A
B 8)8 «90 G G B K B SIB0I1B
BBB IBP B BBBBBBBI
Usih
C5LR5ILO
SloVm^KKR DLLflVSTVTV-gr
Štev. 44. se> sa ^ V LJUBLJANI, dnč I. oktobra 1909. ©a® Leto IV.
 ž/\ž-------------
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1*50 četrtletna. . „075 Posam. Stav. „ 0*10
Socialno spoznanje.
Ljubljana, 1. oktobra.
Socialno spoznanje — zmisel za socialna (Vprašanja in za to, kar je socializmu bistveno — to je, česar nam žalibog še v marsikaterem ■oziru 'zelo manjka. In druga napaka je ta, če ,se človek ne da voditi od 'treznega preudarka, marveč od strasti in slučajnega razpoloženja.
Prav odkrito priznamo, da vse socialne stranke_v tem oziru nemalokrat grešijo, saj smo vsi ljudje in drugič, živimo vsi v podobnih 'krajevnih in časovnih razmerah. Ampak čisto brezdvomno je, da ima, kar se tega tiče, največ grehov na svoji grbi socialna demokracija in to •seveda tudi v slovenskih deželah.
Jugoslovanski socialni dem okra tj e se bridko pritožujejo nad znano N. D. O., tržaško vodo. Ljubi socialni demokratje, kdo pa je kriv, da je N. D. O. osvojila nekaj postojank v primorskih okrajih? Kdo drugi nego vi, ki ste z nečuvenim terorizmom vsikdar in povsod ovirah snovanje krščansko-socialnih delavskih
organizacij?
Danes proglašate načelo: Edino prav je, da izgine kapitališki, stavlkokazni ih protiproletar-,ski liberalizem in da si stojita nasproti le dve pošteni ljudski stranki— klerikalna, kakor ji vi pravite, in socialistična. Tako ste pravkar rekli, ko ste v Gorici menda sklenili, da se prihodnji torek ne udeležite ožjih volitev med S. L. S. in liberalci in slednje prepustite usodi.
Mi kot delavci rečemo: To načelo je res ■edino pametno 'in v sociališkem duhu, ampak ■socialna demokracija ga je po našem^ mnenju vsaj pri nas prav malokrat izvajala, če bi se bila jugoslovanska socialna demokracija'vedno dosledno tega načela držala, ne bi danes imeli, .»narodnodelavskega« ropotanja in postavljanja.
Ampak jugoslovanska socialna demokracija je za prvo svojo nalogo smatrala boj zoper vero an cerkev. To se ne da utajiti, ljudje božji! Berite vendar vse letnike socialno-demokruškiih listov in govore socialno-demokraških agitatorjev po različnih shodih — tri četrtine in nič manj je samo grmenje proti krščanstvu in duhovščini. To pa ni socialistično’. To ne kaže ■socialnega Spoznanja, zrni sla za socializem. Praktični socializem, če ga prav umevamo kot težnja počim večjem dušnem in gmotnem blagostanju delavstva, veri in cerkvi ne nasprotuje. Kaj ima krščanska vera opraviti s tem, kakšen družabni red 'je najboljši za dosego ■omenjenega cilja! Nasprotno — krščanska vera le pospešuje vse dobro, 'kar k temu-Cilju vodi. Če bi bila mogoča komuniška država brez zasebne •lasti, bi cerkev v njej svojo vzvišeno nalogo ■pravtako izvrševala kakor v sedanji družbi. Socialisti v »državi bodočnosti« — če bo — krščanske vere ne bodo mogli pogrešati, kajti ■socialisti bodočnosti bodo velikobolj pametni kakor sedanji, ki mislijo: da krščanstvo ni potrebno in da je človeška duša 'lahko zadovoljna ■z abotnostmi »Svobodne Misli« in njeno praznoto:	:
'Mi nismo nikdar socialne demokracije izživljali, ampak smo bili proti njej vedno v silobranu. 'Naše načelo je res to, ki ga danes poudarjajo goriški sodrugi: Le poštene in resnične ljudske stranke imajo pravico do politi-škega obstoja. Socialni demolkratje naj bi' se vedno po tem ravnali, potem bi zares mogle ■vse stranke, ki imajo zmisel’ 'za socializem, •pravo sočialno spoznanje, konkurirati medseboj v blagor in korist delavskih stanov! Trdno upamo, da še kdaj do tega pride. F. T.
Katoliško slovensko izobraževalno društvo Vič-Glince uprizori v nedeljo, dne 3. oktobra t. 1. na vrtu g. Pavliča (pri Merčniku) na Glin-cah gledališko predstavo::	Miklova	Zala«.
Narodna igra v štirih dejanjih (desetih slikah). Po dr. J. Sketovi povesti spisal I. Jezeršek. — Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K; II. vrste 70 vin.; III. vrste 40 vin. Stojišča 20 vin. — Pred začetkom igre: Uvodni govor o vsebini igre. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Igra se ponavlja prihodnjo nedeljo, 10. oktobra t. 1. ob istem času in na istem prostoru.
Socialno-demokraška vera.
Socialna demokracija se obnaša kakor fant, kadar se ženi: na vse načine poizkuša, da bi ga nevesta imela za pametnega, poštenega fanta, kar bi ga pa znalo v slabo luč spraviti, 'to pa izkuša skrbno zakriti. Socialna demokracija se kaže za edino pomočnico in varhinjo delavskih koristi, svoje brezverstvo, ki bi jo znalo pri krščanskih delavcih ob kredit pripraviti, to zakriva z znanim1 stavkom:	vera je zasebna
stvar. Socialisti vpijejo: mi nismo niti za, niti proti krščanstvu. Ta stvar nas nič ne briga; to naj vsak sam s seboj opravi; vsak naj veruje, kar hoče, to je njegova stvar.
