Poštnina plačana v gotovini Izhaja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Din, v Celjupo raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za inozemstvo 20Dln Račun pri požtnem čekovnero zavodu St. 10.666. Cena 1 Din Redakdja in upravat Celje, Stsossmayerjeva ulica 5t 1 pritličje, de.sno. Telefon Interurban štev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oj^lasJ po tariJu. Rokopisi se sprejemajo ob ttbnedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldnc. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglaspv le nvažnjejo le po možnosti. Štev. 50. Celje, torek 3. julija 1934. Leto XVI. Tragedija v tržaškem Kanalu Grozna smrt dveh celjskih industrijcev pri avtomobilski nesreči v Tr- stu — Avgust Pacchiaifo in Alojz Knez utonila v morju, Ivan Knez se je rešil — Trupli bodo prepeljali v Celje V nedeljo dopoklne je vse Celje in okolico pretresla vest, da sta se v soboto 30. junija zvečer pri avtomo- bilski katastrofi v Kanalu v Trstu smrtno ponesrečila znana celjska industrijca gg. Avgust Pacchiaffo in Alojz Knez. V naslednjem navajamo podrobuosti grozne nesreče. Pcslovno potovanje v Avstrijo in Italijo Na Vidov dan okrog 5. zjutraj so se odpeJjali 45-1 etni Avgust Pacchi- affo, 51-lotiii Alojz Knez in njegov brat, 42-1 etni Ivan Knez, solastniki znane tovarne zlatnine in srebrnine Pacchiaffo, Knez & Co v Gaberju pri Celju in hišni posestniki, s štirisedež- no limuzino znamke »Steyr«, evid. stev. Y—2—830, ki je last tovarne, iz Celja po trgovskh opravkih v Celo- vec. Iz Celovca so krenili v Benetke in nato v Gorico ter prispeli v sobo- to 30. junija zvečer v Trst. Odšli so v hotel Regina na Piazza Unita, na- jeli sobe in shranili prtljago. Nato so hoteli oditi peš v neko restavra- cijo večerjat. Ker pa je močno dozo- valo, so vstopili v svoj avtomobil in se odpeljali proti Kanalu. Smrtna vožnja Šofiral je g. Pacchiaffo, poleg. nje- ga je sedel g. Alojz Knez, zadaj pa je »edel g. Ivan Knez. Ko so se bli- žali Kanalu, je g. Pacchiaffo omenil g. Alojzu Knezu, da je pred dvajse- timi leti strmoglavil baron Cnobloch iz Savinjske cloline v Kanal in uto- nil. Nesrečneža nista slutila, da ju bo nekaj trenutkov nato dohitela ista žalostna usoda. Ko je privozila limuzina okrog 21.30 do Vie Bellini pri Ponte verde ob Kanalu, je bilo vse obrežje zaradi deževja prazno. Tik pred tem je vo- zil tramvaj čez most. Samo dve ose- bi, ga. Kamila Spazzafumo iz Trsta in njena nečakinja Liliana, sta šli takrat čez cesto na most in sta bili priči groznega prizora, ki se je od- igral pred njima z bliskovito nagli- co. Videli sta avtomobil, ki je vozil proti Kanalu. Sofer je očividno okle- val, ali bi zavil na levo ali na desno. Ko je bila limuzina že tik ob obrež- jii, je naglo okrenil avtomobil na Vio Bellini. Limuzina je napravila oster okret, bilo pa je že prepozno in cen- trifugalna sila jo je treščila z obrež- ja v morje. Limuzina se je takoj po- topila, za hip se je pokazala zopet na površju s kolesi navzgor, nato pa se je obrnila in zdrknila na dno. Ženi, ki sta z grozo opazovali ves prizor, sta pričeli kričati. Iz bližnje hiše sta takoj prihitela dva mornar- ja, nato pa še več pasantov, med nji- mi dr. Pugliato in inž. Corretti. Tragedija na morskem dnu Ko se je avtomobil potopil, vanj ni vdrla voda. Vsi trije možje v av- tomobilu so bili pri zavesti. Gosp. Pacchiaffo je še vprašal, kaj naj se- daj storijo. Gosp. Ivan Knez je odgo- voril, naj razbijejo šipe in je udaril z desnico po šipi poleg »svojega se- deža. Vöda je takoj vdrla v limuzi- no, on pa se je pognal skozi nastalo odprtinö, pri čemer se je porezal po desni roki in nogi. Nato je izgubil za- vest. Gotovo sta tudi gg. Pacchiaffo in Alojz Knez, ki sta sedela pri vo- lanu, takoj poskusila, da se rešita, a ju je Voda zalila — in po kratki, obupni borbi za življenje je bilo vse kdnčano Reševalna akcija Dr. Pugliato in inž. Corretti, ki sta nekaj trenutkov po nesreči prihitela na obrežje, sta hitro odložila obleke in se pognala v umazano vodo. V tem pa se je g. Ivan Knez že prika- zal na površju. Bil je že nezavesten in je takoj zopet izginil pod vodo. Reševalca sta splavala za njim, ga zvlekla na površje in položila v pri- pravljen coin. Ponesrečenca so spra- vili na obrežje in odpeljali na bliž- njo reševalno postajo, kjer so ga spravili k zavesti in mu obvezali rane. Cim >ta omenjena reševalea spra- vila g. Ivana Kneza na obrežje, sta se obenem z dvema mornarjema ta- koj zopet pognala v morje do avto- mobila. Skušali so odpreti vrata, kar jim p ani uspelo. Ko jim je zmanj- kalo zraka, so splavali na površje in nato še enkrat poskusili srečo. Ker ni šlo drugače, so razbili šipo na av- tomobilu. Vedeli pa niso, ali je še kdo v avtomobilu, in v temi tndi ni- česar niso razločili. Na obrežju se je medtem nabrala velika množica Iju- di. Na dnu morja so točno razločili rdečo signalno luč, ki je ves cas ža- rela na zadnjem delu avtomobila. Bila je luč, ki je svetila nesrečnemu Avgustu Pacchiaffu in Alojzu Knezu v uri strašne smrti . . . Kmalu sta pribrzela k obrežju ga- silski in reševalni avtomobil. V mor- je so spustili verige in vrvi ter z nji- mi prevezali avtomobil. S pomocjo drugih ljudi so začeli vleči vozilo iz vode. Ko se je limuzina že prikazala na površju, so vezi popustile in zdrk- nila je zopet na dno. Neki gasilec je nato splaval k avtomobilu in čvrsto pritrdil vezi, nakar so vozilo spra- vili na suho. V