16. imnta.                              i mm. i lifM. a m* m                              mm. itio.

.Slovenski Narod" velj* v L!*MS«U
-*■'""    na dom  dostavljen:                             ▼ uprivnUtva prejcmaa:
ćelo leto naprej   •   •   •   •   K 24*—     ćelo leto naprej   •   #   •   •   K 22*—
foi lcU      „       •   •   .   •    # 12*—      pol teti       „      •  •   •   •    » U —
Jetrt leta     „       •  •   •  •    .   6*—      ^etrt leU     „      •  •   •   •   #   550
na mesec    »       i  • •  •   9   2*—      na metce    ,      • •  •  •   •   1^0
Dopisi naj se franklrajo. Rokoplal se ne vrafajo. Grtđatttroi Soaftova wUm H 1 (v prtuičja levoj ft*l«tea ftt 94.
lafete VHril aiHi nfiif vppsttHM sodtelta te pi*asadfc#>
Ioserati veljajo:  peteroctopfui pcM Vrsta za enkrat  po  16 vin., za dva krit
po 14 vio., za trikrat aU večkrat/«* 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vta. IMvečjib insercijati po dogovoru.
Uptavniitvn naj te poSUjaJ* iočnine, reklamacije, insentl L t <t, fo Je admAstratfvn« stvari.
^—•   PMUMzaa ii*iifeji v«l|a\ 10 vlaarSev.   ———
&t piaauaa narodla brez istofAne vposlatve naročnine tt M ocira,
„Maretea ttafcjha« telefon *t SS.
.Slovenski Narod* velfa po pofttlt za Avstro-Ogrsko:                 «                     za Nemfljot
ćelo leto skupaj naprej     •   K 25*— I ćelo leto naprej        .   •   •   K 30 —
sltlei«u :   : :: : "^ I *» ^^0 * «e *»pdeže!«
na mesec    m        m     »   •    ,   250 ' ćelo leto naprej   .   .   •   .   K 35.—
Vprašanjem glede instratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamki. tpravništvo (spodaj, dvorišče levo), KnaHova ulica si. 5, telefon št 89.
Svetovna vojna.
Na Poljsketn in v Galiciji je položaj neizpre-menfen. — Ob Dunajcu je dosegla naša artiljerija uspehe. — Na belgijskem bojištu le artiljerijski boju — Nemški Zeppelin nad Yarmouthom in Sandrighamoiiu
SPLOSNI POLOŽAJ NEIZPRE-MENJEN. — NA POLJSKEM ARTILJERIJSKI BOJI. — NAŠI USPEH! OB DUNAJCU. — V KARPATIH          BREZPOMEMBNI
BOJI.
Dunai, 20. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaba 26. ianuarja: Splošnl položaj Je neizpreroenjen. >Ta fronti na Pofisfcem 5e vrSe raz-zen pras!; patrulj ?amo artiljerijski hop. Ob Dunajcu je naša artiljerija uspešno obstrel*eva!a ele! «ovrazne rehotne crte ter Jo pri^llla, daje za-pusfHa moćno zasedeno pnstavo. -eki lastni oddelek Je prodrl do re-fce, prizadeia! sovražnik« več sto inož izgiib ter razdrl od sovražnika zgrajen voini most preko Dunajca. V Karpatib le brezpomembne prakse.
NaraestnJk Sefa generalnega štaba pJ. H <5 f e r, fmt
NETZPREMENJEN   POLOŽAJ    NA NEMŠKO - RUSKI   FRONTI.
Beroiin, ZO. lanuarja. (Kor. ar.) Wo?ffov urad peroča:
Veliki glavni stan dne 20. fanu-ar?a:
Vzhodno bojlgče: Po|o-ža] na vzhodu ie nelzpremenien.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruska uradno poroCflo.
Rusko uradno poročilo z dne 17. ianuarja pravi:
Na ćeli naSi fronti !e vladal v noči od 15. na 16. ter ćeli dan 16. ianuarja precejsen mir, Lc na levem bregu  VrsJe  je  bilo  slišati    grmenle
topov in prisketanje pušk. Precei-šn^o živahnost je razvijal sovražnik na crti SohaCev - Boliimv. Posku-šal ;e brcuspešne, preiti zopet v ofenzivo. Ugotovljeno je, da se po-služujeio Nemci mestomu bele zastave, da hi se tem lažje priMižali našim pozicijam. V okolici, severnc od Rave, so nas obstreljevali Nemci s težko artilerijo- tuci Avstrijci so se poslužev-ali proti naši frojiii ob Du-?ir'5cu svojih tonov najtežje^a ka-!:bra. Sovražne krogle so padale dne 16. jaruarja v.2 mesto in kolodvor Tarr,L.'\v vendar pa nišo imele biStve-
nega uspeha za sovražnike.
*            *
BOJ! NA POLJSKEM.
Iz Londona poro5aio, da se tam boje, da se bedo Rusi na južnem bo-jišču zopet umaknili za 40 km in si-cer na crti Radomsk-Opatov. Rusi so se za to umikanje že pripravili
Rusko poslanlštvo v liaagu po-daja to!e sliko o vojne položaju ruskih vojsk: Ruske čete se se vedno zbirajo na đesnem bregu Visio, do-Q\m se na levem bregu značaj bojev ni izrreTPcnil. Na. eni točki se je so-vražniku posrećilo polastHi se spred-nje^a ruskeza jarka. Na vseb drugih točkah so se pa njegovi napadi izjalovili. Na crti pri Konyci so odbil: Rusi po«ebno hud naskok so-ražri-ka z ročnimi granatami.
Bombe na VarŠavo.
»Rus5koie Slovo* poreča. Ja so Nemci doslej vrgli na Varsav-o 55 borah in sicer 27, septembra 3, *ekom oktobra .34, novembra 7 in decembra 11 bomb,
Proi Zidom.
vNowa Refnlma.< piše, da prejš-nja zasiedovranjaj Židov nikakor ne dosegajo sedanjS pogromov. V več kakor 250 krajih, so se vršila nasilja proti Zidom. V Klodavi in Staszowu so haje več 2\dmr obesili v sinago-gah. v Szydlo\vi#cu so posiiili in na-to utopili več židovskih deklic. V Ostro\icah so razdrli rabiju hišo, ker le bil i7kazal Avstrijcem simpatije. V Pjotrkovu so preiskah sinagogo med molit\ ijo po skritih telefonih. Iz Skiernle\vic je bilo ponoći izgnanih 10.000 Židov, enako fudi v Grod-zisku. V Lowiczu in Bych;rvi je bilo baje 80 Židov obesenih, ker so bili sovrar'nt niski vojski. Mnogo židovskih hiš je bilo požganih.
BOJI V GALICIJI.
Ob Nidi in ob Dunaicu in Biali naša artiljerija še vedno razdira so-vražne policije. Dne 17. t. m. so prisilili nnši topovi Ruse, da so se umakTrli \z svojih pozioij severo-vzhodno od Zakliczyna. Danes poro-ča uradio poročilo j> novih uspehih nsse artiljerije. V blizini Tarnova so Rusi sredi decembra na več točkah prekoračili Dunaiec. Od t*i so jih naši z artiljerijskim ognjem prepo-dili. Zdi ?.e, da so tom ruskim oddei-kom razdejali niosi. ki jih je vezal z vzhcdnjim bregom Dunajca. Če se Rusom, ki so ostali na zahodnem bregu, v kratkem ne posreći popraviti mostu, se iahko zgodi, da se bo-do morali vdati.
»A Nap« poroča iz Ruskega Po!}skega: Ob Nidi stoje naše čete nepremično sovražniku nasproti. Pokrajina ob Nidi je za oba dela vsled velikih močvinj za napadanje silno neugodna. Od 15. decembra na-prej ni prišlo skorai do nobenih in-far.terijskih bo?ev, k večjernu do ma- | lili prask straž in do bojev strojnih pušk. Potem so začeli govoriti to-povi.
Boi v zraku pri Przetnyslu.
]z Krako\"a poročaio 20. t. m.: Ker so zadnie tedne opetovano do-speli avstrijski aviatiki kljub hudemu obstreljevaniu 5 strani Rusov v Przeinysl, se je odlocil ruski aviatik stotnik Andrijevič za?ledovati av-strijskega pilota. Predno je stotnik izvrši! svoj narnen, se je pismeno po-
slovil od svoje rodbine, napravil svojo oporoko in ko se je pokazalo avstrijsko letalo nad Przemyslom, se je dvignil tuđi on ter začel zasledo-vati avstrijsko letalo. V kratkem času je dohitel avstrijskega letalca in obe letaii sta s silo trčili drugo ob drugo visoko gori v zraku in kakor blisk sta padli obe letaii iz visine s trupli avstrijskega pilota Malina, nje-govega spremJjevalca in ruskega častnika. AH se je to zgadilo še v blizini avstrijskih ali v blizini ruskih Čet ni znano.
* BOJI   V   KARPATIH.
Budimpeštanski listi poročajo, da so se v komita!u Ung ustavili vsi boji in da so sploh prcnehale vse operacije, ker so se Rusi, ki so se bili v dolini Ung zakopali, nenadno uma-knili ter se tako izognili name-ravani ofenzivi naših čet. V budimpeštanskih vladnih krogih se zatrju-je, da ?e to umikanje Rusov v zvezi z ru«kimi nespehi v Galiciji. Vsi po-skusi sovražnika prebiti našo fronto, so «e izjalovili i.i ruske izgube so bile zelo velike. Ko so se nekoč zopet i umaknili, nišo mogli vzeti s sebo-j dela svojega trena, ki vsled silno slabih čest ni mogel več naprej. ( Pri nekaterih vjetih ruskih vr> j jakili so našli puške starejšega sistema iz česar se da sklepati, da Rusi niti onih oddelkov ne morejo več obrožiti z modernim orožjem. ki se bojujejo v prednjih vrstah. Tuđi silen mraz. ki je med tem pritisnil v Karpatih, je prisili! Ruse, da so ustavili svojo ofenzivo na OgrskerrL Po zatrdilih ogrskih vladnih krogov se je položai na severnem bojišču moč-no izbolišal.
*
Smrt  ruskega letalca.
j »Pesti Napio« poroča iz Karpa-tov: Vjeti ruski častniki pripovedu-jejo, da je neki ruski aviatik. sorod-nik pred kratkim padlega ruskega generala Scholla. poletel preko Kim-polunga proti sedmoeraški ineji. Spotoma mu je zmrznila desnica in pri povratku je padel pri Jakobenvju iz velike visine. Bil je na mestu mrtev.
»Corriere« o bojih prati RusiiL
Petrogradski poroČevalec  »Cor-riera«  je poslal svojemu listu o po-
ložaju na severnem bojišču tole poročilo: Nepričakovan mir je zavla-dal namesto operacij na vsem bojišču na Poljskem ter severno in južno od Karpatov. Samo na nekaterih točkah se vrše atake nemške konje-nice, ki pa so brezpomembne. Sicer delajo ruske čete na ćeli fronti na utrjevanju svojih pozicij. Vojna se je pač izpremenila v pozicijsko vojno. Na desnem bregu Visle se je raz-vil 6. januarja boj, ki se je razširil na več kilometrov ter segel blizu do Ravke in Bzure pri Moghelvju. Ti boji so se končali 9. januarja. Ta dan so nemške čete štirikrat silno na-padle ruske pozicije, ti pa so napade z artiljerijskim ognjem zavrnili. Ce pregledamo vojni položaj, vlada se-daj na poljsko-gališkem bojišču ista situacija, kakor ob Yseri. Ne da se tajiti, da skušajo Nemci tu uveljaviti isti sistem, kakor na Francoskem: nepremičnost boja. Splošno se zdi, da je pripisati velike uspehe Nem-cev občudovanja vredni hitrosti njihovih čet in njihovi gibčnosti. Mir, ki je zavlada! sedaj na ćeli fronti, je nerazrešljiva uganka. Ta mir ni na-raven. Tukajšnji vojaški krogi ga razlagajo z utrujenostjo sovražnika. pa tuđi kot posledico slabega vremena. Akcije Nemcev pred Varšavo, ki se vrše pod še slabšimi vremen-skimi razmerami kakor na zahodu, pa ne dajo te trditve smatrati za resnične. Prej je domnevati, da se pripravljajo pod krinko tega miru novi dogodki in razsežne operacije in da bo tuđi rusko armadno vodstvo ta mir izrabilo. Kolikor se da posneti iz rednih poročil, ki jih pri-pušca cenzura, se pripravljajo na nemški strani veliki dogodki. •            •
RUSI   V   BUKOVINI.
Iz Budimpešte poročajo: V Bukovini smo zadržali ofenzivo sovražnika. Po zavzetju Kirlibabe so posku-sili Rusi vdreti pri Radenskem pre-lazu in ob reki Gobo v komitat Mar-maros, naše obmejne čete pa so jih prepodile prel& deželne meje ter pri tem Kirlibabo zopet zavzele.
Rusi nimalo već premoći.
»Perseveranza« prinaŠa trditev4 italijanskega generalštabnega stot-nika Kabiatija. ki pravi, da ruska številska premoć nad zavezniškimi četami    ne    eksistira   več.    Nemška
LISTEK.
flimba.
Abeslnska povest
franački spisal Marccl  Prcvost, Prevel Pasttiškiiu
(Dalje.)
^>Ah.< je rekel Navoni, >zakaj Je nisem dal ustreliti tišti dan. ko se je prvič pritepla v tabor ponujat aska-rijem žganice!«
Pomolčala sta in se spo^edata, Fato sta povesila oči, ker sta razu-tnela. da iima je šinila obema hkratu ista mise! skozi možgane. Ništa Je izrekla; molčc sta se dotnenila, da ne bosta več govorila o Nimbi. Jezi, jedki in trpki razburjenosti je sledila za oba živa radost, da sta se zopet : prijatefjila. Njuno drago pobratimstvo, ki se je zdelo, da je ubito, je tore; nanovo oživelo! Ludo se Je sporni nja I prav tako malo pekoČe klofute na licu, kakor se spominja r^glavec v soli, da ga Je tovariš pred par minutami sunil. Navonf, ki je v nlem prekipcvalo veselje, da mu Je h!lo cdpuščeno, da je njegov nekda-nii Oiuseppe zopet ob njegovi strani, v U smelal in Jokal. nalrale pa U bfl -
Zcjplesal, obje! prijatelja . . . Govorila sta smehoma o tem, kar se je bilo dogodilo med njima ...
»Kje si našel ono rumeno pseto?« je vprašal Ludo, »onega čudne-ga nizkonožca, ki je prišel s tabofc Ali si videl. kako jo je pobrisal, ko sva si segla malce huje v besede? Zelo mirofjubno ščene! . . .«
Navoni *e ie za>meial na vse gr!o, pobral je ona dva kosa flavte na tleh, pritaknil tretjega in za?.viž-gal skalo, ki je kmalu za.nrrla v sme-hu . . . Postaialo je pozno. Zunaj ni bilo več lune, ves tabor }e tonil v temi in oba častntka sta čula še zme-rom. Tako dolgo se že ništa tako od srca razkramljaJa! PogovariaJa sta se o proSlih dneh. o soli, o skupnih počitnicah. Spomnila sta se gamizi-je v Perugi. Nato ju je prevzela zopet slovesnost trenotka: vojna. Oba srčna, oba željna dogodljajev m spremembe, sta si želela poti naprej in bitke, ki bi ju oprostila tega brez-končnega stražarjenia. ki je bolj podobno colninarstvu in ker bi bila v brezdelni poživinjenosti skoro izgubila najdražje. kar imata na svetu: svoje prijateljstvo.
Ko sta sklenila zaspati, se ništa mogrla ločiti.    Razširila sta Ludovo ležiSče. zleknila  sta se drug poleg drugega m se držala za roke •     ,,     •
V.