Izkušnja uči, da je tako govorjenje sama farbarija, hinavščina, zakaj v resnici je socialna demokracija do mozga protikrščanska in protiverska. Če je socialnim demokratom vera zasebna stvar, zakaj pa pri vsaki priliki delavca krščanskega mišljenja zasmehujejo in blatijo, zakaj na krščanske delavce s tako silo pritiskajo in jih šikanirajo, da morajo pošteni delavci večkrat iz samega zbadanja in sekiranja, od strani teh ljudij, svoje delo in službo •pustiti, ker jim je življenje v družbi' takih ljudij neznosno.
Vera je zasebna stvar; dobro, zakaj li mrgoli po socialističnih časopisih strupenih nar padov na versko življenje, čemu to norčevanje iz katoliških naprav in bogoslužja. Vera je zasebna stvar; to je sama krinka, pod katero socialm demokrati krščanske delavce lovijo. Prepričan socialist tudi noče, da bi ga kdo imel
Marijin otrok.
(Konec.)
Bila je takrat še lepa Sita, sveža, zaželje-na, mlada zena; iz njenih oči lesketala je življenja sreča in ako je veselo smeje stala pod staro vinsko trto na dvorišču pred svojimi so-isedami, bilo je vedno poleg teh še tudi nekaj1 'Otoških, ki so občudovali zvonki nje smeh, vitko njeno postavo .. . 'Najnevarnejši izmed vseh ji je bil mladi zakupnik, pri katerem je bil v službi njen mož.
INjegovi žareči pogledi ošinili so jo čestokrat poželjivo izza belih zaves njegovega okna. 'Pač se je bal togote in krasnega ljubosumnja Moranovega, kateri je svojo ženo oboževal; a njegova poželjivost je rastla od dne do dne — in ko je Morano težko obolel in je bolezen njegova zahtevala mnogo denarja, katerega uboga žena že ni imela nič več, tedaj je menil zakupnik, da je prišel pravi čas; poklical jo je v svojo sobo, zaprl vrata in ji ponujal denarja. (Branila se je proti tej nesramnosti, a kaij ji je koristilo? Končno je sprejela denar; rabila ga je vendar. Zdravnik ji je naročil, da
inrora postreči bolniku s krepko' juho in mesom.
_ Mož je ozdravel, ko pa je zvedel, s
kako ceno je žena odkupila njegovo zdravje, izginila je ljubezen do nje, zavrgel in zaničeval jo je.
Pričel je pijančevali in igrati — poprej tako dober in priden možak. Presedel je cele dneve in noči v krčmi, ko pa je prišel pijan domov, pretepal je ženo.
'Samo ob sebi je umevno, da je izginila tudi veselost iz obraza mlade žene. Cvetoča njena lica so upadla, in ako je iskala tolažbe ■pred podobo Matere Božje, vlil se ji je iz krasnih oči potok grenkih solza . . . Mladi, zakup-Onk pa se ni več brigal zanjo. Izkušal se je iznebiti Morana, kajti ta ga je v smrtnem sovra-ivštu že večkrat pričakoval z nožem v roki; poslal ga je torej na deželo k čredami, da se reši tako pred njegovimi nevarnimi naklepi. A Moranov sklep je bil trden.
^ Nekega jutra je izginil z nekaj ovcami, in več pastirjev, ki so bivali v obližju, trdilo je, 'da so videli Morana med banditi . . .
Mlada žena se je sklonila in pogledala dečka, ki je v misli zatopljen nepremično ležal
■pred njenim ležiščem. Kaj vendar bo iz dečka, premišljevala je.
i 'V tem trenotku pa je počil zunaj strel. Koj inato se je slišal peket konjskih kopit. Pepo je skočil po konci.
iKaj je to? Gotovo zopet napad roparjev? .misli si in teče proti izhodu.
'V divjem diru prihajalo je nekaj črnih po-■tsav v mesečini po cesti mimo grobišča.
Za njimi množica kričečih pastirjev, kateri so s samokresi streljali za roparji.
•Oni pa so se obrnili nazaj in istotako streljali na svoje preganjalce.
Sedaj je pridirjala množica proti dečku. ■Na čelu vsem drvil je na mogočnem žrebcu visokorasel divji možak. Na glavi je imel ši-■rokokrajen klobuk, obraz pa je bil poraščen z idolgo, črno brado.
i»Sveta Marija — moj oče!« vzklikne Pepo prestrašen, a že je počil strel in kroglja iz puške očeta, ki ni jzpoznal lastnega sina, je predrla prsi ubogega dečka in' mlado življenje je preminulo na stopnjicah grobišča . . .
t
za vernega človeka, ker se tega sramuje. Vsi voditelji socialne demokracije, od Bebla doli do Antona Kristana, veliki in majhni, vsi poslanci, govorniki, pisatelji, agitatorji, so skoro sami bogotajci, svobodomisleci, zapriseženi nasprotniki krščanstva in so na to tudi jako ponosni. Kdor se je količkaj med socialisti gibal, obiskaval njihove shode, prebiral njihove časopise in liste, kdor se je sploh med socialne demokrate izgubil, obrnil bo tudi kmalu vsemu verskemu življenju in cerkvi hrbet. Kdo je zadnjič na svobodomiselnem shodu najbolj kričal in razgrajal in se za brezverstvo pehal — Anton Kristan, ki je postal duša kranjske socialne demokracije, mož, ki je katoličanstvo že zdavnaj na kol obesil, se civilno poročil in svojih otrok niti krstiti ne pusti.
