yu issn 0040-1978
leto XXXIX., ŠT. 42
Ptuj, 30. oktobra 1986 cena 80 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE:
Melioracije na 900 hektarih (stran 2)
Kaj zavira razvoj obrti? (stran 3)
Ceste, mostovi... (stran 4)
Pokopališča in urejanje grobov (Stran 5)
Praznik v Juršincih (stran 6)
Najboljša setev
doslej
Letos je bila jesen ves čas na-
klonjena sejalcem, ki so lahko
svoje delo opravili v najboljših
pobojih. Z zaključkom setve so
prišle tudi obilnejše padavine, ki
so pospešile razvoi posevkov.
Poleg tega so v obeh kmetijskih
zadrugah zagotovili uigodne po-
eoje za nakup umetnin gnojil in
kmetovalci so površine pred set-
vijo izdatno pognojili. Iz obeh
kmetijskih zadrug poročajo tudi
o rekordnih količinah prodane
semenske pšenice. V kmetijski
zadrugi Ptuj so zasebnemu kme-
tijstvu dobavili kar 275 ton se-
menske pšenice, v kmetijski za-
drugi Lovrenc pa nad 50 ton. To
je precej več kot kdajkoli doslej
in več kot so načrtovali.
»Kako si sejal, tako boš žel«,
pravi stari pregovor. To je torej
dokaz, da so se kmetovalci že od
nekdaj zavedali, kakšnega pome-
na je dobro opravljena setev za
pridelek pšenice. Ker je ta pod-
krepljena s strokovnimi ugotovit-
vami o pripravi zemlje in gnoje-
nju, o pomenu kakovostnega se-
mena m najprimernejšega časa
setve, smo lahko tokrat prepriča-
ni o zelo dobri žetvi v prihod-
njem letu. Seveda nam lahko vre-
me še odvzame del pridelka, ven-
dar sodobna tehnologija pridelo-
vanja bistveno zmanjšuje vpliv
vremena. Začnimo torej razmiš-
ljati o organizaciji prihodnje že-
tve in prevzemu pšenice!
JB
Novo vodstvo
ZMDA
Slovenske gorice
Na letošnji zvezni mladinski
delovni akciji Slovenske gorice
86 je sodelovalo prek 400 briga-
dirjev, ki so bili združeni v 12
mladinskih delovnih brigadah iz
raznih krajev Jugoslavije. V treh
izmenah so na območju Sloven-
skih goric in Haloz v ptujski in
lenarški občini izkopali prek
8 km jarkov za vodovodno omre-
žje, poleg tega pa so uredili prek
10 km lokal nin makadamskih
cest, ki so bile do tedaj skoraj ne-
vozne. Skupna vrednost opra-
vljenih del je bila letos ocenjena
na okoli 42 milijonov, brigadirji
pa so program svojih del kljuD
pomanjkanju brigadirjev v tretji
izmeni v celoti izpolnili.
Na skupščini ZMDA Sloven-
ske gorice 86 so minuli petek, 24.
oktobra, ocenili letošnji prispe-
vek brigadirjev na delovisčih in
tudi na področju interesnih de-
javnosti kot zelo uspešen. Poleg
tega so izvolili tudi novo vodstvo
skupščine in 11 člansko predsed-
stvo, ki bo takoj pričelo s pripra-
vami na prihodnje brigadirsko
poletje na našem obmoqu. Za
predsednika skupščine ŽMDA
blovensl^ gorice 87 so izvolili
Milana Cucka, poleg tega pa so
imenovali še dva podpredsedni-
ka in sicer Joco Repič za ptujsko
ter Ivana Jesenška za lenarško
območje. Mladinsko prostovolj-
no delo torej ostaja še naprej kot
sestavni del programov izgradnje
vodovodne in cestne mreže na
območju občin Ptuj in Lenart, na
skupščini pa so sklenili med dru-
gim tudi to, da bodo v prihodnje
posvečali brigadirskemu standar-
du in počutju v naselju akcije v
Dornavi še večjo pozornost.
-OM
SPOMINI ŽIVIJO
Takole je bilo minule dni na
marsikaterem pokopališču. Pad-
lim in umrlim svojcem smo ure-
jali grobove in spominska obe-
ležja. Pri tem smo bili v mislih z
njimi, ki jih ni več med nami.
Ob koncu tedna bodo pokopa-
lišča ponovno zaživela. Grobovi
bodo odeti v tisočere cvetove kri-
zantem, nageljnov, vrtnic, irisov.
Spomin na padle v NOB in na
vse umrle svojce bomo v ptujski
občini obudili na centralni ko-
memoraciji ob dnevu mrtvih, ki
bo jutri, v petek 31. oktobra, ob
trinajstih na starem mestnem po-
kopališču ob spomeniku padlim
borcem. Šolska mladina in ostali
občani se bodo zbrali že ob 12.30
na Trgu mladinskih delovnih bri-
gad, od koder bodo v žalnem
sprevodu ob zvokih žalostink
ptujskega pihalnega orkestra
krenili na osrednji komemorati-
vni prostor.
Fotografija: I. Ciani
V četrtek, 23. oktobra, je bil
veseli dan za mlade varčevalce v
osnovni šoli Olga Meglič v Ptu-
ju. Obiskali sta jih predstavnici
KB Maribor PE Ptuj, da bi jim
izročili nagradi za drugo in peto
mesto, ki so si ju prislužili za
vzorno urejeno pionirsko hranil-
no in za zbiranje sekundarnih su-
rovin.
Med 116 šolskimi hranilnica-
mi so bili ocenjeni s 364 točkami
in tako dosegli drugo mesto, z
njim pa tudi denarno nagrado
25.000 dinarjev. Lani, oziroma v
preteklem šolskem letu pa je 635
učencev OŠ Olga Meglič zbralo
63.904 kilogramov papirja, 226
kilogramov železa in 41 kilogra-
mov steklovine. S tem so dosegli
22 točk in peto mesto na področ-
ju KBM. Mladim varčevalcem
pa je banka poklonila tudi ra-
čunski strojček za delo v pionir-
ski hranilnici. Čestitamo!
mš
Marija Ovčar, vodja oddelka za
poslovanje z občani, izroča nagra-
do mentorici Mariji Mislovič. Fo-
to: mš
Desettisoča obiskovalka
mladinskega
oddelka knjižnice
Mladinski oddelek študijske
•n ljudske knjižnice v Ruju delu-
je že od leta 1956, torej letos mi-
neva 30 let od ustanovitve. K te-
mu jubileju pa so v sredo, 22. ok-
tobra, dodali še svojega 10 tiso-
čega obiskovalca. Pod to številko
so v svojo kartoteko vpisali
'3-letno Marjano Mlakar iz
f^ravc pri Vidmu, sicer učenko
OŠ Videm pri Ptuju. Ob tej pri-
^noiiti ji je knjižničar Vladimir
ivaj/uuvar izročil spominsko dari-
lo - knjigo s posvetilom, za na-
grado pa Marjani ni bilo treba
plačati članarine.
Sicer pa se v mladinskem od-
delku knjižnice trudijo, da bi k
sodelovanju pritegnili čim več
mladih bralcev. V ta namen so
pripravili nekaj novosti, kot je
recimo ura pravljic, do konca te-
ga leta pa bodo pripravili še ne-
kaj zanimivosti.	-OM
10-tisoča obiskovalka knjižnice Marjana Mlakar ob sprejemu spomin-
ske knjige s posvetilom, (foto: M. Ozmec)
UVODNIK
Ob svetovnem
dnevu varčevanja
Te dni lahko zasledimo v bančnih prostorih in šolskih
hranilnicah plakat in zastavico, ki sta posvečena 31. oktobru,
svetovnemu dnevu varčevanja. Njuna vidna zasnova (šahovni-
ca-zemlja-golobi) ponazarja mednarodno leto miru. Zemeljsko
kroglo (človeštvo) simbolično prikazuje šahovnica, katere igra
naj se zaključi z mirom (golob). Kot vidimo, vidna stalnica iz-
raža hotenje vsega človeštva po miru, ki mu edini omogoča
svobodo ustvarjanja, blagostanje in varno življenje. Pomeni pa
tudi izziv in apel, da denar, ki ga nerazumno troši za oborože-
vanje, preusmeri za odpravo lakote in za boljše življenjske raz-
mere dobre polovice človeštva.
Ob svetovnem dnevu varčevanja pa v poslovnih bankah
sirom domovine potekajo najrazličnejše akcije, katerih namen
je spodbujanje varčevanja v ožjem in širšem, smislu.
Denarna sredstva občanov v bankah in hranilnicah pred-
stavljajo dragoceni kreditni vir. Hranilne vloge v bilancah po-
slovnih bank ponekod že dosegajo polovico, kljub visoki infla-
ciji pa nominalno še naraščajo. To dokazuje, da je mogoče in
potrebno tudi v pogojih nestalnega gospodarstva začasno
odlagati porabo denarja. S politiko realne obrestne mere smo
do neke mere pospešili nagib varčevanja, kar se je pokazalo
predvsem v lanskem letu. V letošnjem letu pa se po prekinitvi
aranžmana z Mednarodnim monetarnim skladom zopet odda-
ljujemo od nje. Poudariti pa moramo, da si tako imenovana
»enotna« politika zveznih organov in poslovnih bank ni po-
vsem enotna, sicer ne bi določala tako togega načina obresto-
vanja sredstev občanov in nerazumljivo nizke obrestne mere za
nevezane hranilne vloge in devizna sredstva. Ob takih »enot-
no« določenih nespodbudnih pogojih varčevanja morajo po-
slovne banke vlagati toliko več aktivnosti za vzdrževanje varče-
valnega nagiba tudi v pogojih visoke inflacije, ki je, kot vemo,
največji sovražnik varčevanja in stabilnega gospodarstva.
Kljub programom gospodarske stabilizacije ukrepi tekoče
ekonomske politike ne uvajajo dovolj odločno načel racional-
nega gospodarjenja s proizvodnimi tvorci in z denarnimi sred-
stvi v terapijo inflacije.
V bankah ugotavljamo, da je žal še vedno v naši družbi
odsoten moralno-vzgojen vidik varčevanja. Naša banka zato
ob neprecenljivi podpori šolskih mentorjev, ki jim gre vse pri-
znanje, skuša gojiti varčevanje že med pionirji in mladino.
Vsako leto dobimo aktivi mladih varčevalcev na šolah s po-
dročja naše poslovne enote najvišja priznanja in nagrade, ki
jih podeljujemo v KBM. To vsekakor potrjuje naše mnenje, da
aktivnost in sredstva, ki jih vlagamo, dosegajo svoj namen.
Moralno-vzgojni pomen varčevanja ne moremo meriti le s
konkretnimi denarnimi in materialnimi vrednostmi. Ugotavlja-
mo ga s stopnjo razvitosti zavesti, ki se tudi kaže v odnosu do
družbenega premoženja. Tu pa žal ugotavljamo prevelik raz-
korak med družbenim (našim) in osebnim (mojim).
Franc LUKMAN, mag. oec.
Skozi Levajnce že
asfaltirana cesta
v krajevni skupnosti Destrnik so v letošnjem letu postali bogatej-
ši za štiri in pol kilometre asfaltiranih cest. Ob krajevnem prazniku so
slovesno predali namenu cesto od Janežovc do Jiršovc v dolžini 3500
metrov, v prejšnjem tednu pa so končali asfaltiranje ceste v dolžini
1100 metrov skozi Levajnce. Tako so letos prek tri stare milijarde vlo-
žili v asfaltiranje cest.
Tudi cesto v Levajncih so financirali iz rednega krajevnega sa-
moprispevka, polovico pa so prispevali krajani sami in sicer v zneskih
od 25.000 do 580.000 dinarjev na posamezno gospodinjstvo, oziroma
hišo. Vse potrebno za asfaltiranje so v Levajncih pripravili že v letu
1980, končno pa imajo tudi moderno cesto, na katero so ta čas pono-
sni tudi tisti, ki jih akcija najprej ni navduševala.
mš
Delavci cestnega podjetja polagajo zadnje metre asfalta v Levajncih.
Foto: mš
Referendum bo 23. novembra
Na skupni seji so delegati vseh treh zborov skupščine občine Ptuj
v torek soglasno sprejeli sklep o razpisu referenduma za III. občinski
samoprispevek. Referendum bo v vseh krajevnih skupnostih v nede-
ljo, 23. novembra 1986.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
30. oktober 1986 —
TEDNIK
Nova delovna
organizacija
v tozdu Trgovina Les Ruj so pričeli postopeic za odcepitev od
delovne organizacije Lik Savinja in z aktivnostmi za ustanovitev eno-
vite delovne organizacije Trgovina Les Ptuj, da bi okrepili vpliv te or-
ganizacije in da bi bila sposobna opravljati svojo osnovno funkcijo —
oskrbo s kurivom in z gradbenim materialom.
O razlogih, ki so jih vodili v organizacijske spremembe, je direk-
tor tozda Vilko Pešec dejal:
»Tozd Trgovina Les se je vključila v Lik Savinjo 1978. leta. V za-
četku so bile poslovne vezi dobre, z leti pa začele pešati, tako da je bi-
lo opravljenega zelo malo prometa prek proizvodnih tozdov te delo-
vne organizacije. Zato smo se že pri pripravi srednjeročnih planskih
dokumentov močno zavzeli, da bi vendarle dali trgovini tisto vlogo v
delovni organizaciji, ki ji pripada — postala naj bi nosilec prodaje
proizvodnih programov. Kljub sprejetim samoupravnim aktom in do-
govorjeni poslovni politiki tako prodaja ni zaživela. Zato smo začeli
razmišljati o drugačni organiziranosti naše temeljne organizacije. Po-
leg tega je lesno predelovalna industrija v izredno težkem gospodar-
skem položaju. Zato je naša registracija neomejene solidarne odgo-
vornosti pri taki asociaciji zelo tvegana, hkrati pa gre za velike odgo-
vornosti in obveznosti do skupnih služb in za vse stroške, ki so pove-
zano z izvajanjem samouprave na ravni delovne organizacije.
Vse to in še postopek reorganizacije, ki gaje sprožila Savinja in v
kateri nismo našli pravih poslovnih povezav in pravega razvoja naše
temeljne organizacije, nas je vodilo k temu, da smo pričeli v samou-
pravnih organih z aktivnostmi za izločitev in formiranje lastne delo-
vne organizacije.«
O izločitvi iz Savinje in o ustanovitvi enovite delovne organizaci-
je se boste zaposleni odločali na referendumu 28. novembra. Kakšno
je razpoloženje med delavci in kaj bo pravzaprav prinesla nova orga-
niziranost?
»Aktivnosti, ki tečejo po vseh sindikalnih skupinah, in mišljenje
družbenopolitičnih organizacij je zelo pozitivno. Predvidevamo, da bi
moral biti referendumski rezultat dober. Kjer so prednosti takšne or-
ganizacije? Prvič, gre za lasten razvoj oziroma za manjšo soodvisnost
od branže, ki je trenutno in še nekaj časa bo neakumulativna. Drugič,
gre za povečano pozicijo v rudnikih in seveda za večjo prisotnost v
domačem prostoru. Želimo si, da bi bili z novo organiziranostjo spo-
sobni tudi reprodukcijsko oskrbovati združeno delo, ki se sedaj — tu-
di zaradi razdrobljenosti ptujske trgovine z gradbenim materialom —
oskrbuje v Mariboru in drugih večjih centrih. To slabost želimo z last-
nim boljšim delom, boljšo organizacijo in novimi kadrovskimi prije-
mi odpraviti.«
V tozdu Trgovina Les se zavedajo moči delovanja zakona ponud-
be in povpraševanja. Prodaja lahko tisti, ki je konkurenčen, ki je do-
bro založen in lahko v vsakem trenutku ustreže potrebam velikih in
malih kupcev oziroma široke potrošnje. Menijo, da bodo z reorgani-
zacijo to dosegli, o čemer je pozitivno mišljenje tudi v občinskem po-
litičnem vrhu, ne samo pri kupcih, s katerimi že imajo stike ali pa jih
navezujejo na novo. Ob tem se seveda odpira vprašanje, zakaj jim to
doslej ni uspevalo. »V povezavi s Savinjo smo bili bolj usmerjeni na
prodajo lesa, lesnih izdelkov,« pravi Vilko Pešec,« tako da povezave
niso šle v želeni smeri. Nova organiziranost pa bo vsekakor dala dru-
gačne rezultate. Že sedaj smo v glavnem opravljali strokovne posle
sami, zato ne predvidevamo večjih kadrovskih širitev, le kadrovsko
okrepitev kar zadeva komercialo. Načrtujemo pa boljšo kakovost po-
nudbe, boljšo prodajo plina, popestritev ponudbe, obnovo prodajaln
in razmišljamo o svojem nadaljnjem razvoju v okviru industrijske co-
ne v Ptuju, kjer bi se lahko še bolj usmerili na energetiko. Obenem se
pripravljamo na izgradnjo deponije za premog, ki jo Ptuj nujno potre-
buje.«
Nevenka Dobljekar
Melioracije na 900
hektarih
Melioracije so postale v ptujski občini vsakdanjost, čeprav je bi-
lo pred leti mnogo odpora pri lastnikih zemlje. Ne bi mogli trditi, da
potekajo priprave na izvedbo melioracij v tem času brez težav, vendar
so sedanje v primerjavi s tistimi na začetku posegov v kmetijski pro-
stor neznatne. Doslej so v kmetijski zadrugi Ptuj izvedli melioracije
kar na 2.300 hektarih. Njihovi načrti pa segajo še naprej, že to jesen
bodo pričeli izboljševati 900 hektarov, sedaj zamočvirjene in slabo ro-
dovitne zemlje.
Jesenski, zimski in zgodnji pomladni čas sicer vremensko neu-
godni, vendar je potrebno opravljati melioracije prav v tem času, da
se izognemo večjemu izpadu v kmetijski proizvodnji. Kot je povedal
vodja pospeševalne službe Alojz Valenko, so kmetovalci — lastniki
zemljišč, ki bodo zajeta v melioracijo, o tem že obveščeni, sklicali so
že sestanke in izvolili melioracijske odbore. Kmetje v glavnem že tudi
podirajo drevje in odstranjuje^jo grmovje, v nasprotnem primeru opra-
vi to delo izvajalec melioracije, vendar na stroške lastnika zemljišča.