Bila je skoro deveta ztutraj, Ko ju je Magliato prebudil. Potresel je svojega častnika, ki je trdno spal, za levo roko. Navoni se je prebudil prvi: držaJa sta se Še vedno za roke in sta se nasmehnila.
Magliato je kaza! vznemirnost; besfle so se mu zadevale v plahi naglici:
»Gospod poročnik . , . Sel je tuka} . . . sel iz Adaga - Hamusa . • . s poročili . . . Askarijec.«
Castnika sta bila v tem hipu na nograh.
»Kje *e?« je vprašal Navari.
»Pred vrati tukula, gospod po-ročnik.«
Ne da bi si bila zapela suknjo, sta Navoni in Ludo stopila iz tnkuia. Kurir, popolnoma golobrad Sudanec, srednje rasti, ie držat za uzdo svoje suho kljuse, ki je z vpo^ieno glavo, šibečimt se nogami, kakor meh na-pihujočimi se boki spalo pokonci. Vse moštvo tabora, askari in Lahi, ki nišo imeli vaj, so pritekli, ga ob* kalili ki ga izpraševali. Spričo čast-nikov se je vse umaknilo. Sudanec ie vrgel nekemu uzdo, stopil naprej in  vojaško pozdravit.
»Prihajaš z bojišča?« Je vprašal Navoni.
»Da, gospod ppročnik. Od šeste kompanije.  Askari' Oamerra.«
»ItnaŠ poročil?«
»Ne. Naznanja se vam samo, da se armada umika proti Mai - Ge-beti.«
»Vsa armada?«
^Edino bataljon Gamerra ostane kot predstraža.<t
»In veš, zakaj se umikajo?«
»Stališče je zelo trdno, toda zdi se, da primanjkuje moštva.«
»Kje je sovražnik?*
*Pred Adaga - Hamusom. Ogle-duhi pravijo. da mu primanjkuje ži-veža in da se umakne proti Adut.«
Mož ie odgovarjal kratko v za-dosti dobri laščini. 2da| ga Je vprašal Ludo:
**n mi? Kaj naj napravimo mi?«
»Major pripoiroča nadziranje dežele. Vstaši se potepajo po nje]. Svari tuđi pred domačimi ogleduhi. Včeraj so ustrelili dva v taboru Adaga. Vsa dežela je na nogah. Vsak naš najmanjši zaokret dozna, kakor se zdi, takoj rudi sovražnik.«
»A spotoma te vendar nišo na-padli?« je vprašal Navoni.
»O, gospod poročnik,« se Je na-smehnil sel. »En samkrat je neka svojat izprožila proti meni . . . Toda bil sem predaleč in sem jezdil pre-hitro.«
Za trenotek je nastat molk.
Kakih dvajset metrov vstran so vojaki v tihem pomenku še vedno radm edno gledali uroti častnikooia | io selu.                                               J
»Naj ti dajo kaj za pod zob,« je povzel Navoni.  »Ali odideš danes?«
»Povelje je tako. Le drugega konja mi bo treba; moj Je pri koncu.«:
»Dobiš ga. Kdaj boš v Mai-Oebeti?«
»Jutri ob tej uri.«
»Povej majorju, da je v Adi-Garu vse dobro, da gremo še danes na poizvedovanje proti jug^i in da ne poenamo milosti  proti  ogleduhom.«
Askarijec je prikimal z razumno glavo. Ker je Navoni molčal. je prU stavrl:
»Pozabil sem povedati gospodu poročniku, da se pomika sprevo^l ra-njencev domačinov proti Seraeju ... Ranjenci z ženskami in otroki, iz-» Amba - Alagija,« je dodal tišie, kakor bi se sramoval.
»Kam jih spravijo? Menda ne k nam?« Je vprašal Ludo.
»Ne, gospod poročnik. Toda, ker cesta ni vama, se utabore v okrilju trdnjave, da si odpočijejo. NocoJ bo-do gotovo tukaj.«
»Dobro, dobro . . « Spremi ga V kantino,« je ukazal Navoni Magliatu. In ti pripravi nama kmalu kosilo. Po obedu odjezdiva takoj.«
Ludo m Navoni sta se vraila v rokuL Dočim Jima Je Magliato stre-gel sta se menila o pravkar došlih novicah. Pričakovanje bližnjih bojev Jima Je razvnemalo kit I                     (Dal* prihodMiej
o* an £.
.SSLOVENS1CI NAROD*, 4nc 21. januar)« |9I0l
16. <Uv.
vojska Je sedaj tako organizirana, da more povsod in vedno zamašiti eventualne vrzeli. Tuđi Avstrijcev Rusi ne bodo mogli poraziti.
Feldmarial   nadvojvoda Frlderik la-spiclral armado.
DunaJ. ^0. ianuarja (Kor. urađ,) Iz vojnega tiskovnega stana poro-čajo: V zadnjih oneh si je ogledal NJ. c. in kr. Visokost najpresvitlejši go-spod feldmarŠaJ nadvojvoda Friderik hrabre čete prve armade. Vtiski, ki jih je dobil armadni najvišji povelj-nik na tem potovanju. so bih kar naj-boij zadovoljuio^i. V vscm etapnem prostoru armade vlada vzarea red. Da se ohranijo in zope* popravijo komunikacije in pa očisti ozemlje v celem armadnem okolišu, se intenzivno ćela. Zdravstveno stanje čet» ki so dobro obranjen«3 ie izvrstno. Njihovo delovanje v vseh ozirih izborno. Č-ete ^o povsem navdušene za boj in komai čakaio trenotka oove ofenzive. Že na notu k armadi je pasira! nadvojvoda trdn avo Krakov. ki se je na tako slovito udeleževala težkih decembrskih bojev. Oospod nadvojvoda je VI spreie* od voia-ških in civilnih funkcijonarjev ter najtopleiše pozdravljen od prebival-stva mesta, ki ie bilo vse v zastavah. Ko se je feldmarša! vračal skozi Krakov. Je bilo mesto slavnostno razsvetljeno Prebivalstvo je valovi-lo po cestah ter prirejalo splošno spoštovanernn najvis.jemu armadne-mu vcditel'u spontano in navdu>eno cvacijo. VeTcr }e goscod nadvojvoda preživel v krogu tovarišev ter večeriaJ v oficirskem kazinu. Tuđi ko je bil gospod nadvojvoda v okolišu prve armade. ie vporabil vsako priliko, da je pnšel z oficirji in mo-stvcm v nepcsredno dotiko ter si us tvar il vsa ronenja iz lastne iz-kušnje. Ko se je gospod nadvojvoda vmil v glavni stan, je poslal brzojavko mestnemu prezuiiju v Krakovu. v kateri se zahvaljuje zastopstvu in prebiva'stvu staroslavnega mesta za iskren? sprejem ter obljubila, da bo poročal Nj. c. in kr. aoostolskemu Veličanstvu o tem priznanja vrednem držanju krakovskega rrebivalstva, ki priča o visokem patriotičnem zmislu.
Dankfova armada.
BercHn, 20 ianuaria. (Kor. ur.) Voini porcčevalec »Lokaianzeigerja-slika obisk pri Panklovi armadi ter poticana, da se mu i> s tem nudila prilika, viđeti enc najponosnefsih ar-rnad, ki se Ie kčai bole vala pod habsburškim prancrjem, Zavedajoča se siavn;h rradicij. prepojena od zrcale gotovoga duha, ki navduSuje ravnotako m^ža, ki po blatu sjazeč spremila tren. kakor najviše voditelje, zre Danktova armada nazal na čine, kakrsnih dozdaj še ni oz-naCila bojna zgodovina. Vopi porrčeva!ec je videl, da Ie v frontah armade tako splošno ir, glotoko vkorer:njena trđna nada v zrnato, da smatra ra !zk-jučenc, da *e Qedaj na zem-ji moč, kJ bi se rrogla trajno zcperstavljati tem četam.
Nasilne naturalizacije v Srbiji.
Iz Budimpešte javljaio: Srbski nradni list »Široke Novine* prinb-čuieio v zadnji števiiKi vePko ^tevi-Io imen avstriiskih in nermk'b po-danikov, ki so sprejeli srbsko državljanstvo. Ker je rrncgo imen in tuđi rojstnih kraiev teh novih srbskih dr-žavljanov nemških, }e smatrati, da so ti avstrij5ki in nemški p°đaniki bili prisiljeni sprejeti srbsko državljanstvo. To potnHeio tuđi zane^lii-ve informacije iz Sofije, ki pravdo, da so srbske oblasti te ljudi nas'Io-ma napravile za <rbske državljane, da jih morejo uvrstiti v srbsko ar-mado.
Nemir! ▼ Makedoniji?
Berolmski listi poročajo: V srbski Makedoniji, zlasti v okrajih Štlp in Skoplje te prišlo do nemirov. ker uvrščajo Srbi tuđi svoje muhamedanske podanike v srbsko armado. Mnogo Mohamedancev beži proti bolgarski meji, kjer se hočejo združiti z bolgarskimi četaši.
Slike s srbskih boflšC.
Iz Berna poročajo* Tukajšnje francosko poslaništvo je priredilo pretek'o nedelo popoldne predavane s sl'kami. Preda val ie profesor Heisz. ki se ie sele pred kratkim vr-r il iz Srbije kjer je na bojišču sa-mem fotografira! najrazliČnejše pribore. Prinesel ie s seboj nešteto s'ik, ki jih Je sedaj razkazoval v l?ernu ter skušal v svojem predavanju dokazati, da Srbi v kulturi daleč nndkriljuje'o avstro-ogrske vojake. »Perner Tagblatt« pnnominja. da ni bilo zelo taktno. da je Reisz. ki |e rodom Nemec   in ie v Svici naturalizi-
ran, v tujem poslaništvu predavat o
taki temi.         ^
•      m     •
o^JI   NA   IAPADMI  TROKTI.
Berolis, 20. ianuaria. (Kor. ur.) Wotf(ov urad poroćji:
Veliki glavsi stan 4ae IH lanu-arla:
V  sektori« ned obalo la Ly^om so se vrStli Ie trtiler«»ki hoH.   Pri Nocre Dame de Lorette, tevcroia-padno od Arrasa, smo Iztrgall    so-vražniku 200 netrov   dolzi streiski iarek. Pri tem smo ugrabili 2 strojol puški in vieli nekaj sovražnfkov.
V   Arganah so vzele naše čete nekatere    senrafne   strelske    Jarke, Na ereai mesiu smo pridobili v zad-niih dneh 500 m na ozenifhi. V goz-du, sevemo od Sennhelnia, ie   naš rarad dohro narredovai. VreM smo l!irrste:n in vieli 2 čast u i ka ter 40 alpincev.
Vrhovno annadne vodstvo.
Urad ni trancoskl komnnrke.
Francosko uradno poročilo z dne 17. januarja ob 3. in 30 m?nut popoldne ^c plaši: V okolici Nieu-porta in Lcmbartzvda smo neprestano prcx?iT"pli na r^ob'no kak;h ?OO metrov. Naša artiljerija je orisilta Nemce, da so morali zapustiti neki strelski jarek na nekem nasinu ter je ra^dejala neke! ko boli proti severn ntko utrdbo. Bombardirala je nadalje scvražne utrđte na tem delu fronte in iu*no od St. Oeor^esa. V okolici Vpresa, La Ra^seja in Lensa *io se vršili artiljerijski boji in v Blangviu pri Arrasu ie prišlo do preče* rročne akcije, Nemci so se bili noidcrili tovaren v Bla^gvju. ki smo j:m v.h pa s nrotimnadom takoj zo-pet vzeli. Ne§a artilieriia ie ?e nada-He ra^dirp'ta sovražne jarke pri Lvi Boisellu. Iz okolice So's^onsa ni po-ročati niresar. Med Vp^^^em in Craonncm je 5O^-T^žnrk v blizini t^-varne za sladk^r v Trovnu brez-Tt^pe^rto narj?"'0'. On1?? nar»?d m naše zakone nri Beattinu ?e bi1 tuđi odbit V okolici Perthesa in Beau-Se-jouriu smo kliub zelo neujsr^dnemu vremenu r»?r»re^f>vqli. Iz Arpronov. j od vrhov ob reki Maas +er iz Voev. ra r^č novela. V proznu Le Pretre p^i Pont a Mcussontj ]e b'l odlv't nem^ki napad. V Vapje^ih «mo pri-rtobili zoh^dno od orf»eya terena. Ves dan je mc>čno srie7iio.
BOJI   V   BELGIJI   TN   NA   TPAN-COSKn/Vl.
!z Haacra r>oročaio: Pri AJgerju v blizini Reimsa so Nemci razstreHi neki franeoski jarek. »Reuter* poro-ča, da je bilo tam 4A voi^kov ubitih in da te ek^rloz^a raztrgrh zem'jo v dol^ini A() yardov in 15 vardov g:lrvucko, O tem do^odku prinnvedu-ie fr?nco<^ki strtm'V. ki ie p^vel:eval v orem jsrku* Ravno <em nisnl nc'<o službeno brzojavko, ko sem nenadno dobil vtisk. kakor da bi n'i bud do-tres. 2 ve'iko silo me ie vrjrlo niiprci H r^kopalo v blatu, kamenju in ?om-l?i. L* s tezavo ^em s^ dvi^nii in v;-del. da je bilo 40 rrojih m^7 zas'itTi, voj ki r& desno in levo od 'C^a Kraja, kier se je zgodilo eksp! zra. pa se nišo nremaknili. Nato je sledil si-len artiljeriiski o?renj in tmutek no-zneje je vdrlo nanrej 20* nemških vo^akov. ki so c^čividno i. isliii, da noben vojak ne živi več ^°re*el vb je. da so zavezniki n^ nekr.tenh kra-zopet rmakniti. Na franen^ki strani je bilo F0 mrtvih in ranienth.
^Lrkalanzei^er*' pomča iz Ko-danla. da pripoznavajo ^Tiines-, da Nemci vedno silreiše pritisk^jo na fiancosko fronto. Ang'e^ki narod mora spoznati resnični položaj. Res ie. da so zavzeniki na nekst-^rib kra-jili naoredovali. v celotj pa stoj^ so-vra^nik v svonh noziciiah danes trd-nejse kakor kd?i prej, vedno pripravljen poskusiti prebiti fronto za-veznikov.
»Daily fMaii« poročalo \z Rotter-dama: Iz zanesljive^a vira poročajo, da so izvršila letala zavezniknv fjsnesen nanad na onori.*če za rem-ske zrakoplove v Ohlstellesu, južno-vzhodno od Ostenda, kler se naha-'aio najbitrei^a nemska letala in naj-hitreiši nemski zrakoplovi. Zavez-niski zrakoplovci so metali na h-n-garje bombe ter jih zažvali. Kljub temu. da so jib netrSki letalci zaslc-dovali, se ie posrećilo zrakoplovccm uiti
Princ valeSki v Bsffortn.
Belfcrt. 20. januarja (Kor. ur.) Princ vale§ki ie doSel v petek zve-čer inkognito sem, si ogledal voja-ske naprave in Klavtif utrdbe ter se poda) na fronto v Zgornii AIzacijf. •             •
Strab ▼ Parizu.
Pariz, 20. ianuarja. (Kor urad.) Ker je bila zvečer iuvna razsvetfja-va začasno ustavljena. se Ie v torek raznesla zovorica. da so zrakoplovi
na peti v Pariz, Oovorica ]t hdt
utemeljena, šio ie edinole za poskus, kako bodo učinkovale predpisane naredbe sa slučaj, če M aastopUa laka eveataaliteta.
»Karton**.