Bebel, ki po svojem vplivu vse druge socialistične kolovodje prekaša in katerega spisi so nekak socialistični evangelij, pravi v svoji knjigi: »Krščanstvo in socializem«, stran 16.: »Krščanstvo in socializem si nasprotujeta kakor ogenj in voda«. V svoji knjigi »Die Fran«, stran 373., govori: »Delavec, ki kanale čisti, in tako ljudi pred strupenim vzduhom varuje, človeški družbi več koristi, kakor duhovnik, ki s svojimi nadnaravnimi nauki ljudem glave meša«. List »Vor\varts (1. junij 1892) je pisal: »Mi bi cerkev in duhovnike tudi tedaj napadali, ako bi bili duhovniki tudi najbolj vestni in najboljši ljudje«. Na shodu strokvnih društev v Kolinu leta 1905. je rekel sodrug Legien med drugimo »Naši ljudje nimajo nobene vere, ker so preveč pametni«. Tako izglcda socialno-demokraška vera v resnici. Zato pa, delavci, ki imate še kaj verskega čuta v sebi, ven iz demokraških delavskih in strokovnih društev, ki so smrt vsakega verskega življenja. Socialisti že 30 let vpijejo, da bodo delavska vprašanja rešili v korist delavskim stanovom, pa namesto uspehov, vidimo, da postaja stvar še bolj zamotana in da se sovraštvo in odtujenost med posameznimi stanovi še bolj širi.
Kdor krščanstvo zameta, zameta futida-ment, na katerem stoji ves družabni red na svetu. Zato pa socialna demokracija teh vprašanj ne bo nikoli rešila. Z vpitjem, zabavljanjem, podiranjem, se delavsko vprašanje ne bo rešilo! Zato, krščanski delavci, na noge! Oklenimo se »Jugoslovanske strokovne zveze«, ki se je pred par dnevi osnovala in ki bo našo delavsko organizacijo na jugu oživila, prerodila in jej nova pota odprla v prid vsem delavskim stanovom. Delavsko vprašanje, vprašanje lačnih, zatiranih, to bo rešila krščanska organizacija, ali pa sploh ne bo rešeno.
Tobačno delavstvo.
Med spomenicami, ki jih je vložila _ naša krščanska tobačna delavska organizacija, je najtemeljitejša ona naše ljubljanske ^ tobačne ■tvorni ce. Nas zelo veseli, da ravno naše delavstvo tako dobro pozna svoje težnje. Veseli tembolj, ker se v spomenici zrcali delo naše najsta-,rejše tobačne organizacije.
Petintrideset let v tvornici. Redek jubilej je praznovala 'te dni naša somišljeniča Ana Čretnik. Dela že 35 let v ljubljanski tobačni tovarni. Naši 'vrti somišljenici iskreno čestitamo k redki obletnici.
Z lastnimi močmi.
Vič-Glince. Z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo. Ravnaje se po tem lepem, krščanskem nasvetu je storilo prvo ljubljansko konsumno društvo v svojem napredku nov korak z ustanovitvijo podružne prodajalne na Glincah. Z Bogom so začeli svoje novo, važno delo. Pred ot-voritvijo< so bili mnogoštevilni člani pri sv. maši, preskrbeli so, da 'se je poslopje prodajalne blagoslovilo in prvi 'skupiček so darovali za cerkev svojega patrona sv. Antona na Viču. Podjetje, ki se začne z Bogom, podjetje, katero vodijo vestni katoličani, mora uspevati, mora pridobivati vedno bolj na zaupanju. In to se že opazuje nad našim konsU-miom. Tam pa, kjer se zbirajo člani siti sovraštva do Boga in cerkve, katerega so si nasrkali Iz »Napreja«, »Rdečega Praporja«, »Naroda« itd., in kjer vrhu tega še imajo prodajalko gospodično, ki svojemu detetu milosti sv. krsta ne privošči, tam najbrž blagoslova in uspeha ni pričakovati. Naš konsum je mnogim na poti. Kakor so pred otvoritvijo gotovi ljudje nagajali, tako tudi sedaj še ne morejo skriti svoje zelene zavisti. Včeraj so pošiljali v prodajalno svoje otroke brez knjižic in legitimacij, misleč, da bodo tako našo vestno prodajalko spravili na led in jo tako po tem ovadili, da prodaja blago
tudi neudom. So to prijatelji delavstva, ki bi si rado na pravičen način zlajšalo svoj stan! Le nagajajte in nasprotujte nam, s 'tem nehote podpirate našo stvar, naše delovanje!