poškodovanem avto- mobilu so našli trupli Avgusta Paechiaffa in Alojza Kneza ter ju prepeljali v mrtvašnico bolnišnice kraljice Jelene. Gosp. Ivan Knez se je v nedeljo zjutraj odpeljal z brzim vlakom v Celje, kamor je dospel ob 15. Na ko- lodvoru so ga pričakovali njegovi in Pacchiaffovi soi*odniki ter velika množica občinstva. Jugoslovenski generalni konzulat v Trstu je že v teku noči telesonsko obvestil upravo ljubljanske policije o tragični nesre- či. Ker j)a je na celjski pošti tele- fonska služba samo do polnoči, je mogla ljubljanska policija šele v ne- deljo zjutraj po telefonu obvestiti predstojniStvo celjske policije. V ne- deljo popolclne se je odpeljal g. dr. Gossleth, uradnik trgovske zbomice v Gradcu in svak g. Paechiaffa, z br- zim vlakom v Trst, kjer je s pomoc- jo jugoslovenskega generalnega kon- zulata uredil vse potrebno glede pre- voza trupel v Celje. Zadnja smrtna nesreča v tržaškem Kanalu se je dogodila 26. maja 1914. ob 23., ko je strmoglavil na isteni mestu v morje avtomobil, v katerem so se vozili baron Cnobloch iz Sa- vinjske doline, njegov šofer 21-letni Deltin in hotelski sluga Josip Rein- hold, ki so vsi utonili. Pogreb v Celja Trupli obeh ponesreCencev bodo prepeljali v sredo s furgonom iz'Tr- sta v Čelje. Pogreb g. Alojza Kneza bo v četrtek 5. t. m. ob 15. iz mrt- vasniee na okolilškem pokopališču, pogreb g. Avgusta Paechiaffa p(a v četrtek ob 17. iz mrtvažnice na mest- nem pokopališČu. Pokojni g. Avgust Pacchiaffo je bil sin pred leti umrlega znanega celj- s skega industrijea in juvelirja gosp. Franca Paechiaffa ter je bil v Celju spošno priljubljen in spoštovan. Za- pušča vdovo ter dva sinčka in hčer- ko v starosti 4 mesecev do 4 let. G. Alojz Knez, ki je bil še samec, se je z veliko marljivostjo in strokovnim znanjem povzpel od zlatai"skega po- močnika do tovarnarja, prav tako Jijegov brat g. Ivan Knez, ki je po- ročen. Oba brata sta si pridobila za- radi svojc ljubeznivosti in pošte- nosti nešteto iskrehih pi-ijateljev in znancev. Podjetje bo odslej vodil g. Ivan Knez sam v duhu pokojnih dveh družabnikov g. Avgusta Paechiaffa in iskreno ljubljenega brata Alojza. Vest o strašni nesreči je pretresla vse prebivalstvo. Vsakdo obžaluje tragično smrt obeh pokojnikov in J sočustvuje s tako kruto prizadetimi svojei. ! Razočarana Savinjska dolina V Savinjski dolini je zavladalo ve- liko veselje, ko so Borci na svojem zboru v Žalcu proglasili konec ko- rupcije. Glede na najživahnejše aranžerje žalskega. zbora so bili mnogoštevijni posestniki in dobavitelji hmelja, le- sa itd. prepričani, da bodo njihove že deloma jjrav stare terjatvc sedaj poravnane. To veselje se je razširilo tudi izven Savinjske doline po mno- gih kmetskih domovih. Saj odprava korupcije zahteva tudi vestno izpo!- nitev sklenjenih pogodb, plačilo že davno prodanih pridelkov itd., kaj *.*? Toda te nade so splavalo po vo- di. Terjatve so ostaJe, in vendar bi kmetom ravno sedaj denar tako do- bro došel! Neki gospod, ki je bil eden glavnih propovednikov protikorup- cijskega in državotvornega gibanja Borcev v Savinjski dolini, pa je dva dni po žalskem zboru potoval v orož- niškem spremstvu skozi Žalec v Ce- lje, kjer mu je bilo prirejeno na podlagi zakona o zaščiti države sta- novanje za nekaj mesecev. Do zad- njega trenutka je ostal na bojevniš- kem braniku za državo in proti ko- rupciji! Celjska gimnazija v pre- teklem šolskem letu Na drž. realni gimnaziji v Celju je bilo ob koncu šolskega leta 816 učcn- cev in učenk (547 učencev in 2(59 učenk). Razred je dovršilo 309 učen- cev in 200 uCenk (64 učencev in 48 učenk z odličnim, 155 učencev in 86 učenk s prav dobrim ter 150 učen- cev in 66 učenk z dobrim uspehom). Popravne izpite ima 118 učencev in 49 učenk, razredne izpite ima 8 učen- j cev in 1 učenka, razred ponavlja 47 učencev in 18 učenk, i>ravico do red- nega šolanja je izgubilo 5 učencev in 1 učenka. Kjerkoli si bodi && prija kakor prvi poljub XcrKt» p°vsodi Proizvod »U N I O N«, Zagreb Z odliko so dovršili razred: I. a r,azred: Marija Baševa, Elizabeta Bu- kovčeva, Herta Chibova, Olga Holeš- kova, Nevenka Lipševa, Marija Mrav- ljakova, Silva Rajšpova, Ana Raku- nova, Marija Razborškova, Zilfiida Seidlova, Rajka ŠetinCeva in Ana Uršičeva. I. b razred: Miran Cilen- šek, Marija Cimpefr*manova, Slavko HodŽar, Ivana Jelenova, Radoš Ju- Ijart, Jaromira Knezova, Milena Ko- zoletova, Zvonko Kožel, Zvonimir Krulc, Ivan Löschnigg, Vlado Lušin, Anastazija Majcnova, Ivan Prekor- šek in Milena Trogerjeva. I. c raz- red: Marjan Ceiiini, Milan Čuš, Du- šan Klobčič, Ciril Mastnak in Jurij Vuga. I. d razred: Vincenc Baum- gartner, Janez Glonar, Zdravko Oblak, Ludovik Vrabič in Vladimir Zalar. II. a razred: Marica Brinerje- va, Olimpija Cotičeva, Tat j ana Dro- fenikova, Natalija Engelhardtova, Kamila Gosakova, Rozalija Kopušar- jeva, Majda Kurnikova, Martina MešČeva in Marija Rebernikova. II. b razred: Demetrij Brodar, Milan Ci- glenečki, Aleksander Majdič' in Ivan Stanovnik. II. c razred: Edmund Be- zenšek, Ernest Bezenžek, Ognjeslav Majerič, Anton Potočnik, Albin Si- mončič in Jožef Tovornik. III. a raz- red: Zora Cilenškova, Fina Cernel- čeva, Sonja Drassalova, Sonja Drofe- nikova, Monika Favaieva, Julka Ga- šperjeva, Cirla Hodžarjeva, Marija Musarjeva in Helena Vugova. III. b razred: Janez Detiček, Ivan Kramer, Dragotin Loibner, Ognjeslav Pukl, Ludovik Rebeuschegg, Dušan Vid- mar in Ivan Vrabič. III. c