Iz Londona poročajo preko Rotterdama, da \t dospela iz San Juana na otoku Portorico vest. da plove nesiška križar ka »Karlsruhe« nemoteno v Atlantskem oceana in da je tekom zadnjih 14 dni potopila 11 zavezniških trgovskih parnikov.
*
NAPAD     NEMŠKflf    ZRAKOPLO-VOV   NA   ANGLEŠKO   VZHOĐNO
MORSKO OBAL. BeroHo. 20   januarja     (Kor. ur.) Uradno poročalo:   V noć! od 19. na 20. januaria so mornarski zrakarlov! Izvrsni napad   na   nekatere  utrjere rrostore na ansleški   vzhodni  obali. Pri meslenem   vremenu In dežju  so vrgl) več bomb z uspeuom    Zrakoplove so oistreljevaii,   vendar pa so se vrniii nepoškodovani Na«e»tnik šefa admiralnega štaba Đebnke.
ANGLI-^KA  POROČILA.
London« -H\ januarja. (Kor. ur.) Včeraj zvečer se je pojavila nad mestom Yarniouth sovražna zračna ladja. Krožila je nad mestem 10 minut ter vrgla 5 bomb. ?> osebe so bile ubite, v^eč hiš je rardejanih. Mnojro Šip se je zarobilo. 2 bombi ste podli na obalo. Radi teme ni bilo mo&oC:e videti zračne ladje, toda Ču'i so se n'eni motorji in or>aža'o se ie plamene v zraku. Zračna lađ'a re odrlula v Sberingnam, kjer je \tr1i 2 bombi, ne da bi Dovzročila kako škodo* Tuđi na Cromer so padale bombe. Ob r'< na 11. ie prir'' vala zračna laćja nad Kings!yne, kjer ie vr^la A bombe, ki so razrušil* 2 hiši, eno pa po-škodovale^ V eni hiši je bil Jbn neki mlad mož, niepove^a očeta pa so za-sule razvaline. Iz rcpot.inja motor-jev ie bilo spoznati, ća ie ladi.i od-pTnTa v vzhodrti smeri. Kakor rcro-Č2jc iz Sberinjrhania, k:er se nanria kra1?ev lemi grad se je pojavila Ia%ija tuđi tam.
Lonćmi« 20. januaria. 0<cr. ur.) Škodo, ki so jo pov/:ro3ile bombe revera zrakoplova, <zi\\n uradnr na več sto funtov sterlin^ov. Sarro sKo-đa. oovzročena na sipan, znaša sto funtov šternngov, V Varmvattii; sta bili đve. v KIn^st>"T\u ludi.ivi* osebi usmrčeni. Oovorica, da 'c bil zriko-plov obstreljen in da }z ">adel na tla, ni potriena.
London, 2^. iannaria. (Kor. ur.) ''Times-' poročaio: V Yarmombu je br!a većina prebivalcev, ko je pri-nlul zrakop^v, doma. Na javnrb po-^!on|fh Je b;la pn^-zro^en.i skoro gotovo le ms;nna ?koda, rač pa ie bilo pcškoc'o^-ar'h nino^o b;< v Pet^rs-rondu. f!"a borr^a je pa^la Miru Petrove cerkve, dn^a na Nordfrik Socare nas^roti b^'se ma^-oria in je "a^ravifa vet;ko Irknio. VT ^hertng-h"rriTi so vrp'ti r>^t br>mb, z^det pa ni ^ii nibče. V KinR5b\Tinn ie p^dlo 7 ^oinh, ki so povročile vcliVo ?kodo. V LondoTin so v zadnji noći vp^kli-cali  nornr;ž"e  policijske  str^rnike,
London. 20. jani'ar.ia. (Kor. ur.) Kralj in krr'»??oa sia došla v ro^^de-Vek iz Sheri^i^hama nar ur prej, uredno ie pripful zrakoplov na Sher:**iefca«i.
Han^, 20. janu^r.m (Kor. ura<O Šef mornarisk^^a siaha sporoča. da zrakoplovci, ki so se včerai videli nnd se^'ernimi otoki. ni?o pluli n?d Nizozemskim, marveč da ?^o pir li čez morie v precej^nii dalja vi od obaJL
Afn^^rdam, 20. januaria. fKor. urad.) VTelegraoh^ poroča iz Ymui-dena: Sem došle rihfke ladje poro-caio, da so ponoči videle nad Scver-nim morjem tri zrakoplove.
IZ NrVTRALIvm DRŽAV.
Romunske priprave.
^Orazer Volksblatt^ javlja: Ro-munija je naročila v Ameriki za 50 miltjonov vojneara materijala. Vofna uprava to naročilo pred javnostjo taji.
Na vprašanje Bolganje, kaj po-meni'o romunske priprave. Je ro-munska vlada podala oficielno izjavo, da vojne i rinravc Romunijc nišo naperjene proti Đolgarui. •             •
Ođstavljen poffdiskf ravnate!].
Italiianski minister notranjih dd Je odstavil policijskega ravnatelja v Genovi, njegovesra namestnika in la-povednika strane in sice zaradi de-monstracij, ki so se tarn zgodile v nedeljo. Dcmonstrantjc 90 poskusill prtti do avstri^kejca konzulata !n ker se jim to ni posrećilo, so se lotfli nem^ken konzufata in razbijali po grbu, visećem nad vratmL
Kal dela Oeoadfjev v Rftnu.
Potttični kroici ▼ Carigrada tr-dijo, da ni ma potovanje bofgarskega državnika Oenadijeva v Rim đrugega namena, kakor pridobiti Italijo za skopno akcijo proti faktični (če tuđi ne formalni) blokadi bolgarskega pristani5ća Dedeaffača po franeosko-anjrleŠkemi brodovju ter onozoriti ftalijansko vlado na neznosne raz-mere v Makedoniji.
Italijanska rlovftha io AnKilla.
Turski listi peročajo zadnje dni o raznih incidentih. ki so se zgodili med talijanskim? trgovskimi ladja-mi in angleškimi vojnimi ladjami. Sedaj javlja ^Osmannischer Liovd«. da je ansrleška vlada protestirala v Rimu proti temu. da prevažajo itali-janske ladje velike množine premota v avstrljsko Pnmorje ter zagrozila, da bo v bodoče primorana preiskati v^se v Adriji v«>/eče italifanske ladje. [talijanska vlada ie odgovorila, da o prevažanju p^emoga za avstrijska pristanišča niče^ar ne ve ter je An-gl:jo opozorib da bi preiskovanje italiianskih ladij lahko vedlo k nepri-jetnim nesporrizuniljenjem.
Milao« ?° januarja. Angteži so vstavili v Gibraltaru italiianski iz Nev/vorka p!;speli parnik *Duca d* Aosta* ter aretirali na krovu se na-hajajočes:a visekega nemškega o!i-cirja Kellerja po imenu.
PortueaUka odlala.
Milaa, 20. ianuarja. Iz Lisabone poročajo: MiniMrski svet je z ozirem na neuisni notranje-po-itični položaj sklenil odgoditi ^Tražan'e vmesa-vanja Portugalske v evropejsko voino.
Perzna in RnsTia.
BeroJin, 20. januarja. Us ti poročajo iz Petrograda: Cer >e sprejel posebno odposianstvo perz^iskega šaha pod vod stvora prfnea Hua-es-Soltane. Zdi 5c. da pripravljalo ruski diplomati r '-ko-perziisko voia-ško konvencijo. Perzija na) bi nasto-pila preti Turkom. ki operiralo v \serbeidžanu in ogrožaio Boku. Vprašanle na je, ali se bo mogla Perzija turskim četam sploh zoper-stavitL
Amerikanske dobave za Rus;ia
-Frankfurter Zeitung- poroda: Kakcr že javi;eno, js odplul veliki ru5ki pariv'k ^Novgorod^ s težkimi lopovi, ki jih le irgotcvila neka pen-silvanska to^-ar^a iz Port Viktorija. v Viadivostnk. To pa ?e le mafhen del velik^nskih mneriških dobav za. rusko vojsko, Železnica Cana.^ian-Pacific |e prevažala nedavno 165 va-cronov te?k;h oMegovaln^h topov za Rusijo. Dne AC\. in M. decembra ie prispeio v Vancouver devet doigih vlakov s tenovi in frranatami. k^.tere so naložili na ruski narrnk t,Tam-bov-7. Tovarne za izjelovanje ^ice v Pittsburgu so morale dobaviti koncem decembra v par dneh 125.000 ton žice. med temi 35.000 ton bo-deče žice neke posebne vrste. Rus;ja ie plaćala za to 4 milijone dolarjev, toda to ne igra nikake vlcce, ker je morala biti žica v naikrai5ein času oddana.
Ali je Bra7\V}a pod a^Ješkinj protektoratom ?
Rattsrdani. 10. januarja. (Kor. urad.) »Niemve Potterdamsche Cou* rant.' piše: Brazilski list 'Tribuna^ vpraJ»uie v šievilki z dne 14. decembra: Ali smo pod angleškim protek* toratom? ter izva:a: Opetovano so listi poročali. da se naliaja ena divizija angleških vomih ladij v fcrazil-skih teri'orialnih vodah. Vprašali smo pred par dnevi pri voinemu mi* nistru, ki je dementiral poročilo ter izjavil. da ni nobene tuje vojne ladije v brazilskih vodah. Med tem je an-gleška oklopna križarka »Defence« pri Abrolhoških otekih ustavila parnik ?Babia^ Liovd BraiHera, ki }e plul iz Rio de Janeiro v Manaos. Mo-Stvo enega čolna križarke je preiska-lo ladijo ter si dalo predložiti listo pasažiriev. na kar je moarei parnik dalje odpluti. PotBiki poroćajo, da so v ondotni okolici videli kakin 6 ladij. Mornariški minister }c prima! destvo. da se |e izvršila ona pre-Kkava, vendar pa je zanikal, da se te ista izvršila v brazilskih tcritoriai-nili vodah. »Tribuna« oporeka konfc-no, da bi imeli Ansrleži pravico, prijeti na brazilski ladiji, ki vozi iz ene-ga brazilskega pristaniSea v druge-Ka. podanike Anglli sovražnih dr-žav, ki bi ]iti morda našla. Ravnotako bi mogli Angfeži prijeti sovražne podanike tuđi v brazilsketn pristaniSču. Kaj bi. končuje list, Brazilija potem storila?
NAS PRESTOLONASLEDNIK V NEMSKEM  GLAVNEAl STANU.
Dunaj, 21. januarja. Prestclo-naslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef je odpotoval snoči v Berolin, od koder se poda v nemški glavni stan, da poseti nemŠkega cesarja,
Baroo Burian pottoe v Berofin.
Dunaj, 20. januarja. Novi zuna-nji minister barcn Burian odpotuje v petek v Berciii, da se sestane 2 ncmškim državnim kancelarjem Bethmannoni-Hoihvegom in državnim tajnikom za zunanje zadeve JagoworrL
•     •     •
Naloga novela zunanjega ministra.
^KoInische Zeitung«? javlja: 2 nastoporn novela zunanjega ministra, barona Bu^iana, stopalo odno-šaii med centralnima državama na. eni ter Italiio in Rornrnijo na d ugi strani v odločilen stadij. Tozadev-nim pogajanjem je pripisovati naj-večii pomen za končni izid svetovne vojne.
OPERACUE NA RUSKEM POLJSKEM.
Nemški listi priobčujejo nasled-nje uradno poročilo o poteku bojev na vzhodni fronti od srede meseca septembra sern:
Ko so bile ruske Čete v vzhodnii PrnsHi uničene in prognane od tem, so bili Nemcem na ra-polago ve'iki odđelkL Avstro - ogrske čete so se rakrat ra\Tio umikale za reki San in Visloko, vsled česar so odšle raz* poiožljive nemslie čete tja pa pomoć in se ie masrla pričeti ofenziva teh cet. 2e dne 28. septembra se k mo^ia pričeti nova ofenziva na crti pri Krakovu v vzhodnii smeri.
Ruska kavalerua.
Na levem br^u Visle se Je postavila ofenzivi v bran močna ruska konjenica — kakih 6 konieniških di-vizij, — ta konjenica pa se Je morala umakniti đelorna z velikim; izgu-bami. Medtem se ie bila avstro-ogr-ska vojska med Karpati in Visio ustavila. Rusi nišo več pritiskali z ono silo. ker so poslali Rusi moćne oddelke proti severu na Crto Lublin-Kazimierz.
Ruski suitek-
Pr%*e dni oktobra so Pusf skti-^fl 2 deli svoje voiske prekoračiti Visio me<l Sanđcnr.irzom m Joserovom, z namerrom. zadržati zzveznu šVe čete, ki so prodirale južno cć Opatova proti Vi>!i ter obenem \% Ivanvroroda obiti levo nemško krilo. NemŠke Čete so ta namen z nenad-nim napadom preprečile ter dne 4-oktobra pognale ruske spradnie stra->e^ v/hodno cd Opatova, čzz reko. Tuđi bol? proti seveni so se med &. in 2A. oktobrom izirlovili ruski po-skusi, provreti pri Kaz;mier7U, Novi Aleksaiidriji. Ivangorodu, Pavlovi-cah in Rvczs^volu. Medtem so avstro - ogrske čete oogii^Ie ruske če-te v Galiciji zooet čez San in na severu tik pred PrzemysL
Sunek   proti   VarsavL
Medtem so došla poročila o velikih ruskih pripravah pri Varšavu iz-česar se je dilo sklepati, da namera-V2jo od tu moćan sunek proti leve-mu nemškemu krilu. Rusi so name-ravali z nekako 5 armadn'mi zbori priklenUi Nemce v Hi7fr»i Tvan^oro-da, z 10 annadnimi zbori in številni-mi rezervnimi diviziiami pa preko VarSave in Novo Georgrnevska zdrobiti levo nemško krilo. Ta na-rnen je bilo mogoče preprečiti samo s hitrim šunkom proti Varšavi, da Rusi nišo mogli preko Visle, Pri Ivangorođu so ostali le maniši od-delki, glavna sila pa se je obmta proti Varšavi. Tako še je posrećilo, rriti tik pred Var^avo, medtem ko so Rusi pocasi prihaiali pri Ivango-rodu preko Visle,
Stirlkratna premoč.
Medtem so postavili Rusi proti četam pri Varšavi skoro stirikratno premoć v smeri iz Novo Georgijev-ska. Položaj Nemcev je bil silno te-žaven, zlasti ker avstrijske čete nišo mogle na jugu prodirati. Prodiranja Rusov preko Visle sedaj ni bilo več mogoče nrenreciti. Treba je b'Io novega nacrta. Napasti Je bilo treba sovražnika pri Varšavi tuđi s četami izpred Ivangoroda* dočim so njihove pozicije zasedle avstro - oprske čete. NemŠke čete so se umaknile na crto Rava • SKiernicvice, izpred Ivango-roda se umikajoče ćete pa so na-padlc Ruse z juga. Posrećilo se je ruski vojski pri Varšavi dati zaže-Ijeno snier in Rusi so z veliko silo napadli nemške pozicije« povsod za-inan. 2e bi se moral izvršiti glavni silni napad na ruske pozicije« ko je dospelo poročila, da se zavezniške čete pri Ivangorodu ne morejo več drmati. Istočasno pa so vrgli Rusi tu-I dl močile Ćete Dfoti levema nem^ke-
l£. Ste*
„bCOVtNbiU NAKOO*, one 21. janutf]i 1V&5.
Stran 3«
ma krtin pri Skierrievicah, ki se fe moral  nato umakniti.
Umikanfe.