Iz Preske. V nedeljo, dne 26. avgusta, je imelo delavstvo tukajšnjih tvornic dobro obiskan shod. Zbralo se nas je skupaj nad 200 delavcev in delavk. Na shodu sta govorila gospoda Neponruk Gostinčar in tovariš Čebulj iz Jesenic. Prvi govornik je razmotrival razne stvari, kako delujejo naši poslanci v državnem in deželnem zboru. In da delujejo na vso moč na to, da bi prišli tudi delavci v deželni zbor in občinske zastope, kar jih vljudno prosimo, naj ne mirujejo prej, da se to uresniči, kar delavci že dolgo želimo. Tovariš Čebulj je pa delavstvo vzpodbujal, naj se krepko organizira v svojih društvih, če si hoče priboriti boljših razmer. In da bi bila ta lepa dvorana ob vsaki društveni prireditvi nabito polna, zlasti sedaj v zimski sezoni, bodite agitatorji vsi delavci in delavke kakor tudi za dobro časopisje. Med tem posebno za »Našo Moč, ker je edini slovenski delavski časopis in naj ne bo delavca in ne delavke, ki bi ne bil naročnik alt naročnica, in ravno tako' tudi naj bode vsak in vsaka dopisnik »Naše Moči«. Končno smo vsi enoglasno dali zaupnico vsem poslancem S. L. S. Kličemo jim, naj ob Vsakem zasedanju zahtevajo pravic delavstvu!
Med brati in sestrami.
Iz Idrije. Kako pogubne so posledice ti-istega slepega liberalno-demokraškega terorizma, ki se eje globoik zajedel v ljudi, ki so izgubili vsak smisel za kaj pametenega in dobrega, ki delajo povsod za interese klike ali za osebno korist; in to so ravno naši liberalci in isociji; skozi leta in leta so se ti ljudje zagrizli vedno bolj, dokler niso 'prišli popolnoma ob pamet; slepo drve naprej in vseeno jim je, če tudi .-razderejo tudi še tako dobro stvar, samo da bi podaljšali življenje svoji kliki in bi radi otrovali še tisto, kar je zdravo in še nima skisanih tnož-gan kakor jih imajo naši liberalci in sociji. To $e je videlo na zadnjem demokraškem shodu, ki se je vršil z dnem 22. septembra v pivarni »pri črnem orlu«. Vseh udeležencev je bilo približno okrog dvesto, med drugimi je bilo več frakarije, tudi nekaj devic v srpanu in pa Zagri-zenci, ki jih ie pri nas jako veliko in so pripravljeni izvrševati tisto, kar so delali njihovi bratci v Barceloni. Shod otvori Brus Tomaž ter podeli besedo sodrugu Štrausu. Takoj začne govoriti ali pravzaprav brati; prebere nekaj resolucij, ki pa na poslušalce niso imele nobenega efekta, dokler se ni spravil na šolsko vprašanje ter zahteval, da naj se odvzame honorar, ki 'se plačuje uršulinkam in namesto uršulink naj se nastavi posvetne učiteljice; to je pa navdušilo poslušavce in čuli so medklici in sicer tako nedostojni, da jih še objavimo ne, in taki medklici so trajali cel čas, dokler je trajal shod; drugi govornik Kristan ne pove rtič novega, ampak kliče žveplo in ogenj na klerikalce, zlasti slornškarija ga jezi; tudi Terseglav mu ne gre več iz glave. Potem je začel hvaliti svojo stranko, ki je najboljša boriteljica proti kapitalizmu, povedal pa ni, da gredo socialni demokrati voliti največje kapitalšte, kaijt imamo dokaze za to. Nadalje hvali, da je delavstvo oziroma rdečkarstvo velik piijonir izobrazbe, v tistem trenotku pa iztrže jz rok enemu naših listek, ki si je zapisaval sproti kakšno zanimivo stvar, kakor je že v navadi na takem shodu ter je brž nesel Štrausu, In je ta pijonir izobrazbe bil prav zadovoljen, češ da ne bo mogla »Naša Moč« nič pisati o shodu, ki se je kaj klavrno vršil. Ko smo se vračali iz dvorane, so se nekateri pijonirji Izobrazbe pokazali' s tem, da je dobil eden naših nekaj prav krepkih in s tem so pokazali, kaj znajo. Čudno je pa, da ni nikdar videti kakega zastopnika od vlade na takem shodu, d asi je zadnjič na našem shodu, ki smo ga imeli pri Pidiču, bil navzoč; in vendar je bolj varno na naših shodih, kajti mi še nikdar nismo nobenemu itrgali listkov iz rok, kakor to delajo rdeči pi-jonirji izobrazbe. Iz tega shoda se je videlo, da so mahali le po uršulirikah, niso pa njim nič mar delavski interesi.
Idrija. V idrijskih novicah »Slovenca« smo čitali, da se je idrijski liberalni župan za kratko dobo odslovil od svojega občinskega uradovanja in nadomestil najzadnejšega liberalnega od-bodnika za svojega namestnika in s tem prezrl socialno-demokratičnega župana, kar se nam zdi grozno zasramovanje. Ni nam Bog vedi kako simpatičen, vendar naš sotrpin rudar je, ju naša sveta dolžnost je, da se nekoliko zavzamemo zanj, ker to preziranje pada tudi na nas rudarje, ampak ne le na nas rudarja, tudi na one osebe, ki so mu glasove dali za podžupana
in na celo jugoslovansko socialno demokracijo. Pač žalostno, da nihče s prstom ne zgane. Kakšen je tak pastir, ki pripusti drugemu pastirju, da dela z njegovo čredo, kar se mu poljubi. (Mu jo je pač izročil v varstvo.) To raz-sojujte dragi čitatelji sami! Značilno pa je za župana samega, ki je s tem zopet pokazal, da se ne zaveda svojih dolžnosti na županskem stolu, za kar smo mj mnenja, da župan je le za to izvoljen iz sredine odbornikov, da čuva sklepe in predpise, kakor tudi volivne zapisnike. Pač res pomilovanja vredni smo rudarji in meščani, da se z nami igra, kakor se kakemu poljubi, in sramoto za sramoto uživamo. Raditega bi svetovali podžupanu, ako je le količkaj zaveden, bi moral storiti potrebne korake na dostojnih mestih, z vsemi onimi možmi, ki so mu glasove dali in če je treba tudi s širšimi krogi in s tem sebi in svojim sotrpinom izvojeval čast, ker 'razvidno pač mora biti, da smo samli sebi pri-puščeni, drug nam ne bode pomagal.