Na območju Sestrž, kjer bo melioracija zajela 200 hektarov, so z
deli že pričeli, te dni bodo zaorali tudi na melioracijskem območju
Barislovci, kjer gre prav tako za 200 hektarov. Poleg omenjenih ob-
močij v Polskavski dolini bodo pričeli z deli tudi na melioracijskem
območju Zamušani—Tibolci, na površini 500 hektarov.
Čeprav izvajalci ne morejo upati na lepo vreme, pa vendarle upa-
jo, da bodo razmere takšne, da bodo lahko delali po načrtu in da bo-
do pripravili površine za setev do 15. maja.
JB
Družbene dejavnosti-
uskladitev OD
Občinski komite za družbene dejavnosti občine Ptuj je imel
prejšnji teden sejo, ki jo je vodila predsednica Dragica Voda. Člani
komiteja so največ pozornosti posvetili valorizaciji programov samo-
upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1986 ter
uskladitvi osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z de-
lavci v gospodarstvu. Komite predvideva, da bodo sredstva za osebne
dohodke v gospodarstvu v bruto znesku porasla za približno 110%,
zato priporoča samoupravnim interesnim skupnostim, kot izvajalskim
delovnim organizacijam, da ocenijo sredstva, ki jih bodo dobili do
konca leta, da bi z decembrsko maso sredstev dosegli izenačen osebni
dohodek. Decembrski nivo bo startna osnova za leto 1987. Komite
priporoča izvajalcem, da 5 % decembrske mase sredstev izločijo kot
rezervo, za morebitne korekture, ki.bi jih povzročila drugačna gibanja
in rasti v gospodarstvu.	L
JAVNA RAZPRAVA O ORGANIZIRANOSU
Za boljše gospodarjenje z gozdovi
Republiški svet ZS Slovenije je nosilec
Družbenega dogovora o natančnejši razčleni-
tvi meril za uporabo v Zakonu o združenem
delu določenih pogojev za organiziranje
TOZD in TOK (temeljnih organizacij koope-
rantov) na področju gospodarstva. V skladu s
tem je Republiški odbor sindikata delavcev
lesne industrije in gospodarstva Slovenije
pripravil osnutek družbenega dogovora, ki
naj bi uveljavil predvsem nekatere spremem-
be v sedanjem organiziranju gospodarskih te-
meljnih organizacij.
Prvi osnutek družbenega dogovora je bil v
javni razpravi od decembra lani do 23. maja
letos. Pisne pripombe so poslale skoraj vse
gospodarske delovne organizacije z območja
Slovenije in tudi nekatere občine. Na podlagi
pripomb je delovna skupina pripravila nov
osnutek družbenega dogovora s pojasnilom,
katere pripombe in dopolnitve je bilo moč
upoštevati in zakaj, katere ne in zakaj ne. Ta
drugi osnutek je bil dan v javno razpravo ju-
nija letos in javna razprava praktično še tra-
ja. O njem je pred kratkim razpravljal izvršni
svet SO Ormož, 24. oktobra pa gaje obravna-
val občinski komite za kmetijstvo občine
Ptuj. Vsebina obeh razprav in sprejetih sta-
lišč kaže, da bo verjetno treba razpravljati še
o tretjem osnutku družbenega dogovora.
Za kaj dejansko gre?
Znano je, da smo po uveljavitvi Zakona o
združenem delu in Zakona o gozdovih orga-
nizirali vrsto gospodarskih temeljnih organi-
zacij združenega dela (imamo jo za območja
občine Ptuj in posebej za območje občine Or-
mož), ki gospodarijo z gozdovi v družbeni la-
sti, ter temeljnih organizacij kooperantov (za
območje občin Ormož in Ptuj obstaja TOK s
sedežem v Ptuju), ki gospodarijo z gozdovi v
zasebni lasti. Nemen predlaganega družbene-
ga dogovora je, da bi zagotovili uspešnejše in
racionalnejše gospodarjenje z gozdovi. Če
hočemo to doseči, je potrebno razmisliti o se-
danji organiziranosti TOZD in TOK, potreb-
no pa je tudi, da se vse temeljne organizacije
na določenem gospodarskem območju zdru-
žijo v eno delovno organizacijo za gospodar-
jenje z gozdovi, kar je tudi skladno z zako-
nom o gozdovih.
Velikost TOZD in TOK
Delovna skupina je upoštevala nekatere
predloge in dopolnitve iz razprave in v dru-
gem osnutku družbenega dogovora predlaga-
la, da TOZD lahko uspešno gospodari z
družbenimi gozdovi in uresničuje vse naloge
ter deluje kot temeljna samoupravna skup-
nost združenih delavcev, če je organizirana
za območje z najmanj 10 do 16 tisoč hektari
ali z največ 20 do 32 tisoč hektari gozdov in
lahko pridobiva najmanj 30 do 50 tisoč kubi-
čnih metrov ali največ 60 do 100 tisoč kubi-
čnih metrov letne blagovne proizvodnje
gozdnih lesnih sortimentov, v skladu z gozd-
nogospodarskim načrtom.
Predlog za temeljno organizacijo koope-
rantov pa je, da naj bi bila organizirana za
območje z najmanj 13 do 23 tisoč hektarov
ali največ 26 do 46 tisoč hektarov gozdov, na
katerih je lastninska pravica, in da zagotavlja
najmanj 30 do 50 tisoč kubičnih metrov ali
največ 60 do 100 kubičnih metrov letne bla-
govne proizvodnje gozdnih lesnih sortimen-
tov v skladu z gozdnogospodarskim načrtom.
Občinski komite za kmetijstvo Ptuj je spre-
jel stališče, da samo površina gozdov in kubi-
čni metri blagovne proizvodnje niso edino in
najprimernejše merilo za organiziranost toz-
dov, temveč je treba upoštevati predvsem na-
slednja merila: ekonomičnost, značilnost do-
sedanje organiziranosti, teritorialno razpro-
stranjenost, možnost sodelovanja lastnikov
gozdov in delavcev v procesu samoupravlja-
nja in podobna merila. Tem podobna stališča
so bila oblikovana tudi v razpravah v občini
Ormož. Verjetno pa so podobna stališča tudi
povsod tam, kjer ni večjih strnjenih gozdnih
kompleksov.
Vztrajanje na možnostih
ustanovitve enovitih TOZD
že v javni razpravi o prvem osnutku druž-
benega dogovora je bilo na našem območju
predlagano, da naj bi dogovor dopuščal mož-
nost oblikovanja enovitih TOZD, ki bi vklju-
čevale gospodarjenje z gozdovi v družbeni in
zasebni lasti. Tega predloga delovna skupina
ni sprejela. Utemeljili so s tem, da ločene te-
meljne samoupravne organizacije določata
tako zakon o gozdovih kot zakon o zduževa-
nju kmetov. Družbeni dogovor pa določa le
natančnejša merila za organiziranje tozdov in
tokov, zato tudi ne sme dopuščati nekaj, kar
ni v skladu z določili zakona.
V obrazložitvi je tudi navedeno, da se v
gozdni proizvodnji družbeni in zasebni sek-
tor močno razlikujeta po načinu organizira-
nosti in stopnji tehnološke intenzivnosti. Za-
sebni gozdni posestnik se sam vključuje v
gozdno proizvodnjo. To vključevanje je po
območjih zelo različno, vendar še tudi danes
zelo intenzivno. Gozdnogospodarske organi-
zacije prevzemajo na panju le 16 odstotkov
lesa, gozdni posestniki opravijo sami tudi po-
lovico vseh gozdnogojitvenih del. Precejšnji
del proizvodnje v zasebnih gozdovih je na-
menjen za domačo porabo in le del za trg.
Vse to zahteva sorazmerno veliko stikov z
lastniki gozdov. Proizvodnja v družbenih
gozdovih pa je v celoti sodobno organizira-
na, površinska koncentracija je večja, delo pa
opravljajo strokovno usposobljeni delavci.
V	javni razpravi v ptujski občini, enako tu-
di na območju Gozdnega gospodarstva Mari-
bor in v drugih podravskih občinah, je bila
močno poudarjena zahteva, da se omogoči
organiziranost gozdarstva v enovitih TOZD
za vse gozdove ne glede na sektor lastništva.
S tem bi uveljavili najracionalnejšo obliko
organiziranosti, saj bi bila na terenu organizi-
rana le ena gozdarska operativa, bolj racio-
nalno bi bila izkoriščena vsa materialna in fi-
nančna sredstva gozdarstva in tudi kadrov-
ske zmogljivosti.
Različnost v gozdni proizvodnji med druž-
benimi in zasebnimi gozdovi ni tako velika,
da ne bi bilo možno organizirati enovite ope-
rative in v njej uspešno izvrševati vse oblike
sodelovanja lastnikov gozdov. Možno in tudi
potrebno je v enoviti TOZD za gospodarje-
nje z gozdovi omogočiti polno samoupravno
odločanje lastnikov gozdov za tisti del do-
hodka in o vseh delitvenih odnosih, ki izhaja
iz gozdov v zasebni lasti.
Taka stališča je podprl tudi občinski komi-
te za kmetijstvo Ptuj, saj bi s tako organizira-
nostjo zadostili tudi težnjam večine občin, da
bi v občini zadžali temeljne organizacije, kar
pa v primeru, če bi sledili določilom osnutka
družbenega dogovora, ne bi bilo možno.
V	občini Ormož so bili odločno za to, da je
v občini le en gospodar gozdov, saj vidijo v
tem edino učinkovito obliko racionalizacije
gospodarjenja z_gozdovi.
Zaradi navedenega je malo možnosti, da
bo doseženo soglasje v javni razpravi o dru-
gem osnutku družbenega dogovora. Če bodo
družbenopolitične skupnosti vztrajale na svo-
jih stališčih, bo verjetno treba ubrati drugo
pot, predlagati spremembe v zakonih, ki bo-
do omogočali ustanovitev enovitih temeljnih
samoupravnih organizacij za gospodarjenje z
gozdovi. Samo zahtevati od delovne skupine,
da je v družbenem dogovoru zapisano nekaj,
kar ni v skladu z zakonom, ni sprejemljivo.
FF
PRIZIDEK POD STREHO
V	temeljni organizaciji Gu-
mama nadaljujejo s prizadevanji
za sanacijo poslovanja in kot je
povedal direktor Boris Horvat,
so trenutno pred največjim pro-
blemom — sanacijo proizvodne-
ga programa, saj jim sedanji ne
prinaša pričakovane akumulaci-
je. Devet mesečno poslovanje je
sicer pozitivno, vendar brez pri-^
merne akumulacije.
V	tem obdobju so se srečevali
tudi s problemom cen, saj so mo-
rali popraviti cene izdelkom iz
drugogradnje na januarsko ra-
ven. Izvoz je sicer v mejah plana,
vendar nižji od lanskega v tem
obdobju. Glavni vzrok je nedo-
nosnost oziroma premajhna de-
vizna udeležba, ki ne spodbuja k
večjemu vključevanju v medna-
rodno delitev dela.
Kljub temu bodo z izvozom
nadaljevali. Tudi prizidek k pro-
izvodni hali v izmeri 570 kvadra-
tnih metrov, ki je že pod streho,
bo služil tem namenom. V njej
bodo proizvajali industrijska ko-
lesa in program proizvodov za
BMW. Planirajo, da bodo s to
proizvodnjo pričeli že po novem
letu, do konca leta pa bodo na-
mestili vse potrebne stroje.
V tem obdobju tako so vsaj
prepričani bodo uspešno rešili
»problem« odnosov z DO Agis,
katere tozdi so za Gumarno izde-
lovali oziroma izdelujejo določe-
ne proizvode za nadaljnjo proiz-
vodnjo. Trenutno je vprašljivo
vprašanje odkupa orodij, ki so
skoraj v celoti amortizirana.
MG
V novih prostorih bodo v glavnem proizvajali za izvoz
foto: M. Ozmec
Aktivnosti v ptujskih sindikatih
Priprave na volilno skupščino sin-
dikata zdravstvenih delavcev
Občinski odbor sindikata de-
lavcev zdravstva in socialnega
varstva občine Ptuj se pripravlja
na programsko volilno skupšči-
no, ki bo 6. novembra ob 13. uri
v ptujskem delavskem domu
Franca Krambergerja. V dneh do
skupščine se bodo zvrstile razšir-
jene seje izvršnih odborov os-
novnih sindikalnih organizacij,
na katerih bodo razpravljali o
položaju zdravstvenega varstva v
občini Ptuj. V razpravi bodo go-
vorili tudi o razvoju zdravstva v
obdobju 1987—1991, ki se načr-
tuje z referendumskim progra-
mom in predvideva 70 % zbranih
sredstev tretjega občinskega sa-
moprispevka za sofinanciranje
posodobitve in širitve zdravstve-
nih in zdraviliških zmogljivosti.
Razpravljali pa bodo tudi o kan-
didatih za novo vodstvo občin-
skega odbora sindikata. Kandi-
dati so: Verica TURK za pred-
sednico, Slavica NOVAK za
podpredsednico in Ida PETLK
za sekretarko.
Sindikalna organizacija delavcev
na področju samostojnega osebne-
ga dela pred 25. obletnico
Izvršni odbor osnovne organi-
zacije ZSS delavcev na področju
samostojnega osebnega dela v
občini ^uj, ki ga uspešno vodi
Mirka MURATA, je pred odgo-
vorno nalogo. Na redni seji si je
zastavil dve nalogi do konca leta,
pripraviti letno delovno konfe-
renco in proslavo 25. obletnice
dela osnovne organizacije ZSS.
Pred 25 leti je bila v Sloveniji
med prvimi ustanovljena osno-
vna sindikalna organizacija ZSS
delavcev na področju samostoj-
nega osebnega dela v občini
Ptuj. V času svojega delovanja je
dosegla pomembne uspehe, ki
jih bodo na deloven način ovred-
notili ter si zastavili programsko
usmeritev dela za prihodnje. Iz-
vršni odbor je imenoval organi-
zacijski odbor, ki je že začel z de-
lom, zlasti z zbiranjem podatkov,
ker bodo izdali priložnostno pu-
blikacijo.
Razvijati in bogatiti kulturno ži-
vljenje delavcev
Na skupni seji sta se sestala
Odbor za medrepubliško sodelo-
vanje in Komisija za kulturo pri
občinskem svetu ZSS Ptuj.
Obravnavala sta izvajanje pro-
grama aktivnosti na področju
kulture ter se zavzela za načrtno
razvijanje in bogatitev kulturne-
ga življenja delavcev. Komisija
za kulturo ima v programu izved-
bo seminarja za organizatorje
kulturnega življenja v združenem
delu, zato je naloga vseh tistih
sindikalnih organizacij, ki jih še
nimajo, da jih imenujejo. V De-
lavskem domu Franca Kramber-
gerja v Ptuju bodo stalne slikar-
ske razstave — slikarjev amater-
jev, tako je v mesecu septembru
razstavljala svma slikarska dela
Anamarija TO§, sedaj pa razsta-
vlja Boris ŽOHAR. Odbor in ko-
misija sta tudi organizator slikar-
ske razstave — slikarjev amater-
jev bratskih občin Koprivnica,
Ptuj in Varaždin, ki je v razstav-
nem paviljonu Dušana Kvedra v
Ptuju. Odbor za medrepubliško
sodelovanje in Komisija za kul-
turo sta se dogovorila, da bosta
skupaj zastavljala aktivnosti na
področju medrepubliške kultur-
ne izmenjave ter spodbujala kul-
turno ustvarjalnost delavcev.
Častni odbor 25. obletnice medre-
publiškega sodelovanja zaključil
delo
V Cakovcu je bila tretja redna
in zaključna seja Častnega odbo-
ra 25. obletnice medrepubliškega
sodelovanja bratskih občin SR
Hrvatske in SR Slovenije, ki so
ga sestavljali: Pero DRK, Vladi-
mir KAPUN in Katica MIKU-
LAN iz Čakovca, Feliks BA-
GAR, Stanko DEBELJAK in Jo-
že ŠEGULA iz Ptuja, Slavko
FRIŠČIČ, Ivo VITEZ in Anica
SUKAČIČ iz Varaždina ter Lud-
vik KUČIŠ iz občine Šmarje pri
Jelšah. V razpravi so vsestransko
ocenili izvedbo programa aktiv-
nosti, ki so bile v F*tuju 13. in 16.
septembra. Občinskemu svetu
ZSS F*tuj so izrekli priznanje za
odlično organizacijo, informativ-
nim sredstvom pa za kakovostno
informiranje javnosti. Zaključno
poročilo bodo predložili v obrav-
navo in v sprejem Koordinacij-
skemu odboru, ki se bo sestal 1-
novembra v Varaždinu. Obrav-
navali so tudi programsko zasno-
vo jubilejne publikacije, ki bo iz-
šla ob 25. obletnici Srečanj brat-
stva in prijateljstva aprila 1987
ter programsko zasnovo radijske-
ga kviza o poznavanju zgodovine
delavskega gibanja in narodno-
osvobodilnega boja, ki bo v or-
ganizaciji Radia Ptuj ob 45. oble-
tnici JLA. Zavzeto pa so razpra-
vljali tudi o nujnosti gospodar-
skega sodelovanja združenega
dela. Častni odbor, ki ga je vodil
Ivan VITEZ iz Varaždina, je svo-
je delo zaključil. Člani častnega
odbora iz ptujske občine so pred
sejo položili šopke cvetja na gro-
bove prejemnikov zlate plakete
bratstva in prijateljstva, Elizabe-
te MARČEC in Ivana KEROV-
CA na čakovskem pokopališču
in se poklonili njihovemu spomi-
nu v imenu vseh članov občinske
organizacije ZSS občine Ptuj.
FB
TEDNIK - 30. oktober 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Kaj zavira razvoj obrti?
Razvoju drobnega gospodarstva je v zadnjih le-
tih namenjena dosti večja skrb kot pred desetlet-
jem. V raznih dokumentih so zapisane smernice,
naloge, cilji, vendar se v praksi zadeve spreminja-
jo počasneje kot je želeti. Zato je Izvršilni odbor
Obrtnega združenja Ptuj, ki združuje 580 obrtni-
kov, sklical sestanek s predstavniki upravnih orga-
nov, predsednikom izvršnega sveta Jožetom Boto-
linom in predsednikom skupščine občine Ptuj Go-
razdom Žmavcem. Pogovor se je sukal predvsem
okrog osebnih dohodkov obrtnikov, njihove soci-
alne varnosti, okrog kreditiranja obrti in deficitar-
nih dejavnosti, pa tudi šušmarjenja niso pozabili
omeniti.