razred: Rudolf Babič, Djordje Bogdanovič, Karl Fojan, Karl Jost, Pavel Kudisz, Alojz Nendl, Franc Pšeničnik, Eber- hard Schmidt in Martin Toplišek. IV. a razred: Ljudmila Kolmanova, Marijana Kopšetova, Greta Kossär- jeva, Vladimira Langusova, Tatjana Mravljakova in Vida Tom ova. IV. b razred: Martin Belej, Dušan Drolc, Stanko Gologranc, Vladimir Kresnik in Jožef Ropotar. V. a razred: VidaJ Koželjeva, Alenka Mastnakova in Bemarda Spolenakova. V. b razred: Jožef Felicijan, Karel Kos, Ivan Vi- zovišek in Dušan Zdolšek. VI. raz- red: Branivoj Majcen, Alenka Mrav- ljakova, Gerald Premschak in Mar- tin Trebovc. VII. razred: Alojz Hr- ček, Branko Prekoršek, Karel Roz- man in Olga Vrabičeva. VIII. razred: Vilma Haselbachova, Antonij Korun, Gabrijela Koželjeva in Edvard Va- lenčič. DOMAČE VESTI DANAŠNJI ŠTEVILKI smo prilo- žili poštne položnice vsem naročni- kom, ki prejemajo list po pošti. Vse cenj. naročnike, ki še niso poravnalj naročnine, prosimo, da nam najkas- neje do 10. julija nakažejo zapadlo naročnino, da ne bo nastala prekini- tev v dbstavljanja lista. d Narodna sknpščina je v sredo odobri'la konvendijo z Rumunijjo o ureditvi tromeje v Banatu, konvehci- jo o osnovanju mednarodnega zavo- da za kemijo v Parizu in konvenci- jo o ureditvi medsebojnüi terjatev med Jugoslav!jo in Turčijo. d Občinske volitve v Lukovici in Kropi. Občinske volitve v občini Lu- kovici so preložene na nedeljo 5. av- gusta. Za pregrupirano občino Kro- po so bile določene volitve občinske- ga odbora za nedeljo 17. t. m., ker pa ni bila vložena do tega roka no- bena kandidatna lista, bodo volitve v nedeljo 5. avgusta. d pelavska zbornica je na plenar- ni seji v petek s 43 proti 14 glasovotn sprejela proraCun za 1. 1934-35, ki pred vide va 2,1^3.516 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Me4 izdatki znaža postavka za investicije, nabav- ke in naložbe 548.ß50 Din, za osebne Stran 2. »Nova. Doba« 3. VII. 1934. Stev. 50. izdatke 540.080 Din, za socialno poli- tiko 28G.000 Din, za kulturne namene pa 78.000 Din. Za proračun so glaso- vali vsi delegatje razen krščanskih socialcev. d Razpis gradbenih del. Sresko na- čelstvo v Celju je razpisalo oddajo rekonstrukcije opornega zida pri km 88.3 državne ceste št. 50 in dru- gih manjših del na isti cesti za skup- ni znesek 81.152 Din. Licitacija v so- boto 14. juiija ob 11. dopoldne pri tehničnem razdelku sreskega načel- stva v Celju, pri katerem se dobi.jo v uradnih urah tudi i)ojasnila o lici- taciji in dražbeni pripomočki. d Dunajska vremenska napoved za sredo 4. julija: V zapadnih alpskih deželah izpremenljiva oblačnost, ne- koliko hladneje, v južnih in vzhod- nih alpskih deželali mimogrede mot' nje in lalme padavine. Celje in okolica c Odlikovanje. Na predlog prosvet- nega ministra je Nj. Vel. kralj odli- koval Celjsko pevsko društvo ob nje- govi 40-letnici z redom Sv. Save 4. stopnje, pevovodjo CPD strokovnega učitelja g. Peca Šegulo v Celju pa z redom sv. Save 5. stopnje. Na pred- log trgovinskega ministra je odliko- van z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje g. Konrad Fink, nastavnik drž. dvorazredne trgovske sole v Ce- lju in predsednik Celjskega pevske- ga društva. Odlikovancem iskreno čestitamo! c Vidov dan je tudi Celje lepo pro- slavilo. Ob 8. zjutraj je bila žalna služba božja v katoliški župni, nato ,v pravoslavni, ob 10. pa v evangelj- ski cerkvi. Žalni službi božji so pri- sostvovali zastopniki eivilnih in vo- jaških oblastev in uradi ter predstav- niki mestne in okoliške občine, kor- poracij in društev, Sokoli v krojih in rezcrvni oficirji v uniformali. Po zaključnih službah božjih so bile v šolah lepe vidovdanske proslave, združeno z razdelitvijo izpričeval. Hiše v mestu in bližnji okolici so bile okrašene z državnimi za^stavami. c Podpora po toči prizadetim kra- jem v celjskem srezu. Z odlokom kmetijskega ministra je dovoljena banski upravi v Ljubljani podpora v znesku 50.000 Din za nabavo seme- nja poljedelcem iz celjskega sreza, ki jim jo pobila toča. c Kresovanje na Starem gradu. Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju bosta žgali v sredo 4. t. m. ob 20.30, na predvečer praznika slovanskih bla- govestnikov, kres na Starem gradu. Na sporedu je tudi govor in petje združenih celjskih moških zborov. Občinstvo je vabljeno, da se v čim večjem številu udeleži kresovanja. c Dve poroki. V nedeljo 1. t. m. sta se poročila na Ptujski gori gosp. Pec Segula, strokovni učitelj na meš- čanski šoli v Celju in pevovodja CPD, z gdč. Vido Černejevo, hčerko celj- skega šolskega nadzornika v p. gosp. 1 Ludovika Černeja iz Makol, in g. dr. I Božidar Černej, odvetniški priprav- nik v Ljubljani in sin g. nadzornika v pok. Ludovika Černeja, z gdč. Jel- ko Modičevo, hčerko odvetnika gosp. dr. Moclica v Ljubljani. Mladima pa- roma iskreno čestitamo! c Zlato poroko sta obhajala v ne- deljo krepka in zdrava g. Josip Bo- bek in njegova žena Amalija. Gosp. Bobek je bil celih 48 let zaposlen v železarni v Štorah. Zglednemu paru iskreno Cestitamo k lepemu jubileju! c Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Ceiju je bilo ob koncu šolskega leta 73 učencev in učenk (18 učencev in 55 učenk). Prvi razred je obisko- valo 12 učencev in 33 učenk, drugi razred pa (5 učenčev in 22 učenk. Raz- red je dovršilo 7 učencev in 34 učenk (9 učenk s prav dobrim, 3 učenci in 17 učenk z dobrim ter 4 učenci in 8 učenk z zadostnim uspehom). Po- pravne