Idrija. Za šolsko izobrazbo smo edino mi, tako vpijejo na shodih in pišejo po časnikih naši socialni demokratje. Da je temu ravno nasprotno, nam kaže sledeči zgled. Ivan Podobnik, rudar v pokoju, sedanji blagajnik v mokraškem konsumu, pristni socialni demokrat, kateri dviguje v pivarni za osemrazrcdnico na c. kr. ljudski dekliški šoli, prosi za svojo hčerko, da bi jo izpustili iz šole. Ista je dovršila šele 4. razred in je stara šele 12 let; vzrok navaja ta, da bi pomagala doma materi. Ali je opravičen ta vzrok, poglejmo! Imenovani ima samo tisto hčerko in enega sina, kateri pa pojde te dni k vojakom; no, potem je pa res veliko dela doma, da ga ne more sama mati opravljati. Ako bode dekle iz šole izpuščeno, potem bode pa še več časa, za opravljanje po hišah. Kako more potem reči socialni demokrat, da je za šolsko izobrazbo, ko še svoji edini hčerki ne privošči šolske izobrazbe.
Iz Most. Liberalne cvetke. Ljudje pravijo, da hodijo ponoči fantje pod olkna. Ali pri nas v Mostah in na Selu je pa ravno narobe. Da liberalci vzgajajo »nočne sove« o tern ni nikakega dvoma. Ali da se tako daleč predrznejo, da hodijo poslušati pod okno, to je preveč. Ze par-krat srno opazili, kadar ima odbor »Slov. katol. izobraž. društva« sejo, ali je pevska vaja, — pod oknom sove, ki vlečejo na ušesa kaj se igovori. Za danes prizanesemo, ako pa borno še enkrat opazili te liberalne cvetke pri prisluškovanju, pridemo s polnimi imeni na dan.
Iz Trsta. Veselo znamenje je, da so se začele tudi ženske zanimati za javno društveno življenje in pa tudi za njih stanovske interese. Skrajni čas je že, da se ženstvu odpomore, da se tudi poskrbi za žensko izobrazbo', 'za ženski napredek. Mnogi so mnenja, da ženska ni za javnost. O tej stvari ne nameravam tu svojih mi!sli. razmotrivati; pač pa moram reči, če bi bila ženska res za javnost nesposobna, sposobna mora biti za vzgojo istega, ki bo sposoben, ki bo žiivel, ki bo delal 'za javnost; to je, iza svojega otroka. Ali se ne najde možkih, ki so tudi nesposobni za javnost, in če delajo v javnosti, podirajo to, kar drugi 'zidajo, in njegova nesposobnost tiči premnogokrat ravno v nesposobni vzgoji, ki jo je imel od svoje matere. Ali se ne najde že v tretjem in četrtem razredu pokvarjene otroke, ki eden drugega še bolj pokvarijo, in odkod to? Ali hi morda njihova domača vzgoja taka, pri kateri največ sodeluje nevedna mati. Še isto malce krščanske izobrazbe, katero je poprej imela, izgubila jo je pri svojem brezverskem možu. Ko bi bila poprej bojj utrjena v krščansko-narodnem prepričanju, bi ji tega prepričanja ne odnesla tako ,hitro vsaka sapa, tako pa najprvo opusti dolžnosti do Boga in cerkve, potem še svoj materni ■jezik. Koliko je v Trstu slovenskih mater, njih otroci pa govore le italijanski jezik, in naše slovenske otroke zaničujejo in s »sčavo« psujejo. Ali je čudno, če se to go^i ? ^ Le poglejte pri priložnosti ob nedeljah v naše mestne večje cerkve in videli bodete, da isti prostor pod koram, ki so ga nekdaj zavzemali možje in mladeniči, zavzemajo ga zdaj dekleta, ki niti pred Najsvetejšim kolena ne vpognejo, dočim je po sredi cerkve polno praznega. Ce one zidaj pod /korom postajajo, ali je mogoče, da bi pozneje svoje 'Otroke pred olitar vodile? Ali seje čuditi, da v župniji, ki šteje nad 50.000 duš, niti 50 ptrok ne našteješ pri blagoslovu ali drugi službi božji. Akoravno je ženska slabejši spol, vendar je treba, da bi bila v krščansko-narodnem duhu bolje vzgojena, da bi. se ji tega prepričanja tako izlahka ne vzelo. Kakor sem sama prepričana, na primer: da, ko začne njen sin šolo pohajati, in ko se je že nekoliko navzel brezverskih maukov svojega učitelja, da jih potem doma pripoveduje, mati mu jih pa odobril je, 'ker v njih spozna le učenost svojega slina, in je še po-