Obrtniki so potožili nad sistemom obračunava-
nja oziroma določanja osebnih dohodkov, ki
sploh niso odvisni od njihovega dela, temveč od
republiškega poprečja in se tako določajo neodvi-
sno od vloženega dela in rezultatov dela. Najbolj
čudno je, da so primeri, ko imajo pri obrtnikih za-
posleni delavci precej višje osebne dohodke kot
obrtnik sam. Dogovor sestanka je, da bodo spro-
žene pobude za sistemske spremembe, saj občina
sama na to ne more direktno vplivati. Zaradi niz-
kih osebnih dohodkov je namreč ogrožena social-
na varnost obrtnikov, posebej tistih, ki so pred
upokojitvijo ali že upokojeni.
Probleme imajo tudi obrtniki začetniki, ki nima-
jo dovolj kapitala, za porodnice in pavšaliste. Obr-
tniki so se zavzeli za take spremembe, ki bodo
spodbujale razvoj obrti, posebno še deficitarnih.
Te sicer imajo določene ugodnosti pri kreditira-
nju, vendar bo potrebno spremeniti tudi dovoljeno
število zaposlenih delavcev, kot so to storili že v
drugih občinah — na primer v Domžalah. Jože
Botolin je obljubil, da bodo predstavniki občine in
združenja skupaj obiskali domžalsko in nekatere
druge občine, kjer se drobno gospodarstvo uspe-
šno razvija in njihovo prakso uporabili tudi v ptuj-
ski občini.
Udeleženci sestanka so se strinjali, da bi morali
bolj omejiti popoldansko obrt, saj družba od nje
nima kaj dosti, tisti, ki se z njo ukvarjajo, pa na
svojih delovnih mestih v združenem delu zagotovo
ne prispevajo toliko kot bi lahko. Posebej je bilo
izpostavljeno, da je potrebno ugotoviti umestnost
in potrebnost popoldanskih obrti. Zakonodaja iz-
dajanja dovoljenj dovoljuje in tudi preprečuje,
vendar je le malo takih, ki bi jih ustrezni organi
odklonili. Tudi v organizacijah združenega dela bi
lahko bili z dovoljenji manj radodarni. Ob tem pa
se nihče od udeležencev sestanka ni vprašal, zakaj
zaposleni vsebolj množično opravljajo popoldan-
sko obrt. Vzrok bo najbrž treba iskati v prem.ajh-
nih osebnih dohodkih, morda pa tudi v premajhni
zaposlenosti zaposlenih, ki zmorejo dnevno opra-
viti dva »šihta« običajno popoldanskega z več-
jo zavzetostjo. Razpravljalci so seveda v razpravi o
popoldanski obrti opozorili, da ne gre metati vseh
popoldanskih obrtnikov v isti koš. So namreč obr-
ti, ki jih ni mogoče drugače opravljati kot popol-
danske.
Precej je bilo besed tudi o uslužnostnih obrteh,
kjer imajo obrtniki marsikdaj težave. Programov
dela ni moč vnaprej pripraviti, nekateri obrtniki
imajo zaposlenih po pet ljudi in zanje morajo pri-
skrbeti dovolj dela, da si lahko zagotovijo ustrezne
osebne dohodke. Zato se vse pogosteje dogaja, da
takšni obrtniki ne želijo zaposliti več ljudi, čeprav
bi jih — vsaj občasno — lahko. Vendar, ne želijo
tvegati in si tega tveganja tudi ne morejo privošči-
ti.
Obrtniki bi si nasploh želeli več olajšav pri kre-
ditiranju, urejeno obrtno cono, drugačen sistem
obračunavanja osebnih dohodkov in podobno. Po
besedah predsednika izvršnega sveta in predsedni-
ka občine, je treba pri kreditiranju upoštevati že
sedanje olajšave in obenem tudi razlike, ki obsta-
jajo med drobnim gospodarstvom* in ostalim zdru-
ženim delom — te so marsikje v prid drobnega go-
spodarstva. Poleg tega so obrtniki zvedeli, da bi se
lahko vključili tudi v združevanje sredstev za nova
delovna mesta — sklad je že ustanovljen — in po-
tem iz tega sklada tudi dobivali denar za odpiranje
novih delovnih mest — seveda ob enakih pogojih
kot veljajo za ostalo združeno delo. Vsekakor pa je
bila dana pobuda za tesnejše sodelovanje med
združenjem in občinsko skupščino, oziroma med
drobnim gospodarstvom in ostalim združenim de-
lom. Sestanek je pokazal, da je pripravljenosti za
sodelovanje dovolj, preiti bo treba le k dejanjem.
Nevenka Dobljekar
Iz predreferendumske razprave
v Gorišnici
Krajani Gorišnice so pretekli
teden razpravljali o programu
tretjega občinskega samoprispev-
ka. Udeležba na razpravi ni bila
ravno velika, vendar so krajani
povedali svoja mnenja do pro-
grama in takega načina zbiranja
sredstev. Menili so, da se zaveda-
jo, da je potrebno za razvoj mar-
sikaj žrtvovati, vendar se nikakor
ne morejo strinjati z neracional-
nim trošenjam tako zbranih sred-
stev. Poudarili so, da je potrebno
zagotoviti nadzor pri izvajanju
investicij, predvsem kakovosti iz-
vajanja gradbenih del. Zavedajo
se, da brez samoprispevka marsi-
česa v naši občini ne bi bilo, ven-
dar želijo, da so v fazi izvajanja
bolje obveščeni o načinu troše-
nja teh sredstev in o kakovosti in
funkcionalnosti novih gradenj,
saj je zelo težko razumeti, da je
pri nekaterih gradnjah v prete-
klosti prišlo do sanacij še preden
so bili objekti dokončani.
Razen o programu tretjega ob-
činskega samoprispevka pa so se
z delegacijo, ki le-tega utemelju-
je, pogovarjali še o problemih, ki
jih imajo v svoji krajevni skup-
nosti. Ti so predvsem: zelo slabo
stanje ceste proti Ormožu, ne-
sporazum pri podiranju topolov,
slaba in nepravočasna obvešče-
nost o melioracijskih in komasa-
cijski delih na njihovem področ-
ju-
Predlagali so tudi, da bi takšne
pogovore s predstavniki razli-
čnih delovnih področij in nosilci
družbenopolitičnega življenja v
naši občini morali nadaljevati,
saj imajo redkokdaj priložnost
za to in s tem tudi možnost nepo-
srednih informacij, predvsem pa
želijo boljšo povezavo z ljudmi,
ki zastopajo njihova mnenja na
republiški in zvezni ravni — kajti
nekoč so dobro vedeli kdo so nji-
hovi odposlanci in so se z njimi
tudi večkrat neposredno pogo-
varjali, sedaj pa ta stik močno
pogrešajo.	d. 1.
Za boljše delo v socialistični zvezi
o nalogah članov ZK v Socia-
listični zvezi je bilo veliko pove-
danega na letošnjih kongresih
Zveze komunistov. V Resoluciji
10. kongresa ZKS je med drugim
zapisano: »Ena izmed stratesko
pomebnih nalog članov zveze
komunistov, organizacij in orga-
nov je še naprej naloga, da z la-
stno pobudo, demokratičnostjo
in širino delovanja nenehno
spodbujamo in s svojo aktivnost-
jo utrjujemo frontnost in širino
delovanja socialistične zveze kot
najširšega političnega temelja sa-
moupravljanja.«
Kljub tako zapisanim nalogam
ugotavljamo, da se stanje ni bi-
stveno izboljšalo. Zato je bilo
potrebno, da je o delovanju čla-
nov in organov ZK v SZDL spre-
govoril C^ ZKJ na tretji seji, ki
je bila 10. oktobra v Beogradu.
Po uvodnem referatu Franca Še-
tinca, člana predsedstva CK
ZKJ, in izčrpni razpravi je bil
sprejet osnutek stalisč o delova-
nju članov in organizacij zveze
komunistov v SZDL. Ta osnutek
je bil dan v široko partijsko raz-
pravo, ki bo trajala do 15. de-
cembra. CK ZKJ bo na podlagi
te razprave določil stališča o de-
lovanju članov in organizacij ZK
v SZDL.
Za Socialistično zvezo delov-
nega ljudstva pomeni sedanji tre-
nutek samoupravne revolucije v
Jugoslaviji vrnitev k tistim nače-
lom organiziranja in delovanja,
ki so vdelana v temelje njenega
zgodovinskega nastanka. Prav
sedaj je možnost, da si povrne
nekdfanji ugled in to v konkretni
akciji kot fronte vseh socialisti-
čnih sil. Potrditi se mora prav v
temeljih naše družbe, od krajev-
nih skupnosti in temeljnih orga-
nizacij združenega dela navzgor,
saj delovni ljudje presojajo sko-
raj vse povezano z okoljem, kjer
delajo in živijo.
Namen razprave v organizaci-
jah ZK je, da osnovne organiza-
cije ZK ponovno zaostrijo odgo-
vornost svojega članstva za delo-
vanje v SZDL. Vsak član ZK mo-
ra spoznati, da je le s pomočjo
SZDL moč uspešno premagovati
nakopičene težave sedanjega raz-
voja in da to preprosto resnico
potrjuje tudi zgodovina Osvobo-
dilne fronte. Z dogovorjeno in
usklajeno akcijo ZK in drugih
družbenopolitičnih organizacij v
fronti Socialistične zveze bo stor-
jen pomemben korak naprej pri
"krepitvi enotnosti države in nje-
ne varnosti.	FF
V Slovenskem kulturno prometnem
društvu Sava v Frankfurtu
v Frankfurtu že 15 let uspešno
deluje Slovensko kulturno pro-
svetno društvo SAVA. Od 1978.
leta, ko je nad društvom prevzela
pokroviteljstvo Občinska konfe-
renca SZDL Ptuj, smo priča do-
bremu sodelovanju s ptujsko ob-
čino. Pomembno ob tem je zlasti
to, daje SAVA v Frankfurtu raz-
vila takšne dejavnosti, ki jo uvrš-
čajo med najbolj delovna in
Uspešna društva naših delavcev
na začasnem delu v tujini.
V okviru dogovorjenega sode-
lovanja Save in Ptuja velja pose-
bej izpostaviti povezanost šol-
skih otrok in učiteljev. Tako so
bili pred kratkim v gosteh v ptuj-
ski osnovni šoli Tone Žnidarič
otroci šole slovenskega dopolnil-
nega pouka.
To soboto pa so Savani v
Frankfurtu pripravili svojo vsa-
koletno, že tradicionalno priredi-
tev Vinsko trgatev. Na povabilo
društva se je je udeležila tudi de-
legacija iz Ptuja, ki jo je vodil
predsednik Občinskega sveta
Zveze sindikatov Slovenije Stan-
ko Debeljak. Članom delegacije
so v petek zvečer v Savi pripravi-
li nadvse topel in prisrčen spre-
jem. V imenu društva je Ptujčane
pozdravil predsednik Dušan
RUPAR. Ob tej priložnosti so se
Občinski konferenci SZDL Ptuj
posebej zahvalili za prijetno bi-
vanje njihovih otrok v domovini,
pa tudi osnovni šoli Tone Žnida-
rič, kakor vsem staršem otrok te
šole, ki so jih imeli v gosteh.
Med bivanjem v Frankfurtu se
je ptujska delegacija udeležila
sprejema pri našem generalnem
konzulu v Frankfurtu Francu
Pristovšku. Tam so pohvalili
vzorno delo društva Sava in bo-
gato sodelovanje z občino Ptuj.
Beseda je bila tudi o možnostih
vračanja naših delavcev z začas-
nega dela v tujini in o njihovem
vključevanju v drobno gospodar-
stvo.
Na vinski trgatvi v Frankfurtu
pa je gostoval ptujski narodno
zabavni ansambel POMLAD, ki
se je izredno izkazal in požel ve-
liko priznanje, saj so ga vsi obi-
skovalci za prijetne viže nagradi-
li s ploskanjem.
Na razgovoru s ptujsko dele-
gacijo in vodstvom Save iz
Frankfurta je bilo vnovič pou-
darjeno dobro sodelovanje in ve-
lika pripravljenost z obeh strani,
da bi ga tudi v prihodnje tako
uspešno razvijali.
F. G.
Dokumentacijska razstava bratskih
občin v Titovem Kumrovcu
v spominskem domu borcev
NOV in mladine Jugoslavije v
Kumrovcu so 24. oktobra odprli
dokumentacijsko razstavo o
25-letnem sodelovanju bratskih
občin SR Hrvatske in SR Slove-
nije, ki so jo postavili marljivi
delavci Zgodovinskega arhiva
Ptuj. Slovesnost je pričel mešani
pevski zbor ).Kumrovec« iz Ku-
mrovca, ki se nam je v Ptuju
predstavil ob 13. kongresu ZKJ
in Dnevu samoupravljalcev. Ot-
voritve so se udeležili najodgo-
vornejši nosilci funkcij občinske
skupščine in družbenopolitičnih
organizacij bratske občine Kla-
njec, predsednik jugoslovanske-
ga sveta spominskega parka Ku-
mrovec, predsednik Medobčin-
skega sveta ZKH zagrebške
skupnosti občin, delegacija ob-
činskega sveta ZSS Ptuj in drugi.
Direktor spominskega parka
Kumrovec Ivica HRASTOVIČ je
v pozdravnem govoru izrazil ve-
liko zadovoljstvo, da je doku-
mentacijska razstava o sodelova-
nju bratskih občin v Titovem
rojstnem kraju. Predsednik ob-
činskega sveta ZSH Klanjec Ivan
KAJBA je v otvoritvenem govo-
ru orisal uspehe, ki so bili dose-
ženi v 25 letih medrepubliškega
sodelovanja, Nada JURKOViC
iz ptujskega zgodovinskega arhi-
va pa je pregledno prikazala ce-
lotno vsebinsko zasnovo doku-
mentacijske razstave.
V postavitev dokumentacijske
razstave so delavci Zgodovinske-
ga arhiva Ptuj vložili mnogo de-
la, zlasti pa Nada JURKOViC,
ki vlaga veliko svojega bogatega
znanja in dela v zbiranje ter stro-
kovno obdelavo celotne doku-
mentacije o medrepubliškem so-
delovanju bratskih občin SR Hr-
vatske in SR Slovenije, za kar za-
služi javno priznanje in zahvalo
vseh bratskih občin.
Dokumentacijska razstava je
začela svojo pot leta 1981 v Ptuju
ob 20. obletnici sodelovanja
bratskih občin SR Hrvatske in
SR Slovenije, sedaj pa zaključuje
svojo pot v Titovem Kumrovcu.
V obdobju zadnjih pet let je bila
v Cakovcu, Ivancu, Koprivnici,
Krapini, Lendavi, Mariboru-Te-
zno, Ormožu, Pregradi, Sloven-
ski Bistrici, Šmarju pri Jelšah in
Varaždinu. Dokumentacijska
razstava, skupaj z izdanim kata-
logom, sodi med največje skupne
kulturne akcije sodelujočih brat-
skih občin, ki so skupaj financi-
rale izdajo kataloga, nabavo pa-
nojev in vitrin ter razstavno gra-
divo. Pri sofinanciranju sta sode-
lovala tudi Republiški svet Zveze
sindikatov Slovenije in Kulturna
skupnost Slovenije.
Bilanca dokumentacijske raz-
stave se uspešno zaključuje. Zgo-
dovinski arhiv Ptuj, ki je nosilec
in izvajalec naloge, pa zasluži za
vestno in uspešno izvedbo zau-
pane naloge priznanje in zahva-
lo.
Ob tem, ko zaključujemo s
predstavitvijo dokumentacijske
razstave o 25 letnem sodelovanju
bratskih občin SR Hrvatske in
SR Slovenije v Titovem Kumrov-
cu, že kujemo načrte za nove do-
kumentacijske razstave. V pri-
hodnjem letu bo 10. obletnica
sodelovanja enot in štabov civil-
ne zaščite 16 bratskih občin SR
Hrvatske in SR Slovenije, ki ima-
jo za seboj 9 uspešno izvedenih
medrepubliških vaj enot m šta-
bov civilne zaščite. Zamisel je
dokumentacijska razstava o
aktivnostih na področju splošne
ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite. Aktivnosti na tem po-
dročju je veliko, zlasti v civilni
zaščiti, teritorialni obrambi, zve-
zi rezervnih vojaških starešin,
milici, sekretariatih za ljudsko
obrambo in drugih dejavnikih, ki
so pomembni za obrambo domo-
vine, zato je na voljo veliko zani-
mivega in poučnega razstavnega
gradiva.
FB
Foto: Alojz CAJNKO
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
30. oktober 1986 —
TEDNIK
CESTE, MOSTOVI...
PROGRAM RAZVOJA REGIONALNIH IN
LOKALNIH CEST
V OBČINI PTUJ DO LETA 1990
Srednjeročni program razvoja regionalnih in lokalnih cest vsebuje nadaljevanje razvoja regionalnih in lo-
kalnih cest v občini Ptuj. Plan rednega vzdrževanja in varstva cest ter večjih vzdrževalnih del, ki je obdelan in
sprejet v analizi razvojnih možnosti, predstavlja nadaljevanje razvoja cestnega gospodarstva na manj razvitem
oomočju občine v Slovenskih goricah in Halozah.
Omrežje kategoriziranih cest v občini Ptuj je eno najgostejših v Sloveniji. Razen velike gostote naše ce-
stno gospodarstvo obremenjuje še slabo tehnično stanje vozišč, saj imamo še vedno 50 % makadamskih cest.
Glede na takšne ugotovitve in
dejavnost, katero opravlja Skup-
nost za ceste v srednjeročnem
planu, so cilji naslednji:
—	dokončati je treba nerealizi-
ran program večjih vzdrževal-
nih del (modernizacije cest)
iz programa 1981-1985 kot
prednost,
—	izboljšati stanje pri vzdrževa-
nju cest in s tem povečati
prometno varnost,
izvesti ojačitve na že moder-
niziranih cestah v preteklih
pbdobjih, odvisno od dotra-
janosti in prometnih obreme-
nitev,
izvesti gradnjo lesenih mo-
stov na prehodih čez potoke,
pri večjih vzdrževalnih delih
(modernizacijah) upoštevati
potrebe medkrajevnih pove-
zav predvsem z občinskim
sredisčem in središči krajev-
nih skupnosti,
program večjih vzdrževalnih
del (modernizacije) regional-
nih m lokalnih cest usmeriti
predvsem na manj razvita ob-
močja občine Ptuj — v Slo-
venske gorice in Haloze.