izpite ima 8 učencev in 13 učenk, padli so 3 učenei in 8 učenk. <• Na okoliški deški narodni šoli v Celju je bilo v začetku preteklega šolskega leta 724, ob koncu pa 623 učencev. Po narodnosti je bilo G20 Slovencev in troje Nemcev, rimoka- tolikov 618, pravoslavna 2, evangelj- ski 3. Razred je uspešno napravilo 540 učencev, padlo jih je 83. Sola je osemrazredna ter je imela 16 oddel- kov, pol eg tega pa še pomožni raz- red in otroški vrtec. Izmed letošnjih absolventov se je javilo 33 za gim- nazijo, 15 za meščansko šolo, 5 pa za druge šole. Na novo vpisanih je bilo sedaj 140 učencev. Opaža se, da je začelo število novincev padati. c Svedan zaključek šolskega leta 1933/34 na trgovski nadaljevalni šoli v Celju. Na praznik 29. junija je bil sporočen v prostorih drž. dvorazred- ne trg. šole splošen uspeh učencem in uCenkam trg. nadaljevalne šole v Celju s pristavkom, da se bodo spri- čevala izročila naknadno gg- šefom. Ob 10. se je pričela v telovadnici za- ključna šolska proslava ob navzoč- nosti vsega učiteljskega zbora in čla- nov uprave mestnega in sreskega združenja trgovcev. Gosp. direktor Marinček je kot vodja šole pozdravil vse navzoče in se posebno zahvalil mestnemu zdiiiženju za podelitev nagrad najboljšim učencem. V svo- jem govoru je absolviranim učencem šole priporočal, da se poprimejo no- vega poklica z vso marljivostjo in najboljšim vedenjem, da bodo tako postali nekoč dobri trgovci in tudi najboljši Jugosloveni, onim, ki še ostanejo na šoli, je pa svetoval večjo pridnost in marljivost v bodo- čem šolskem letu. Predsednik mest- nega združenja g. Stermecki je na- vzočim učeneern in učenkam sporo- čil, da je uprava združenja tudi za letošnje šolsko leto sklenila podeli- tev nagrad najboljšiin učencem so- le. Nagrad je 9 in sicer tri po 200 Din, 100 in 50 Din. Učiteljski zbor je predlagal tri nagrade po 200 in tri po 100 Din. Sledila je razdelitev ome- njenih nagrad s pristavkom, da se tretje nagrade trikrat 50 Din letos ne razdele, ker ni zanje sposobnih učencev. V lepem govoru je g. Stcr- mecki vzpodbujal absolvente k mar- ljivosti, vljudnosti do strank in še- i'ov, vsestranski točnosti v bodočem poklicu, kolegijalnosti, poštenosti in vljudnosti in ljubezni do države. Ab- solvent III. letnika Teodor Semolič se je v imenu vseh tovarišev v lepem govoru zahvalil vodstvu sole in uči- teljskemu zboru za ves njegov trud, jiakar je g. direktor Marinček še en- krat apeliral na učence in učenke I. in II. letnika, naj se v bodočem letu še bolj poprimejo učenja, da bo- do vsaj drugo leto deležni naklonje- nosti združenja trgovcev za mesto Celje glede nagrad. Trgovsko nada- ljevalno solo je v preteklem šolskem letu obiskovalo 76 vajencev in va- jenk (47 m. in 29 ž.). Razred je izde- lalo 40 učencev in učenk, popravne izpite ima 26, padlo je 10 vajencev in vajenk. Z odličnim uspehom ni nikdo dovršil letnika, prav dober uspeh je imelo 6, dober uspeh 18, za- dosten uspeh 16 vajencev in vajenk. c Otvoritev otroškega vrtca za Ce- lje-mesto. Krajevni šolski odbor za Celje-mesto namerava otvoi'iti letoš- njo jesen dva razreda otroškega vrt- ca (zabavišča) in sicer enega v me- stu, drugega v Gaberju. Da pa se ugotovi število obiskovalcev in ob- iskovalk, bo v ponedeljek 9. t. m. od 9. do 12. v upraviteljski pisarni mest- ne narodne sole vpisovanje dece, ki bi obiskovala otroški vrtec. — Kra- jevni šolski odbor za Celje-mesto. c Naslov specialista za notranje bolezni je podelila banska uprava dravske banovine g. dr. Jožetu Flaj- „su, asistentu javne bolnišnice v Ce- lju. c Delno podaljšanje uradnih ur na celjski pošti. Poštna uprava nam javlja: od srede 4. t. m. dalje se bo- do uradne ure.za sprejem priporoče- nih pošiljk, za predajo vrednotnic hi izdajo poste restante pisemskih po- šiljk na celjski pošti podaljšale od 18. do 19. ure. Od tega due dalje se bo torej uradovalo pri okencu »pi- semski sprejem« ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 19. Nedeljska služ- ba ostane neizpremenjena. c Tujski promet. V juniju je obis- kalo Celje 899 tujcev (napraiii 1053 v letošnjem maju in 909 v lanskem juniju) in sicer 684 Jugoslovenov in 215 inozemcev, med temi 128 Avstrij- cev, 24 Čehoslovakov, 17 Nemcev in 14 Italijanov. c Hišo trgovca g. Werena na oglu Glavnega trga \f\ Prešernove ulice so te dni moderno in zelo okusno renovirali v solidnem slogu. Poslop- je je sedaj si-eilini mesta v okras. c Nesreča otroka. V ponedeljek je padel petletni dninarjev sinček Jože Blazinšek na Dobrni z voza in si zlo- mil levo nogo pod kolenom. Pi-epe- ljali so ga v celjsko bolnišnico. Ob 25 letnici šentjurskega Sokola (Dalje.) Da je bila Jugoslavija tako radost- no in enodužno pozdravljena, je v veliki meri zasluga predsokolskega in sokolskega nacionalnega in kul- turnega drla v \ ?;-.j vogli;ri^Ki kot- lini. Tudi v teh veselih dneh vseob- čega navdušenja in veselja ni Sokol pozabil velike, odgovornosti polne dolžnosti, ki je nastopila v času, ko so se nedisciplinirane množice raz- padle avstro-ogrske vojs'ke vraCale skozi naše kraje v svoja domovja. Takoj je pravilno pojmoval situaeijo, da zaščiti red in mir v naših kra- jih, in osnoval iz zavedne sokolske lnladine »Narodno straio«, ki je v tistih dneh s svojim odločnim in taktnim nastopom ohi-anila ogrože- ni red in mir. Ne samo, da je Sokol ekrbel za red in mir doma, zbral je med našimi kmečkimi fanti pod vedstvom nesmrtnega naSega sokol- skega brata