-iko, le na svoiem
prošnjo itnancnega ministra je justicm ; d(, °u>
po zmerni ceni. Informacije od 3—7 rop. minister s sagi aš ari jem vojnega ministra. uiica Chiozza n. iil nad., drug« stopnice z."idej popravil noto, nakar so jo zcnpet vrnili j oa dvorišču, vrata 8._(A 3)
sodišču. Justični minister je v svojem in I,« — . - trgovski pomočnik, v imenu ostalih dveh ministrov prosil ce-	Jg flj I d U Ponudbe voil
sarja, da jih odveze varovanja uraUne močnlku na , o6d Edinosti 1033 tajnosti in je celo podal cesar>u svojo ostavko. Državni pravdni k je izjavil, da ie iz raznih podatkov zadobil vtisk, da inora biti nekdo v vojnem ministrstvu, ki z vsemi sredstvi skuša zakrivati postopanje organov Depozitne banke, ki je predmet sodne preiskave. Pozneje )e preiskovalni sodnik dobil od vojnega ministra podpisano noto, iz katere je državni pravdnik z začudenjem spoznal, da je zopet nekdo skuša! zakriti vso stvar, ka^ti v not: se je potrjala otvramba obtožencev. Državni pravdnik je sporočil stvar ju-stičnemu ministru, ki ga je nato poklical k sebi. Dva dni pozneje je vojno ministrstvo zahtevalo vrnitev note m jo potem vrnilo popravljeno.
Justični ministeT, zaslišan kot priča, je
izjavil, da je podal demisijo, to pa le zato,
da sodišče postopa popolne :na svobodno
bre>. ozira na justičnega ministra •in da br
tako bil izključen tudi vsak najmanjši sum
kakega vplivanja na sodišče m javno ob-
tožiteljstvo. Izpovedal je, da je eno noto
popravil lastnoročno. Povedal je nato,
se je zelo začudil, ko je nekega dne Čftal
v Časopisju, kako vojni minister rešuje
čast dr. Kranzu, kako se vojno ministrstvo
oziroma posamezni organi zavzemajo za
Kranza Vendar pa se mu stvar ni zdela raKo neuoicna, Ker ul vo-ei, aa so oni. ki
so sestavili ono častno izjavo, vedeli za kazensko pravdo proti Kranzu. Ko je višji državni pravdnik vprašal nato, ali naj še zasleduje dr. Kranza, mu je >ustični minister odgovoril, da je treba odločno nadaljevati zasledovanje. Nekega dne pa je prišel k njemu Idržavni pravdnik in mu pokazal ono noto z besedami: Tu je že zopet vojno ministrstvo podalo zagovor za dr. Kranza. To je uvide 1 tudi justični minister. Dal je prepisati noto in vrnil originil državnemu pravdniku. Z ozirom na to, da je ta nota poanenjala vplivanje na sodišče in da bi bil dr. Kranz potem oproščen s pomočjo vojnega ministrstva, 6e b; pa bil obsojen, pa bi bilo s#obsoje-no tudi vojno ministrstvo, in ker je vedel, ida je vojni minister mož, ki gotovo ne bo zagovarjal obtoženca pred sodiščem, mu je bilo jasno, da je treba noto izpremeniti. Domeni! se je s finančnim ministrom — pravda sicer ne gre proti banki, pač pa proti bančnim tunkcijonar-jem, in je treba skrbeti, da se v nepolitičnem oziru ne zgodi kaj, kak run itd. — in šla sta oba k vojnemu ministru. Justični minister je opozoril vojnega ministra na posamezne odstavke v noti, nakar je vojni minister takoj izjavil, da mu nikakor ni prihajalo na um, da bi zagovarjal dr. Kranza, da je mislil, da prše nekai drugega, in uvfdeva, da ta zagovor ne more veljati za njegovo mnenje. Nato sta bila poklicana sekcijski načelnik Jarzebecki in ritrnojster pl. Lustig. ki sta pojasnjevala posamezne točke note. Justični minister je podatke beleži! in povsod pripomnil, kje sloni noia le na Kran-zovih izjavah ali domnevah organov voj-negi ministrstva. Nato je dejal vojnemu ministru, da mu pošlje skico te note, kako jo ie treba napraviti, ne da bi se odpravilo iz note kako dejstvo. Rekel mu je, lda spiše noto tako, da bo odgovarjala dejstvom.