Naloge in obveznosti iz samoupravnega
sporazuma
Realizacija ciljev in nalog bo
zagotovljena s tem srednjero-
čnim planom Skupnosti za ceste
občine Ptuj in samoupravnim
sporazumom. V skladu z naloga-
mi, za katere je skupnost za ceste
ustanovljena^ bodo v tem sred-
njeročnem obdobju izvedeni na-
slednji cilji in naloge:
—	redno vzdrževanje in varstvo
regionalnih (125 km in lokal-
nih 428 km) cest;
—	ojačitve že moderniziranih
odsekov cest v preteklih ob-
dobjih, položitev asfaltbeto-
na 50 km.
Pri uresničevanju zastavljenih
ciljev bo potrebno razreševati
naslednje probleme:
1.	Stalno pomanjkanje finančnih
sredstev
Poleg s planom predvidenih
sredstev bo potrebno določene
vire vezati na takšne osnove, ka-
terih spremembe vplivajo na inf-
lacijska gibanja. Za vire, katerim
taksne osnove ni možno zagoto-
viti_, pa bo potrebno glede na inf-
lacijo vsako leto zagotavljati do-
datna sredstva. Kot dodatni vir
sredstev ne glede na kmetijsko
občino je potrebno uvesti obve-
zno plačevanje cestnine za vse
traktorje.
2.	Zagotovitev zadostnih količin
osnovnih gradbenih materialov
Glede na materiale, katerih
primanjkuje, je vedno večji pro-
blem zagotoviti zadostne količi-
ne kamnitih materialov iz priro-
čnih virov. Območje občine Ptuj
leži na izredno kvalitetnih in ve-
likih količinah stenskega ter gra-
moza iz naplavin Drave. Dose-
večja vzdrževalna dela (mo-
dernizacija) 20,4 km regional-
nih cest IZ sredstev amortiza-
cije ter 44 km lokalnih cest
(tabela I),
zamenjava dotrajanih nosil-
nih elementov lesenih mostov
z betonskimi v Tibolcih, De-
strniku in Skorišnjaku,
večja vzdrževalna dela na ob-
vozni cesti v Ptuju.
Za izvedbo zadanih nalog
v srednjeročnem obdobju
1986-1990, ovrednotenih po
cenah 1985. leta bo potrebno
zagotoviti skupna sredstva v
višini 2.241.746.000 din.
danja praksa pri odpiranju gra-
moznic je pokazala siabo gospo-
darjenje, saj so se gramoznice
odpirale na črno, brez planov ek-
sploatacije in poznejše separaci-
■^^'V planu 1986-1990 bo skup-
nost za ceste za potrebe vzdrže-
vanja in večjih vzdrževalnih del
koristila materiale iz sipin Drave
ter iz gramoznic^ ki so planirane
s planom sanacije. Zaradi zmanj-
ševanja transportnih razdalj je
potrebno urediti gramoznice v
Kidričevem za področje Haloz
ter v Borovcih za področje Slo-
venskih goric.
3. Možnosti najemanja kreditov
Pri izvajanju kreditne politike
bi morali težiti k pridobitvi kre-
ditov z daljšo dobo vrnitve ter
manjšimi obrestnimi merami.
Zaradi dinamike zbiranja sred-
stev ter pripravljenosti krajevnih
skupnosti za predčasno sofinan-
ciranje večjih vzdrževalnih del
na cestnih odsekih je potrebno
. takoj angažirati sredstva v pro-
gram večjih vzdrževalnih del na
odsekih cest z obveznostjo skup-
nosti, da zagotovi sofinancerski
delež po letnem planu.
RAZLIČNE MOŽNOSTI RAZ-
VOJA IN POTREBNI UKREPI
ZA NJIHOVO URESNIČEVA-
NJE
Zaradi hitrega razvoja vseh
vrst cestnega prometa in prepo-
časnega razvoja cestne mreže v
občini Ptuj bo potrebno več vla-
gati v razvoj cestne mreže. Na
začetku srednjeročnega obdobja
1986-1990 bo v občini še vedno
50 % makadamskih cest. Upošte-
vaioč navedene ugotovitve in
zahtevo po uresničitvi sprejetih
ciljev, da se močno izboljša vzdr-
ževanje cest, v nadaljevanju pri-
kazujemo oziroma ocenjujemo
različne možnosti razvoja cestne-
ga omrežja:
1.	Redno vzdrževanje in varstvo
cest
V obdobju 1986-1990 je gle-
de na dejanske potrebe ter slabo
tehnično stanje vseh makadam-
skih cest potrebno vlagati več
sredstev. Glede na sprejete nor-
mative in standarde je potrebno
redno spremljati materialne stro-
ške ter potrebe po vzdrževanju in
varstvu cest.
2.	Ojačitve cestnih odsekov (polo-
žitev asfalbetona)
Upoštevajoč pospešeno mo-
dernizacijo v preteklih obdobjih
in porast prometnih obremenitev
do konca 1990 leta je potrebno
ojačati 50 km lokalnih cest v
skupni vrednosti 165.000.000
din, iz sredstev za vzdrževanje in
varstvo cest, katera se zbirajo po
38. členu Zakona o cestah, pa
30 km regionalnih odsekov cest.
Na osnovi vsakoletnih ogledov
po spomladanski odjugi bodo
določeni odseki cest, ki so naj-
bolj kritični, po oceni stanja m
prometni obremenitvi tudi po-
pravljeni.
3.	Zamenjava nosilnih elementov
mostov
Glede na velika vlaganja v za-
menjavo dotrajanih lesenih mo-
stov v preteklem obdobju je po-
trebno tej praksi tudi slediti ter
zamenjati dotrajane lesene mo-
stove v Tibolcin, Destrniku in
Skorišnjaku, v skupni vredno.,ti
40.000.000 din.
4.	Večja vzdrževalna dela (moder-
nizacija)
Lokalne ceste
Na osnovi usklajenega plana
modernizacije cest iz analize raz-
vojnih možnosti je potrebno v
tem obdobju slediti pospešenem
razvoju cestnega omrežja na ne-
razvitem območju Slovenskih go-
ric in Haloz. Pri izvajanju pro-
grama večjih vzdrževalnih del je
potrebno ob izdelavi in sprejetju
letnega plana upoštevati s pred-
nostno pravico krajevne skupno-
sti, ki so zagotovile sofinancerski
delež. Za potrebe večjih vzdrže-
valnih del bo na odsekih lokal-
nih cest na osnovi cen 1985. leta
angažirano 554.400.000 din.
Regionalne ceste
Upoštevajoč zakonska določi-
la ter dejansko stanje odsekov
regionalnih cest je potrebno vsa
sredstva iz amortizacije lokalnih
in regionalnih cest nameniti v
večja vzdrževalna dela odsekov
regionalnih cest: Grajena—Vur-
berg 2,7 km; Apače Hajdina
0,8 km;	Leskovec--Cvetlin
3,2 km,	Juršinci- Žihlava
5.4	km, Majšperk Stoperce
5.5	km, Lešje—Poljčane 0,8 km,
Dolena - Jurovci 2,0 km.
5. Večja vzdrževalna dela na obvo-
zni cesti v Ptuju
Iz dosedaj sprejetih stališč,
družbenega dogovora in samou-
pravnega sporazuma o sofinanci-
ranju obvozne ceste v Ptuju je
potrebno v tem obdobju, v koli-
kor sofinancerji zagotovijo svoj
delež, nadaljevati ter dokončati
odseke ceste Rogozniška—Gajke
Spuhlja ter odseka Osojnikova —
Potrčeva cesta.
Obveznosti do drugih
Glede na naloge in dosedanjo
prakso pri izvajanju moderniza-
cije cestnih odsekov del sredstev
zagotavljajo krajevne skupnosti
po planiranih odsekih. Na neraz-
vitem območju občine krajevne
skupnosti sofinancirajo 30%
vrednosti del, na razvitem ob-
močju občine pa 50 % vrednosti
del, na osnovi vsakoletnih prora-
čunov. V kolikor krajevna skup-
nost ne zagotovi sofinancerskega
deleža, se dela premaknejo v na-
slednje leto — obdobje. Planira-
ni odseki po krajevnih skupno-
stih so usklajeni s samoupravnim
^orazumom. Na osnovi plana
ZG SR Slovenije je potrebno so-
delovati z določenim sofinancer-
skim deležem pri modernizaciji
nivojskih križanj z železnico.
SKUPNOST ZA CESTE
OBČINE PTUJ
(posnetek: Ivo CiaBf)
Večja vzdrževalna dela
Z občinskim samoprispevkom bomo
lospešili modernizacijo in
obnovo kategoriziranih cest
Skupo smo se odločili za po-
spešeno modernizacijo cest v ob-
čini in zato dogovorili, da bo
združeno delo v tem srednjero-
čnem obdobju združevalo 0.75 %
od bruto osebnih dohodkov na-
mesto 0,50 %, kolikor je združe-
valo v preteklem planskem ob-
dobju. Poleg tega oi 15% zbra-
nih sredstev tretjega občinskega
samoprispevka še dodatno na-
menili za urejanje cest. Po letoš-
njih ocenitva bi to znašalo
300,000.000 din. Z združenimi
sredstvi Skupnosti za ceste obči-
ne Ptuj in krajevnih skupnosti bi
tako poleg predvidene moderni-
zacije po srednjeročnem planu
razvoja regionalnih cest v letih
1986—1990 modernizirali še
14 km in z asfaltbetonom obno-
vili 27 km kategoriziranih cest v
občini.
V tabeli navajamo posege za
posamezne kategorizorane ceste
v občini. Pododbor za področje
cest, ki dela v sklopu odbora za
pripravo referenduma, je pri se-
stavi dodatnega programa mo-
dernizacije cest v občini upošte-
val specifičnosti tako posamez-
nih območij občine Ptui kot zna-
čilnosti posameznih krajevnih
skupnosti. Upošteval je dejstvo,
da je mnogo težje modernizirati
ceste v Halozah in Slovenskih
foricah zaradi razseljenosti pre-
ivalcev teh območij in zaradi
zahtevnosti (ilovica).
Ugotovoli smo tudi, da mora-
mo na že moderniziranih cesti-
ščih pospešeno polagati asfaltbe-
tone, saj bitogramozi zaradi do-
trajanosti cestišč že propadajo.
Ne nazadnje pa smo ugotovili,
da so posamezne krajevne skup-
nosti v modernizacijo regional-
nih cest vlagale lastna sredstva,
druge pa sploh ne. Nasploh pa
vlada mnenje, da so nekatere
krajevne skupnosti dajale večje
deleže v razvoj cestne infrastruk-
ture kot druge, da so posamezne
krajevne skupnosti bile deležne
manjše pomoči Cestne skupnosti
kot druge in da ležijo posamezne
krajevne skupnosti na manj raz-
vitin območjih občine druge pa
ne.
Vsekakor pa smo si prizadeva-
li, da v okviru razpoložljivih
sredstev poskušamo urediti čim
več cest in da po možnosti ugo-
dimo vsem krajevnim skupno-
stim v občini.
Celotno sliko razvoja cestne
infrastrukture dobimo, če upo-
števamo že sprejeti plan Skupno-
sti za ceste oDčine iHuj. Program
modernizacije cest iz sredstev 3.
občinskejga samoprispevka kaže
razdrobljenost sredstev po posa-
meznih odsekih, ob upoštevanju
že prej omenjenega plana pa lan-
ko ugotovimo, da bomo z zdru-
ževanjem vsen sredstev uredili
daljše odseke cest po posamez-
nih krajevnih skupnostin.
Odbor za pripravo referenduma
— pododbor za ceste
Program modernizacij in ojačitev lokalnih in regionalnih
cest iz III. občinskejSfa samoprispevka v obdobju 1987-92
TEDNIK ~ oi^o''«'*
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
POKOPALIŠČA IN UREJANJE GROBOV
Ko smo skozi vse leto govorili
o urejanju našega okolja in si
prizadevali, da bi bilo čim bolj
urejeno in negovano, nam bilo
vselej v ponos in zadovoljstvo,
kot odraz naše kulture in odnosa
do narave, se sedaj v tej pozni je-
seni, tik pred Dnevom mrtvih ne-
koliko prepustimo razmišljanju o
pokopališčih v našem okolju in
urejanju grobov.
Grobove, v katerih počivajo
rajni, naši najbližji in so razmeš-
čeni na pokopališču, pojmujemo
kot poslednji vrt. Po sodobnih ur-
banističnih načelih se pokopališ-
ča v naših mestih uvrščajo med
zelene površine in vse pogostnej-
ši napori načrtovalcev in stro-
kovnjakov s področja hortikultu-
re so, da bi pokopališča bila ure-
jena tako, da bi bila vredna
gozdne ali parkovne označbe. Za
vsako pokopališče bi lahko deja-
li, da je znamenitost in odraz
kraja, v katerem je. Najsibo še
tako majhno in skromno; če je
čisto in urejeno, odraža kraj in
spoznanje, da tod živijo ljudje, ki
jim spomin na rajne in urejanje
okolja pomeni dodatno duhovno
vrednoto.
Niso redki kraji v svetu, tudi
pri nas so zelo pogosti (kot je po-
kopališče v Varaždinu), kjer ve-
ljajo pokopališča kot turistična
znamenitost, pa ne zaradi drago-
cenih grobnic in nagrobnikov,
temveč zaradi njihove hortikul-
turne ureditve. Marsikje je prev-
ladalo spoznanje, da je pokojni-
ku prav malo mar, kako težko in
drago skalo smo mu postavili na
prsi ter s kakšnim bliščem mar-
morja, železa in betona se mu že-
limo oddolžiti. Vzemimo grob
kot vrt v malem, intimni in tihi
vrtiček v spomin pokojniku, kajti
rastlinski svet na pokopališču je
tisti krajinski element, ki je sim-
bol življenja in protiutež stati-
čnosti kamnitih spomenikov.
Urejenost groba in pokopališče
predstavlja in izraža našo pieteto
do pokojnika in rajnih, ki poči-
vajo v tem poslednjem vrtu. V
kakšno okolje sodi pokopališče?
Zgodovinsko je znano, da so v
severnih deželah že stari Germa-
ni, posebej pa še Skandinavci za
najprimernejše bivališče pokoj-
nikov namenjali gozd ali pa ure-
dili park, ki se je od običajnega
razlikoval le po nagrobnikih.
Rastlinje na pokopališču se
mora podrejati koreninam kra-
jevnih navad in se skladno vklju-
čevati v naravno rastje širše oko-
lice. Vsako pokopališče ima svoj
»pokopališčni red«, ki mora biti
dosledno upoštevan in izvajan,
kar zlasti velja za tista pokopališ-
ča, ki so parkovnega značaja in
kjer povezuje posamezne grobo-
ve vedno zelena, lepo negovana
trata in povsem usklajeno izbra-
ne drevnine.
Za zasaditev groba bi kazalo
upoštevati nekaj napotil. Grob
naj ima enotno in skladno podo-
bo, urejen pa naj bo tako, da ga
bo mogoče preprosto vzdrževati.
Nanj sadimo rastline trajnice s
čim manj rastlinskimi vrstami ta-
ko, da bo prekrita celotna grob-
na površina s skladnim preho-
dom med nagrobnikom in dru-
gim delom groba. Oblikovno naj
bo nagrobnik enostaven in v pra-
vem razmerju do groba, izstopa
pa naj rastlinje na grobu, ne pa
nagrobnik. Ko izbiramo rastlin-
ske vrste za posaditev pokopališ-
ča ali grobov, izbirajmo takšne
vrste, ki niso zahtevne in obča-
sno lahko prenesejo sušo. Drevje
in grmovnice naj bodo ob grobo-
vih, stezah na pokopališču in po-
ljih, ki so namenjena za pozele-
nitev, na grobovih pa izbiramo
predvsem počasi rastoče ali prit-
likave iglavce te vedno zelene li-
stavce, kot so lonicera, cotonea-
ster, plazeči juniperus, plazeča ti-
sa, vresa in brusnica. Kot pokro-
vne rastline so uporabne trajni-
ce: homulice, pečnik, zimzelen,
kreč, timijan, visoka trava bilni-
ca, mahu podobna sagina in dru-
ge. Cvetočim enoletnicam name-
nimo na grobu le malo prostora,
pa še to le takrat, če jih bomo
utegnili oskrbovati. Zmeraj se
odločimo za eno rastlinsko vrsto.
Zelo pomembna zahteva je, da je
zasajen grob videti lep in urejen
čez vse leto, ne pa samo ob dne-
vu mrtvih.
Za sklenhev tega prispevka o
pokopališčih in urejanju grobov
pa pred DNEVOM MRTVIH še
misel, kakšen šopek za dan mrt-
vih? Grobove naših bližnjih-raj-
nih bomo okrasili s cvetjem,
cvetličnimi aranžmani, šopki ali
cvetnimi dekoracijami, vsega bo
na voljo v prodaji. Ni rečeno, da
je vse to, kar nam ponujajo, tudi
ustrezno, zato poskusimo izdela-
ti šopek ali aranžma sami doma,
tako ugodimo svoji želji in oku-
su, hkrati pa prihranimo nekaj
denarja.
Jesenski čas je bogat s cvet-
jem, ki se v tem času še zadnjič v
letu pokaže z vso barvno lepoto,
narava nam v teh mesecih ponu-
ja svoje dekorativne plodove, kot
okras pa so lahko mnogi listi
drevja, grmovja ali trav. Iz vejic
ognjenega trna, panešplje, biser-
nika, rdeče bukve, praproti, rož-
marina, mahonije, bodike,
smrečja in še mnogo tega bi lah-
ko našteli, bo v primerni posodi
ali košari z zatikanjem cvetja v
mah mogoče po svoji lastni do-
miselnosti in spretnosti narediti
lep jesenski šopek.
Miran Glušič, ing. agr.