posna na to. Marsikdo bi rekel: seveda, saj ženske vse rade verjamejo1, naj se jim natvezi kar hoče. Jaz 'bi rekla, da iv tem oziru niso možki ffiič boljši. V dokaz so nam tisoči socialnih demokratov, ki slepo slede svojim voditeljem in •Svoj težko zaslužen denar nosijo v njihove nikdar nenasitne žepe, ne da bi od tega kaj koristi imeli. Mnogi so od drugih zapeljani, da sledijo zmotam, ki Se dajo drugače odpraviti' kakor le po vzgoj v katoliških načelih. Zensko treba rešiti, nji je treba vcepiti pravo naziranje v krščansk o- na r od n e m duhu, potem šele je upati boljše bodočnosti, ko se bo mladina že idoma navajala h krepostnemu življenju. Zato-iraj so tudi nam potrebne organizacije, ih sicer za vsako starost in za vse sloje brez izjeme, ker izjema bi mogla le škodovati skupnosti. Zatoraj organizirajte se vse, raznih poklicev, po raznih odsekih. Organizirajte se pa le po katoliško-narodnih društvih. Ker pa vidim, da je tu med Vami največ služkinj, Vas opozarjam, da si kmalu omislite svoj strokovni odsek, v katerega morate vse vstopiti. Priporočam Vam tudi, da se v obilnejšem številu uročite na delavsko glasilo »Našo Moč«. Ta krščansko-so-cialnf list pa ne priporočam samo dekletom, marveč tudi možem in mladeničem, ki delajo v mestu po raznih tovarnah in drugod. »Naša Moč« je edino slovensko katoliško delavsko iglasilo, in koliko naročnikov ia med Vami? No, dasi nismo v socialnem oziru še nič organizirane, vendar dobivamo tedensko nad trideset iz tis o v tega lista. Kaj pa Vi? Ali morda podpirate le »Rdeči Prapor« in drugo liberalno brezversko časopsije? Proč ž njim,! Vsakega novca je škoda za te umazane cunje in naročajte se na »Našo Moč«, podpirajte drugo kato-JiškO' časopisje, potem šele bomo mogli z »združenimi močmi« delati z Bogom za narod.
Iz Medvod. V opomin gospodu ravnatelju. Kakor je že enkrat pisala »Naša Moč« zaradi nepravilnosti, kadar pride umazana voda. Ker teh nedostatkov g. ravnatelj ne mora odpraviti, bomo pisali o njih bolj natančno. V ponedeljek, dne'27. avgusta, je zopet prišla nekoliko umazana voda, na kar smo tovarno zaprli ob 11. liri dopoldne, takoj nato je ravnatelj odločil, da naj gredo delavci domov. Menda zopet misli, da imamo krompir za kopati. Kar pa gotovo tudi ni prav, je, da moramo ob nedeljah, namesto, da bi šli k službi božji, se mučiti po raznih vodnih kanalih pod turbinami, po šmliru in blatu. Ob delavnikih bodimo pa lepo doma. G. ravnatelj! Ali bi se ne moglo tako urediti, da bi kanale lepo popravljali ob delavnikih? Drugi bi zopet lahko popravljali stroje, da bi ne prišlo vse na Gospodov dan. Ob nedeljah se največ-krat muči človek celo dan in potem še-celo noč, to je štiriindvajset ur skupaj. V ponedeljek bodi pa lepo doma. V ponedeljek zvečer je bilo tudi tako. Ko pride nočno delavstvo na delo, je bila voda popolnoma dobra, da se prične z delom.
1 oda kaj stori ravnatelj ? Odloči namreč, da naj gi e zopet vse delavstvo domov, tovarna naj pa lepo pri miru stoji do druzega dne. Zaradi na^r i 0 delavci,vprašali pri glavnem ravnateljstvu, bodemo videli, kaj bode ono reklo.
.J,lnlJe vseeno, če so tovarne v teku ali če stoue. 1 oraj g. ravnatelj, pozor! Pri prvi priliki bomjo storili v tem oziru potrebne korake. Imamo pa še več drugih stvari na srcu, kar nam nikakor ne more biti prav. G. ravnatelj, ali res mislite, da nismo več tisti delavci, kot smo bili lansko leto? Zato nikari ne begajte in jezite delavstva, da ne bode konečno prisiljeno prijeti za najskrajnejše orožje. Torej še enkrat pozor Pred temi nedostatki!