Rcen.i nevamost je pretila nem-škim aetam ob Pilići in Ravki. Iz-
pred Ivangnroda ie sovražnik prođi-ral proii Lysi gori. pri Przemvslu in ob Sanu je boj stal. Rusi so imeli po-!eg tega trikratno premoć. Treba je bilo boj prekiniti ter si predvsem za-sigurati prostost gibanja. Začelo se je umikanje proti Karpatom in na Crto Kratkov - čenstohova - Sieradz. Pri umflvanju so zavezniske čete tako temeljito razdrle železnice, ceste in brzojavne zveze, da sovražnik njihovih operacij niti motiti ni mogel. Rusi pa so sledili s svojinii glavnimi močrni na. ruskem Poljskem. Treba je bilo otoč velike ruske ofenzive zlomiti, ftar je bilo edino mogoče z ofenzivo na ruskem Poljskem, do-čim bi mi ostali fronti o^tate čete v defenzivi. Na južnem Poljskem je stala močna avstro - ogrska skupina, druga sfcupina iz nemških čet se je zbrala med \Vreschenom in Thornorru
Sredi novembra so stale ruske čete tako - Ie: 8 do 9 armadnih zho-rov med Schieswindtom in Bialo, 3—4 zbori na poti proti Mlavi in Thornu, 2—3 armadni zbori med Vloclavkom in Dombičem, kakih 25 armadnih zborov na crti Unievo-Zdunska Volja - Novo Radomsk-Krakov, še enr ru?ka armada v Galiciji. Rusi so imeli na fronti kakih 45 armadniVi zborov s številnimi re-zervnimi  divizijamL
Ruska ofenziva.
Sredi novembra so pričell Rusi i!a ćeli fronti z ofenzivo. Pri $ta!lu-ponenu Evd^krhnenu in Soll^vu se \\m ie ofenziva ponesrečila. Na ruskem Poljskem pa so jih prehiteli Nemci. Dne 13. in 14. novembra je bil en ruski armadni zbor pri Vloc-lavku poražen, sledil je dne 15. novembra poraz pri Kutnu. Tuđi pri Dambieju je bi! neki ruski armadni zbor razbit. Vsled vseh teh porazov so morali Rusi umakniti svoje desno Krilo na crto Strvkov - Kasimierz-Zdunska Volja. 2e dne 17. novembra so vzeli Nemci važno križišče Zgi-erdz, dne 18. novembra pa se je moralo rusko desno krilo umakniti cd Strvkova do ceste Brzeziny-Lodz. Pri Lodzu se je ćelo zdelo. da beđo Ncm^i zajeli dve ruski armađi.
Prevrat
Zdelo se je, da bo mogoče so-vražno silo popolnoma zlomiti. ko se je Rusom posrećilo, rcapol zajetim niskim Četam z vzhoda prTpeljati pomoć preko Varšave in Skier-nievic. Te čete so prijele Nemce v hrbtu ter je bila velika nevamc>i, da jih obkolijo. zlasti ker se je bila morala ostala vojska  umakniti.
Skozi!
V tej hudi stiski ni bilo pričako-vat! od čet srererala Morgena pri Lo-viču pomoći. Preostalo ni drugega, kakor da se prebijejo, kar *e je tuđi zgodilo v noči od 24. na 25. novetn-ber. Prebile pa so se te čete v sme-ri na Brzezinv ter se dne 26. novembra združile z levim nemšk'm krilom med Lovrčem in Lodzom.
Zopet ofenziva.
Nemška fronta se je sedaj raz-fezala od Szadeka preko Ka7imier-za, severno od crte Lodz - Olovno, do severozapadno od Loviča. Proti tej fronti so Rusi zopet pričali ofenzivo. Začetkom decembra so dob-li Nemci ojačenja ter so tuđi oni pričeli z ofenzivo. Desnemu krilu se je po-srečilo. zavzeti Lask, prodreti proti Pabianicam in ruske pozicije pri Lodzu prijeti s strani.
Lodz.
Rusi so se morali vsled tega v noći cd 5, na 6. december umakniti iz Lodza za Miazgo. Levo nemško krilo je medtem dospelo tik pred Lovič in na Bzuro.
Istočasno pa so avstro - ogrske čete prodrle preko Karpa'ov v za-hodnjo Galicije.
Vsled vseh teh napadov so se ruske pozicije omajale, najprej v za-hodnji Galiciji, potem na južnem Poljskem in končno na severn in Rusi so se začeli na ćeli crti umikati.
Tako daleč porocilo. •            *
Pismo rt Przemys1ju poslano z aeroplanom.
Neki častnik je pisal svoji materi v Ljubljani iz Przemysla pismo, iz katerega posnemamo:
»Predvsem, zdrav sem. Vseka-kor sem že poldrugi mesec odločen od sveta, toda sicer mi gre popolnoma dobro. To pismo vzame s se-boj zraKopIovec, ki poleti ven k ar-madi, in od tam ga bodo potem dalje poslali s pošto. Upani, da ste doma \±i zdravi . . . Tako skoro vsak dan krožijo rr.ski aeroplani 2000—3000 metrov visoko nad trdnjavo ter nas obrnetavajo z bambamL Mnogo ško-
de sicer ne povzročaio, toda par hiS Je vendar že precej trpelo. Mi ]ih sicer dobro obstreHujemo, toda ti vra-gi so mnogo previsoko in naši šrap-neli eksplodiralo daleč od niih, ker ie tuđi merjenie v zrak zelo težko. Zdai sem bU tri dni zunai. Irvršili smo izpad. da nekoliko odrinemo so-vražnike od trdnjave. Mi smo jih tuđi prepodili, toda ko smo prišli v trdnjavo nazaj, so pa zopet prišli za naini. Sicer, Če nas pu^ti sovražnik v miru, živimo prav dobro v trdnja-vi. Vsako nedeljo dopoldne ie pro-menadni koncert v mestu. Zgoraj nad godbo navadno par acoplanov in zunaj pri utrdbah neprenehoma grmenje toix>v. Vendar pa se človek tako navadi na to, da se to niti ne opazi, marveč raje Ijubimkuje s par lepimi Poljakinami. ki so tu v mnogih  bolnišnicah.
Jesti imamo tuđi še dovolj. kaditi ravnorako. Torej mnrejo gospodin Rusi še dolgo čakati. da dobe Przemvs!. Najvažnejša pnročila do-bimo radiotele^rafično. Vsak dan se natisnejo v trdnjavskem Časopisu ter i/dajaio. En izvod Ti rrilagam.
Torej vidiš, da mi ničesar ne manjka, nego poSte in svobode ^ad-njo pošto, ki ^cm Jo dobil, je bila od 2?. oktobra. Nekoliko dolgo že. kaj-ne? Na ^om^e metajoče ccrrptnne I se človrk tuđi kmalu navadi. Pred • kakimi s*;rirps^i!mi dnevi so z bombo razb;li neko oficirsko menažo. K sreči ni bilo Še nobenrga oficirja v njej, čeprav je bilo tečno dvanajst. Predvčerajšnjim ko smo izvršili izpad proti jugozahodu. bo Rusi na-p^dli trdnjavo od severa. In tedaj je priletelo par granat tuđi do mesta. Toda to ne stori nič. Przemvsla pa vendarle ne dohe, čenrav se na glavo postavijo. Misli si, ćelo kinematograf je odr»rt. Seveii se vidiio v njem Ie vojaku ravnotako kaknr v kavarni. kjer ražen natakarjev sploh ni nobenih  civilistov.
Vreme je sedaj čudovito lepo. Irramo krasne solnčne dneve. Prav nič mrzlo Sredi rovembra na smo imeli tem večji mraz do —15° . . .«
Zniaga pri Soisscnsu.
General Joffre meni v svojem na;novejšeni poročilu, da je mesto Soissons zadostno zavarovano od ostankov treh Maunourvjevih bri-gad. ki so bile potisnjene čez reko Aisne. Tega mnenia pa ni franeosko vojaiko časopisje. Podpc'kovnik Rousset raspravlja o upanju zasle-dovanja Maunouryja južno od reke Aisne ter pričakuje, da se bo takoj zasedla Sermoiska visina, ki južno meli na Soissons ter prevladu:e ozko dolino. Baterije, ki so postavljene za katedralo in justiČno palačo v Sois-sonsu, so morale umolkniti vsied strelov pri bombardiranju, ki so ga Nemci v soboto obnovili. Katedrala in cerkev sv. Janeza sta bili neznatno poskodovani.
General La Cto\\ piše v *Temp-su^: Mi smo doživeli pri Soissonsu občuten poraz, ki se pa more zopet popraviti. Nemška premoć je prisilila naše vojake, da so morali na skrajno trudopolen način prekoračiti reko Aisne. pri čemer sm^ izgubiH mnogo materijala. Vzrok t^mu porazu so bile pomanjkljive -ezerve. Zakai so izostale, mora do?r ati pre-iskava. Povodenj ni zadostci vzrok. Polovico tega članka je cenzura crtala.
-Times • pa so dobile nomirje-valno brzojavko iz Pariza, ki pravi: Čeprav je poraz pri Soissonsu zelo obžalovanja vreden. vendar se ne smatra za gotovo, da bodo Nemci poskusili prekoračiti reko Aisne, ker franeoski topovi obstreljujejo vse obrežje reke in imaio enote na jugu zelo močno pozicijo.
Poročevalec lista »Nieuvve Rot-terdamsche Courant''. ki se nahaja na franeoski strani, poroča o bitki pri Soissonsu: Kot splošen rezaltat se razvidi iz te bitke, da so Nemci na tem mestu predrli franeosko fronto, uspeh, ki bo učinkoval na vojni po-ložai. Brezpogojno je treba priznati. da so Nemci dosegli velik uspeh. Sološno vzeto. se ofenziva Franco-zov ni Ie ponesrečila, marveč je bila vsled ostrega in dobro vojenega napada Nemcev popolnoma porušena. Nemci so pridobili za kakih 10 kilo-metrov ozemlja. napredovanje, ki se mora v sedanjem stadiju vojne imenovati kot zelo veliko.
»Daily Chronicle« poroca iz Pa-nza: Begunci iz Soissonsa natančno poročajo o bitki pri kamnolomih pri Cronv. Bitka se ie vršila sedem dni in se je po začetnih uspehih Franco-zov v givreški dolini nesrečno kon-čala. Francozi so bili pokopani pod točo granat. Nato so prišli Nemci, ki jih cenijo na 50.000 mož z vregnyj-ske planote ter prisilili Francoze, da so se umaknili Oddelek franeoske pehote, ki je bil vso noC pod orožjem, je dobil 14. ianuarja na vse zgodaj povelje, naj se umakne čez reko. Mnogo iib ni dobilo   dva dni   hrane.
Od moštva }e kapalo blato, kl so ga razmetaJe granate. Ena baterija je ostala severno od Aisne, da krije umikanje in je neprenehonja strelja-la, tako da ie preostalo Ie še par mož. Končno so odvlekli topove na rob platdja ter hitro odpeljali skozi močvirje.
vManchester Guardian* piše: Iz bitke pri Soisscnsu se razvidi, da nemška vojna 1110Č v Franciji vsled v Rusijo od poslanih Čet ni bistveno oslabljena. Kitchener je v svojem zadnjem govoru prav povedal, da so Nemci očividno tam pustili dovolj Čet, da drže teren. List izvaja nadalje, da je neznano, kdaj dobe zavez-niki svoje okrepitve, in uegotovo, ali bodo Nemci poslali svoje sveže Čete, ki se zdaj vežbaio, na vzhodno boji-šče. Nemci bodo najbrže zopet po-skusili, predreti crto zaveznikov v Franciji. Zdaj je letni čas za to ne-ugoden. More se pa pricrkovatu da bcxlo vporabili prvo priliko. Za to je za saveznike najboljse. da operirajo koliker mogoče oprezno, dokler ne dobe svoje popolne meči. General Joffre je pravi mrž 2a sedanji položaj.
Kodanjska -Nationaltidendev ob-javlja sliko o bitki pri Soissonsu, ki jo je dobila iz Pariza in v kateri se pravi: ^Posrećilo se nam je, zavzeti visine severno od Soissonsa. Osvojili smo Cofties pri visini 132 in po-knjino okoli Crony ter zavzeli pozicije na vregnvjskih višinah. Da nas scvražnik prepodi od tu, ie zbral velike mase čet V torek nas je napadla ena nemška divizija, v četrtek ie stal cei armadni kor proti našim četam, ki so obstojale Ie iz par polkov. Dolina ob reki Aisne tvori pred Scisson-som lok, in na desnem bregu reke prevladuie pahljačasta planota pozicije ob reki. Planoto režejo tri poti, ki se nahajajo v globinah, in sicer čez Coffies. pri Crony in pri Chiv-re^. V torek se je nemški napad ra visino 132 popolnoma ponesrečil (?) in Nemci so utrpeii tu velike izdube. Toda v torek ronoči in v sredo dopoldne je osvojil sovražnik. ki je dn-bil okrepitve od Vregnvja, ki jih je podpirala te/ka artiljeriia. pot nri Chivresj Francozi so tedaj poskusi-li pritesrniti okrepitve, teda v kritič-nem trenotku je došlo porocilo, ću je rnost pri Missvju odnesla voda. Po-skuša'i so most popraviti, in situacija je bila veCkrat nevarna. Var le razumljivo, če je nevarnost, da bo z\*e-za. kakor v tem trenotku. vsak liip popo'noma pretrgana. Tedaj je nrislo povelje za hitro umikanje na celi fronti Cronv-iMJss}'. Artilerija je tu izborno krila, vendar pa smo morali pustiti šiiri tipove (?^ potem ko smo jih storiii nrrnbne. Tuđi splosno je bilo nad vse hitro umikanje izborno izvršeno..'
->Ber!rner Ta2reblatt< poroča iz Razelja: Voja^ki kritik -Petit .lour-naTa-, Berthart. smatra za moRoče. da brrdo morati Francozi izpra^niti SoTSsnns, ker so nemske bater;je od-dal:ene le par kilometrov od mesta. Soissons ie že težko trpel vsled nem-ske^a ohstreVevania. Većina prebiva Icev ie pnbesrn^a in tuđi oblasti so zapustile mesto. Nemška artiljerija ie morala biti krasna in tuđi nemška inf2ntcriia ie tako silovito napadla, di so se nr rali Francozi uaenkrat umakniti. Herve* nuino zahteva, da se se*tnvi rezervna armada za r.brnm-bo Pariza in nriporoca. c*a se posne-ma or^anizaciiska metoda Nemčije.
V vietni^ki tabor v Hohensi^i ie prisnefo 3.100 vietih Francozov iz bitke pri Soissonsu.
Dnevne vesti.
-i- Avdijenca. Cesar je sprejel včeraj skupnesra finančnega ministra vit&rri Bilinskega v dolgi zasebni av-dijenci.
— Ttalra hi Avstriia. Italijanski poslanik na Dumaju vojv^oda Avarna je imel z ministrom zunanjih del ba-ronom Burianom tri ure trajajoče posvetovanie.
4- Boj proti sedanji cenzuri. Predsednik posbnske zbornice dr. Svlvcstcr in podp»*edsednika noslan-ske zbornice dr. German in Roman-czuk so bili, kakor smo že poro-čali, pri ministrsketn predsedniku ffrofu Stiirgkhu ter intervenirali, da bi se sedanja praksa pri cenzuri ublažila. Ministrski predsednik je obijubil samo to, da se bo o st\fari posvetoval z merodajnimi instanca-mi. Nižjeavstrijsko obrtno društvo }e včeraj soglasno sprejelo spomenico, ki jo predloži vladi. Ta spomenica je sestavl]ena v zmislu predloga tainega svetnika in člana gosposke zbornice Exnerja, naj vlada omeji cenzuro časopisja/v kolikor šega čez potrebno previdnost. Tuđi trgovska in obrtniška zbornica v Celovcu ie sklenila pozvati vlado, naj ublaži sedanji način cenzuriranja in naj pusti časopisju večjo prostost.