Tudi v
Zamušanih
kritični do
izpolnjevanja
obljub
v Zamušanih, v KS Gorišnica,
so na nedavni predreferendum-
ski razpravi sicer v celoti podprli
predvideni program III. občin-
skega samoprispevka, bili pa so
zelo kritični do tistih obljub, ki
so jih sicer dobili, pa jih nihče ni
izpolnil. Pri tem so mislili v glav-
nem na cesto, ki so jo pred leti
asfaltirali s svojim denarjem,
obljubljene druge plasti pa še da-
nes nimajo. Ogorčeni so tudi nad
tistimi, ki jim cesto uničujejo s
težkimi kamioni, na prošnjo za
prispevek pri asfaltiranju pa niso
niti odgovorili, kot na primer
gozdno gospodarstvo. Dotaknili
so se še problematike telefonije
in prevozov šolarjev.
mš
I£:B>II!Aaj§ 9861 BJqoi?io oe 3up'fnjj IIIXX ^OJ^I
:v.Ma3SA
fnjj 3u!3qo auissdn^is iqzn|s iuao?|ojjs uj ifiueSjo qiuABjdn a bsbo
BSauAopp lAjipajodzBJ o 3qp3jpo lAjiuiodop ui !qii]3iu3jds o Bqp3jpo 'P9Z
raid os laASiN§aAzi
zouijo iu!?qo a 0661—9861 n!qopqo
a 030j pajd dquiBjqo Buiajsis »ruBrBAzi bz B^jaadsud ia)!90|0p o ^jofpo '£9Z
ZOPMHO 3Ni:;?80 VNPSdflMS
9iu|ijn)| qiudn^s
zi ofiSjaua ouiojdoj s fnasbu oqj^|so bz luaa o afiab^uo^ib lUjsiA o dai^is '99Z
VN3lMOd
v93M3a?aaa v93Nja3SOd 3ri3vziNvoao
/fiAi n)ai A )oqos uiuAoiap ujBjSojd iu)ou';i -C97
uiounpEJ uiiu?nfi5(EZ z uafiAojoSn ui nj3[ uiai^j
3j3jd a uazasop iiq af i?{ 'b?siao{ zi 3(3poqop af
jiznjp qi>(saoi bj[a3dsud unpBJzi bz baouso
uiounjEj uiiu?nf|>|Bz z uafiAOjoSn
[iq af 'njaj uiafusfajd a uažasop '?(3poqop af
ojaj 350jj3j bz bjjaadsud unjbjz; bz baouso
■SI662-199-0081S
a3js '^71 B){SJBU1A 'njoquBp\ a 0?0J p3jd
C)quiBjqo BZ ijsoudnjjs 3u?ouiqo unjBj bu ou?
■3s3uj o?oj pajd aquiBjqo afubfbazj bz ajjaads
■ud ofafnjBjd 'Buaj? BSafusfajd zi ioubz3abz
•B5|poqop po e'l ifudojs od 0661—9861 MP
-31 A (auiznap 3>(sao[) afpBziuBŽJO a^jSAOj —
'B)ipoqop po $^'0 ifudojs od Bd
066I-Z.861 qp31 A te'0 ifudojs od 9861 mai a
AojuBjadoojj ("IDBZIUBSJO mufpiuaj IJB ("IOBZIUBS
-JO qiuznjpBz qiuri3ui3j afjauiJi ui pABjap —
'b>jp6qop po $i'o
ifudojs od Bd 0661 —/.861 MP^l '9r0 ifudojs
od 9861 npi a (BfupoAziojd BUJBpun>|3s)
-ppud iuiT)isfu3ui>i s jauiojd ui OAoppop 'oabi
-apajd Bz auBJujsiŠaj os i^i 'azo P^Bpp —
'B?ipoq
-op po g^'0 ifudojs od Bd 0661 —/.861 MP^I ^
'ZCO ifudojs od 9861 njai a (BfupoAziojd bujbui
-ijd) ijsouABfap a>isjBpzo§ ui ajisfijaui>i afuBfiA
-Bjdo BZ auBJUjsiSaj os i^i 'azO i^ABiap —
:qBfudojs qifupaisBU od ?iaAadsud '0661—9861
afqopqo bz oooj pajd oquiBjqo bz afiuaAOis y\s
ijsoudn?is auABjdnouiBS au?ouiqo BUBid qifi9ui
-aj o BuinzBJods BŽauABJdnouiBS HBSidpod osiu
Bd 'A0jaai5| qiuaznjpz qBfpBziuBŠjo od afjauiij
ui pABpp jaj afpBziuBgjo a^iSAOj 'o?oj pajd oq
-uiBjqo Bz ijsoudn){s auoouiqo aojUBp nuo?iBz
od os 151 'aZOX PABRP ofafn^Bid '(Bjsaui b?is
-pjjs ofBfiABjspajd qif 'i^isoijs iuiBuoi3?iunj
ui luiBuajBui) 050J pajd aqujBjqo nuiajsis
o BUO>lBZ BUap ^7 1 Z| AO>lSOJJS afuBAu^iod BZ
uap-I
zoiMao iNpao a 066i-986i araoaao
A 0501 a3ad aeiMvaao vivaisis 3rN
-vrvAzi vz vMA3dsiad lAipoioa o
Moiao
Bpfajds 9861 "6 'iZ ^"P psoudn?is qiuAafBJ?i
BJoqz ui Bjap BSauaznjpz BJoqz ifas bu zouijo
aupqo Bupsdn^is af (S8/SS 15 T"Jd ?ouijo
upqo ^iiujsaA lupBJfj) zouijo 3upqo BjnjBjs
Buap 001 "! 6L/ii JS 'S>IS Jsii lupBjn) o?oj
pajd iqiuBjqo o buo^ibz Buap 7,1 i^Bipod b«
•£9Z
-jjAZf luafsEiSos uiifusfajdod s 'ub3jo lUABJdn
i^supqo ipoA i){ 'jBuop^iunj 0)iqBi Bpp B^aAoS
-afu upBU Buiojizo BUB§J0 B§auABjdn BSa?isup
-qo SoiBU rB?Buz afn>iajBu oj 05j 'quaujud y\«
:iSB|S as i>i '>|aABjspo
AOU Bpop as Buap £ UIOiJABJSpO UIIAjd BZ
U3I? T
•»un •/,! qo b?uoji
as o>| 'apajs oiuafzi z 'ajn $1 op 7. po ajoqos
UaZBJ UBp lUAOpp )1BSA BfBJJ SB? lUAOjaa«
:isBiS as Bp 'o^iBj luaujajds Buap
•e >iaABjspo "I as (es/t' uj Z2/ZZ\S/0Z 'f^ld
ui zoujjo upqo ^iiujsaA lupBJfi) fnjj aupqo au
-psdn>is iqznis iuao^iojjs ui qiuBSjo qiuABJdn
a BSB? BŽauAopp |a}ipajodzBJ od iqpajpo \
U91? I
[nid du!aqo aunsdn>is !qzn|s iua
-0)|0j)s u| q!ub3jo q!uabjdn a bsbo BSdUAOfap iaj
-ipajodzBJ o 3qp9jpo lAjmiodop ui !quidui3jds o
oaaiaao
9861-Ol/t'l !f"3s 'iz fnid 3U!?qo
aupsn>is jaAS iusjazj Buiafajds (es/Ol Z%/2£
'08//, IS 'S"aS Jsii lupBJn) q!UB§Jo qiuABjdn
a BSB? BŽaUAOjap lAJipaJOdZBJ o BJIOIPO Buap
■L JSJ (S8/6e 'Z%/Z\ '6L/VZ 'I? 'S>IS JS}! lupBJn)
qiuBSjo qiuABjdn qi>isiiqndaj o jaj afiuaAOis
aupsn^is njaAS ujausjAzi o ui aABjdn auA
-Bzjp nuiajsis o buo>ibz Buap $6 iS^^Ipod bjv[
•V9Z
■J 1 vfNOii>i mm
aNi;)eo 3Ni5§dn">is
>iiNG3saa>id
9861 "6 -^Z :iun}Ba
S8/6-0e
■^rii^P 9861 I I po 3S Bd Bfiq
-Bjodn fnjj ui zouijo n?iiuisaA uiaupBjfi
A jABfqo od UBp [uiso ijBf|aA auoBZ >loipo BX
uap V
■AOUBOqO
Ao^iABp aruBJiqod ui ojauipo bz ofBfjaA 'q!S!d
-pajd od 'aAapBz aujABp bz uafojsud 'ubŠjo iua
-Bjdn i^supqo BJiqod ui Bfjauipo a>iAadsuj
•B>ipoqop
Bga>|Sja}SBjB){ po o/g I lusiA A ^laAadsud ofafn?
-Bid usouABfap a>isfijauj)i zi b>iabp puBzaABZ
■uape
Hfudn^fs zi 'fnjfj iuiyqo a afiSjaua aujofdoj iABq
-op o mfoSod qiusoids jaj siAjas DfsfuBAOUBJS
GZOl Piuojd u; 0aj§iuaqpBj3 'BiBunuio^ af
-jSjaua aujoido} afpnqu}sip ui afupoAziojd uao
bfubao^!iqo nupBu o b^jiuiiabjcI iaouso b{v[
•99Z
•J 1 )iiUABjd idip '>iVfNaO>ia O^IUBIS
fnxd os V13AS V03N§>IAZI
>iiNa3sa3>idaod
9861-01/SI 3UP 'fnid
oiap BU AaDABpp azoAajd auqajjod
ofipajn auiBS njaiuud uiaj a jBpuaA 'a>|iuzBjd
ui afppau 'ajoqos auAopp aSnjp ofpoiop aZO
A pABpp 0)|qBi nsouzaAqo qiSnjp ui qiuzoA
-ZI 'AOUJBjSojd qiupoAziojd ofpBziiBaj bz
■Z
•/.861-^l/S 'II//. '01/e
'6/S '8/1 '/./11 '9/9 'S/6 'V/P 'e//. 'Z/L 'l/Ol
:os /^861 A ajoqos auAopa
T
/.861 ril3T
A loaos HINA013a KVaOGMd 1M10M3
vriAvrao
fnjd au
-pqo aupsdn^fs jaAS iusjazi '9861-Ol/t'l '^lll
1)1 'BjaAS BŽausJAZi afas -£1 nda|)is od ui (ps/£Z
'fnjj ui ZOUIJO >iiujsaA lupBJfi) fnjj
aupqo nf50ujq0 bu bsb? BŽauAopp nauo^i u|
n^ijajud 'lAjipajodzBJ o B)|0|p0 nuap 'Z oj
S9Z
•J i )i!UABJd idip "MVfNaoaa 0)1UB1S
fnid os V13AS V03NI§>IAZI
■MiNa3sa3>idaod
9861-01/SI :uinjBa
Z-6L/i-f\ :E>lI!Aaj§
■fO)|BJ BfpA BqpajpO BX
uap
»•Buap B§aj n^iABjspo
uiaAjd A oua?oiop af jo>i 'a?BSnjp sb? lUAopp
IpajodzBJ 'fnjd aupqo aupsdn^is BjaAS BSau
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
30. oktober 1986 —
TEDNIK
Doher den! Gnes je malo kisel saj dežek rosi. Za mizo sedin, vam pi-
smo pišem no si deževne kaplje z nosa brišem. Pred seboj man liter mo-
šta, da ugotovin kejko me košta. Mica se negi v kuhinji mota no je mo-
kra kak cota. Je brez marele kravo posla no gledala kak je na njivi mlo-
da pšenička rosla. Nedelja je gospodov den, zato pa zdaj jaz malo po vesi
k sosedovin gren. S sosedi sije dobro doher biti, saj nikol ne veš kdo te
začne kaj ho glovi no riti hiti. Ti sosid v nevolji prvi priskoči na pomoč pa
naj bo to podnevi ali pa ponoč...
Tak za začetek sen van malo tokšne domoče rime fkuper zloža, se
van malo potoža, vas malo pozdrava no z moštekom nazdrava. Kak sen
van že ovokrot pisa, se nam bliža den vseh mrtvih. Ste že hodili kaj na
pokopališče no grobeke zrihtali. Vsaj enkrat na leto se to spodobi. Pepca
iz Hajdine mi je to ovkrot rekla: Drogi Lujzek, če mi odkriješ tistega, ki
na hajdinskem pokopališči marmornate plošče, svečnike no druge stvari
krodne, te ti na našem hritoji zapstujn parcelo zrihtamo in to tokšno s
prednostjo pravice takojšnje uporabe . . .!«
Pje Pepca, ti pa si resen malo na hece. Ven. da imate na vašem po-
kopališči dosti marmorja, ki mika tatove, samo jaz van nebom nočnih
obiskovolcev lovija. Tudi tiste parcele, ki mi jo ponujaš v brezplačno ta-
kojšnjo uporoho, zaenkrat še ne bi rad meja. Bi pa jaz tiste parcele takoj
tistin da, ki krodnejo na britofih. Tisti, ki niti mrtvih nemrejo pri miru
pustiti, so zločinci najhujše vrste.
Pa naj bo zadosti za gnes. Vse vas še enkrat prav lepo pozdrovlan
no želin, da bi se dobro imeli. Če ma keri kaj cajta pa lehko pride k meni
jobolka pobirat za sebe no za mene, saj jih je še zadosti na tleh no na
drevju, trgovina pa se tudi ne zanima za nje. Srečno!
Vaš jabolkov Lujzek
Gajevci
v predreferendumski razpravi so prebivalci Gajevc poudarili, da
se s programom tretjega občinskega samoprispevka sicer strijajo, ven-
dar so nezadovoljni zaradi dolgoletnega čakanja na ureditev ceste
Moškanjci—Bori. Podobno je tudi z razširitvijo telefonskega omrežja
na njihovem področju, saj imajo telefonske priključke le tri gospo-
dinjstva od stotih. Kljub dolgoletnemu prizadevanju da bi število pri-
ključkov povečali, jim to ni uspelo — priključke so dobili le tisti, ki so
to uredili neposredno s PTT podjetjem. Tisti, ki so do tega poskušali
priti organizirano preko skupnega programa za celotno naselje, pa so
ostali brez priključkov.
Prebivalce Gajevc moti tudi počasno reagiranje nekaterih delovnih
organizacij in njihovo monopolno obnašanje. Včasih morajo čakati
na ureditev komunalnih zadev nerazumljivo dolgo.
d. 1.
PRAZNIK V JURŠINCIH
Konec preteklega tedna so bili Juršinci v znamenju 11. krajevnega prazni-
ka. Na proslavi v kulturnem domu sta krajevne uspehe, težave in načrte razčle-
nila predsednik krajevne skupščine Simon Toplak in Janko Matjašič, predsed-
nik sveta krajevne skupnosti.
Profesorica Majda Potrata, predsednica Slavističnega društva iz Maribora,
je govorila o življenju in delu dr. Antona Slodnjaka in na pročelju kulturnega
doma odkrila tudi spominsko ploščo o poimenovanju doma po njem. Plošča je
delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča iz Ptuja. Pred spominsko ploščo
je o spominih na Slodnjaka govoril tudi dr. Jože Horvat.
Juršinski krajevni praznik je bil tokrat tudi v znamenju dveh pomembnih
uspehov: otvoritve 1,2 kilometra dolgega odseka asfaltirane ceste med Mostjem
in Hlaponci ter dolgo pričakovanega pričetka modernizacije regionalne ceste
med Juršinci in Gomilo. Janko Matjašič, predsednik sveta KS Juršinci, je v go-
voru med drugim poudaril, da so v 11 letih na območju te krajevne skupnosti z
lastnimi prispevki in pomočjo širše družbene skupnosti asfaltirali blizu 11 kilo-
metrov cest, zgradili 11 kilometrov vodovoda in tudi približno toliko telefonske-
ga omrežja. Torej, praznik v znamenju enajstič.
K tem in drugim delovnim uspehom je na proslavi čestital predsednik
skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc. Domačini so med gosti tudi prisrčno po-
zdravili svojega rojaka, gledališkega igralca Frančka Vičarja in mu čestitali k
njegovi 80-letnici.
Za prizadevno delo so podelili bronasti znak Osvobodilne fronte Janku
Matjašiču, Matiji Slačku in Simonu Toplaku. Delegacije so odnesle vence k
spominskem obeležju NOV, učenci osnovne šole Juršinci pa so gostom in do-
mačinom spletli prisrčni kulturni spored.	Tekst in foto:
JOŠ
PoMMtek s slovesnosti pred kulturnim domom, ki so ga poimenovali po
Antonu Slodnjaku.
Priprave na modernizacijo ceste Juršinci—Gomila
Delovna akcija
ribičev v Podvincih
člani Ribiške družine Ptuj že dolga leta žanjejo uspehe v ribo-
gojnicah v Pacinju, Sp. Velovlaku, Vurbergu in Podvincih. Cilj vsake-
ga dela in skrbi pri vlaganju rib, ki sloni na lastni prireji, je odlov.
Eno prejšnjih sobot so člani družine organizirali odlov mladic
krapov v ribogojnici v Podvincih. Glede na število vloženih matic je
bil odlov nad pričakovanji. Odlovili so blizu 100.000 mladic krapov,
ki so namenjeni za nadaljnjo vzrejo. Pričakovanja prisotnih so bila
upravičena. Žal pa ni vedno tako, kajti zraven onesnaževalcev se vse
pogosteje pojavljajo še drugi veliki povzročitelji družbene škode —
krivolovci. Ugotovljeno je, da so z mrežami (šerami), ali pa na kakr-
šen drug surov način polovili določeno število matic in s tem zmanj-
šali ribji zarod za več tisoč ribjih matic.
Ribiška družina si prizadeva, da se to ne bi dogajalo. Vendar sa-
mo z organizirano lastno čuvajsko službo to ne bo mogoče. Zato ribi-
ška družina upa in pričakuje pomoč ter zaščito širše družine skupno-
sti in krajanov. Le tako bo mogoče stopiti na prste povzročiteljem ve-
like gospodarske škode.	S. VIČAR
Tako polnih koSar bi lahko bilo veliko več!
Zdravstveno predavanje
in proslava
Ptujski diabetiki se bodo v soboto, 8. novembra, množično sreča-
li v Narodnem domu v Ptuju, kjer bo imela zdravstveno predavanje
dr. Lidija Trop. Ob tej priložnosti bodo govorili tudi o dieti — preda-
vala bo sestra Dragica Polanec.