in rojaka Franceta Mal- gaja močno četo borcev za obrambo našega Korotana ter je poslal za njim, ko je navalil »Hoimwohr« na Mislinjsko dolino, še 40 mož na Ko- roško pod vodstvom ravnatelja Bel- leta, ki so varovali slovenske kmeč- ke doinove v Mežiški dolini. Treba je pa bilo, da je naš Narodni svet tudi urade očistil. Tako je odpustil ncmškutarsko poštarico in izročil urad v slovenske roke. Zamenjal je orožniškega komandirja s Cehom Jankom Liško, ki je bil med voj- no preganjan. Vse ukrepe Narodnega sveta, kateremu je načeloval ravna- telj šentjurske kmetijske sole Ivan Belle, je narodna vlada v Ljubljani odobrila. Sokolsko društvo v Šentjurju ob j. žel. je lahko ponosno na svojo vsvetlo tradieijo, na svoje borbe in napre- dek. Doba po vojni Po vojni se je Sokolsko društvo na novo razmahnilo. Telovadnic» je po- sečalo povprečno po 30 članov. Pa tudi prosvetno delo je oživelo. V edi- ni dvorani pri K 1 a n j š k u , prej N e n d 1, kjer so bili že tudi pred vojno gledališke predstave, je bil na novo urejen oder z enostavno scene- rijo. Gledališke predstave so bile vedno dobro obiskane. Bile so sre- tlišče družabnega življenja, donašale so pa tudi lepe dohodke. Ustanovil se je tudi sokolski salonski orkester, ki sodeluje pri vseh sokolskih prire- ditvah. Ko smo si z velikim trudom postavili v šolski telovadnici nov oder, se je pričelo sistematično pro- svetno delo. Sploh je vsestransko sokolsko delo osredotočeno v šolski telovadnici. To nam kažejo gledališ- ke predstave, letni društveni nastopi in lepe akademijc, ki jih d,ruštvo prireja leto za letom ob raznih spo- minskih dneh. — L. 1924. se je bil vršil v Št. Juriju župni zlet, ki je po- kazal vsem prijateljem, a tudi nepri- jateljem Sokola veličino1 in vzviše- nost sokolske misli. Di-uštvo se je v vseh teh letih udeležilo tudi nastopov sosednjih društev, župnih in pokra- jinskih zletov, tako že tudi prvega župnega zleta v Krškem pred 25 leti, v Celju, Ljubljani, na Sušaku, v Ma- riboru, Splitu in po nekaterih članih tudi vsesokolskega zleta v Beogradu ter dvakrat v Pragi. V nadi, da si kdaj postavimo last- ni sokolski dom, se je v 1. 1924. usta- novila zadruga »Sokolski dom«. Ku- pila je' zemljifiCe, ki je sedaj sokol- sko letno telovadišče. (Konec prih.) ; c Gad ga je pičil. V ponedeljek je 31-letnega posestnika Avgusta Sko- berneta iz Krajnčice pri Št. Juriju ! ob juž. žel. pri delu v vinogradu piCil gad v sredinec leve roke. Škoberneta so takoj oddali v celjsko bolnišnico. c Žetev smrti. V petek je umrla v Celju (Slomškov trg 4) v starosti 61 let vdova po poštnem uradniku ga. Helena Florjančičeva. V celjski bol- nišnici so umrli: na Vidov dan 6-let- lil dninarjev sin Drago Umek iz Ar- je vasi, ki si je 17. junija pri padcu s češnje zlomil levo nogo in si je na- kopal tetanus, v petek 42-letni brez- poselni uradnik in vojni invalid Alojz Žagar iz Gaberja (Prečna uli- ca 3) in 45-letna dninarica Katarina Sprajčeva s Ponikve, v soboto pa 5- letni železničarjev sinček Karol Va- novšek iz Nove vasi pri Celju. N. p. v m.! c Uinrljivost v Celju in okolici. V juniju je umrlo v Celju 29 oseb (4 v mestu in 25 v javni bolnišnici), v okoliški občini pa 6 oseb (5 nioških in 1 ženska). c Dekliška meščanska sola v Celju je ob sklepu šolskega leta priredila razstavo risarskih izdelkov in ročnih del. Razstava je pokazala, da so uči- teljice teh strok izvrstne učne moči. Že ob vstopu v veliko risalnico te je zajela mehkoba barv, ki se odraža iz vseh del in tako blagodejno vpliva na oko. Zadivi te skupina narodnih orna- mentov, ki so jih učenke prav spretno | sestavljale iz raznih oblik narodnih vezenin in jih tudi prakticno uporab- Ijale za izdelavo mnogobrojnih prtov in prtičev ter za okras oblek in bluz. Izbranost motivov in okus se odraža v skupini risb, ki pokazujejo tehniko škropljenja, v najfinejših pastelnih bar- vah vseh odtenkov. Obstojiš pred skupino prostih risb, strmiš nad bujno, še otroško fantazijo, ki se pa že po- skuša v perspektivi in se stopnjema umika resnosti in učenosti. Te risbe prav posebno kažejo spretnost učenk v samoustvarjanju. Z zadovoljstvom v sreu je vsakdo zapustil razstavo. c lnstruktorjl čez počitnice. Društvo jugoslovenskih akademikov v Celju apelira na starše reprobiranih učencev, da si izberejo instruktorje za svoje otroke iz vrst tistih akademikov, ki jih ima društvo v evidenci in ki so tudi strokovno izvežbani, da uspešno pripravijo učence na popravni izpit. Äko se bodo imenovani starši zadevno obračali le na društvo, bodo s tern pomagali zaslužka nujno potrebnim akademikom, obenem pa bo mogla socialno-gospodarska sekcija akadem- skega društva primerno porazdeliti instrukcije med revne člane in tako preprečiti nesocialna dejstva zadnjih let, ko je posameznik inel takorekoč v zakupu večino instrukcij. c Tatvlna kolesa. V ponedeljek okrog 13.30 je neznan stoi'ilec ukra- del nekemu delavcu iz Gaberja iz- pred neke gostilne na Mariborski ce- sti 500 Din vredaio, Crno pleskano moško kolo znamke »Waffenrad«. c Člani Vodnikove družbe, pozorf Kdor želi, da prejme letos štiri lepe družbene knjige, med temi nadalje- vanjc zanimivega opisa vojnih do- godkov iz svetovne vojne »Skozi Si- birijo« in bogato opremljeno ilustri- rano pratiko za leto 1935., naj takoj poravna članarino v pisarni Tourist- Office (Putnik) v Celju poleg kolo- dvora. Rok je zelo kratek, zato ne odlašajte s plačilom. c Kresovanje na Uršlji