Enako kot justi-čni minister je izpovedal tudi finančni minister. Dejal je: Bi! sem istega mnenja kot justični minister.__________
da je neobhodno treba, da se pomaga tako Mefcanična delavnica za vsako po-
spoštovanje m visoko pristojnost uživa- muidlilcim
VLOGE NA KNJIŽICE
= 3 V -
0
od dneva vloge do dneva vzdiga. Kentni ilavek pač nje banka svojega Obrekovanje vlotc na tek H-em in žiror čunu p<> dogovoril - Akre ( t i čeki in nakaznice na vsa tu-in inozem^k trT.;
rcrFTJE IX PRODAJA: vrednotne papirje, ren'e, obligacije, zastavna pt-m i, pr!jf»r : • e. deiniie. srečke itd - VALUTE iN 1'EVIZE PREDt JM1 na vrednostne pnpirjo in b • ro l^eče v javnih skliii5č:h. SAFE I»EPOSITS PROMESE. — Pro»l ja sr--čk razre'lno loto rje Zavarovanje vsakovrstnih paj rje\' i roti kur/ni iz^ruHi. revizija žrebnnja sreftk i. t. d brezplačno. Stavbni kredit, remboura kreliti.
Bor na naročila. — Inka-<">. MENJALNICA.---E8KOMT MENIC.
Telefoni; 1463, 17^3 in 2<376 -J r ? d« e ures od S d> 1 j>opeW«i», Brzojavi: JADRANSKA
m
tfšote! In restavradla
ITROPC^i.S
Trst, ulica S. Nico!o 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja či-
stost.
Cene zmerne.
Stroj za šluimje in vezanje, rraai nem-JKl uzori!.
SttHftnnhJMriailfiaBir
Bogata zaloga vseh potrebščin.
joči osebi, kot je vojni minister, in da se je tu storila pogreška, ki se mora popraviti. Vojni minister je izjavil takoj, še preden je obeh ostalih ministrov kateri j kaj rekel, da je ta nota zagovor in da to ne srne biti. Vojni minister je stal vedno •pod vtisom, da ie to pogreška, ki se mora popraviti. Nota se je potem popravila.
pravljanje.
_ Tvrdka ustanovljena leta 1878. —
Trst, ulica Campartile Št. '9.

Tržaška posojilnica in hranilnica
tt

r«gltlrov9na zadruga z omejenim peraitvom TRST - Pia^ia e*elf3 Caserma it. 2, f. nad. • T3ST (v lastni hlii) vhod po glavnih stopnjicah.
POSOJILA DAJE
u vknjiibo 5 l/9 •/, na mtnice po 6*/# na zastave in amortisacijo n daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJK
HRANILNE VLOGE
■prejema od T«ak«ga, trn tudi ni i^^^^reiuij« po
Večje stalne vlog« In vloge na tek. račun po dogovoru.
Imtal tfmk plaCak zavod m. — vlagi m Uhko po tso krono. — ODDAJA IALNIKE) HRANILNE PUŠICE.)
plafaiic DOMAČE NAI
Poštno hranil-jičiii rsuUm nj.«H)4.	TELKFON St. 052
Ima varnostno celico isafa deposits) za shramUo vre In ^sinih listin, dokumentom ia raznih dragih vroilnot, popolnoma VMno proti ulomn n poiani, urejeno po najnovejšem nd^iim ter je oddaja strankam v najem pO najnižjih conah. STANJE VLOG NAD 10 MIUiONOrf K»OH.
Iiabe m-M 9 aa 12 iip. in od 3 da S m izpli£j]2 mi ^a«^ u i^bh jih
BES MMMMM—— ^