Sobotno srečanje bodo diabetiki izkoristili še za priložnostno slo-
vesnost ob 30-letnici dela društev za boj proti sladkorni bolezni v Slo-
veniji. Na slovesnost so poleg svojih članov povabili tudi diabetike iz
Čakovca in Varaždina, s katerimi so razvili društveno sodelovanje.
Tokrat lahko zapišemo tudi o uspehih ptujskega društva v širšem
jugoslovanskem prostoru. Za nesebično in požrtvovalno delo je dru-
štvo prejelo pisno priznanje Zveze društev za boj proti sladkorni bole-
zni Jugoslavije, ki je nagradilo tudi neutrudno tajnico Berto Crgulj.
MG
le is fnid ni ni^ao "minisha inaa^n z\z nv^is
:j3dis ui aoj
-?13rqo i|iu3qznjp uj fj|3SBU oqj5iso bz ofiSjaua
OUJOjdOJ BZ 3U3D BfpBJUO^E JO^J 3S l?OIOC]
d31MS
ifupaiSBU pfajds 9861-01/0^ ^ fikl ?U!?qo
ušoudn^js iu[Bunu]05( lUABJdnouiBS ud auao
BZ ofisiuiojj s nfSBiSos A 9861-01/12 ^"P si-^J^s
I^^SfUBAOUBJS dzOi JS-^S IJJSABpp 31 fnij SlA
-jaš i5(sfubaoubjs azoi nfuBf|ABjdn a Diuiun))
1 BAO-JJIufOSO '91—t-1 BA0>jBfU3JSJX 't'
s-i BA0Jp3A>i -e
(pB?SO]d BA01J3qiZ) po.,ZA — SBA Bf?13qBy 3
pOqBZ — SBA Bf?13qBy I
:oiuaoijo?( zi 3>jiuqbjod bz ofbfiaa 3u33
0UJ3| M)|:U!P 00'8t'3'8 l^P (i
qMlN/u!P 00'I66'01 CT !Ul!qEUBA (B
HHZAaO l)lSfNVA0NViS3N i
ou?3S3ui ,iu/u!p 00'1mUQO
DlSfNVAONVlS '1
■J 1 '^IVTOID o>iABis
SIAJ3S l>[SfuBAOUBJS OZOi
bj3as bŠsjjsabpp jjiupaspsjj
■986r0l/l po ^n®^ B>fSfpBJUO>[V
■/.8/9861 IU0Z3S IU|U
-n5j iuB?uo3( od uBppzi oq un5Bjqo lupuo^
•(BAU0§ Z0A3jd UI OAUOS) Bpp B33UliqBU
-BA U93 9fUBqi8 BU 3p9l'§ 'BJlSuOJj lUOPI pSUI l'q
-9JJOd od 3S UiSZApO liJsfUBAOUBJSaU Ul I5(SfUBA
-OUBJS BZ (Buab B5{SrpBJU0>jB) BU30 BUJ3?B2
eAO)|eru$OA 'fnid ^lupoi-oipeu fia^efepzi -uio^iiupai s led
■n)|s 9\ ed )|i!Aa|$ iimzaitiesod isfiu^ojeu 'ou9e|dz3jq ofaiu
■fajd eB esfjupai isfiupojeN ^ o| u| 'oupasaui |ei)|
■ua euioifABJd efeiizj fn)<| ui ?ouiJO u!9qo )|!U|saA jupejfi
•joqMe|M ei^e^Ji 'ja^aA afiafpod ou^nejB ousidosep
e5|«!l 'I/1 !>l«qJS 'fnid »Mfiupajn ^apas '^lINpOlOd
ONVIU )|!upajn jUJOAoBpo — joqpo i^i^jupajn afnfajn 'Q
TEDNIK
— 30. oktober 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
ZALOŽBA BOREC
NOVO BRANJE ZA OTROKE IN MLADINO
Mladinske knjige založbe Bo-
rec, ki izhajajo v uredništvu Ja-
neza Kajzerja, so med mladimi
po besedah urednika dobro spre-
jete. O tem govori tudi naklada
— 14.000 izvodov posameznega
naslova! Kaj je založba tokrat
pripravila za mlade bralce?
Knjižice za najmlajše izhajajo
v zbirki Kurirčkova torbica, ki se
je v usmih letih svojega obstoja
dokaj priljubila malčkom. To-
krat torbica prinaša Mufijeve sa-
nje Polonce Kovač z ilustracija-
mi Marjance Jemec-Božič, prvo
pesniško delo Barbare Menart —
Senica Žabja šola, ki ga je ilustri-
rala Jelka Godec-Schmidt in av-
torski slikanici: Boža Kosa iz
sedmih tri in hrvaškega slikarja
Voja Radoičiča Veliko potova-
nje.
Med mladimi bralci je izredno
priljubljena Kurirčkova knjižni-
ca, v kateri je doslej izšlo že de-
vetdeset naslovov, sedaj pa so jo
obogatila še tri dela. Branka Jur-
ca je napisala kratke zgodbe iz
{partizanskega življenja in jih na-
slovila Kdaj so bili partizani ve-
seli. V njih je na sproščen način
opisala vsakdanjik partizanov, iz
njega pa izluščila najbolj vesele
drobne trenutke. Knjigo je ilu-
strirala Ančka Gošnik-Godec.
Pavle Zidar je zbral kratke zgod-
bice v knjigi Državica otrok, ki
prav tako sega v vojna leta, ilu-
stracije je prispeval Marjan
Amalietti. Čeprav so knjige mla-
dinskega programa običajno iz-
pod peres domačih avtorjev, so
tokrat naredili izjemo in natisnili
uspešnico angleškega pisatelja
Roalda Dahla VDV, Veliki do-
brodušni velikan. Jože Prešeren,
ki je opravil odlično prevajalsko
delo, je imel precej težav, pred-
vsem zaradi mnogih besednih
iger v izvirniku. Knjigo krasijo
odlične ilustracije Matjaža
Schmidta.
Ob kurirčkovi knjižnici vsako
leto izide tudi tako imenovana
darilna knjiga in letos je to Knji-
ga za deževne dni Eke Vogelnik,
ki ponuja otrokom kup prijetnih
domislic, kako naj si sami izdela-
jo preproste igrače.
Zbirka Liščki prinaša dve novi
deli. Težave in sporočila psička
Pafija je napisala Polonca Kovač
— to je njeno 16. mladinsko de-
lo. Skozi pasja doživetja avtorica
prikupno opisuje človeške odno-
se in napake, svoj delež pa je pri-
speval tudi ilustrator Marjan
Manček. Liščki prinašajo še Pra-
ve in neprave pesmi Toneta Pav-
čka, ki predstavljajo enega kako-
vostnih vrhov v poeziji te vrste.
Pesmi dopolnjujejo ilustracije
Jelke Reichman.
Med Kurirčkovimi uspešnica-
mi sta ponovno izšli dve deli, ki
pa nista zgolj ponatis, saj sta ju
avtorja delno dopolnila. Skrinja
iz babičine bale je delo Berte
Golob, ilustracije je prispevala
Jelka Reichman, Skrivnosti pa
izpod peresa Nika Grafenauerja,
za katere je ilustracije prispeval
Karel Zelenko.
Mladi bralci pa se lahko vese-
lijo še nove zbirke slikanic Plani-
ka, ki bodo izšle decembra letos.
V tiskarskem procesu so trenut-
no tri slikanice.
N. Dobljekar
ČESTITKE ZA ZLATI JUBILEJ
Ptujski tamburaši med jubilejnim nastopom
Foto: S. Kosi
Dvorana Narodnega doma v
Ptuju je bila v soboto zvečer pri-
zorišče prisrčne slovesnosti, na
kateri so člani ptujskega tambu-
raškega orkestra proslavili 50-le-
tnico in za svoj zlati jubilej pova-
bili v goste še ženski pevski zbor
PD Alojz Arnuš iz Rogoznice in
tamburaški orkester DPD Svo-
boda »Ludvik Oblak« iz Liboj.
V skoraj dve uri trajajočem
programu so družno predstavili
petindvajset skladbic in pesmi,
ki so jih izvajali pod vodstvom
dirigentov Draga Kleina, Grete
Glatz in Braneta Mesca.
Uvodoma sta jubilante po-
zdravila Sandi Glatz — predsed-
nik DPD Svoboda Ptuj in Mirko
Bizjak — predsednik ptujskega
Obrtnega združenja, ki je prevze-
lo pokroviteljstvo nad jubilejnim
koncertom.
Trije najstarejši člani, ki so v
orkestru že od leta 1936 dalje in
med njimi dva še vedno aktivno
sodelujeta, Jože Vrbnjak, Tomo
Benkovič in Franc Vučak, so ob
50-letnici prejeli likovno delo Ju-
lija Ošlovnika, darila pa so si iz-
menjale vse tri nastopajoče sku-
pine. Seveda tudi prisrčnih če-
stitk in dobrih želja za delo v pri-
hodnje ni manjkalo.
Za sobotni jubilejni koncert
lahko zapišemo, da je bil prijet-
no, predvsem pa prisrčno sreča-
nje s starimi znanci, ki so vse
svoje življenje poklonili glasbi in
vsem dobrim prijateljem — kot
so v telegramu zapisali člani rete-
ške Bisernice.
Tamburaškemu orkestru DOD
Svoboda Ptuj ob jubileju tudi na-
še iskrene čestitke!
Jože Vrbnjak Foto: S. Kosi
Tomo Benkovič Foto: S. Kosi
Franc Vučak Foto: S. Kosi
Gala v grajski kapeli
na Borlu
Po krajšem presledku je kolektiv ptujske Ljudske in študijske
knjižnice ponovno povabil v goste zagrebškega igralca Gorana Mato-
viča, ki je to pot prišel v družbi simpatične Perice Martinovič. Skupno
sta pripravila scenarij za gledališko predstavo GALA, ki je nastala po
motivih iz življenja Salvadorja Dalija — znanega španskega slikarja,
ki je zaslovel prav po svojih ekscentričnih nastopih v svetu umetnosti
— ter velikega pesnika Paula Eluarda in njune prevzvišene ljubezni
GALE — Jelene Dimitrijevne Djakonove.
Igra obeh dramskih umetnikov in glasba, ki jo je napisal Arsen
Dedič, se je zlila v predstavo simbolov in čaščenja silne ljubezni, ki z
vso svojo strastjo pripelje na rob blaznosti.
Naj zapišemo še, da si je GALO ogledalo veliko število ljubite-
ljev gledališča, ki so kapelo napolnili do poslednjega sedeža.
Perica Martinovič in Goran Matovič. Foto: S. Kosi
International miss
topless show
»17. julija 1986 je turistična organizacija iz Izole priredila turistični
'špektakel' z naslovom International miss topless show. Ob denarni
podpori tovarne Peko iz Tržiča, nekega podjetja iz Metlike in še neke
druge organizacije so ga pripravili na vrtu restavracije hotela Belve-
dere nad Izolo. Nesolidnost tega cirkusa seje pokazala že na začetku.
Ob hrupni glasbi so začeli z enourno zamudo, najbolj sramotno pa je
bilo to, da je napovedovalec vodil prireditev v treh jezikih ^ srbohr-
vaščini, italijanščini in nemščini — le v slovenščini ne. Na moj protest
sem dobil odgovor, da so gostje te prireditve po večini tujci.«
Tako D. F. iz Ljubljane.
Jezikovno razsodišče je bilo že večkrat opozorjeno na naše »zaba-
ve« in manj zabavne prireditve, na katerih je bila slovenščina odrinje-
na. V takih primerih smo se zavzemali za dosledno spoštovanje usta-
ve, kjer je položaj slovenščine jasno določen: slovenščina je uradni je-
zik javnega sporazumevanja v Sloveniji, v občinah z italijansko in
madžarsko narodnostjo skupaj z italijanščino in madžarščino. Žal pa
nobeno sklicevanje na ustavo ne bo preprečilo zamolčevanja sloven-
ščine, dokler spoštovanje lastnega jezika ne bo (spet?) postalo nara-
vna potreba in moralna obveznost, ne pa le ustavna pravica sleherne-
ga Slovenca. Ali se izolski prireditelji skupaj s pokrovitelji zabavne
prireditve zvenečega imena res niso ničesar naučili iz zgodovine Pri-
morske in Istre? Morda pa bi jih bilo treba poslati v šolo ustreznega
odnosa do materinščine k zavednim rojakom čez mejo.
Morebitne predloge, kritike in, opozorila v zvezi s slovenščino v ja-
vni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republi-
ška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
»Mati mi je rekla«, — Miranu je bilo hudo, da ni upal pred pro-
fesorjem slovenščine svoje matere vikati — »ko je prišlo pismo neke-
ga moškega iz naše fare, da je videl očeta ležati s pohojenim obrazom
nekje na gališki cesti, da nikdo na svetu ni imel do njega pravice ka-
kor ona: Dekla sem bila, tudi gospod so silili za mano, jaz pa sem bila
pametna, dokler ni prišel Marin, ki mi je pravil, da ga moje oko gleda
v cerkvi, pri delu in v spanju. In je postal moj mož, ker je plačal stro-
ške, da sva se vzela, in je imel kočo pri gospodarju že izgovorjeno.
Prepirljivec je bil in pretepač, kruh in sol pa smo vedno imeli m no-
ben vinograd ni bil jeseni bolj zelen in poln kakor našega gospodarja.
Ti si bil zanič in si nama potegnil v šolo. Več otrok nisva imela, ker
jaz nisem bila zdrava. Tudi za tebe je skrbel, čeravno te m imel rad,
vedno je vpiJ, kadar je pijan prišel z dela, da sem se v gospoda ogle-
dala, zato pa je otrok zanič. Pa ni res. Bog mi je priča. Marsikateri
krajcar, ki sem ti ga poslala v mesto, mi je on podtaknil. Zdaj pa so
nam ga zaklali, še huje kakor živinče. Od zaklanega živinčeta ima člo-
vek vsaj neko korist, njega pa so pohodili kakor...«
Profesorje nejevoljno udaril z nogo ob tla. »Molči, ne govori da-
lje! Tako že ni bilo. Nekoliko bolj pa že skrbijo za ranjence in mrli-
če.«
Marin se je zasmejal: »Za zdrave in žive naj skrbijo, naj jih pusti-
jo doma, da si jih smrt sama izbere.«
»Kar je, je. Vojne so, odkar je človeštvo.«
»Mati pravi, da ji je njen oče, ki je bil kanonir v italijanski vojski,
pripovedoval, da so se nekdaj vojskovali samo ob lepem vremenu. Jaz
še pomnim, da je pravil o neki začarani deklici s kačo, ki jo je videl v
neki cerkvi v Milanu, in kako je sprožal z eno roko kanone, z drugo
P3 si je stresal kri iz ušesa.«
»Vidiš, saj tudi zdaj ni tako grozno, kakor pripovedujejo in piše-
jo. Človek ne more govoriti resnice, posebno v vojnem času ne.«
»Naši ljudje pravijo, da sami ne vedo, kako pravzaprav je. Samo
to jih pretrese, če pade kakšen znanec ali sosed. Ta mož iz naše fare je
pisal, da zagotovo ve, daje bil mrlič s pohojenim obrazom, ki gaje vi-
del na cesti, moj oče in da si naj sedaj mati drugega moža poišče. Ko
je to zvedela, mi je rekla: Če se res česa poštenega učiš, potem moraš
postati tak, da se ne boš bal pred gospodo postaviti se za nas uboge
ljudi. Idi k cesarju pa mu povej, kaj so naredili s tvojim očetom.«
»Ah, saj ni on edini.«
»Za naju je edini. In za druge so njihovi ranjenci in mrliči edi-
ni.«
»Življenje v urejeni državi daje državljanu ugodnosti, zato so pa
tudi žrtve neizogibne.«
»Vam daje ugodnosti, gospod profesor, ker ste državni uradnik.
Kaj pa daje moji materi, ki nima ne zemlje ne službe. Kaj pa je dala
mojemu očetu . . . Smrt v črni mlakuži gališke ceste, mrtvemu pa uda-
rec s škornjem v obraz. Ali nimam dolžnosti maščevati ta udarec, ki je
bil namenjen očetu, udaril pa je sina, ker je oče v njegovi sili moral
prej umreti, preden se ga je zavedel.«
Marin je bil razdražen, sovražno je meril profesorja, kakor bi bil
ta kriv njegove nesreče. Starec se je prestrašil brezbrežnega sovraštva,
ki mu ga je razkrival ta pogovor. Bil je sicer iz narodnostnih ozirov
proti vojni, v tem mladeniču pa je šele spoznal osebno bol in poniža-
nje, ki ga je povzročala vojna.
»Kaj pa pravi mati?«
»Saj sem vam že povedal. Ona tudi še lahko moli in veruje v
odrešilno moč zadušnic, jaz pa sem sam s svojim trpljenjem in obu-
pom, ne šola, ne vera, ne tovariši, ne knjige, ne zemlja mi ne morejo
dati odgovora na vprašanje: zakaj je moral moj oče umreti?«
»Najbrž si ga zelo ljubil?«
»Kateri sin ljubi očeta in kateri ga ne ljubi? Dostikrat sem ga ce-
lo sovražil, ko me je pretepal zaradi knjig in šole, ko je bil pijan in je
govoril neumnosti, za katere sem se jaz sramoval. Vendar sem ga lju-
bil, gospod profesor, zaradi sličnosti krvi in duše, zaradi veličastnega'
vihtenja motike v gospodarjevem vinogradu, — še zdaj ga vidim, ka-
ko jo je zasajal v lapor in ilovico: motiko visoko nad glavo, telo zrav-
nano, nagel obrat z vsem gornjim telesom za padajočo motiko, silovit
sunek nazaj, za seboj pa široko motiko in velik kup prevrnjene zemlje
in tako naprej — zaradi močnega duha, spominjajočega na vola ali
konja, zaradi požrešnega grla, zaradi poštene duše, ki je niso skazila
niti knapovska tetoviranja z Viljemom in nagimi ženskami.«
Nežovšek je molčal. Duša sinu krčitelja zemlje se je oglašala tudi
v njem. Gledal je Marina, ki se je zelo zravnal, tako da je čutil po re-
brih polzenje potnih kapljic.