gori. JVIis- linjska podružnica SPD v Slovenj- gradcu praznuje na Ciril-Metodovo svojo 15-letnico. Dne 4. juilja zvečer bo })red turistovskim domom na Uršlji gori slavnostno zborovanje, ob 21. pa bo zagorel mogočen kres. Poz- no v noč bo veselo planinsko raja- nje. Ce pogledamo nazaj na vrsto društvenih delavcev, vidimo ljube- zen, požrtvovalnost in delo. Odbor, ki mu je predsedoval g. Gabron, je pred 15 leti prevzel malone izropaui turistovski dom na Uršlji gori ter ga je v nckaj letih lepo in domače opre- mil. Odbori pod predsedovanjem g. Druškoviča si pa lahko štejejo v cast, da je s štedljivostjo ter dobrim go- spodarjenjem omogočeno, da pristo- pa sedanji odbor vedno bližje ures- ničcnju dolgoletnih podružničnih za- misli tudi v sedanjih kritičnih Casih. ' Podružnica namreč stoji pred izvo- Štev. 50. »Nova Doha« 3. VII. 1934. Stran 3. litvijo širšega odbora za zgradbo tu- ristovske koče na Kopi (Pohorje) ter /:a izvršitev nujnih del za razmah smučarstva v slovenjegraškem oko lišu. Planinci in planinke, pridite na naš društveni praznik na Uršljo go- ro! — Odbor. v Pleskamje Grenadirjeve brvi v Polulah jc razpisala občina Celje okolica. Ponudbo je treba vložiti do 15. julija. c Krajevni odbor Udmženja vojnih invalidöv v Celju objavlja, da so bile pri prvem jugoslovenskem Sweep- staku izžrebane naslednje premije: 1. 105.000 Din. 2. 30.000 Din. 3. 15.000 Din, 40 dobitkov po 1.000 Din in 200 dobitkov po 500 Din. Od srečk, pro- danih v Celju, ni nobena zadela. c Foto-albume, razglednice, naliv- na peresa, pisahii pi'ibor ltd. v veliki izbiri priporoča K. Goričar vdv., Cc- 1 jo, Kralja Petra c. 7., knjigarna in velotrgovina s papirjem. c Kino Union Celje. V torek 3. julija: »Pesem ljubezni«. Iz- redno lep zvočni film. V glavnih ulogah sloviti tenorist Louis Gra- veur, Jenny Jugo. Heinz Rühm arm in Ralph Arthur Roberts. Glasba: Ed. Künnecke. Predigra: zvoCni ted- nik. — Sreda 4., četrtek 5. in petek 0. julija: »Prevara«. Izvrstna detek- tivska komodija. V glavnih ulogah Lee Parry, Betty Amann, Harald Paulsen, Pavel Hörbigcr, Oto Wall- burg in Adela Sandrock. Glasba: Fr. Grothe. Predigra: kultumi film. Knjiga o prof. Antonu Bezenšku Vojniski kot nam je dal dva veli- ka moža, ki sta se odlikovala po širokem obzorju, globokosti duha in zelo obsežni dclavnosti. Prvi iz- med njiju, Žiga Popovič, je deloval sredi XVIII. stoletja in ga jedva mo- rerao razumeti v popolnosti, ker nam Je ohranjenih o njem premalo izro- čil, drugi, Anton Bezenšek, je pa kljub svojemu petdesetletneimi de- lovanju šele med svetovno vojno od- ložil pero in je o njegovem delu ohranjenih virov dovolj. Toda ti viri so moCno raztreseni, tako da jih je težko ztfrati in uporabiti. Vendarle je clanes to delo opra.vljeno. Izvršil ga je prof. Alojzij Bolhar, ki se ni strašil naporov. Za osemdesetletnico rojstva prof. Antona Bezenška, ko se mu je hkrati odkrila na rojstnem domu v Bukovju na Frankolovem spominska plošča, je izdal obsežno spominsko knjigo »Anton Bezenšek, njega življenje in delo.« Takih spisov amo veseli. Saj ra- ste, »rekel bi, domoljubje i,z rodno grude, saj se nam v nenavadni meri širi spoznanje, ko sledimo življenju velikega moža dela od njega rojstva preko viška njegovega prizadevanja, ki se redno konča šele tik pred gro- bom. Tak velik mož je bil Anton Bezenšek; to nam pričujoča knjiga jasno kaže. Ta nadarjeni in pogum- ni sin skromnega slovenskega kme- ta je s svojim duhom prekoračil ozke meje svoje s'lovenske domovine, ki jo je sicer has zaradi svoje du- hovne globokosti vroče ljubil, in je postal velik Slovan, ne saino po be- sedah, a.mpak tudi po dejanjih. Med Čehe, Hrvate in Srbe ga: je vodila pot, ali Bolgarska mu je postala druga domovina. V srbohrvatskem, slovenskem in bolgarskem jeziku se je zavzemal za slovensko idejo. Ali pisal je tudi pesmi in povesti. Naj- važncjše njegovo delo je pa steno- grafsko; on je eden izmed utemelji- teljev južnoslovanske stenografije, zlasti bolgarske. Bolharjeva knjiga ne pozablja na nobena stran Bezenškovega dela, z vsako podrobnostjo se bavi. Podaja pa velikega moža v zvezi z dobo in možmi, s1 katerimi je količkaj prišel v stik. Zaradi tega jo moramo sma- trati kot nekako zakladnico zgodo- vine južnoslovanske stenografije. Pisana je silno poljudno, zlasti v uvodnih poglavjih, kajti umljiva ho- Ce biti i preprostemu narodu, i Slo- vencem i Bolgarom. Njen priložnost- iii značaj — osemdesetletnica — se kaže v kratkih, uvod tvorečih spo- ßünskih sestavkih, bolgarskih, srbo- hrvatskih in' Čežkih, v katerih se od- lične stenogra/ske ustanove in častil- ci Bezenškovi klanjajo njegovemu spominu. To in ono posameznost bo sčasoma sicer treba popraviti, tudi vrednotenje posameznih oseb se bo deloma izpremenilo, ali knjiga osta- ne vsekako temeljno delo za zgodo- vino naše stenografije in važen do- prinos k zgodovini nasili slovenskih stikov. Prof. Janko Orožen. Sport SK Olimp : SK Celje 7:2 (3:1) Na praznik 29. junija je pripravil SK Celje svojim pristašem nemalo pre- senečenje. V prijateljskem srečanju z domačim klubom Olimpom je izgubil tekmo »samo« z 7:2 (3:1). Res da so nastopili Celjani s tremi rezervami in da je igral nasprotnik neprimerno boljše nego na zadnjih nastopih, toda Celjani si kot prvorazredno moštvo (tako je vsaj na papirju) tako kata- strofalne izgube že zaradi prestiža ne bi srneli privoščiti. Moštvo je po igri poraz zaslužilo. Podalo je raztrgano igro, v kateri