S Save. Še nekaj pojasnila glede bratovske s k 1 a d n i c e. Tisti zanimivi dopis, ki je bil naznanjen v 17. številki »Napreja«, na katerega smo morali čakati celih 14 dni, me je lznenadil samo toliko, da sem v obeh številkah »Napreja« zapazil in spoznal dolgovezno .klobaso, iz katere se da sklepati, da g. Kristan hodi poslušat In -lovit besede svojih r~eČih backov, dci jih potem v Ljubljani v svoji rdeči kovačnici prekuje in po svoje zavije, kakor njemu in njegovim paše. To mi potrjuje nekdo s tem, ko mi grozi, da me bo ovadil po časopisih o neki stvari, ki mu je popolnoma neznana, kajti ta uboga reva niti številke ne po zna. Odločno pa izjavim, da ni moj namien prerekati se z ljudmi, ki sploh ne vejo, kaj delajo in kaj zahtevajo. Kajti jaz sem vedno tega prepričanja, da ako se delavci med seboj lasajo in eden drugemu polena pod noge mečejo, se nam delodajavci in kapitalisti prijazno smejejo in zadovoljno roke manejo, kajti le takrat spravljajo pšenico v svoje žitnice. Zato pa odločno tukaj izjavljam, da nisem še nikdar in tudi nikdar ne bom brez potrebe nobenega delavca napadal, zato pa o Ogrisov! izjavi glede gradbe delavskih stanovanj nisem le molčal, da še celo govarjal, to mi mora marsikdo priznati celo
izmed socialnih demokratov. Saj so me kaj pogosto popraševali o tej zadevi in pritem stiskali pesti in se jezili, da, celo nezaupnico obetali isvojemu sodrugu Ogrisu. Sedaj pa, ko ste začeli nesramno lagati in napadati naju z Brton-celnom, vam pa odločno povem; da vam ne ostanem prav ničesar dolžan. Zato pa klobasa v 17. številki »Napreja«, ki se je zdela g. Kristanu predolgovezna, je bila še prekratka, kajti vseh oslarij niti obsegla ni. V številki 17. se mi očita, da vedno vpijem: izprememba pravil bi bila dobra; res je to, še danes povdarjam, pri tem se pa tudi dobro- zavedam, da se to more izpeljati le pri polni aktivni bilanci, zato sem pa tudi še danes odločno zoper to, da bi se gradila hiša za delavska stanovanja in za to porabil denar iz bratovske blagajne, kakor je bil sodrug Ogris za to hitro pripravljen. To mora priznati tudi g. Pongratz, to mora priznati, ako noče la-jga'ti, tudi sodrug Šlibar z Javornika, 'kar mi je Šlabar sam povedal, ko sva govorila na cesti pred Vodičarjevo gostilno, da je bil telefonično poklican v pisarno, da bi se izjavil o tej zadevi, ker mu je bila pa vsa zadeva popolnoma nejasna, pa sam ni, maral govoriti o tem, se mu je pa reklo, da Krivec in Brtoncel sta naravnost nasprotna, Ogris pa da je potrdil in to je bilo nekako pred tremi meseci, ko nas je poklical namestnik g. Pongrac k privatnemu pogovoru o tej zadevi, nam je razgrnil načrt in ga v tako svitlo luč postavil, da so se Ogrisu takoj začele sline cediti po lepem stanovanju, da je takoj na vse drugo- pozabil in mislil samo, na sebe, da bo ja gotovo on kot’član načelstva prvi dobil lepo, udobno stanovanje, ki- jih je g. Pongraz jako lepo opisal in s tem Ogrisa tako očaral, da je bil takoj pripravljen glasovati in vreči v kapi-talistiško žrelo najmanj sto tisoč kron, delavskih žuljev, ki bi jih dedavci nikdar več ne videli.^ Res je, da je proračun napravljen le za 70 tisoč kron, ali gospodje, ki bi brez dvoma vso stvar prevzeli, bi že poskrbeli, da bi proračun razširili, ne pa skrčili. Kajti smelo si upam trditi, da se ne gre za to, da bi delavci dobili res dobra in zdrava stanovanja. Gre se za to, da se izprazni blagajna bratovske skladnice. Sedaj, delavci, pa sodite, kdo ima smrdeti po gnojnici? Tisti, ki odločno varuje denar, ki je skupna last delavcev, ali tisti, ki ga hoče razbrskati tako, da bi koristil le nekaterim, največ pa kapitalistu. Torej sodrug Ogris je jasno pokazal, koliko mu je mar 'za zvišanje penzije. Seveda najprvo- sprazniti blagajno, potem pa staviti predlog za izboljšanje penzijona in s tem nametati delavcem peska v oči. Seveda je vprašanje, če se bodo pustili še naprej farbati. Nadalje se mi očita, da žajfam črnega bika. No, jaz vas le vprašam, kakšnega bika pa vi žaj-fate? V 18. številki »Napreja« najbrž rdečega, s tem ko Ogrisa hvalite na vse strani. Pravite, da je pribito, da se vedno poteguje za zboljšanje razmer na Savi, to žalibog, da je ravno nasprotno. Pribito je le, da bi bil rad prikrajšal skupni delavski kapital najmanj za sto tisoč kron, torej zares lepo izboljšanje! Potem se pa še drznete pisati, da Ogris -ni bil nikdar pripravljen glasovati za kaj delavcem nasprotnega. Pravite, da se provizija lahko- razdeli, seveda po Ogrisovem načrtu pri prazni blagajni. Pravite, da je žalostno, da- jaz in moji tovariši tako malo poznamo pravila bratovske skladnice. No, ne rečem, da bi bili res Bog ve kako poučeni o tej zadevi, in o tem ste že vi sami jamrali, da se ne spoznate, vendar nami se pa vsaj toliko zdi, da iz polne blagajne se da več doseči, kakor pa iz prazne. No, seveda za nameček bi pa še zahtevali, da bi se z vami bojeval zoper dr. Šušteršiča in njegove tovariše. Ne vem, če res mislite, da sem tako zabit, da ne vem, da se gre pri vas le za dijete socialno-demokratičnih poslancev, ne pa za resno parlamentarno delo. Kar se pa tiče obstrukcije, pa odločno izjavljam, da stojimo jaz in moji tovariši na ravno istem stališču, kakor voditelj g. dr. Šušteršič in ga bomo tudi kot krščanskosocialni delavci pri tem krepko podpirali po svojih močeh z narodnega in gospodarskega stališča. Res je, da gospodarstvo pri tem trpi, ali narod pa zahteva tudi svoje pravice. Dobro vem, da se zlato- v ognju čisti, ravno tako tudi slovenski narod iz hudih bojev, v katerih ga vodi sp/etna roka, pride zdrav in čist, pa tudi gospodarsko dobro utrjen. Tako, dragi rdeči bratci, taka je moja krščanskosocialna pot, na kateri vztrajam ob strani dr. Šušteršiča, če vi od jeze ali žalosti popokate. Ti, tovariš Strugar, pa le na dan s stvarjo, samo to se pazi, da socialnim demokratom ne bo največ škodovalo. Kajti to ti povem, ako se stvar zmeša, bo v vašem rdečem taboru najbolj smrdelo-. Kako in kaj, o tem pa še znamo govoriti. Za enkrat je pa še moja stvar. Ivan Krivec, član -načelstva bratovske skladnice.