— Skrb m «v*l Položaj na bo-fiUtb Je ie dlie   časa   stacikmaren.
Več, kakor pet mesecev že traja \o]-na, a dasi je zahtevala že velike žrf-ve, vendar ie to prebivalstvo Šc do-sti dobro prene^Io, ker je gospodarsko življenje vofcčt brezliihno funk-cijoniralo. A sedaj ^e začeuja poi.iiv-ljati nov faktor: skrb za živila. To je pač vsakeuiu jasno, da je v vojni gospodarsko življenje ravno tako važno kakor vojasko deiovanje. V sc-danji vojni je približno tako, kakor pred sto leti. ko se je An^leška borila proti Napoleoiiu s tem, da je ves kontinent z^aprla za uvoz. Tuđi zda] hoče tripcleententa postopati tia enak način, zlasti ker meni. da Ner.i-čija nima toliko živih da bi mogla do prihodnje žetve izhajati. Vsak dovoz živil v Nemčijo in v Avstrijo je sedaj nemogoč. L'pania, da si Amerika dovoza ne bo dala zabraniti, se nišo uresnicila; Amerika dela zda] s tri-peleentenfr tako velikanske kupčije in ima od nje take dobičke. da ji ni za uvoz živil v Nemčijo. Izhajiiti bo treba Nemčiji in Avstriji s tem, kar imata. Uradoma se razglaša, da ?e v naš? državi toliko živil, da homo mogli izhajati do nove žetve. Na to uradno zatrdilo opozarjamo prebi-valstvo. ki si dela zdaj vsakovrstne skrbi, ker je treba z gotovimi živili štediti. V Ljubljani 5e boje ljudje. da bo zmanjkalo moke, soli, petroleja, usnja in kdo ve še česa vse, a uradno zatrdilo, da bo za vse preskrbljeno, žc iahko vse take skrbi pomiri. Vlada je na Dunaju pomagala in ne dvo-mimo, da bo pomagala tuđi pri nas. če bi nastala kaka sila. Varčevati pa Je vsek^ko treba tuđi z živili.
— Žito in moka. Včeraj so se vršila na raznih uracnih mestih na Dunaju posvetovanja. kako    zagotoviti prebivalsrvu potrebni kruh. Dan prej 50 imeli ćelo pristojni ministri    pod predsedstvem    grofa    Stiirgkha po-svetovanje o tej stvari.     Uspeh teh posvetovanj je, da se bo poskušalo sedaric zalome   pomnožiti,   obenem pa    ekonomiio pri porabi    povećati. Tzdari hodo tuđi novi predpisi za peko, ki bodo dovolili, da se rabita za izdelovanje kruha tuđi skrobovina in sladkorna maka.
—  Oktlc št^Jerskega namestnika i?2 prebivalstvo. Ces. namestnik štajerski grof Clarv   je   izdal oklic na
prebivaistvo Štajerske, ki je bil raz-š^nen po V5ej deželi in v katerem poziva prebivalstvo. nai kolikor nogo-če hrani živila kakor moko, meso in mast in pa kn rivo. Prehivalstvu se priperoča. naj orneii uživanje bele luksus-pekariie ter vporabl?a v go-spcx!ir!j5rv*u koruzne. ječmeuovo in krompirievo moko, krompir in fi/ol. S tem vrši prebivalstvo <voio tiomo-\insko doižnost, vsaj ?:re vendar za to.    da se zaiamč^    našim    hrabrim
x.-,^.
vojakom za poznejše čaše ncizog:!:--no hrano, kruh.
—  Posnemania   vredno.   LahKo bi se zgodilo,   da bi zman-kalo n c -k a j izmed običajnih živil.   Da bi te moreMtne stiske ne mo^ii sovražniki izkoristiti. je seveda potrebno, da se ženstvo  pripravi  za kuhanje drugih jedi.   V Gradcu   je /ensko   društvo uredilo tri kuhinje, v korerili se i-ri-pravljaio samo jedi iz tak'h živil,   ki jih prav gotovo ne bo zmairka-lo   in   ki so ob enem   ka:   mogoče poceni.
—  Uvedba   maksimriaili cen za premog.    Vlada   razmiSIia o uvedbi maksimalnih cen za nremrrr.
—    Imenovanje kot odlikovanje. Polkovnik F i s c h e r, orožniški po-veljnik v Bukovini,    ki je bil ob iz-bruhu vojne še podpolkovnik, je bil imenovan za generalmajorja.
—  Častne smrti ie pade! na južnem bojisču gospod Franjo Kuhar, učitelj v Pirničah in  c. kr. rezervni poročnik. Zapusča vdovo s 4 otroci. Žadet je bil od sovražnih krogelj v roko. nogo in srce.      Junaku časten spomin,    ceni. rodbini   iskreno   so-žalje!
—  Na severaeai bciišču ie padel junaske smrti korporal pri c. in kr. poveljstvu inf. polka št. 17.    gospod Albin Kovač iz Podkraja pri Zagorju ob Savi,   odlikovan s srebrno krabrostno medaljo 1. razreda. Pokopan je bil v Titavi, južno od mesta Dukla v Galiciji. Slava junaku — so-žalje obitelji!
—  Padel ie na severnem bojišču pri Grodeku junaske smrti dne    10. septembra    1. 1. Melhijor    V e 1 k a -vrh, črnovojnik 17. pešoolka. Bii je oskrbnik   na   grašcini Bokavce pri Dobrovi nad Ljubljano. Zapušca ženo in mladoletnega sinčka tn hčerko. Bil ie splošno priljubljen In družaben v vseh krogih. Slava hrabremu junaku!
—  V Belgiji te padel   slovenski topničar Rudcrff Redek iz Kamen-Saka pri Ljutomeru in ie bil pokopan v   LcflngsUu   med   Nieuportom   in Ostendeom.
—  Kdo ve kaj. 2e od 6. novembra ni nobenega glasu o Karlu Hleb-cu, nadučitelju na Ubeljskem p. Raz-drto na Notranjskem,   pešpolka  87. tnarškomp. 8., vojna pošta 73. Kdor kal ve o alem. se vljudno prosi, nai
to sporoči njegovi soprogi Frančiski Hiebec na UbeSjskcin p. Razdrlo, Ko-tran'sko.
—  Iz ru£!:egz \1e*«ištva ie pisal svoji ženi g. Jinko Trček.   bivSI stavec   »Narodne   tiskarne«.   Pravi ni. dr.: ^Scm popolnoma zdrav in se mi še razmeronia    dobro   zođ\.    \/* Atkzirska so nas oJjieljaii t-1-. sem v Nikoiajevsk.    Od vaši   Nikoiajevskt. smo kake ,i uri oddaijern   la kraj ie v južni Rus:ji severno od lhesto. R-.>-5tov ob Črnerri morjti   Tu nas Je 150 vjetih avstnjsklh    vojak > f in    šino zaposleni pri regulaciji reke Don. laz sem sluga pri iajtr.antu. Hrana js šc dobra,   \sak dan je juha z   mesom, za prikiiho pa kaša. Ža zajtrk in ve-čerjo dobivamo čaj in sladkor. Tukaj se nahajata tuđi Premk in Skrem ter še nekaj drugih znancev, O vojni sli-šimo prav malo. o miru pa nič.c
—   Ranjenci v ljubljanskih   bo!-Rišnicah. V L e o n i š č u leže ti - le ranjeni  vojaki  \7.  naših  krajev:  re^. poročnik    dr.  Kastreuz  Robert,  22. pešpolk, 7. stot.. iz St. Vida pri Za-tični.    strel v desno    stegno,    ima zlomljeno kost; Gole Ivan, 27. dom. pešpolk, 5. stot. Zasip pri Gorjah, strel v levo podlakt:    korporal Su-steršič Jakob. 27.  dom. pešpolk, 4. stot. Št. Vid nad Ljubljano, strel v desno podlakt; rez. poročnik Moćnik Josip, 3. bos. - herceg, pešpolka, 13.
! stot.. iz Idrije, strel v levi komolec; infanterist Mavrič Anton, 97. pešp.,
1.  m. stot., Smartno, strel v levo nad-lakt; nadporočnik    Truger    tlubert, 33. dom. pešp., 4. stot.,   iz Kočevja, strel v levo koleno; infanterist Turk Jurij, 26. dom. pešp., S. stot., Sediar-sko pri Brežicah, strel v desno stegno; lovec    Cekada Andrej,    7. lov. bat., Štab, iz Rakeka. strel v desno nogo; Polič Jurij, 7. pešp., 11. stot., St. Jur pri Kranju. strel v desna ple-ča; iovec Černec i van, 20. iov. bat.,
2.  stot.. doma pri Kopru, strel v levo roko;   četovedja Pečjak Ignacij, 17. pešpolka, 10. stot., Žužemberk, strel v  desno nadlakt. — V Leonišču so umrli:   Dne   21.  oktobra:   četovodja Sušič Kristijan. 8. lov. bat., 1. stot., strel v glavo; 23. oktobra:    Paulink Nikolai, 5S. pešp.,  16.  stot., strel v glavo; 2. novembra: Grigor Ilija, 85, pešp., 9. stot.. strel v glavo; 20. oktobra:   Polich  Franc,  6.  honved,   5. stot..  imel je ranjeno hrbtenico;   16. oktobra:   Pire   Ferdinand.  27.   dom. pešp., 4. m. stot., peritonitis perfora-tiva:   2S.  novembra:   Reitlop Janos, 20. honv..    3. stot.:     15. decembra: Pire Franc.  17. pešp.. 2.  stot.;   dne 29. decembra:    četovodja    Makozai Janos, 2. pešp., 16. stot.: 31. decembra:    Magvar Ludvik. 35. pešp.,  1. stot. — V A s i 111 leže ti - le naši ra-njenci: Belzian Rudolf, 17. pešp., 10. stot., doma pri Kamniku; Cvek Anton. 27. dom. pešp., 2. nadom, stot., Preddvor: lierak Juri. 97. pesp., 11. stot.. doma pri Porečn: Kmetič Ivan, 17. pešp.. Trzin: LenarciČ Fran. 27. dom. pešp.. Bloke;  korporal Lukek Fran, črnovoj. pešp. št. 27., Št. Ru-pert;  Maurer Peter.  S.  lov.  batalj., Beljak; Poženel Ivan, 97. pešp., Lo-gatec;  Skočaj Miha. 17. pešp.. Materija;   Sulig  Karei.  27.  dom.  pešp., Trst: Vovk Alojzij, 27. pešp., Laže; Vovk Franc, 27. dom. pešpolk, doma pri  Gorici.
—  Oprosčeni  črnovojniki.   Pol-uradno se poroča:   Oni črnovojniški obvezanci,   ki imajo namembnice za službo pri vojni   pošti ali pa pri rezervnih brzojavih. so oproščeni službe v fronti, tuđi čc so bili pri zadnjih naborih spoznani za sposobne.
—  Nabor zaprtih in kaznjencev. Domobransko  ministrstvo  je sporazumno    z    udeleženimi    centralnimi uradi političnih  dežeinih oblasti odredilo, da v letih 1892 do vštevši 1894 rojenih,   še ne odbranih    črnovojni-kov, ki so v preventivnem zaporu, v preiskovalntni ali kazenskem zaparu, ni treba predvajati k naknadnomu nabor u.    Isto   velja   o črnovoinikih rojstvenega 7eta 1S95, v kolikor mo-rajo na podlagi oklicev priti na naoor.
—    Nove   razglednice   voinega pomožnega   urada.   Vojni   pomožni urad notranies:a ministrstva poroča: \ojni pomožni   urad notranjega ministrstva je izdal razglednico, ki na-vdaja naša srca z veseliem in ponosom. Na razglednici je pripomba: Na povelje   Nj. c. in kr. apost. Veličanstva v korist Rdečega križa, vojno-pomožnega urada, vojnoskrbstvene-ga urada.   Predstavlja nam izvrstno uspelo fotografijo našega ljubljenoga cesarja.   ki jo je izvršil dvorni fotograf Pietzner. Ž lastno, navzlic viio-ki starosti še vedno   trdno   roko je Njeg. Veličanstvo na božični dan na-pisal sledeče besede pod sliko: »Za-upam svojim    narodom in v pravičnost naše   stvari. Franc Jožef.«    Nj. Veličanstvo želi,   da dobe izkupiček te slike vsi oni otroci, za kutere skrbi in se trese njegovo -oictovsl * srce, naši hrabri pogumni vaiaki na bo-jiščih na severu in lugu,   ranjeni   in bolni junaki, toda tuđi njihovi bedni sorodniki in siroibaki, ki jim je neiz-prosna vojska vxela očeta, soproea.
Stran 4.
•SLOVENSKI NAROD*  dne 21. januarja 1915.
16. stev.
—    Odpravnioa po podčastfllkih» pzdM'a na bojiščn.    Dali siužeči pod-
ćastniki, ki so služili neprcnehoma sajmanj šest let (v uvaievanja vred-■ih slučajih tuđi po končanih petih službenih letih). imajo pravico do odpravnine. Visina te odpravnine se doioči po znesku službenih pre-mij. ki jih dobivajo med prezenčno službo, ki se zdaj izplačuiejo obenem s plačo kat mesečna plača. Visina te odpravnine vm je tuđi odvisna, ie »e podčastnik od države preskrbi s tem, da vstopi v civilno državno siužbo na podlagi certifikata, ki ga dobi po dvanajstih službenih letih, V tem slučaju ima pravico do tako-svane male odpravnine. Ce pa noće biti nastavljen v civilni državni slu-Jbi, tedaj dobi takozvano veliko od-pravnino. Pravico do odpravnine ima tuđu če umre za časa aktivne iluzbe. V tem slačaju dobi odprrv-nino zapuščina, Z&uj pa je vojno mi-nistrstvo odredilo, da se prosto-voljno dalj služečim podeastnikom, ki padejo na bojišču ali ki umro vsled Tan ali bolesni, zadobljenih na bojišču. ▼ gotovih slučajih spregleda pri odmeri odpravnine nastalo preki-njenie prezenčne službe. V takih slu-fcajih se namreČ pri odmert odpravnine vštejejo tuđi one službene premije,, ki jih je dobivai dotičnik se pred zadnjo prezentacijo, će rreki-njenje ni trajalo dalj časa nego iest jnesecev ali pa če skupna prezenčna službena doba znaša najmanj osem iet m če se za. te službene premije đozdaj še ni izplačala CKipravninu.
—  Za poljske   leg]?onarje,   med
Initerrmi te tuđi 7 dijakov, so prisne-val i gospodje: ravnatelj Vončina 5 kron, odvetnik dr. Furlao 5 K. Po~ klukar 5 K. poikovnik pL Lakanc 5 K, 1 suknjo in pertfo. ravnatelj dr. Zarmk 4 K. podpolkovnlk Milavec 3 K, trgovec Mejač Ivan 2 K in 2 Dla-šča, r.otar Hudovernik 2 K, zasebnik Griear Ivan 2 K, dvorni sveinik Le-vec I zimsko suknjo, Domicelj 2 K, dr Tavčar miajsi 2 K, Neimenovan 2 K, stotnik Podiipnik 2 K, Ogorelec 2 K, odvetnik dr. Kokal] 2 K. ravnatelj Pfibil 2 K. Rohrmarm Viktor 1 K. nadz. Hrašovec 1 K, Bončar 1 K, skupaj 50 K. Legijonarii so ta denar in suknje že dobili ter se tein potom vsem dobrotnikom zahvalilo.