»Zakaj tebi ni ugajalo delati doma?«
»Knjige, ta novi svet besed, ki se da tako lahko sestavljati v ljudi,
misli, pokrajine, so me zvabile od doma. Te so mi govorile in kazale
ljudi, ki so odreševali človeštvo. Njim sem hotel slediti, sledil pa sem
— Krapfu.«
Bolestno je zakričal, zakril si obraz, sram ga je oblil.
»Vi tudi mislite, gospod profesor, da sem iz hudobije kradel-knji-
ge?«
»Nisem tega mislil. To tudi ni več važno. Samo kaj boš napravil,
ker ne smeš več v šolo. Bojim se tudi, da te bo Krapf zaradi naloge
ovadil sodišču. Potem bi te najbrž zaprli.«
»Ljubosumen je name. Misli, da sem zaljubljen v žensko, za ka-
tero nori on. Ona pa ne mara niti mene niti njega, temveč hodi baje k
vojskovodji.«
Profesor se je zamislil. »Zate je najbolje, da odpotuješ domov.
Pomagaj materi in se uči. Pozabi na to žensko. Priporoči se rajši kaki
kmetici ali vaški učiteljici, če te že nadlegujejo skomine po ženski. Saj
veš, kako so sedaj vse ljubezni lačne.«
»To ljubim. Ne morem iz mesta, dokler ne zvem, kaj namerava
Krapf z njo in če so njegove obdolžitve resnične.«
»Poberi se domov! Doma te čaka mati. Vse tvoje besede o očetu
ostanejo čenče, dokler ne boš skrbel zanjo. Ti si rojen za delo na po-
lju, izbij si iz glave misli o odrešenju človeštva in odreši sebe.«
»Motite se, gospod profesor. Jasno čutim svoj poklic in mati mi
je naročila, naj med gospodo delam za maščevanje očetove smrti. In
te ženske ne morem izgubiti izpred oči.«
»Budalo! Ubogaj me in pojdi domov! Če te jutri ob tem času še
najdem tukaj, te jaz ovadim policiji. Pozdravi mater in daj ji to pismo.
Knjige za učenje ti pošljem jaz; toga ogiblji se knjig in drži se moti-
ke.«
Marin se je vrgel pred starcem na kolena. Tiščal je svoj obraz k
njemu, kajti čutil je zoprni naval solz, ki mu je meglil oči in misli.
Nadaljevanje prihodnjič
8 ZA RAZVEDRILO
30. oktober 1986 —
TEDNIK
TEDNIK - 30. oktober 1986
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Medobčinske nogometne lige
Re/ultati A-liga, 8. kolo:
Hajdina—Oplotnica 2:0,
Zgornja Polskava —Središče 2:3,
Tržeč—Gerečja vas 2:7, Drava—
Slovenja vas 0:0, Pragersko —
Boč 0:0, Skorba Osankarica
3:2.
Pari A-liga, 9. kolo v nedeljo,
2. novembra, ob 10.30:
Osankarica—Hajdina, Boč—
Skorba, Slovenja vas Prager-
sko, Gerečja vas— Drava, Središ-
če—Tržeč, Oplotnica Zgornja
Polskava.
Ke/ultati B-liga, S. kolo:
Rogoznica —Stojnci 2:4; Pod-
vinci Videm 1:3; Spodnja Pol-
skava Dornava 2:4; Gorišni-
ca Markovci 1:2; Kicar--Gra-
jena 2:2.
Po 8. kolu vodi ekipa iz Stojnc
s 14 točkami pred ekipo iz Mar-
kove s 13 točkami.
V B-ligi se igra v nedeljo, 2.
novembra, ob 10.30 samo zaosta-
lo srečanje med Spodnjo Polska-
vo in Rogoznico.
Pari B-liga, 9. kolo v soboto 8.
novembra ob 14.30: Grajena—
Rogoznica, Markovci- Kicar,
Dornava-Gorišmca, Videm -
Spodnja Polskava, Stojnci Pod-
vinci (nedelja, 9. novembra, ob
10. uri).
Branko Kirbiš
Druga zmaga
rokometašev Drave
člani rokometnega kluba Dra-
va so se v soboto popoldan v
Ptuju pomerili z ekipo TOKO iz
Črešnovcev in jo premagali z
29:23 (11:13). Gostje, ki so no-
vinci v vzhodni skupini druge re-
publiške lige, so se predvsem v
prvem polčasu domačinom do-
bro upirali in ta del dobili z dve-
ma zadetkoma razlike. Drugi
polčas so igralci Drave začeli ze-
lo odločno, dosegli kar osem za-
porednih zadetkov brez prejete-
ga in povedli z 22:15. Nato se
jim je znova nekoliko ustavilo in
gostje so znižali celo na 22:20. V
zaključku je sledila nova serija
Drave in zanesljiva zmaga s še-
stimi zadetki razlike, druga zapo-
redna. V minulih treh kolih je
Drava iztržila pet točk, po štirih
zaporednih porazih (enem doma
in treh na gostovanjih). V nasled-
njem kolu (jutri, v petek) se bo v
gosteh pomerila s Šempetrom,
nato pa v zadnjem jesenskem ko-
lu doma z B ekipo Aero — Celja.
Drava: Valenko, Vukašinovič
2, Gregorin 3, Habjanič, S. Mat-
jašič 3, Terbuc 3, Horvat, Gobec,
Zuran 2, Kelenc 2, Hrupič 14 (8),
A. Matjašič.
Članice Drave so bile v tem
kolu proste, jutri (petek) pa se
bodo v Ptuju pomerile z B ekipo
Titovega Velenja. Tekma, ki
odloča o uvrstitvi pri vrhu druge
republiške lige, se bo pričela ob
15. uri in 30 minut.
Mladinci Drave so doma s
13:14 izgubili s Tokom, mladin-
ke za z 9:20 v Šmartnem.
VELIKA NEDELJA-ORMOŽ.
18:10 (8:5)
Derbi sosedov, ki so ga v de-
ževnem vremenu odigrali v nede-
ljo dopoldan, so zanesljivo dobi-
li domačini, ki so se na spolzkem
igrišču bolje znašli. Ormožanom
je v takih pogojih veliko težav
povzročala globoka obramba do-
mačinov, zato so težko prihajali
v položaje za doseganje zade-
tkov. S to zmago so igralci Velike
Nedelje znova med kandidati za
vrh lestvice, škoda je le, da so ne-
srečno izgubili v Črenšovcih. Pri-
ložnost za potrditev omenjenega
bo že v jutrišnjem kolu, ko se bo-
do zvečer na svojem igrišču po-
merili z Branikom iz Maribora,
trenutno vodilno ekipo lige. Na
nove točke pa lahko računajo tu-
di Ormožani, ki se bodo pravta-
ko jutri (vse tekme so namreč v
petek) na svojem igrišču pomeri-
li z ekipo iz Gornje Radgone.
Tekmo bodo začeli ob 19. uri.
Po članski tekmi so v nedeljo
mladinci Ormoža z 28:20 prema-
gali vrstnike Velike Nedelje.
1. kotar
Pokal Ptuja
v želji, da bi najmlajšim kate-
gorijam tekmovalcev, ki še ne
tekmujejo v ligah, zagotovili čim
več tekem, so se v RK Drava
odločili za izvedbo tekmovanja,
ki se bo imenovalo »POKAL
PTUJA«. V letošnjem šolskem
letu bodo v njem tekmovale eki-
pe ptujskih osnovnih šol, katerih
učenci pod strokovnim vod-
stvom mentorjev na šolah ali pa
redno trenirajo v rokometnem
klubu. Tekmovanje bo potekalo
po turnirskem sistemu, tako da
se bodo vse ekipe pomerile med
seboj na štirih turnirjih, časovno
porazdeljenih na celotno tekmo-
valno obdobje.
V mninulem tednu je bil izve-
den prvi turnir za mlajše pionir-
je. Rezultati: OŠ Tone Znida-
rič-OŠ Olga Meglič 3:9, OŠ To-
ne Žnidarič—OŠ Franc Osojnik
3:6; OŠ Olga Meglič-OŠ Franc
Osojnik 10:5.
Po prvem turnirm vodi OŠ Ol-
ga Meglič pred OS Franc Osoj-
nik in OŠ Tone Žnidarič. Naj-
boljši strelec turnirja je bil To-
maž Fridl (OŠ Olga Meglič) z 9
goli.
pez
Razlagova
v zmagovalni ekipi
Za kegljavke Savinje iz Celja
je na Podonavskem pokalu na
Dunaju pretekli konec tedna na-
stopila tudi Ptujčanka Silva Ra-
zlag. V konkurenci šestih ekip so
zmagale z veliko premočjo. V fi-
nalu so b ^-tjo.^jo-f pieiiiagaie
ekipo iz ZRN. K temu uspehu je
Silva z dobrim kegljanjem pri-
spevala skupaj z Šeškovo, Petko-
vo, Gobčevo, Pečovnikovo in
Zoretovo.	d. 1.
Aluminij se prebija
proti vrhu
v nedeljo so v vzhodni obmo-
čni članski ligi odigrali srečanja
osmega kola. Nogometaši Alu-
minija so se v Kidričevem pome-
rili s Svobodo iz Brežic in z za-
nesljivo zmago potrdili točki z
gostovanja v Dravogradu. Goste
iz Brežic so namreč premagali s
4:0. V prvem polčasu so vodili z
1:0, zadetek pa je v 14. minuti
dosegel Stanko Glažar. V dru-
gem delu je blizu 100 gledalcev
spremljalo boljšo igro, pa tudi s
strani domačinov bolj učinkovi-
to. Na 3:0 je z dvema zaporedni-
ma zadetkoma povišal Emeršič
(v 57. in 70. minuti), končni re-
zultat pa je v 79. minuti postavil
Danilo Glažar.
Aluminij: Milošič, Jeza, Selin-
šek. Žitnik, Panikvar, Emeršič,
Letonja, S. Glažar, D. Glažar,
Bek, Strel (Rihtarič).
V naslednjem kolu (v nedeljo)
se bo Aluminij v Zagorju pome-
ril z domačim Proletarcem. To je
priložnost za novo izboljšanje
zaloge točk.
1. kotar
Vindiš četrti na Kreti
Mirko Vindiš se je za nastop
na klasičnem maratonu v Grčiji
vztrajno pripravljal. Nastop na
mednarodnem maratonu v glav-
nem mestu grškega otoka Krete
je bil zanj dobra priložnost, da
pokaže svoje sposobnosti. Ven-
dar je imel tokrat smolo. Atlet-
ska zveza Jugoslavije, ki bi mora-
la poskrbeti za organizacijo nje-
govega nastopa in nastopa
Kranjčana Marka Dovjaka, je
zatajila. Oba jugoslovanska
predstavnika sta bila prisiljena
noč pred tekmovanjem prespati
kar na atenskem letališču in sta
na Kreto prispela tik pred star-
tom maratona. Kljub neprespa-
nosti in utrujenosti sta se oba do-
bro borila. Vindiš je zasedel so-
lidno četrto mesto, zmagal pa je
Anglež Weuav pred grkom Afor-
dakosom, ki je na nedavnih Bal-
kanskih atletskih igrah zasedel
drugo mesto. Zaostanek Mirka
Vindiša za zmagovalcem je bil
okrog dve minuti kar kaže, da bi
brez takih organizacijskih zapet-
Ijajev lahko na maratonu v Ira-
klionu dosegel še boljšo uvrsti-
tev. Še bolj pa se je to pokazalo
pri drugem jugoslovanskem ma-
ratoncu Marku Dovjaku, ki je
zaradi krčev moral odstopiti na
tridesetem kilometru.
d. I.
w
Zganec presenetil
Polajžerja
z izredno ostrimi partijami
zadnjih dveh kol se je končalo
člansko prvenstvo Šahovskega
društva MIP Ptuj za leto 1986.
Kot smo že poročali med samim
potekom, je bilo prvenstvo izred-
no borbeno. Nekoliko presenet-
ljivo, vendar zasluženo je zmagal
MK Albin ŽGANEC, ki je šele z
letošnjim junijem pristopil v vr-
ste ptujskih šahistov in s tem do-
kazal, da bo na prvenstvu Slove-
nije eden izmed stebrov ekipe.
Tretje mesto FM Danila Polaj-
žarja je majhno razočaranje, saj-
je veljal za enega od favoritov za
prvo mesto. Prehitel ga je tudi
M K Rado Brglez in to prav po
zaslugi zmage v medsebojnem
srečanju v 8. kolu. Zmagovalec
je ostal edini neporažen na pr-
venstvu (oddal je le dva remija).
Ob zaključku je glavni sodnik
Boris ROJIC, ki je vzorno vodil
celotno prvenstvo, prvim trem
podelil pokale, vsem udeležen-
cem pa še knjižne nagrade.
REZULTATI:
8.	kolo: Bohak—Feguš remi,
Brglez—Polajžer 1:0, Zganec—
Viher 0:1, Žlender-Iljaž 0:1, Li-
čina—Težak 0:1;
9.	kolo: Težak-Bohak 0:1,
lljaž—Ličina remi. Viher—Žlen-
der 1:0, Polajžer—Žganec remi,
Feguš—Brglez 0:1.
Končni vrstni red:
I. Žganec 8 točk, 2. Brglez 7, 3.
Polajžer 7, 4. Bohak 6, 5. Feguš
5, 6. do 8. Težak, lljaž^ Ličina 3
in 9. do 10. Viher in Zlender 2
točki.
Silva RAZLAG
Tokrat manj uspešno
Pretekli konec tedna za namiz-
noteniške igralke in igralce Peto-
vie ni prinesel novih točk v liga-
ških dvobojih. Dekleta so izgubi-
la na gostovanju v Zagrebu z
Marathonom z 8:1 in v Banji Lu-
ki z Rade Ličino s 6:3. Trenutno
so na šestem mestu med desetimi
ekipami, ki nastopajo v medre-
publiški ligi — zahod.
Tudi fantje so oba dvoboja iz-
gubili. Ekipa Kemičarja iz Hrast-
nika jih je porazila z 7:2, Ingrada
iz Celja pa z 9:0.
d. 1.
Ptuj—Slovenj Gradec
86:76 (37:39)
športna dvorana Mladika, sodnika Caplin (Murska Sobota),
Brunec (Lenart).
Ptuj: Filipič 20, Novak 10, Dvoržak 19, Marčič, Gailhofer 3, Be-
ranič 10, Cobelj 11, Kotnik 13, Žibrat, Pajenk, Vučinič.
Ljubitelji košarke so prav gotovo prišli na svoj račun, saj sta tek-
meca prikazala dobro igro. To posebno velja za igralce Ptuja za igro,
ki so jo prikazali v drugem delu srečanja.
V	prvih minutah prvega dela je bila pobuda na strani domačinov,
ki so v 10. minuti povedli s 24:17. Po boljši igri, predvsem v drugem
delu prvega polčasa pa seje tehnica prevesila na stran gostov, kajti v
tem delu so igralci Ptuja igrali v obrambi nezbrano, v napadu neučin-
kovito, tako da so igralci Slovenj Gradca zasluženo dobili prvi del
srečanja.
V	drugem polčasu se je igra Ptuja bistveno spremenila. Takoj na
začetku so povedli, v 23. minuti je bilo 48:40, v 26. minuti je razlika
presegla 10 točk, 60:48. V tem delu sta dobro igrala Filipič in Dvor-
žak, saj ju igralci Slovenj Gradca niso mogli zaustaviti. Zmaga ptuj-
skih košarkarjev je povsem zaslužena.
V	naslednjem kolu bodo gostovali in sicer v Celju, kjer se bodo
pomerili z ekipo Kovinarja.
Z. 1.
Simultanka v Dornavi
šahovska sekcija pri TVD Partizan v Dornavi je ob krajevnem
prazniku organizirala uspelo šahovsko srečanje z mednarodnim moj-
strom in znanim ptujskim šahistom Danilom Polajžerjem. V prijet-
nem ambientu prosvetne dvorane so se zbrali številni ljubitelji te ple-
menite igre iz krajevne skupnosti Dornava in od drugod. Mojster je
po štirih urah igranja dokazal svoje mojstrstvo. Od 25 izzivalcev so re-
mizirali le trije (Anita Ličina, Darko Drevenšek in Vlado Viher), vsi
ostali pa so morali priznati njegovo premoč.
Bolj kot visok rezultat pa je pomembno to, da je razstava šahov-
ske literature in propagandna simultanka uvod v organizirano igranje
šaha v tej majhni, toda nadvse delovni krajevni skupnosti.
V. Viher
Sitar zaradi poškodbe
prepustil zmago
Na Reki je bil v športni dvorani »Trst« prvi mednarodni pokal v
savete boksu, ki je za Jugoslovane povsem nov šport, saj je poleg
udarcev kot pri full kontaktu dovoljeno še udarjanje nasprotnika v
noge, na kar pa člani naše reprezentance niso bili dovolj pripravljeni.
Razumljivo je, da so bili zato vsi že v začetku zaradi poškodb nog iz-
ločeni iz nadaljnjega tekmovanja.
Tekmovanja, ki si ga je ogledalo kar 1500 gledalcev, so se poleg
Jugoslovanov udeležile še ekipe iz Belgije, Nizozemske, Italije, Ka-
meruna in Francije, kjer so začeli s tekmovanji v tem športu ter se za-
to izmenuje francoski boks, sodi pa v sklop karate športa, ki ima do-
movino na Okinavi na Japonskem. Karate je sicer borilni šport z goli-
mi rokami.
Nas bolj zanima rezultat Vladimira Sitarja iz Ptuja, ki se je po-
meril z viceprvakom Evrope, prvakom Belgije Rickom Denaysom.
Borba je bila v prvih dveh rundah povsem enakovredna, čeprav je
Denays spretno uporabljal dovoljene udarce po nogah. V tretji rundi
je Sitar zaradi boleče poškodbe noge prepustil zmago nasprotniku.
To je prvi večji poraz našega, sicer odličnega Sitarja v zadnjih letih,
ko nastopa na vseh večjih mednarodnih nastopih ter pobira lovorike.
FRANJO HOVNIK
Občinsko jesensko strelsko
tekmovanje
v nedeljo, 26. oktobra, je bilo na strelišču OSZ Ptuj tradicional-
no občinsko jesensko tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško.
Tekmovanja se je udeležilo 84 strelcev iz devetih družin. Zmagala je
ekipa SD Turnišče z 1700 krogi, sledijo SD Kidričevo 1695, SD Jože
Lacko 1648, SD Agis 1636, SD Opekar 1493, SD Železničar 1432, SD
Dornava 1340 in dve nepopolni ekipi SD MIP 963 in SD Polenšak
616 krogov.