Okno v svet.
Deželni zbor kranjski je imel v torek sejo, ,Na dnevnem -redu je bilo več zelo koristnih predmetov. Toda, ker n-is-o bila poročila odsekov tiskana, -je zahteval dr. Tavčar, da se ne razpravlja o nazanjenem dnevnem redu. V raz--/pravo sta prišla dva predloga: 1. poslanca Lenarčiča, da se zahteva, konstituiranje dež. že-Jezničnega sveta, in -drugi poslanca Lavrenčiča iza železnico Kanik-Poizela. V štajerskem deželnem zboru je še vedno- razburjenje. Znamenito je, da je poslanec Roškar zahteval ločitev /dežele. Nemce je pri tem oblila mrzla polt. [V eni zadnjih-Sej se je soc. demokrat Resel spra-ivil nad -dr. Šušteršiča, češ, da je provzročitelj obstrukcije v drž. zboru. Poslanci »Kmečke .zveze« so ga krepko zavrnili. Deželni zbor češki- pa ne -more priti do dela. Vzrok: nemška zagrizenost.
Pozor kmetovalci! 10 zapovedi za zdravje na papirju lepo tiskane, se pošlje-jo popolnoma /zasto-nj in poštnine prosto, torej brez vsakih Stroškov vsakomur, kdor piše ponje. Dobe se pri lekarnarju T r n k -o c 'z y , L j u b I j a n a. -Tudi- naš list priporoča, da naj ima vsaka hiša /te zapovedi, ker so jako lepe in poučljiive za zdravje. Zato pozor! Glej inserat v voznem redu.
Teodor Korn, pokrivalec streh in klepar ter -vpeljavec vodovodov, Ljubljana, Slomškove iulice3 in 10 se priporoča v -o-bila naročila. Natančneje glej inserat v -voznem redu.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
A. LUKIČ
s'°vf
&
<>e
Vt°
□
□
£
Ljubljana
Pred škofijo 19.
R. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
mi» uliti zalogo čevljev
domačega izdelka.
^oaoaaaaaaaaacaaarjaninfii
SL. OBČmSTVU SE VUUDHO PRIPOROM
ŠPECERIJSKA TRSOVIM
mm tohich
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
laaaaaaai
Angleško skladišče oblek
. Bernotovič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja In najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice.  Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trsouino s Klobuki in čevlji
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene.
Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge ZHOtnO ZIlIŽlHie Cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Veliko izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove in druge prilike.
VW	Priporoča	se	velespoštovanjem
I F.
Ml. Ljubljano. Mestni trg Sten.
Velika zaloga. Nizke cene!
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4'
°l
2 O
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
•;	interierjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v s:	največji množini.	s:
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
flfffERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika
Fr. Seimig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kalserln Auguste Vlktoria nosi 25.000 ton Amerika...	..	„	24.000	,
President Lincoln . .	„	20.000	,
President Grant ...	,	20.000	„
Vožnja LJubljana-Hamburg traja	z na novo uvedenimi
direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 */2 dneva ter ima potnik pravico poraba brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Egerj naprej.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulite 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ■ ■
novosti v
konfekciji za dame.
Pozor, slovenska rfelauihn ifriiStual
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovini:	:.
3eml(o Č«$nil(
(pri ČeinikiO
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska In moška oblačila.
Postrežba poštena lu zanesljiva. Cene najniže.
|ooo| |ooo| ||ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| loooj |ooo| |ooo|
Ivo v Liljani
I reg. zadruga z om. por. Kresni irs st. 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron ■■■	50	vinarjev na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje - prekinilo.	■_	—:
Rentni davek plača hranilnica sama. NajsigurnejSa prilika za itedenje.
Kanonik R. Kalan 1. r., Kanonik R. Sušnik 1. r.,
predsednik.	podpredsednik.
[oooj |ooo| loooj |ooo| |oooj |ooo| joool (o o o] loooj joooj
Ustanovljeno leta 1862.
Milko Krapeš urar
Podružnica „ I	Podružnica
Resljeva cesta št. 3 V L111 D113111 Re,,icva cesta št. 2 prej g. Jos. Černe.	J J	prej	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula> in nikelnastih
ur,verižic,stenskitilnnlhalnitiur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava staro zlato In srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavr.o za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in Igre.
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
===== priporoča =
Izvrstno marino pivo
v sodčkih in steklonioah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ostan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, Izborni mšd-pitanec
Roji sc dobiva v steklenicah. Skatljah In škafih v poljubni ve lkosti ter poceni. - Za obila naročila se toplo priporoča velikosti ter P°«^vl,a toCno ln poSteno postreči.
Liuhliana, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. PefiGSDva Mi.
Prva slovenska
  modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
Nadrobno! §£||*2lbOH Natiel3e*0-
Glavna trgovina:	■	SuklSAnA	Filijalka:
Zaloška oasta I	1—J M M ■ J ci ■ ■ čl	Martinova cesta 24
Veliko zalogo špecerijskega blaga, žganja, moke In deželnih prideikoo.
4. Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom.
4*	Vsak dan sveže žgana kava.
| ir Glavna zaloga rudninske vode.	+
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.