—  Usođa Tojašklh   godb.   ćasi, ko so šli polki v boj z vihraiocimi za-stavami  stopajoč po taiau    odušev-ijevalnih koračnic, so minuli. Romantika starega vojevanja leži pokopana v strelskih ]arkih. Tuđi vojaška god-ba ni Gomia v moderni vojni bkoraj nikake večje vloge već in    le    zađaj za fronto, v etapnem prostoru je še slisati tu pa tara akorde naših izbornih vojaških bard.    Mnogi poiki    so jodbo v   gotovem  smislu   sploh od-slovili m voiaki - godbeniki se naha-jajo kot sanitetno moštvo pri raznih ob vezova lisčih.    Će    potem    nanese prilika, se jjadbemki pač zopet sesta-Bejo in tidarijo kako veselo ali patri-iotično — če še imajo instrumente. Neki vojak - godec    7. *koroškega) pešpolka popisuje prav drastično stanje svoje sicer tako sijajne harmonije. »Naše instrumente bi mora! vide-ti!« Od basovih trobent imamo le še F-trombo, ki pa izgleda  kakor  kafc jabolčni zavitek. Od igralnega stroja se nahaja na njej le še eden dcL Imamo rudi šc eno pozavno, toda od te eksistira satno šc spođnji dcl. Ostali basovi instrumenti so razbiti, zmeč-kani. Novembra ineseca smo morali pri nekem defiiiranin igrati pred generalom — brez bobnov in čine!, brez basa: le klarinete so še precei piska-!6. 17. pešpolku in Bošnjakom se godi ravnotako. Za poč't. Veliki boben so imeli na .naiem gnojnem vozu, ka-terega sta vlekla dva vojaka.«
— Za izdelovanie danskih oćef rz starih časopisov za ranjence se po-trebujejo stari časopisi, Če so tuđi zmečkani in raztrganL C. kr. jetniška uprava prosi, da bi se taki časopisi pošiljali na Miklošičevo cesto 9. ali pa d? bi se z dopisnieo sporočilo, kam naj posije ietmška uprava iskat tak papir.
—  Udeiežba cfljakov prf cerkve-nih verskih vajah. Državno sodišče je razglasilo    razsodbo    o    pritoibi Frana    Pucholda v Visokem    Mytu zaradi kršenja po državnih osnovnih zakonih zajamčene verske svobode, storienega s tem,    da so ga šolske oblasti  silile,  da  bi  moral  pripustiti svojo ioloobvezno hčerko k cerkve-nim verskim vajam. Državno sodi-šče je odločilo, da se kršitev verske svobode in svobode duha z ozirom na hćer. v katere imenu je bila pri-tožba vlozena, ni izvršila. Pač pa se fe izvršila kršitev z ozirom na očeta, ker šolske postave izrecno razločajo med verskim podukom in verskimi vajami. Silo napram očetu je torej mogoče  izvršiti  le  glede    šolskega obiska in poduka v veronauku,    ne pa    glede ver?kih vaj    otroka.    21a kaznovanje  očeta,    če ne    pripusti otroka k verskim vajam izven sole, tunika vfAk zakoniti pripomoCek-
—  Vse ic le podražlo  in ker }e
tako z živili in razKČnimi drugimi potrebščrnami, so prodajaki sofatali rož tuđi zvišali cene §vojemu blagu. To blago se rabi samo za hrano ne« kih ptičev, a prodajalci tnisHjo, da pri podraženju ne smejo zaostati. Podralili so svoje blago skoro za 50 odstotkov.
—   Caoa Me te siroveca   nasla poda.   Na dunajskem trgu so zadnje dni znatno   pađle cene jaje.    Še začetkom januarja    se   je plačalo za 1 jajce 21 do 22 viiu, pred tremi dnevi pa le še 12 do 14 v. Tuđi sirovo maslo je v cenah nekoliko popustilo.
—  V ljudskih Soiah boda izdelo-vaft 'm papirja podplate za vojake m rudi papirnate nogavice.
—  Umri ie ▼ Ljubljani na Starem trgu z- Stanko Blaznik, rač. podčastnik aJpinskega pcšpolka,    sin trgovca in posestnika Lovro Blaznika v najlepši dobi 20 let.    Rafriki    je bil jako simpatičen    in    priden ter silno vesten v vojaŠki službi.    Škoda na-darjene^fa mladeniča. Cenjeni rodbini naše iskreno sožalje!    Pogreb bo jutri ob 3. popoldne.
—  Berglje z Brezij.   Po naročilu Ijubljanskega    škoia    je vodstvo ro-znarske    cerkve na Brezjah    poslalo vse berglje (20)    Rdeeemu križu    v Ljubljano za ranjene vojake.
—  Matura med vojoo. Trtje abi-turiiemje Vi Dalmacije so bili pred me-seci poklicani pod zastave in so se u<Ieležili vojne. Zdaj so dobili dopust, da napravijo v Zadru maturo.
—  Mestca    zastavijalnica    ljubljanska naznanja    s!a\Tiemu    obein-stvu* da prične v mesecu febr. 1915 z zopetno redno   mesečno dražbo in sicer dne 11. februarja t L za v juni-iu in juliju 1913 zastavljenc đra^oce-nosti,   dne   12. februarja t. L    pa   v avgustu in septembru 1913 zastavlje-nih efektov (blaga,    perila,    strojev, koles itd.) vršeči se vsaki dan od 8. do 12. dopoldne v uradnih prosterih. Prečna ulica su 2.   Posebno   se   še opozarja, da na dan dražbe ni mogo-ča rešitev   ali    obnovitcv   zapaćtlih pređmetov.    temveč    ie    najkasneie zadnji urađni    dan    za stranke pred dražbo.
—  Kranjske firme, V.I so interc-srrane na zaplembi blaga na parniku >Nieuw Amsterdam«  linije Holland-Amerika, dobe v prsarni trgorvske in obrtniške zbornice za Kranjsko važno mformacijo.
Vodovod za Kras. Projekt, pre-ikrbeti Kras z vodo potom velikega vodovoda, se bo menda vendar ures-ničiL Saj poroča se tako. Vodovod bo do^K ^S3 kilometrov ia bo zajemal vodo iz Ilirske Bistrice. Namerava-no je napraviti dve glavni zbiraiišči. troje velikih in dvanajst malih, 113 vodnjakov, 199 napajališč in 63 hi-drantov. Troski so proracunjeni na SJ00.000 K, letni obratni stroški pa na 37.000 K. Dezela bo plaćala le dva milijona kron, vse drugo država, ki bo povrh še deželi brezobrestno ix>-sodiia onienjena dva milijona. Delo aaj bo izvršeno v dveh leiih. Od Di-vačc bodo Šle tri glavne napeljave in sicer: Divača - Scžana - K»>~:ien; Divača - Senožeče in Divača - I azo-vica - Opčine - Prošek - Št. PolaJ. Tako bo nad 50.000 ljudi presk Njenih vodo.
j iz Zagorja 6b Savi 2upans:\--o v i Zagorju ie s soseiovanjem *G' ^b^-! nega društva^ in njegove?a ..!on-} skega orkestra priredilo dne 10. t. m. glasbeni večer v korist tukajšnje vo-jaške bolnisnice m za vdove domaćih padlih vojakov. Bogat spored se ;e dovT^il z vso preciznostjo pod strokovnjaškim vodstvom domaćega natiučitclja Janka Lc\'stika in uradni-ka Kristjana Zanuškarja. V iepern Sokolskem domu se je zbraio se prc-cej domaćega občinstva, ki je res imelo umetniški užitek pri lepem pet-ju, spremljevanim z zvonkimi glasi rmlodonečih strun. Iskrena pohvala hvaleinih poslušalcev je večkrat prisilila naše spretne pevke in pevce, ljubke sviralke in svirače, da so ponovili nekatere giasbene komade. Posebno je ugajaia: Parmova »Zora vstaja«, soiospev za sopran iz »R<v kovnjačevs s spremijevaniem orkestra, Ljubka ^olistinja gospica Jeri-nova Franica je z dovršeno preciznostjo, pevsko tehniko in milozvone-čirn simpatičnim glasom ganila hva-ležno publiko teT žela zato spontano glasno pohvala. Tuđi Pahorjev zbor »Solnce za goro gre^ iz »Divjega lovca« je bii dovrien z umetniškega vidika. Mesani zbor je s času primer-no Sattnerlevo »Vrbico« dokaza! .9vojo žirljensko čilost, katero dvig-ne z majljivimi in vstrajnimi vajami do utnetniške popolnosti. Solotroi>en-tač le tuđi dokazaJ svoje vrline Ob-činstvo se je času primerno zabavalo pri pogrnjenih mizah, ker    »Puškice
pokajo, ljubice jokajo--------«,   pravi
naša pesem. Bilo bi nas lahko več, a Čaši so resni in v mnogih naših dru-žinah potresamo svoje dra^e, ki so v domovinski službu da vrSc svo|c tepe brambovske dolžoo^L OhinkflH
so Bas tuđi vrli nali sosedi rr Litije, xa kar smo lim iskreno hvaležnt Rtfćki kraji so po paši Sloveniji, ki bi se smeli ponašati s tako izbornim Giasbenim društvom, ki dela čast zagorskemu učitcljstvu in njegovemu voditelja Janku Levstiku. Tadi pri salonskem orkestru moramo pohvaliti njegove marljive članice tri go-sptee VVeinbergerjevc in Janovo, ki dospć s svojo vzorno in vstrajno pridnostjo do popolnosti redkih slovenskih goslaric, katerih tako malo poznamo Širom naše domovine, čast iim! Glasbeni večer je dal tuđi zado-voljiv gmoten dob i Ček, ki bi se gotovo potrojil, a čaši so preresni in predragi. Našim vrlim Zagorjanom želimo, da razširijo svoje prosvetno delo tuđi na naše delavske rudarske slo-je, ker samo narodni demokratizem vzgaja naše ljudstvo, ki se lt potom prosvete dvigne do narodne samoza-vesti in pt;!itL*ne samostojnosti. Na ddo!
V  Cel\u n? več kolere.    Koncem decembra so ranjenci zanesli v Celju kolero in sta dva vojaka za to bolez-nijo tuđi umrla. Sedaj je kolera v Celju popolnoma zadušena.
Samotnor. V Solnogradu se je ranjeni ^etcvodja pešpolka št. 7. Šustran, drma iz Spodnjega Šta-jerskega, namenoma tako zabodel v trebuh, da je umri.
V  Gorici so zaprli kot nevarne-ga hujskača tamkaj zelo dobro zna-nega Brezino.
Potujoči »umotolki«. V furlanski Tržič, kjer je zdaj mnogo oseb bolnih za legarjem, je prišla družba po-tujočih »umetnikovoc: Anđrej Zalete iz Ljubljane, njegova sestra Josipinć in Pavlina Platnič i* Vidma na šta-jerskem, Ker nišo imeli dovoljenja za prirejanje predstav, jim je orožni-§ki zapovednik prepovedal razvese-Ifevati tržisko občinstvo s svojo »umetnostjo«. To je obe ženski tako razkačilo, da sta orožnika zmerjali, kar S2 je dalo. Tako je prišla vsa družba v xapor.
120.000 K je šio v nić. Začetkom !. 1912. je bila v Trstu ustanovljena družba za izdelovanje m prodajanje žganih pijač. Sedaj že umrli bogataš Edmund Richetti de Terralca se je v to družbo udeležil & vsoto nad 112.000 K. Kmalu se je pokazalo, da poštovanje ne gre v redu in pri reviziji se je dognalo, da se se zgodile goljufije m poneverbe. sled tega je bil aretiran administrator in blagajnik te družbe Viktor Evgen Stinco in se je proti njemu vrš:!a sedaj ka-zenska obravnava. Stinco je bil oproščen, Richettiievih 112.000 K pa ni nikjer.
Predrzna tatvina. V Pulju je neznan zUkovec pri belem dnevu, nam-reč opoldne, s ponarejenim ključem odprl vrata prodajalne flatarja Zu-Imnija in pobral iz izložbenega okna 150 prstanov. vrednih 1500 K, 10 ženskih ur, vrednih 600 K. 8 zapestnih ur. vrednih 4S0 K, 50 zlatih obeskov, vrednih 1000 K, 12 parov uhanov, Vrednih (500 K in 10 zlatih prstanov. vrednih 800 K. Neopažer kakor je prisel, je tat tuđi odšel s svoiim p!e-notT!.
Afera reškega župana. Iz Reke poročajo: Ka kor znano je dvignila Iansko leto re?5ka italijanska avto-nom^ka stranka svojega prvaka Fr. Corossaca na Sčit ter ga irvolila za župana, Kmalu pa so nastale med avtonomaško većino reškega obč. sveta in novim županom oštre dife-rence. radi raznih pogreškov pri občinski upravi. Zadeva ie prišla končno v seji avtonomaške stranke v pretres in večina je izrekla županu nezaupnico. — Pričakuje sef da bo Corossac odstopi!.
Viet goliuf —- zopet jx>bewfl. Na Reki je bil prijet neki Adolf Oartner, ki je v oficirski uniformi pri pristojni vojaški oblasti v Zagrebu izvabil 238 K 50 v. Z Reke so ga prepoljiii v Zagreb, kjer mu je oficirska uniforma omogočila, da je pobegnil.
Kokoda]sar. Zadnji čas Je raznim strankam na Viču /manjkalo, koli-kor je nam znano, 25 kokoši. Tako sta izginile Jakobu Pribošiču 2, Fra-nu Zajcu 3, Adolfu Hanptmanu 4, Franu Klemenčiču 2 in še nekaterim drugim strankam nekaj kokoši. Policiji so bile tatvine naznanjene, a ie vendar preteklo nekaj časa, predno je prišel kurjak v pest loletni Fran Ćižman je pjbasal nekje zadnjo kokoš in Jo nesel skrito pod suknličem po cesti. Ko mu Je Šel nasproti straž-nik. Je kokos poć suknjičem takoko-dajsaJa, za njo pa čižman sam, Stra-žnik kurjega kokadajsania ni čul pač pa fantovega, kar se mu Je zde-k> zelo čudno in je ranta ustavil, če^, zakai vendar oponaša kure. Kakor naJaič, se zopet oglasi kokoš pod Cižmanovim suknjičera in fantaKn je moral na policijsko postajo, kjer so ga zaradi suma kurjih tatvin zaprti. Poznejc so dognali, dt Je uzmu pokradel rseh 25 kokoii ter lik nosil prodajat na Uui^nslu trg bra-nievki Tcrciiji Kutnarjevl Io zopet W Ic Mio k sreCno b«W1uCJcw  Nda
gospodinja iz Vica« katera Je imela posebno vrsto kokoši, ki so ji bile ukradne, Je zapazila, da se nahaja v kurniku Kutnarjeve tuđi njena, ali vsaj njeni ukradni kokoSi podobna, ter fc> je vprašaia, kjc jo Je kupila. Kutnarjeva ji je povedala, da ji je to, kakor tuđi že već drugih kokoši pro-dal nek mlad fant, ki je bil po popisu podoben Cižmanu. Ofikodovanka je zadevo naznanila takoj policiji in tako je prišlo vse na dan, vsled Česar so kokodajsarja izročili sodišču.
Kinematograf Ideal. Danes zadnji dan krasnega sporeda z velezani-mivim naravnim posnetkom »Vožnja s Semeringa«. z orjasko nravstveno dramo »modra soba« in sijaino vese-loigro »Evina srajca«. V petek specijalni večer s tridejansko senzacijo-nalno dramo »Nemi zvon«. V glavni vlogi Alberto Capozzi, sloviti itali-janski traged.
Na včerajšn]! semeni so prignali 588 glav in sicer 150 konj, 345 volov. 78 krav in 15 -telet. Kupčija je bila precej živahna.
Razne stvari.
*   Nemški    Časopisi na Ruskem.
Listi poročajo, da hoče ruska vlada s 1. aprilom ustaviti vse v nemškem jeziku na Ruskem izhajajoče liste.