je blodilo vseh devet- deset minut. Krilske vrste, ki bi rno- rala biti v uspešno podporo napadu, nekaj časa kar ni bilo videti; šele ko se je izvršila v drugem polčasu pre- grupacija, je bilo vsaj nekoliko boljše. Tudi obramba se je izkazala. Napad prepuščen samemu sebi si je izdelal kljub temu še dosti zrelih sans, od ka- terih je realiziral le dve, ob malo ve- čji sreči bi bil rezultat vsaj za polo- vico manjši. Rezerve so se kljub po- žrtvovalnosti le delno uveljavile, ne~ katerim izmed onih, ki bi mogli več, pa se očividno ni ljubilo. Olimp je zmago zaslužil. Za zadnje poraze se je nasprotniku uspešno revanžiral Tekma je bila kljub prijateljskemu značaju precej ostra. Goli za Olimp so padli v 4., 13. in 29. minuti prvega ter v 15, 24., 29. in 39. minuti drugega polcasa, za Celje pa v 40. minuti prvega in v 34. minuti drugega polčasa. Tekrno je sodil g. Ochs. K. D. Celjski akademiki: Old boy SK Celja 4:2 (1:1) Celje, 3. julija. Včeraj popoldne se je vršila na Gla- ziji pred 200 gledalci nogometna tek- ma med celjskimi akademiki in oldboy- skim moštvom SK Celja. V ležerni in docela prijateljski tekmi so odnesli za- služeno zmago akademiki, katerim je pomagala do uspeha večja vzdržlji- vost. Dobra je bila njihova obramba, dočim so bila nekatera ostala mesta slabo zasedena. Moštvo je v igri po- kazalo dokaj lepih in smiselnih kom* binacijskih potez, izdelalo si je precej šans, a strelec je bil v napadu le eden, ki pa seveda ni zmogel vsega. Za old boy je bilo 90 minut le nekoliko pre- dolgih in zlasti proti koncu so pričele moči polagoma pešati. Vodstvo so do- segli stari v 18. minuti po Wagnerju, v 32. minuti pa so akademiki izena- čili. Po odmoru so začeli akademiki živahneje napadati in v 10. minuti do- segli vodstvo z 2:1. V 18. minuti je bil na delu zopet Wagner, ki je ize- načil. Igra je postala nato živahnejša, saj je šlo za zmago. Po lastnem golu old boya je prišel nasprotnik do po- novnega vodstva, v 35. minuti pa jc Marek zvišal na 4:2 in postavil re- zultat tekme. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno. i t Team celjskih akademlkov:team I celfskih srednješolcev. V sredo 4. t. m. ob 18. se bo pričela na Glaziji za- nimiva prijateljska nogometna tekma med moštvoma celjskih akademikov in celjskih srednješolcev. Sodil bo g. J. Koprivšek. t Marlborski Rapid izpadel iz pod- savezne Uge. V torek je imela uprava Jugoslovenskega nogomctnega saveza sejo, na kateri je bil m. dr. obravna- van tudi protest SK Celja glede so- delovanja mariborskega SK Rapida v podsaveznem prvenstvu. Uprava JNS [ je sklenila, da ostane pri starem sklepu, da se Rapidu ne dovoli naknadno odigranje prvenstvenih tekem in da se vse njegove dosedanje tekme črtajo s tabele. Sokolstvo x Sokoiskl okrožn! zlet v Št. Ju- ri ju ob juž. žel. Dne 7. in 8. julija ; bo v Št. Juriju ob j. ž. sokolski okro- j žni izlet šentjursko-šmarskega okrožja 1 v proslavo 25-letnice šentiurskega So- kola. Izrekla se je želja, da bi se ob tej priliki vršil tudi prijateljski sesta- nek vseh Sentjurskih rojakov, a tudi onih, ki so po svoji službeni dolžnosti kdajkoli bivali v Št. Juriju. Tern že- ljam hoče Sokolsko društvo ustreči in organizirati zaželjeni sestanek, seveda ]ef če bo dovolj priglašencev. Društveno vodstvo. x Sokolsko društvo Štore-Teharje je imelo 17. junija v občinskem parku na Teharju svoj javni nastop. Povorka iz Stor na Teharje in javni nastop sta pokazala viden napredek društva v preteklem letu. Da pa je nastop tako lepo uspel, so nemalo pripomogla naša sosednja bratska društva Ponikva, Sv. Jurij in zlasti Se Celje, ki se je v tako Iepem številu z ostalim cenjenim ob- činstvom požrtvovalno odzvalo našemu vabilu in s tern izkazalo veliko na- klonjenost našemu društvu in sokolski misli. Vsem naj bo izrečena najiskre- nejša zahvala. Hvala tudi vsem, ki so ob tej priliki z lepimi dobitki ali ka- korkoli podprli društvo tudi v gmotnem oziru. Gospodarstvo Hmelj Žatec, ČSR, 22. junija. Že dolgo zaželjeni dež smo dobili 20. t. m., pa žalibog v nezadostni mno- žini. Padavin je bilo le 21/2—11 mm, to pa le v nekaterih delih našega oko- liša. Največ dežja je bilo osredotoče- nega na mali del okoliša, dočim so bili deli tudi brez njega. SuSa je skoro že uničila vse poljske in travniške pridelke, sedaj se je lo- tila še hmelja, zlasti v suhih legah. Pa tudi v vlažnih pokrajinah ga že ogroža. Kjer je mogoče, zalivajo hme- ljarji svoje nasade s tekočo vodo iz rek in potokov, kar pa seveda ne more nadomestiti izdatnih padavin. Le v prav redkih nasadih je hmelj dosegel višino ogrodja. Pa tudi tu je rastlina vitka, nenormalno tanka in brez stranskih poganjkov. V veliki ve- čini vrtov je hmelj dorasel le do V4 višine ogrodja, pa so rastline tu tako tanke, da jih je komaj spoznati kot hmelj. Kljub vsemu temu pa hmelj že povsodi cveti, kar obljublja le pičlo letino. Tudi slabotne rastline že kažejo cvetne nastavke. V zgodaj obrezanih se razvijajo tudi že kobule. NajlepŠe vreme in najizdatnejše padavine tu ne morejo več pomagati. Le zaostalim, posebno po bolhaču oškodovanim nasadom bi mogla izda- ten dež in ugodno vlažno vreme Se nekoliko pomagati. Izmed živalskih škodljivcev se je pojavil rdeči pajk in v bližini vod tudi uši. Rastlinskih škodljivcev pa ni. Stanje naših hmeljskih nasadov je torej neugodno. Žatec, ČSR, 28. junija V teku tega tedna so prišle dolgo- zaželjene, izdatne padavine, ki so zna- šale 20—30 mm in so odstranile pre- tečo nevarnost. Rastline so zelo osve- žene, vendar pa moramo čakati, ali bo dež tudi na novo vzbujal in pospe- ševal rastlinsko življenje. Hmeljarji dvomijo, da bi se to zgodilo, posebno Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Pravzema vsa * igoraj navedena stroke ipadalofa dola In popravila — Cane zmerna — Postražba toLna in solldoa Celje Za kresijo Telefon S49 AvgUSta Pacchiaffo roj. Hmschka javlja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok Doris, Hclmuta in Gerharda ter vseh ostalih sorodnikov globoko potrta, da ji je bil njen vroče ljubljeni soprog • August Pacchiaffo tovarnai* po dela polnem in satno dobrobiti svoje rodbine posvečenem življenju po kruti usodi v 45. letu starosti nenadoma iztrgan iz življenja. Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo v četrtek 5. julija ob 5. popoldne v mrt- vašnici mestnega pokopališča v Celju slovesno blagoslovljeni in nato položeni v rodbinsko grobnico k zadnjemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 6. julija ob pol 8. zjutraj v Marijini cerkvi. CELJE, 3. julija 1934. Prosi se, da bi se sožalni obiski opüstili. Stran 4. »Nova Doba« 3. VII. 1934. Stev.. 50. MAURICE LEBLANC: 72 Skrivnostno oko Kriminalen roxnan Pravol B. RlhterSlč »Razen tega sem mural davi ob osnjili, ko sem čakal na Daubrecqtia v kovčegu, hoditi. sem in tja po Clichyjskem trgu, da ne bi avto obstal pred vrati liiše, kjer stanujem. Tarn bi se bili vaši ljudje ne- clvomno vmešali v moje zasebne zadeve. Drugače bi bila Gilbert in gospa Klarisa Mergyjeva izgubljena.« »Meni se pa zdi,« je odvrnil Prasville, »da je ka- tastrofa samo za nekaj dni odložena. Da bi jo sploh preprečili, bi "bilo vendar treba . . .« »Dobiti pravi seznam, kaj ne, gospod glavni taj- nik?« »Seveda. Tega pa nirnate.« »O, saj ga imam!« »Pravega?« »Pravega.« »Z lotarinškim križem?« »Z Jolarinškim križem!« Prasville je molčal, tako neprijetno in nerodno mu jc bilo pri srcu. Lupin se je vedcl lako mirno, brezskrbno in hladnokrvno, kakor bi imel on vse orožje v rokah, nasprotnik pa nobenega. Šele čez nekaj časa je spet izpregovoril, to pot skoraj boječe: »Torej vam jo je Daubrecq izročil?« »Daubrecq ničesar ne da. Vzel sem niu jo!« »Torej s silo?« »Moj Bog ne,« je smehljaje se odvrnil gospod Nicole. »Res sem bil za vse odloeen in ko so dragega Daubrecqua izvlekli iz kövcega, je bilo že vse pri- pravljeno, da se ples takoj začne. Šlo bi brez trpin- eenja, brez telesnih muk. Kar s smrtjo .sem mu hotel zagroziti. Žrtvi je Ireba nastaviti ostro iglo v blizino srca in jo počasi potiskati y meso, čedalje globlje. Preprosta operacija, ki pa sem jo prepustil gospe Mergyjevi. Saj me razumete, mati je neizprosna, zlasti mati, ki ima sina na morišču. ,Govori, Dau- brecq, drugače sunem . . . Ali nočeš?' In spet bi po- tisnila iglo za milimeter globlje. Bodite brez skrbi, lopov bi bil že priöcl z besedo na dan. — Sklanjala, sva .se torej nad njim in čakala, da se je prebudii iz omotice. Strašno nestrpna sva bila. Tedaj je rekla Klarisa Mergyjeva: ,Jaz sem . . . jaz sem . . . Kla- risa «. . . govori ... lopov!' Potem se je obrnila k meni in mi rekla:'.Njegove'oei!. . . njegove oCi . . . ne vidim jih pod naočniki. Toda moram jih videti, da born vedela, ali govori resnico.' To se mi je zdelo zelo pametno, gospod glavni tajnik, in menda se me je polotila tudi neka skrivnostna slutnja. Iz- kratka, strgal sein mu liitro tcmne naoCnikc z nosa in iznenada me je razsvetlilo spoznanje. Zasmejal sem se, da sem skoraj poCil, in s palcem sem mu izbil levo oko.« Iz plašnega niožička je postal ined pripovedo- vanjem vesel fant, ki se je iz objestnosti kar pačil in spremljal s čudnimi kretnjami svoje besede. Potem je vzel iz žepa majhno kroglo in se zaČ« z njo igrati. Naposled jo je vtaknil v telovnikov že] in mirno rekel: »Daubrecquovo levo oko.« Prasville je bil ves iz sebe. Kaj misli ta skriK nostni Človek? Kaj naj vse to pomeni? »Tak povejte mi vendar vse do konca . . .« j rekel ves: zmeden in bled. »Mislil sem, da mi ne bo treba nič več priuovt dovati. Saj bi morali tudi sami malo pomislit Glejte! Če ni skrivnostnc listine v DaubrecquoV okolici, čo je ni v obleki, ki jo nosi Daubrecq na sebi mora biti globlje skrita, v njem samem, pod njegov kožo . . .« »V njegovem očesu,« je posmehljivo rekel Präs ville. »V njegovem ocesu, gospod glavni tajnik! Pra' ste povedali! In to bi bil moral jaz odkriti že pi sklepanju, ne pa samo po naključju. Zakaj? Ker j Daubrecq vedel, da je Klarisa prestregla pismo, k jo v njem sporočil angleškemu tovarnarju, riaj il dolbe kristal. Zato jo je moral oprezno speljati n led. In to je storil na ta način, da je potem naroČi še navaden zamašek iz kristala in ga dal izvotliti In okoli tega -kristalnega zamaška smo'se 'ßli slep miši mesece in mesece. Naposled sem ga odkril zavojčku tobaka, med tem ko . . .« »Med tem ko . . .« je ponovil Prasvülo, ki je pc stajal čedalje nestrpnejši. v nasadih, v katerih prehaja evetje že v kobule. Vpliv padavin se bo javil šele v 8 do 10 dneh. Četudi kažejo nasadi ugodnejšo sliko, sc mora reči, da je stanjc vobče slabo. Vsled padavin so sg tudi cene na trgu znižalG in sg kupujc po 1800 do 2100 Kč za 50 kg. Zveza hmcljarjev. Tombola karte, predmete za veselice, konfeti, serpen- tine, papirnate krožnike, servijete, lampijone, priporoča knjigarna in trgovina s papirjem « In Zvezno iiskarno BSUan Oetina. - Obav Celju