Najboljši posamezniki so bili Albert Frčeč (Kidričevo) 183, Jože
Vodopivec (Turnišče) 178, Simon Simonič (Agis) 178, Ludvik Pšajd
(J. Lacko) 176 in Zdenka Matjašič, Bojan Mihelač (oba Turnišče), Edi
Simenko (Kidričevo), Branko Zupanič (J. Lacko), vsi 175 krogov.
ZB
Aluminij—Drava 3:1
v srečanju za pokal Maršala Tita na področju Medobčinske no-
gometne zveze Ptuj sta se v Kidričevem na stadionu Aluminija pome-
rili ekipi domačega Aluminija in ptujske Drave. Nekoč je bil to derbi,
danes se pa je videlo, da je od tega ostalo le malo. Igralci Drave so
povedli po napaki domače obrambe, nato pa so igralci Aluminija
prevzeli pobudo in z zelo lepimi zadetki Danila in Stanka Glažarja ter
Mirana Emeršiča v kratkem časovnem obdobju rezultat spremenili se-
bi v prid.
V drugem polčasu so se nogometaši Drave trudili, da bi rezultat
znižali, vendar pa dalje kot do kazenskega prostora niso prišli. Doma-
čini so im.eli še nekaj priložnosti, vendar so bili pred gostujočim vra-
tarjem neiznajdljivi. Tekma je imela soliden ritem, nekaj borbenosti,
kaj več pa nismo videli na spolzkem igriču in ob obilnih padavinah.
Srečanje je zelo dobro vodil Turk.
10 - ZA RAZVEDRILO
30. oktober 1986 -
TEDNIK
TEDNIK
— 30. oktober 1986
OGLASI IN OBJAVE - 11
Razstava gasilske tehnike in vozil pred Mipovo blagovnico Je bila za
številne občane prav gotovo zanimiva, vsekakor pa tudi poučna.
Na centrski vaji gasilcev v Spuhlji je sodelovalo kar 9 okoliških gasil-
skih društev.
Sobotna gasilska vaja ob »požaru« v blagovnici je bila nenapovedana in
zato toliko bolj zanimiva, saj so gasilci šele ob prihodu zvedeli, da gre
pravzaprav le za vajo.
Fotografije: M. Ozmec
PRIREDITVE OB MESECU
POŽARNE VARNOSTI
V	okviru aktivnosti ob mesecu
požarne varnosti so širom ptuj-
ske občine potekale vaje gasil-
skih društev, poleg tega pa so ga-
silci opravljali po gospodinjstvih
tudi požarno — preventivne pre-
glede. V petek, 24. oktobra, je
občinska gasilska zveza Ptuj pri-
pravila pred Mercatorjevo bla-
govnico tradicionalno razstavo
gasilsko-tehnične opreme in vo-
zil, zvečer pa je v Spuhlji poteka-
la velika centrska vaja, v kateri je
sodelovalo tudi več okoliških ga-
silskih društev.
V	soboto, 25. oktobra, zjutraj
pa je sirena prebudila tudi Ptuj-
čane, saj je požarni inšpektorat
pripravil za člane gasilskega dru-
štva Ptuj posebno, nenapoveda-
no vajo s predpostavko, da je za-
čela goreti Mipova blagovnica.
Tudi v tem primeru so bili gasilci
uspešni, saj so prihiteli na dom-
nevno požarišče v zelo kratkem
času in tudi pravilno ukrepali.
Več o prireditvah ob mesecu po-
žarne varnosti in o devetmesečni
»požarni bilanci« pa bomo zapi-
sali v prihodnji številki Tednika.
-OM
SLOVENSKI JAVNI PRAVOBRANILCI V
PTUJU
Pretekli četrtek so zborovali v
Ptuju slovenski javni pravobra-
nilci, s čimer že tretje leto nada-
ljujejo s prakso, da je ena izmed
občin gostiteljica njihovega red-
nega posvetovanja. Tudi tokrat
so se lotili nekaterih zelo aktual-
nih tem, oziroma področij svoje-
ga dela, kot je povedal javni pra-
volyanilec SRS Jože GREGO-
RIC:
»Naš letošnji dnevni red je bil
naravnan v tisto področje naših
pristojnosti, ki nam jih določajo
posebni zakoni, na osnovi kate-
rih javna pravobranilstva izvaja-
jo pooblastila za zaščito intere-
sov širše družbene skupnosti. Ve-
mo namreč, da je javni pravobra-
nilec samostojni organ družbe-
nopolitične skupnosti in jo tudi
zastopa pred sodišči in drugimi
institucijami v premoženjsko
pravnih zadevah.
V mislih imam predvsem novi
zakon o pogojih za prodajo sta-
novanj in stanovanjskih hiš v
družbeni lastnini ter zakon o ra-
zlastitvi in prisilnem prenosu ne-
premičnin v družbeni lastnini, pa
tudi novi nepravdni postopek.
Gre pa še za posebno problema-
tiko solastnine med družbeno in
zasebno lastnino, ki pa še ni ure-
jena z zakonom.
Pri našem delu se nam večkrat
dogaja, da se javni pravobranilec
dotakne tudi meje pristojnosti
družbenega pravobranilca samo-
upravljanja, ki po svoji izvirni
pristojnosti — poleg samouprav-
nih pravic, ščiti tudi družbeno
lastnino.
Vsi zakoni in drugi predpisi pa
seveda niso popolnoma doreče-
ni, zato imamo dpločbe, ki nas
smiselno napotujejo iz enega na
drugi zakon in v takih primerih
je potrebno doreči kdaj je pristo-
jen eden, kdaj drugi organ.
Rad bi pa poudaril, da pri tem
zasledujemo enoten cilj — celo-
vitejša zaščita družbene lastni-
ne.«
mš
Jože Gregorič, Javni pravobrani-
lec SR Slovenije. Foto: mš
Občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu
Pri osnovni šoli Tone Žnidarič
v Ptuju je minulo soboto poteka-
lo občinsko tekmovanje za osno-
vne in srednje šole pod naslo-
vom Kaj veš o prometu. Med
osemletkami se je tekmovanja
udeležilo 16 ekip, torej iz vseh
šol razen iz OŠ Kidričevo. Poleg
tega se je tekmovanja udeležilo
tudi 5 ekip iz Srednješolskega
centra Ptuj.
Tekitiovalci so najprej reševali
pisne teste o znanju cestno pro-
metnih predpisov, zatem pa so se
pomerili še v spretnostni poli-
gonski in ulični vožnji s kolesom.
V konkurenci osnovnih šol so
se najbolje odrezali pionirji iz
OŠ Tone žnidarič v Ptuju; 2. Vi-
dem pri Ptuju; 3. Cirkovce; 4.
Hajdina; 5. Cirkulane; 6. Olga
Meglič, itd.
Med srednješolci so se najbo-
lje odrezali učenci srednje kovi-
narske, kmetijske in metalurške
šole — ekipa I, pred ekipo sred-
nje družboslovne matematične
usmeritve in II. ekipo kovinar-
jev.
Najboljši posameznik med os-
novnošolci je bil Andrej Rižner
iz OŠ Videm, med srednješolci
pa Jože Petek iz kovinarske šole.
Na zaključni slovesnosti so vsem
prvouvrščenim ekipam izročili
priznanja in pokale. Največja
nagrada za zmagovalce pa bo
prav gotovo udeležba na republi-
škem tekmovanju.
-OM
Med occnjeralno vožnjo tekmovalccT — kolesarjev.
(foto: Kosi)
Likovniki
bratskih občin
v razstavnem
paviljonu
v paviljonu Dušana Kvedra v
Ptuju so ljubitelje likovne umet-
nosti s pesmijo pozdravile člani-
ce ženskega pevskega zbora pro-
svetnega društva Alojz Arnuš iz
Rogoznice pod vodstvom Grete
Glatz — to pot na otvoritvi raz-
stave del likovnih umetnikov
amaterjev iz bratskih občin. Raz-
stava, ki so jo odprli v četrtek,
23. oktobra, sodi v okvir XIV.
PTUJSKIH KULTURNIH
SREČANJ, pripravili pa so jo li-
kovna sekcija iz Rogoznice ter
odbor za medrepubliško sodelo-
vanje in komisija za kulturo pri
občinskem svetu ZSS Ptuj. V
imenu slednje je na razstavi go-
vorila Maca Foltin in pri tem
poudarila, da so slikarji iz brat-
skih občin potrdili s svojo prisot-
nostjo — kako delovni človek
čuti potrebo po likovnem ustvar-
janju v prostem času. To potrju-
jejo tudi prava galerija likovnih
izrazov, predstavljenih na papir-
ju, platnu, steklu in v glini.
Rujčanom se tokrat predsta-
vljajo likovniki iz Koprivnice,
kar 16 jih je, dva iz Varaždina,
pet iz Rogoznice in dva iz Ptuja.
Razstava je pripravljena tudi v
počastitev 25-letnice skupnega
dela bratskih občin SR Slovenije
in Hrvatske, nekaj razstavljenih
del je nastalo tudi na prijatelj-
skem in delovnem srečanju čla-
nov likovne sekcije Alojz Arnuš
in Podravka '72 ter ptujske Svo-
bode v maju letos, ko so Rogoz-
ničani proslavljali 10-letnico de-
la.
»Na takih delovnih srečanjih
se ljudje spoznavajo, tke se tova-
rištvo, prijateljstvo — to pa so
vrednote, za katere se splača bo-
jevati, delati in živeti,« je ob
koncu dejala Maca Foltin, ki je
razstavo tudi odprla. Na ogled
bo do 2. novembra.	mš
V petek, 24. oktobra, je bila pred upravno zgradbo ptujskega Mi-
pa slovesnost ob otvoritvi blizu 6 metrov visoke lesene skulpture Ku-
rent, ki jo je skoraj leto dni v trdo hrastovino klesal ptujski likovni
umetnik — naivec Boris Žohar, sicer Mipov aranžer. Zoranim je uvo-
doma govorila predsednica skupščine kulturne skupnosti občjne Ptuj
Tanja Meško-Tonejc, zatem pa je o umetniškem ustvarjanju Žoharja
govoril njegov mentor, akademslci slikar profesor Albin Lugarič, ki je
med drugim dejal:
»Na ptujskem območju zasledimo Žoharjeva likovna dela že od le-
ta 1970 in ze leta 19/4 je imel svojo prvo razstavo. Je naivec, zadnja
leta pa tudi kipar. Njegova lesena skulptura, ali plastika Kurent je ve-
liko monumentalno delo, saj je zanjo porabil prek 1.900 delovnih ur.
Posamezni motivi na tej skulpturi se pravzaprav vežejo na ljudsko
umetnost, saj zasledimo enostavne oblike — forme, kot je vedno bilo
ljudsko rezbarstvo. Pri tem je Žohar ostal zvest svojemu značilnemu
razpoznavnemu stilu in tudi to je vrednota zase. Poleg dveh večjih ku-
rentov je na plastiki prikazana vinska trta, pa lukarica in viničar; tako
da je v kratkem bistvu zajel značilnosti s ptujskega območja.«
9
Na otvoritveni slovesnosti so nastopili tudi folkloristi iz Marko-
vec, skulpturo pa so odprli pravi kurenti, ki so zatem okrog nje tudi
zaplesali.
Nekaj trenutkov za tem so v delavskem donm Franca Kramber-
eerja odprli tudi razstavo likovnih del Borisa Žoharja. Zvečer ob
dvajsetih pa je bila* v Srednješolskem centru F*tuj še Mipova modna
revija, na kateri so manekenke Pavline Maurin predstavile občinstvu
nove modele priznanih jugoslovanskih proizvajalcev.
M. Ozmec
Okrog skulpture Kurent so zaplesali pravi demonski kurenti, (foto: M.
Ozmec)
Markovški folklorni
godci v Beogradu
Na zelo uspešnem gostovanju na letošnjem Balkanskem festivalu
folklore na Ohridu, na katerem smo Markovčani sodelovali kar s štiri-
desetminutnim programom, so vidno vlogo odigrali tudi naši godci,
saj so v sporedu sodelovali s svojimi solo točkami. To pa je bilo tudi
dovolj, da jih je videl in slišal znani etnomuzikolog, profesor Drago-
slav Devič in jih povabil na letošnje XVIII. Beogradske muzičke sve-
čanosti - BEMUS.
V Beogradu se namreč vrstijo v mesecu oktobru v počastitev os-
voboditve mesta razne kulturne prireditve.Ena od teh so tudi Beo-
gradske muzičke svečanosti — BEMUS, na katerem sodelujejo vr-
hunski izvajalci klasične glasbe, zraven domačih tudi iz tujine. Poleg
teh pa je tud: vsako leto en koncert posvečen ljudski glasbi in petju.
Letos so prvič na tem koncertu sodelovale vse republike in avto-
nomni pokrajini. Slovenci smo bili torej na tem koncertu prvič. V čast
nam je, da smo bili prav Markovčani kot prvi iz Slovenije povabljeni
na to pomembno prireditev. Zavedali pa smo se tudi odgovornosti in
bili v skrbeh kako se bo vse skupaj izteklo, saj naš alpski melos na ob-
močju, kjer je močno prisotna orientalska glasba ne gre preveč v uše-
sa, in zato kar krepko stiskali pesti. Proti pričakovanju so sprejeli na-
še valčke in polke s prisrčnim in dolgotrajnim ploskanjem.
V Beogradu smo se potikali kar dva dni. V soboto, 18. oktobra,
smo imeli nastop v koncertni dvorani v Novem Beogradu za študente
beograjske univerze, v nedeljo, 19. oktobra, pa v nadvse bogati in
akustični dvorani Narodnega muzeja. Na koncertu, ki gaje neposred-
no prenašal tudi beograjski radio, so bili poleg drugih navzoči tudi
vidni družbeno-politični in kulturni delavci mesta Beograda.
Profesor Dragoslav Devič, dolgoletni selektor tega koncerta nam
je zaupal, da je bil pri nas v Sloveniji med vojno v XIV. diviziji, in da
mu je prav v tistih časih slovenska partizanska harmonika prirasla k
srcu in si jo je zaželel tudi enkrat slišati v Beogradu. Domov smo se
vračali z zadovoljstvom, saj smo tako ponovno prispevali svoj delček
k boljšemu razumevanju med našimi narodi in narodnostmi ter nave-
zali spet nekaj novih poznanstev.	Franc Kolarič
Posnetek z letoSnJega koncerta, 19. oktobra, na katerem so naSi godci
navdušili Beograjčane.
Delavski svet
Radenske v Toplicah
Prejšnji petek so se v Toplicah sestali člani DS Radenske. Šlo je
sicer za redno sejo, s tem da so se tudi seznanili s predvideno bodočo
povezavo Radenske in Toplic, člane pa zadolžili, da ta prizadevanja
prenesejo v posamezna okolja. V celoti so soglašali s predvideno po-
vezavo, o kateri se bodo zaposleni v tozd Ptujske Toplice odločili 19.,
v DO Radenska pa 25. novembra.
V tem obdobju potekajo v Toplicah redna vzdrževalna dela, prve
kopalce pa pričakujejo ponovno 2. novembra.
Rodile so:
Majda Belšak, Gradišča 44 —
Andrejo; Marija Zelenik, Prven-
ci 22 — dečka; Irena Kokolj, Po-
horje 24 — dečka; Silva Zupa-
nič, Skorba 15 — Polonco; Maj-
da Fajfar, Lahonci 17 — dekli-
co; Silva Drevenšek, Stojnci 72
—	deklico; Draga Koršel, Stop-
no 3 — Moniko; Olga Veldin,
Hum 24 — deklico; Marija To-
polovec, Pobrežje 98 — Mihae-
la; Irena Majcen, Podvinci 83 —
deklico; Zlatka Lešnik, Zg. Le-
skovec I O/a — deklico; Rozika
Krajnc, Skonšnjak 3 — dva de-
čka; Julijana Vidovič, Slatina 60
—	dečka; Marinka Debeljak, Pa-
radiž 29 — deklico; Veronika
Emeršič, Ziherlova pl. 10 — de-
klico; Dragica Galovič, Dornava
141 — deklico.
Poroke:
Janez Toplak, Sp. Velovlak 10
in Majda Fuks, Sp. Velovlak 10;
Ivan Cartl, Zg. Hajdina 54 in
Kristina Novak, Zg. Hajdina 54;
Dušan Murko, Draženci 9 in
Binca Plaveč, Na Obrežju 17;
Miljenko Pracaič, Macelj Donji
31 in Majda Štrucl, Dravinjski
vrh 2/b; Boris Krajnc, Prešerno-
va 19 in Brigita Vogrinčič, Pre-
šernova 19; Darko Brlek, Lanco-
va vas 93 in Ksenija Trotovšek,
Ljubljana, Celovška 189; Branko
Ivanušič, Maribor, Riačeva 4 in
Nada Pehan, Maribor, Raičeva
4; Vitomir Širovnik, Videm pri
Ptuju 77 in Milena Lešnik, Hra-
stovec 5^
Umrli so:
Frančiška Filipič, Lahonci
150, roj. 1907, umrla 19. oktobra
1986; Terezija Berlak, Gabernik
14, roj. 1908 umrla 16. oktobra
1986; Jožef Strafela, Rogozniška
10, roj. 1908, umrl 20. oktobra
1986; Terezija Mohinski, Pacinje
36, roj. 1909, umrla 20. oktobra
1986; Janez Arnuš, Podvinci
92/a, roj. 1936, umrl 21. oktobra
1986; Kristina Benko, Desenci 8,
roj. 1926, umrla 21. oktobra
1986; Ana Petrovič, Dolane 20,
roj. 1910, umrla 22. oktobra
1986; Stanko Lenart, Stražgojn-
ca 31, roj. 1923, umrl 21. oktobra
1986; Franc Mec, Slov. Bistrica,
Zidanškova 6, roj. 1905, umrl 24.
oktobra 1986; Avgust Vrečko,
Lešje 6, roj. 1930, umrl 26. okto-
bra 1986; Ljudmila Gaves, Vo-
dova 15, roj. 1899, umrla 20. ok-
tobra 1986.
TEDNIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO—
TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjako-
va 5, poštni predal 09. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 4.000 dinarjev, za tuji-
no 5.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.