*  Zima na bojišćlh. S zapada in z vzhcda javljajo,    da je na bojiščih pritisnila huda zima. Na Poljskem so reke skoraj povsod zamrznile.
*    Odlikovan moskovski metropolit.      »Baseler Nachrichtcn < poro-Čajo iz Petrograda, da je car podelil moskovskemu   metropolitu,    Maka-riju, zgodovinski  križ  patriarha  Ni-kona. Vsled tega je pričakovati, da bodo v kratkem zooet ustanovili   v Mosk\i ruski patnarhat.
*   Vladimir Sls redivivus. Cefki »arheolog« Sis, o katerem se je po-ročalo, da je postal v Bolgariii žrtev (najbrže srbskega) atentata,   živi in ie pisal nekemu znancu pri »Berliner Tagblattu«:   »Zopet živim.      Kmalu bom   dovolj normalen za delo. Pri-hodnji   teden vam bom pisal o svoji smrti..«
*    Poslanec    Votruba   obsojen. Začetkom    meseca julija je prišlo v nekem vlaku med češkim naprednim državnim poslancem Votrubo in ne-katerimi častniki do rencontra. Cast-ni&i so vložili proti poslancu Votru-bi tožbo in sodišče v Kromerižu   ga je obsodilo radi razžaljenja časti   na 50 kron globe. Vsled priziva držav-nega   pravdništva je sedaj okrožno sodišče v Ogrskem Hradištu spoznalo poslanca Votrubo krivega razža-ljenja armade ter ga obsodiio na   14 dni strogega zapora.
*  Lfribosumna   vojakova   žena. ^Frankfurter Zcitung« pree iz Naum-burga: Hčerka neke tukajšnje rodbine je pred kratkim poslala kot dari-lo na bojišče    volneno    ogrinjalo in smotke ter pridejala svoji pošiljatvi pisemce, v katerem je prosila nepo-znanega   prejemnika,    naj ji vendar enkrat sporoći, ali ga poslane stvari vesele. Imela je nepričakovan uspeh, krit: dobila je sledeče pismo:  »Spo-štovar.t gospodična! Ravnokar sem dobila v pismu pismo na mojega so-proga,   ki ste mu ga poslali na boji-^če. Zelo me veseli, da se spominjate vojakov tam zunaj, vendar pa Vam hočem dati sledeče pojasnilo:   poši-ljajte svoja   darila  neoženjenim gospodom in pustite v miru   oženjene moža. Lovec Franc M. je oženjen in oče dveh otrok.   Dozdaj    imam   še vedno   dovolj moči,   da sama zado-ščarn svojemu možu, in sicer v vsa-kem oziru, ter ga zadovoljujem. Torej prosim, opustite to, da še nadalje nadlegujete   mojega moža.   Jaz mu zadoščam. Gospa M.« —   Energično pisanje je v naumburški rodbini pred-vsem vzbudilo začudenje,    rfato    pa velik smeh, kajti odpošiljateljica da-ril in pisma je mlada dama, stara še Ie enajst let!
*  Kako sklepalo Rusi mir.  Neki dopisnik    lista »Perseveranza« spo-minja na dramatični prizor, ki se je dogodil    pred    mirovnim sklepom v Krimski vojni.   Ruski car   je sklical vse svoje ministre na posvetovanje, da dobi   natančno   sliko o položaju. Vojni   minister Ek)lgoruki   je    brez obotavljanja   izjavil,    da je armada popolnoma   izmučena in da ni na to misliti,   da bi se dobili novi rekruti. Nato   se Je obrnil   car   na   svojega brata, velikega    kneza Konstantina, ki je biJ mornariškt   minister in ki je hotel na vsak   načiti nadaljevati so-vražnosti. Na vprašanje, v kakšnem položaju je ruska mornarica, je odgo-voril veliki knez: »Veličanstvo, imamo eno brodovje v Vzhodnem morju, drugo v Crnem morju.« »Dobro,« Je odgovoril car, »toda ti dve brodovji ništa nikdar   zapustili   svojih mest Veliki knez ni mogel tega tajiti »Na vsak način,« je zaključi! cesar,   »se mi rdi, da nimamo niti arniaUe, niti brodovja!« Veliki knez }c v^dTinH ter mo(Ce skjonil glava   Nato  je pnila vrsta na fuiančĐega ministra. >'%VH-CiBStvo.« to odgovori! ta na vlaiar-
jevo vpralanp, »ravnokar srro sklonili precej nujno nosojilo v Mimbur-gu in ne ver*amf?n da bo ino^c;e, dobiti še eno.« »Oospo5j»!« jo vskliknil car, »kolikor morem iz tega posneti, nimamo forej niti vonkov, niti brodovja, niti denarja, k.a'o naj torej nadaljujcm vojno?« Tedaj pa je stopil grof Bludoff pred njega ter rekel zelo razburjen: »Vaše Veličanstvo moraf žal, skleniti mir; toda isti hip naj Vaše Veličanstvo odpusti nas vse, ministre, ki nišo znali ~rršiti svojega posla.«
♦ Lažnjivi kljukec v strelsklh jarkih. Izkušnje na fronti, kri jih pri-poveduje pariška »Liberte« o nekem baronu M., delajo vtisk, da ]e v tem franeoskem baronu se zoo^t pojavil naš Lažnjivi kljukec. Ta kljukec služi pri stotniji nekega poročn'ka, ki pri-poveduje o njegovih junastvih. ^Med mojimi Ijudmi«. piše častnik, »je neki velik plavolas mož. ki Je. v c\\ il-nem življenju večkraten miJtjonar ter je bil dozdaj obdan z naitogatejšim luksusom. Misli! sem, da ho baron kmalu onemogel, teda zniotil sein se. Pogumno je korakal. Ko smo pa po režkem pohodu vsi utrujeni popadali na tla, je baron sezul ievlje, vrgel proč svilene nogovioe, o/iroina ostanke teh nogovic, t^r polira! noh-te na nogah. Seveda je stala kmalu vsa stotnija okoli njega. V strelskih jarkih je vporabljal baran, ki ne more spati brez blazine, nebuh nekega debelega teritorialnega v ^jaka \ to svrho, za kar mu je da jal osem ha-van na dan. Nekega dne ja se je baron izkazal kot pravi junak. Stotnija naj bi zasedla neko vas, ki je bila v rokah Bavarcev. Stotnik Je vedeL kako bo navdušil vojake, da bodo do skrajnosti pogumni. »Možje,«, ]e zaklical, »v vaši tam so postelje, in oni, ki pridejo prvi v vas. morejo spati v njih.« Ne domišljujem se, da sem bil počasen,« nadaljuje poroč-nik, i>toda ko sem prišel v prvo hiso, sem našel mojega barona že v postelji, sladko spečega. Sredi noči smo se morali zopet umakniti, ker se je bilo bati napada večjih sovražnih čet. Zbuđi! sem svoje ljudi, toda baron ni hotel iti z nami. Dal sem mu takoj zaradi neposlušnosti osem dni zapora. toda navzlic temu je ostal v postelji. Tako sem sra prepustil njegovi usodi. Umaknili smo se na neki grič, kakih 1000 metrov za vasio, da počakamo okrepitve. Ko se je jelo daniti, je rekel stotnik. ko Je pogle-dal skozi daljnogrled: »Čudno, Nemci še nišo v vaši, vendar pa streljajo na bis**.« Pogleda! sem tja ter videl pri oknu prve hiše neko rostavo v ju-tranji obleki iz rožnate svile. Bil je moj baron, ki se je zbudil ter streljal na Nemce. Ravno v tem hipu smo dobili okrepitev ter zopet zasedli vas. Našel sem barona tam, kler sem ga pustil, v postelji. Zopet je za-spal.«
Koliko žita imajo v  RomunijL
Iz Bukarešte poročajo: Na pod-lagi uradnih poročil se nahajajo v zalogah velikih romunskih mest tele množine žita: v Đukarešti 4S00 vagonov, v Jassyju 860, Braili 7650, Pitestiju 2460, Craiovi 5570, Oalaca 3300. Constanci 1700, Oleštu 4330, Botošanu 1530 vagonov. Ražen tega leži na raznih posestvih še 30.000 vagonov žita, torej skupaj več kakor polovica lanske letine, ki je znašala 126.000 vagonov in od katere se je izvozilo 9700 vagonov, 24.000 vngo-nov zmlelo in 30.000 vagonov pora-bilo za novo setev. V mestih in na kmetijah se nahajajoče zaloge žita renrezfntirajo vrednast 137 milijo-nov lejev ter so večidel v rokah ve-Icposcstva, oziroma velekapitala. Množina žita ne zadostuje samo za preživljenje prebivalstva do prihod-nje žetve, marveč ostane še 14.000 vagonov ne glede na ostanke prej-šrtfih žetev, v kolikor še nišo bili po* rabljeni. Iz teh številk izhaja, da je razdelitev množine žita v posamez-nih mestih prav neenakomerna. Ro^ munsko časopisje že sedaj opozarja na to dejstvo ter naglaša, da bi bila Bukarešta v slučaju obleganja prav na slabem, ker ima žita samo za pet mesecev. Se slabše bi bilo v Jassy-ju, ker ima žita samo xa 4 mesece, nasprotno pa imajo rnesta Brai^a, Pitešti in Craiova žita za več let. Odpomore naj se temu nedostatku tako, da bodo dobila velika mesta z defele a!i iz bolje založenih mest žita in da se za to žito zgrade velike skladnice. V prvi vrsti velja to za Bukarešto, da je za slučaj vojne kot utrjeno glavno mesto zavarovano. To razdelitev Je treba tuđi izvesti a ozirom na ceno kruha, ker je jasnot da se bo v slučaju vojne tuđi promet omejii in da bi se v tem slučaju v krajih, kjer primanjkujc mokc, oziro-ma žita. avtomatično zvišala tuđi cena kruha.
16. »cv.                                                                                    .SLOVĐBN NAK3O* iat 21. Jnuifl 1915.                                               '                                   st»« S.
Brzojavna poraCIla.
Prof. Hdtzsch o odstopa grofa Berchtolda.
Berofln, 20. januarja. (Kor. nr.) V iKreuzzeitung«   se bavi profesor
fiotzsch z odstopom avstro-ogrske-ga zunanjega ministra grofa Berchtolda, ki je bil Nemčiji vedno zvest zavezni prijatelj in izjavlja potem: Ce se ozremo splošno na pollctje, v Katerem stoji Avstro-Ogrska v vojni, tedaj se zgodi to !e z >b£iit»vom ^opolnega zadovoljstva. Tj je prva vojna, ki jo vodi danes splošna vojra dolžnost v Avstro-Ogrski in s>ploh lijena prva splošna ljudska vojna tn — kako enotna in skierrcna 5t«»ii v tem in vojaškem oziru! Poskusi za-peljati posamezne narodnosti k izdajstvu, so se odbili n* sklentcnosti Avstro-Ogrske* V članku >e ^:em poudaria čudovito gospodarsko od-porno moč Avstro-Ogrske.
Ncinški cesar veliki vojvodini! badenskL
Berolin, 20. januarja. (Kor. vlt.) Badenska velika kneginja Lutza fe dobila, kakor poročajo iz Karisruhe, dne 18. januar i a brzojavko te - Ie vsebine od nemskega cesarja: Srčna hvala za Tvoj pozdrav na današnji obletnici velikega historienega do-godka v Versaillesn pod Tvojim blagopokojnim stricem. Njegov čut na-rndne moči je dal svetovnornstcrič-nemu zboru knezov impuls za na-vdušeno poklonitev prvernu nem-škemu cesarju. čegar moč in ugled nraniti sedaj proti svetu sovražni-kov, ie moia naloga. Toća na čelu zedinjere domovine, navdan od po-žrtvovalnega navdusenja trdno skie-nienega nemškega naroda, bom zma-govito izvršil to naloge v to ponio-zi Bog- — Viljera.
Frsucosko uradno ooročilo o potoo* Iknern podmorskem čelnu »Saphir«.
Panz, 20. tanuarja CKor. urad.) Uradno poročajo: Franccski podmorski čoln »Sar-bir«. ki je 15. 1a-nuaria zavzel opazovalno pozicijo pri izhodu Daraanel, se od tistega časa ni več vrnil k franec^kemu brodovju. Inozem^ko Časopisje po-roča, da Je bi* i otopljen in da so turski čelni vze'i na krov dele moštva.
Potres v Italiji.
Avezzano, 20. januarja. <Kor. urad.) Kraj si je ogledal dane« Lučo dei Marsi, Trasacco. Ortuccio, San Bentdetto dei Marsi in Pescino, pri čemer se ie natančno informira! o položaju prebiva! st va in pomožni službi, ki se marljivo in redno vrši. Snežilo je* Prebivslstvo »e priredilo kralju ovacije hvaležnosti. Ob trth popoldne se je vrn'l vladar v Avezzano. k;er )e vstopil v vlak, ki vozi v Rim. Na kraljevo povelje je vlak od-peljal v Rim 4() ranlencev in 40 he-guncev. med temi 12 otrok«
SkrJatica v spanski   kraljevski   rodbinu                           j
aPrtz. 19. ianuaria. ^Kor. urad ) ; G1a5>om pcrocUa -.lournala^ iz Mad- ; rida sta infant don Jaime in infanti- \ v.\a  Beatrica tuđi zboleia    za    škr~ ktico*
Položaj v Mehikl.
V/ashhigton, 19. sanuarja. (Kor. Otad.) Državni urad poroca: Mestc Mehika je dobro zavarovano. Policijska služba je prav dehra. Več ka-Mlcev miru je bii^ ucmrčen:h. Prebi-valstvo je glede splošnega položaja precej pomirjeno.                                i
Upra^.Tiištvu naših listov so po-Slali:
Za Rded križ v Podutiku nabrano I K 82 v.
Za dril - Metodovo družbo Fran Maseli 10 K, mešto venca na krsto g. c kr. nadporočnika Adolfa Furiana.                                               |
Srčna hvala!                                 !
Umrli so v Ljubljani: i
Dne 18. januarja: Terezija Cvel-bar, mestna uboga, 78 let, Japljeva ulica 2, — Joiipina Okorn, posestni-kova hči, 9 mesecev, Ilovica 8.
Dne  19.  januarja:   Adolf  Furlan, c^  kr.  nadporočnik     domobranskega  i pešpolka su 5, 29 let,    Komenskega  j ulica 14. —    Karei Lager, pešec do-mobranskega peSpolka 5t i v gar-nizijski bolnici, Zaloška cesta 29. — Fior';in  Šporn,    delavec-hiralec 68 leU Kadeckega cesta 9.
Ssimnji lis> ohscaa 6 strar.
Izdaja te] i hi odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in thlx »Narodne tiskaroe«.
„Rdačega krit««.
* ^y rs f i
ji. ?. ^ mrt -*r  ajh
V nepopisni ty$\  »»zoanjam  vsem  pri}ate!jcni ▼ arojem, kakor tud« V imenu   svojih   otrok   in  »orodmkov   pretrtsujo^o vest, da je umri junaške smrti, zidet v roko, nogo in narmvnost v «rce, doe 27. novembra 1914 na južnem bojišču moj soprog gospod                                                                                           239
FRANJO KUHAH
o. kr. restrfmi p#M«aUi U miltftll v PlmitelL
Tovarili in prijatelji, ohranitc mu blag spomio! PIRN1ĆE, dne 2O   januar ja   1915
Msrlca Kuhar roL Novak, *oprOga. Viia9 Botica, IlailM, Bojan, otro i Leopold, Avgott, 4Bi#a, itikt, Mrs«!, btatje. Ivanka Do:mtar ro, KohaTi =estra   5vaki io^^ak.oje
Potrti glo^oVe žalosti spnrccamo v<em •o^n'tom, prt-iateljem in zoancem, da je naš preljubljeni, nepuzabai sin, brat ud,,  gosped
Albin Kovač
korporal pri c« ia kr. pcveiistvu peh, polka it, 17, odhk^vaa  s  srebrno hraliioatao medaljo  I* razreda
▼ 25. letu svo;c dobe, padel na srvrmem boiišču junaikc srrrti z3 domovino đne 23 novpmbra 19i 4 Njegovo truplo počiva v Tiradi, južno on mesta Dukia v Galiciji
Sv. rrsie zadušnice se b^do brale v farni cerkvi t Zagorja ob Savi.                                                                            230
V ?GJkra}ti pri Zagorjn  ob Savi.   dne 1S. iannar»a  1015
Ivan Kovač, c:e MaiiJa Eov&t, m«tr Fraa€ka in Ittinka,
sestri, Jo&ko  in Ivan, brata.
BiVstne^a ln ^l^baVo nžM stenepa grca m»7n*T>?amo vucra •orr.dt»*k^in, priiat^ijem in znancem   prebrdko   vest,   da je naš   iskienoljubijeni,   nepozabni in
dobri sin, oziroma b. at in svak, gospod
Stanko Blaznik
računski podćastnik pri alpinskem pespcdku
vfera^ 20 t. m ob 2 Tiri popoldne po kratki in mučni bolesni, preTid^n 8 «v. sakramenti za umirajoče, v 20. letu starosti, vdan v boijo voljo, Uažeao ▼ Gospoda zaspal.
Pogreb nepozabnega nam pokojnega bo v petek, dne 22 t. m. ob 3. ori pcpoldoe iz hiše žalosti. Stari trg fet.  12, na pokopali&Ce k 8v. Križu.
fc>v. maše sa dušo pokojnoga se bodo darovale ▼ župni cerkvi Sv. Jakoba in drugih cerkvah.
Nepoaabncga dragega priporo^aiBO ▼ moliieT in blag tpomin.
V LJUBLJANI, dne 81. fanwrji 1915
lovrt Blatalk,                               Alt!*« Blanlk,
oća.                                                                        maiK
A. !*• maamlk              Vavla ft^i Wtfltfv                Um Hflltr,
snpntk v Amcnkf,                   lrm«f Wkm m Mlaka,                  c kr. p^tačom v t.
brat                                            tMUa.                                           svale
Jlorespondmnca. (
k(tmdm. veMrn 4* mmtrmima dama §mk v jurko vmivmdriia korespondirah S twjtJM» lakkomišiiamtm gospodom, fmiriuiUnih kr^om m pUtvtk mit          .
Cm mfč*. št rmaa *& s^ko0
Pisma naf s* po3 fer'o pod š*fro rJi m m/2i4* mm uprav*. »J>'*v* Mmr+da4                                           2li
porednejti
SnatflJNc kntksbsiict.
Ti*6*k  Hudoklin.
Cmm II,i M*M lltt.
Narodna knjigama
v Ljubljani.
(Krajna poso ilnica v Litiii,
Nf. sata s Boome|. smvast,
VABILO
občnizbor
kl bode
v lektjo, 5nc 31. jannarja 1915,
ob 3» ml popolđae v zađmtal plsamL
DNEVNI RED!
1   Poročilo načf'lstvm.
2. Poročilo nadrorstra m potr^ni« r»čun5kega   zakisačicm   za.   1.   1914.
3   Čitanje   revizijskega poročila.
4. Volttev «*Q'g* uda aačebtva za dobo dteh let.
5 Voli te v enega računskoga pregle-dovalca sa dve   icti,
6.  Slučajnosti.                                 231
0pom2iai  Ako bi trn ob£rn zVor ne bil sklepćfo, ^e vrši p > § 34 2 pr.
pol ure pozneie na istem kraju, z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki fckiepa brerpogojac,
L1TIJA,   dne   18.   januara   19 5. Za načelstvo t
Franc Slane«                 !▼. Ješko.
A. KUMST
UiHiua ZM«*»lui slio« **••• 4»
Velika zaloga obu val
lastaM«lstelluiia đaaM, io«»o««
!■ ****** im ***** aa Min.
Ttakrtat raroOla se tirrttje|t t*m ti
p« Bfikf ccii. Tk mere se sUfanj«!^ '■
zaiaamjejo. — Pri u««aJ1h •araCfila taj
se fcUcmti nmc* padalL       40
HnQa dm mMI li u|fWlil
otroških voziCkov
te m*rwšmm do aattlaet^
time.
M.Pakl6
« LtuUIaaL
km anUJtea a m li i inatfai
Pitattjt— IM*.
parno barvarslvoj
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
JOS.REICH
I PoHamKi usiv - Oda Bila 8.4. I    Sprejemališče
Selenbnrgova ulia it. 3.
I Postreiba točna. Solidne cene.
Ljubljana,
Dmmlslta cesta iL IX
Iskoraa saloga
namiznih in na-stropnih
svetiljk
najnovejk vrste
p» niskih eeoab.
itat. nlittt oDike
11    hoJetc ime«?
Potem \\m dajte uhvati i^bol]Saao, aromatično rftbf« Ol|o iz lekarne pri ztatetn orla. Vsak otrok uživa z lahkoto to rihj« olje iz katerega je oopoloonu odstranjen aoperni duh in voo}. 1 steklcnica K 1*60. |
Zoper kaftel}, saslise-nost ln   prahlalenie |
}t v tem časa za otrofcc najboijSe pre-izkušen in mnogostransko priporoden tr»otć«v sok. — 1 steklenict 1 kroao.
Zaloga   Tsch   tu-   ia   inozemskih
speciatitet   ter   preiskošenih   do-
tnačih zdraviL
Isbonia toaleta« »redsrra „Ate11.
Uin uđe pmm W0tdi
Oftialftlo M tadl siravUa u tla** fttk MUikift Umli
Kaipaii^ m thrai at tfta ta mm almL |
I             Pharna« Hag«
VinEo Prohđ>ko
litann pri ilatra orli
; HrtUni, Jtlllai »i ti a,
str»n 6____________________________________________________              .SLOVENSKI NAROD«, dne 2!. januarja 1915.                                                                                                           lb. $tev.
Telefen itev. li.                                                                                  Tel«|«» Mh. «*.    «29
■V   Lata 1S7S. ustaMV1J*M *«l»l*fca <■■■■■    -SM
Hrnjski stiitiiski Inili 1 iiilliiii
•lawbno podjel nifttvo 9 pisama mm arhitekturo in stavbno-tahaiška dela | tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom mm stavbna in fina delaj opekarne m strojnim obratom v Kosezah in na Vićuf kamnolomi v Podpeči in v Opatiji« — Priporofta se mm stavbna dela vsake vrste.
Službe
1&Č6 s 15 februari em ali tuđi pozneje ženska srednjih let, vajena vsega go-spodinistva in dobro izvežbana v tin« kubi. Vstopila bi kot gospodinja k sam-ski osebi 02. maniši družini, gre tud) na deželo v kako fmo bišo a!i graščino kot samostojna kuharica — Naslov pove uoravn. »Slov.  Narorta«.           217
Pristen dober
brinjevec
se dobi  pri                      8
L. SEBENIKU g Spo«. W\.
Kavai J. Umi
prjporrta ueo Ijub'anr^nom in gostca z dežele
najboljši <sajtrk
kakor priznano dobro 3595 heto kavo, čokolado, kakao, ča?, fine   likerje   in   naifineiše   pecivo
Vojaščine   prost,    v   knjigovodstvu   ir I Tsch pisarniških poalih izurjea        I
uradnik
i*če službo.          H
Ponudbe   na   »SIot.   Naroda   100 18S. I
Dobre, svete teftke       3ao2 1
krf avein ieteme felaliase
10 doblvajo tiak torok ta potok. Pečenka od mlađih preittkov, fino itrettaleao meit, ekmae hrenovke in aaltalađa se dobivajo pri
1 Chalupnik, Stari trg 19. Zenit na ponudba.
7rgovzc. 35 let sta*. vosastnik krasnoga imztja* v iepem kraju d??ei3> 5« išli v svrho ienitvs ssznaniti y gospodično ali vdovo. Jžia mora imeti vesetfe do trgovine in najmanj Jf 8000 v gotov in*.                                            215
ćPrijasns oonuibs Pod „<S/m-paticen:2i54 na upravn. „^ptf. /fctroda".
11 Elil illU DROGERIJA«
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
Uoo koic^siionirana urodaia strupov.
Ustanovljena leta 1897.
9nton r\cme
LJnbljana, Židovska ulica 1.
Cenik? na nzpolago.              Ccniki nt razpolago.
a«
puh
v  «b««ni  izbiri in   p«   Jako   nizklb  censb  prtpor«ia  tvrika LJ!ISLJAKA, Mestni ti*q žtev. 10.            4;
Narodna tiskarna
v Ljubljani.
Telefon št.  85.
Telefon St. 85.
Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tis-kovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd.
SANATORIU^ • EMDNA/
LUUBLtJANA komenskega ulica ^ Ti SEF-zofMsr. prfv>BlJ Dr FR DERGANC *
HA  IZBIRO pošilja rudi na  deželo-Krasne                                          35?-^
i I   II 1 P   plašče,  joplec, I   II   f L    krila, kostume, I li/r ""v.rt,r" Mi U li li      Kežuhovfna.
Zclosoiidiia tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljnbijaua, Star! trg 9. Lautna litia.
Neprcko5!jiva v
otroškihoblekcali
i:  in Icrstni opravi, i:

■—«——w^—![■    m;. -    i    ■■"   ^BE^g——
zdravniSko prlporcfeno '-/I Wes»e£e vino da;e moč i-   idmvje,
Vzorec 3 steklcnic? 5 kg irar.ko po pošt-n*»"n novzet-u K 4 80   —  Edioa  zaloga:
weJctrgo\rina   vfna,   Vermomha.    Maršale, -------Mala^e* Konjaka, tganja itd. —^r^=
»redne           4310
ckr. Bržavne iohriie
sa   voJnQoskrbo¥al«a namano
2M46 dobilov gtavni   dobiiek
200.000 kron
razpošiija   franko   proti   vpošiiiatvi
sneska po postni nakaznic" ali v reko-
mandiraa^m pismu.
Albin F^rstl
|W$l#fa »lica c  kr. razrcdie Iot«i}e Dunaj    l.f    Bellaria    4.
Srećka stan« 4 krave, betule te v ćelrlek, 28. t m.
Brzojavna   naročita   i   istočasno   vpo-
ŠiljatTijo zneska.   se  tE?rltijejo   do če-
trtka, 4. are popoldoe.
Pisama odvetnikov dr. Fr. Bročića ::    ifl dr. M. Pretnerja v Trstu    ::
Uče spretnoga
koocipijenta
ib spretneg«              225
flfiiinilaf^jTI        PTrltinf1il*r1
SIBnGOraid - Mi6]SPIu3.
Nastop takoj, plača po dogovoru.
Zemtna ponudba.
Udovec br&% etrofa srednje s/a-ro*ii ^lovenzc, j prem&zeniem v vredrostt 40.000 k%rcn, bi se rad 30031 ai j go^oodtčno alt vdovo bre3 otrok od 35 do 40 let 51 aro in 3 gotovino do 20.000 kron.
PoHudbe   pod   . jfeka/fSS'*    na upravn. „S;-ov. J/aroda'*.                1Q6
z vsemi izciti, ki je obenem dovršil eno-ktno trgovsko akademijo, fell VStOpl*1 pri kakem gospodarskem podjetju ali pri notanjatu                                                    179
Ponudbe na unra\m»štvo »Slovenskega Naroda*: pod „Jurist 179C!.
čisto :n snažno pretočen, rrav siadek, zajamčeno naraven, naiboliše vrste, prešan iz dobrih sbdkih jabolk fmo5anci) razpošil'a po povzetju liter po 2> vinarjev od ion litrov naprej                   4096
Jari Jgs. Stdzer, trgovina z mostom
Wetz6lsđnrf pri Gradca-
BI          1     !        ''li*
iiH H  IfrffilH i I  \ /I uiiUa uUiliChill  JiwlliL
X£če se vsaUa količina bakrene starine vsakovrstnih po£Ođ aii starih bakrenih streh  itd.  Plača
se po najviŠjih  ceoah.
Ponndbe   naj   se   pošljejo   V Cs-lovcc (Pestfach Nr. 55).            139
Tuđi  se   i&čefo   nahap^v^lc! ali posređovalci  za  tako  blago.
krlor jo ina na prodaj,  naj  jo ponudi  takoj
JCRflRCI   MIVII       Mestni trg 22
-    HlfUDLLlIlIlU    oaspr. ickarne ^nhoczy.
KupT"m vgako vrsto, tuđi crno in neočiščeno po brezkonkn-| reoćnl cenL Posebno pa se plača lepo belo oprana po I                     a*fvlš|i cenlp ki se zanjo lahko nudi.              44
*Z€r      Ustanovljeno 1870.      >S%
L^Mošk^! damsko In otroško^v  |
KH ^3 S^ I I ^^
1^^     lastnega   czdelka       #^|
daieč znaso zaradi izt?omega kroja, točnega đela, zmerolb cen
priporoća
= C. J. HAMANN =
dtabavitelj perila ces. in kralj. Viso^osti,
časinlških   uniformiranje   zavodoir,   sa-
mostanov I. t. d. v
LJUBLJANI.
Periio po tneri se izgotavlja najfi'tpeje.
Istotsm prva kranjska
DFglfiffo in likaln'co
|^IIIiiit%ll     ili      llilMlJIvVM ,—.— ifioskega perila. Motorni obrat.
Biirai* wrc?iBit Berila,        Hain8?giS strejl
Periio se na način prve dunajske čistil-nihe ^lika brezkibno   kakor novo in se vse do mrmd^  poslano   periio  zgotovi v      I soboto tistega tedna.
Frlznano nsfpeštenelia peetreiba.
Dr. rustt? Jflifrovo volnene parilo.   ::   Palilo TET2A.
Kopelno periio    ::    Fr. LtpbmaiiDa zcfravslvene pertlo^
^
l hrlili wii bih ii trti.

Proda ••   -p|         232
enoDadstropoa tiiša
z dobro u nel ja no f«stiloo s 5 gosti), soba mi in 3 pritikhnami in vsem gostil. inventarjem, s 4 stanovanji, kleti, htevi in drugi prostori pripravni in v dobrem stavbencm stanju, s prostornim dvoriSĆem. vrtom in s prostorom za   batinanje. —  Ponudbe   na   upravmštvo
»Slov. Najoda« pod „reska prfUia tta-.
prejetna zavaravan)« ćlovclhiga flv-Ijenja po najraznuvrstneJSih kombtna-Icijah pod Uko ugodnim«  pofoji, ko aobeoa druga zavarovalnica.
Ulaati   ft    ogo4no    ■■iiniajsji    a« IdoZivctj«   ta mati a nuu^taJoCtei m
u                 vpuaii.
„«iLAVIJAM
••• • .•.   tziitimt  savarevalna  banka v Pi»«*l«   ••• • •••
SesMPVsl lessl s M(7ae*7a«18 - žipm^se esftkesslae to ksuttsUI« S tae,eti.ee4*ll H fdikosti 4n(a txa|esiaa avaretalaica MMšt irtate i Mtikiri ttotanke-sirtdao aprav«.
tonat mom i hm arsaSj i mm mm\i
Zavaruje poslopja in premičoine proti požarnim Skodam po oajniZjiti cenah. Skodc cenjuje Uko) \n oajkulaatne|4±. Uživa najboljSi slovea. kod« posluje,
r**s*r!. Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski Utvini pod selo ugooV nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!.